DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14335.
Štev. 102
Sobota, 19. decembra 1936
Leto XI
Pocenite sladkor! Znižajte trošarino l
okoli 75 milijonov dinarjev čistega dobička.
Hrvaško gospodarstvo in hrvaški
sporazum Kaj očitajo Sloveniji
O sladkorju razpravlja parlament
Občudujmo angleško demokracijo!
Narod je vladar države!
da trošarine ne more znižati za bodoče leto, morda pa pozneje. Tudi tovarnarji so jadikovali, da ne morejo znižati produkcijskih stroškov, razen, če se poceni pesa.
Anketa se ni zedinila, kakor bi bilo potrebno za konzumente in priporočljivo za tovarnarje in državo, ki bi imela od večje potrošnje v doglednem času več dohodkov. Proračun za 1936-37 je stavil v proračun samo 500 milijonov, ker ve, da se bo potrošnja tega potrebnega hraniva zaradi draginje in težkega socialnega položaja konzumentov še znatno skrčila.
Kot nalašč — se je sladkor še podražil
Pišejo nam: Kljub vsem anketam je cena sladkorja na debelo ravno v dneh, ko se je o znižanju cene sladkorju in potrebi povečanja konzuma največ pisalo, zopet porasla za Din
0.25 kar čez noč in je dosegla višino, ki je v zadnjih letih sladkor v ceni na debelo še ni imel. Ali je to slu-čai t K vi k iti. Minili. . _
korju na račun tovarnarjev, kajti 100 kg kristala starne samo 377.70 Kč. Ker je sladkor predrag, si pomagajo ljudje s tihotapljenjem saharina, vsled česar izgubi država samo na trošarini 100 milijonov Kč!
Važna socialno politična pogodba
Socialnozavarovalna pogodba med Čehoslovaško in Jugoslavijo podpisana
V	pondeljek, dne 14. t. m. je bila v Pragi v zunanjem ministrstvu podpisana pogodba o vzajemnosti socialnega zavarovanja med republiko Čehoslovaško in kraljevino Jugoslavijo. S tem so zajamčene socialne pravice državljanov obeli držav vzajemno, če so bili deloma zavarovani v eni in deloma v drugi državi.
ro v nepokolebljivo moč angleške demokracije.«
❖
Angleška »vladarska kriza«, kakor bi lahko imenovali poslednje dogodke, ki so se odigrali onkraj kanala La Mancha, je globoko pretresla zavest evropskih narodov, da so se po dolgih letih brezbrižnosti zavedli svojega dostojanstva. Ni važno, zakaj je prišlo do izmenjave vladarja v Angliji, ampak kako je prišlo. Smelo trdimo, da to, kar se je zgodilo v Angliji, ne bo ostalo brez odmeva v Evropi, kjer je klic po demokraciji, po suverenosti narodov vsak dan odločnejši in silnejši. Kaj bi dal fašizem, da se vse to ni zgodilo. Anglija uči in mi smo ji lahko hvaležni za njen nauk.
Tudi nam |e potrebna svoboda besede
Nova zagrebška »Slobodna Ri-ječ« pravi med drugim v svojem glavnem uvodnem članku:
Razredno zavedni delavci, kakor tudi socialistično opredeljeni državljani po naših krajih ne morejo biti brez svojega lista. Razredno delavsko gibanje sploh ni mogoče brez svojega tiska, v katerem se z raz-rednomarksističnega stališča pojasnjujejo vsaj najvažneji družabni in državni problemi. Nemogoče je misliti na napredek razrednega delavskega gibanja, zlasti po naših krajih, ki so pozorišče najtežjih in delikatnih političnih bojev, brez lastnega časopisa.
Ne vdajamo se iluzijam; vemo, da je markiranje izrazitega razrednega stališča v temi boju zvezano z velikimi težkočami.. toda mi moramo na vsak način zahtevati, da se naš glas čuje. Zamuditi ne smemo niti enega dneva. Čas je usoden: ob reševanju njega problemov moramo sodelovati, predvsem zaradi temeljnih življenskih interesov delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva.
Nobena politična skupina v državi ni več izgubila kakor razredno delavsko gibanje zaradi sedemletne reakcije, ki je zadela našo deželo. Vso to nesrečno dobo je bil socializem in razredno delavsko gibanje predmet besnih napadov od vseh strani.
Pravih političnih akcij delavstvo ni imelo že sedem let. Cela generacija delavcev nima niti pojma o razrednem delavskem gibanju kot politični manifestaciji, ker se ni mogla udeleževati političnih bojev. Avtoritativni režim1 je izzval na tem sektorju splošnega narodnega življenja najstrašneje opustošenje. Socializem je pri nas največ izgubil. Politični boji se ne morejo nadomestiti z omejenim tiskom, zlasti takrat, če je podrejen strogi cenzuri, ne s kulturnim delom, če je še tako živo in organizirano. Tako tisk kakor kulturno delo moreta izvršiti svoj namen v delavskem gibanju, le če sta izraz popolnega udeleževanja delavskega razreda v odkriti in svobodni politični tekmi.
Razredno delavsko gibanje nikdar ni opustilo boja za demokracijo. Povsod in tudi pri nas je bilo to gibanje najodločneji predstavnik popolne in najkonsekventneje demokracije.
Nikjer ni razredno delavsko gibanje bolj potrebno kakor pri nas! Pomanjkanje tega gibanja se bridko maščuje nad interesi enega celega družabnega razreda.	ku*
>•-»>....	'■/»•■mn no »mnin nri
i * ' m - 14:113 lu. Če se bodo naša velika notranja politična vprašanja, ki so na dnevnem redu, rešila brez sodelovanja razrednega delavskega gibanja, tedaj se bo v njih v polni meri manifestiral razredni delodajalski duh, tedaj od te demokracije za delavski razred nič ne bo ostalo.
Tega mi ne maramo! Ne maramo lažne demokracije, ker se v ničem ne razlikujemo od razredne diktature.
*
Prva številka »Slobodne Riječi« je izšla dne 28. novembra 1936 v Zagrebu. Izhaja tedensko; naročni-
Kmetiški minister je sklical anketo v Beograd. Na dnevnem redu so bila vprašanja večje potrošnje sladkorja, povečanje pridelovanja sladkorne pese in zmanjšanje sladkornih zalog.
Povod anketi je bila nepokuplje-na sladkorna pesa. V prejšnjih letih so tovarne sladkorja pokupile peso, čeprav niso sklenile pogodb s kmeti. Letos pa so kupile le ono peso, za katero so se prej pogodile. Tako je ostalo mnogo pridelka neprodanega.
Tovarnarji nameravajo omejiti produkcijo sladkorja,
ker še starejših zalog niso prodali. Kmetje so pa nasejali mnogo več pese, kakor prejšnja leta, ker je bolj rentabilna kakor drugi pridelki. Te pese sedaj ne morejo prodati.
Anketa je ugotovila, da je sladkor Din 15 za kilogram1 vsekakor predrag. To potrjuje tudi dejstvo, da poraba sladkorja v državi rapid-no pada. Anketa je imela torej namen dvigniti porabo sladkorja, in sicer s tem, da bi se znižala trošarina kakor tudi produkcijski stroški. To je razumljivo, ker
znaša trošarina povprečno za kilogram sladkorja Din 6.70
in tudi tovarnarji niso imeli izgube, ker so izkazali
Hrvaški gospodarski krogi spravljajo hrvaško politično vprašanje v zvezo s slovensko industrijo. V članku, ki ga je objavil zagrebški »Lloyd«, zahteva člankar bojkot slovenskih industrijskih izdelkov.
Ljubljanski »Trgovski list« odgovarja na ta članek ter navaja, da je industrija po vojni v Sloveniji nazadovala. Tako mlinska (je propadla), slamnikarska, cementna, lesna, usnjarska, papirna, premogovna, strojna, tobačna. Edino Kranjska industrijska družba je napredovala, toda zaradi svoje inicijativnosti.
Neresnična je trditev, da Slovenija samo prodaja svoje blago po ostalih delih države, ne kupuje pa nič. Cela vrsta industrij z juga, zlasti iz Hrvaške, je, ki prodaja svoje izdelke v Sloveniji. Tako »Tivar«, »Bat’a«, »Schicht«, »Meinl«, Franck, sladkorne tvornice, državne tvorni-ce svile in preprog, državna podjetja v Kraljevu, Kragujevcu itd.
Slovenija je poljedelsko pasivna dežela. Kupuje zato žito, živino, perutnino in tobak na jugu. Industrija je edina aktivna postavka in Hrvaška ne bo imela dobička, če ubije svojega konzumenta.
Slovenija je odstotno največji davkoplačevalec in socialne razmere delavstva so še najbolje urejene.
Takega mnenja je v splošnem »Trgovski list«. In res, če menijo
na znaša mesečno Din 4.50. Naslov: Uprava »Slobodne Riječi«, Zagreb, Draškovičeva ul. 58. — List je izvrstno urejevan in bo pravi naslednik predvojne »Slobodne riječi«, ki je igrala tako veliko vlogo v osvobodilnih bojih. Priporočamo »Slo-bodno Riječ« vsem organizacijam in sodrugom.
Država pa je imela od sladkorja okoli 600 milijonov dinarjev, to je okoli 100 milijonov dinarjev manj kakor prej. Že samo, če bi država popustila na trošarini 30%, bi bil sladkor lahko po Din 10.50 za kilogram.
Davčna obremenitev je v zaščito sladkornih producentov. Cena trsnega ali kolonijalnega sladkorja znaša le 60 do 90 para za kilogram. Da nima domači sladkor na trgu konkurence, povzroča visoka carina, ki čuva obenem sladkorni kartel.
In če vse to vpoštevamo, moramo vendar obenem poudariti, da so produkcijski stroški sladkorja pri nas previsoko računani. V državi se je pridelalo okoli 8000 vagonov sladkorja. Iz tega sklepamo, da je pri vsakem kilogramu do 1.50 Din čistega dobička, kolikor ni skritega v raznih računskih zaključkih. Umljivo je, da je produkcija trsnega sladkorja cenejša, toda tudi sladkorja iz pese ne more presegati bistveno Din
1	za kilogram.
Ministrstvo je izjavilo (finančno),
čehoslovaški n»tm*8 V »->*>< s* sa-
pocenitev sladkorja je vprašanje ljudske prehrane. Na seji pododbora, ki ga je izvolil parlament, so socialni demokrati zahtevali, da se zniža cena slad- |
hrvaški gospodarski krogi postaviti svoj politični sporazum, o katerem pravijo, da je blizu, potem se bo' izvršil ta sporazum na račun tretjega, zlasti pa na račun delavstva s tem, da se demontira obstoječa industrija in da se socialni položaj delavstva potisne za vso državo pod sedanji nivo. Takega sporazuma tudi delovni narod ne more imeti v mislih ali si ga celo želeti.
Minister notranjih zadev sir John Simon je te dni govoril v parlamentu o spremembi na kraljevskem prestolu rekoč: »Krona, ki jo nosi kralj, pripada narodu.«
Angleški časopisi pa pišejo: »Nikdar se narod tega ni bolj zavedal, nikdar ni bil bolj ponosen na to, kot v tem trenutku. Kriza, ki je grozila postati katastrofa za angleško ustavo, se je pretvorila v triumf ustavnosti in demokracije. V kakšni drugi državi, pod drugimi režimi, bi take krize pometle duh ljudske vladavine. Dočim ga je v Angliji okrepila. Narod je vzhičen nad parlamentom, parlament nad vlado, opozicija nazdravlja Baldwinu, Bald\vin proslavlja zadržanje opozicije. Kratko rečeno, izšli smo iz krize z ojačeno ve-
Kitajske homatile
Vstaja generala Čansuljana v pokrajini Šensi še ni zadušena. O generalu Čankajšeku, ki ga je Čansuljan vjel, ni znano, ali še živi ali je prost.
O Čansuljanu pravijo, da zahteva od nankinške vlade, da se zveže z Rusijo in začne vojno z Japonsko.
Dva generala se borita za premoč.
Ker pa Rusija na vojno ne misli, iz-gleda, da Čansuljan ustvarja take kombinacije kar na lastno pest, da bi postal popularen med Kitajci, ki jim je Čankajšekova popustljivost napram Japoncem že preveč.
Obramba $vobodne Španije uspešna
Položaj na Španskih boJiičih
Praški »Sozialidemokrat« objavlja poročilo svojega poročevalca v Španiji o položaju na frontah.
Najvažnejši dogodki v decembru so:	nagla ofenziva Baskov proti
Vittoriji, napredovanje vladinih čet proti Burgosu, poraz nacistov v odseku Pozuelo severozapadno od Madrida in napadi protifašističnih čet pri Talaveri in v okolici Aran-juez.
Poizkus nasprotnika, da bi prodrl bojno črto Humera—Pozuelo— Majadahonda — Villanueve de la Canada, odrezal El Escorial od zaledja in mogel napasti Madrid od severa, je popolnoma ponesrečil. Sovražnik je pri tem utrpel težke izgube na ljudeh in materijalu ter se je zelo izčrpal. Izkoriščujoč upeha-nost sovražnika, so vladine čete prešle v protinapad in ga potisnile še dalje od cilja.
Pred Madridom se položaj ni iz-premenil. V začetku decembra so divjali krvavi boji v vseučiliški četrti, ne da bi bile čete generala Franca mogle napredovati samo za en korak. Položaj fašistov na Casa de Čampo, torej na konici klina, ki sega do Madrida, postaja vedno bolj nevzdržen, čim jačji postajajo napadi vladinih čet v boku klinasto potekajoče fronte. Da je sovražnik opustil vsako misel, da bi z napadi na konici klina prodrl v Madrid, dokazujejo njegovi obupni napadni poizkusi, razširiti fronto pri Pozueli. Najbrž pa bodo poizkušali napasti — tudi južno od Madrida in pri letališču Getafe. (15. decembra so poizkusili še enkrat v vseučiliški četrti. misleč, da so branilci odpoklicali svoje čete na druge položaje, pa so bili krvavo odbiti. Op. ur.)
Položaj pred Madridom je za republikanske čete ugoden.
Razbremenitvi branilcev Madrida služijo napadi vladinih čet pri Talaveri in v zadnjem času od Araniueza proti Auoveru v smeri Toleda.
Baskiška fronta se razvija vedno bolj proti zapadu. s ciljem proti Vittoriji. Sedaj poteka na črti: Lequei-tio — Marquina — Eibar — Elguc-ta — Elorrio — Ochandia — Villa-real Murua. Pri zasedbi Muruje se je javilo vladinimi četam1 150 vojakov generala Franca. Dalje proti zapadu, od Ordune na cesti proti Mirandi, slede napadi v južni in vzhodni smeri, da bi se sklenila fronta pri Vittoriji.
Proti Burgosu so vladine čete napredovale v nekaj dneh za 25 kilometrov in se nahajajo 45 km oddaljene od tega mesta, v okolici Escalde.
Za uspehe vladinih čet je značilno, da so zaplenile pri svojem prodiranju ogromne količine vojnega materijala in da so izgube sovražnika na ljudeh zelo velike. O tem pričajo tudi poročila nacistov, ki so
več kot skromna. Na baskiški fronti razpolaga vlada z izvežbanimi,
Zofka Kveder
(Spomini na najino prijateljstvo.)
»Gospa Marija Grubbe« je šla to pot v nasprotni smeri.
Kratko pred njeno smrtjo jo je vprašal magister: »Mar ne verujete v večno kazen in večno plačilo?«
»Verujem, da živi vsak človek svoje posebno življenje in umrje svoje posebne smrti. To verujem!«
»To vendar ni nobena vera; verujete v vstajenje?«
»Kako pa naj zopet vstanem? Kot mlado, nedolžno dekle, kakršna sem bila, ko sem prvič prišla med ljudi, ko še nisem ničesar vedela in nikogar poznala, ali kot taka, kakor sem bila takrat, ko so me vsi častili in mi zavidali, ko sem bila kraljeva ljubljenka in najlepša na dvoru? Ali kot stara, brezupna brodarjeva žena? Naj odgovarjam za tisto, kar sta oni dve, mlado, nedolžno dekle in življenja polna, ponosna žena za-
discipliniranimi četami, ki so za boj izredno usposobljene. Ogrožanje nacistov s prodiranjem od severa in v Asturiji lahko rodi zelo neprijetna presenečenja za Franca.
Mirovni pakt za Ameriko
Srečna Amerika — v Evropi kaj takega ni mogoče
Ameriška konferenca v Buenos-Aircsu je imela namen skleniti mirovni pakt za Ameriko. Ta pakt so v nedeljo, dne 13. t. m. podpisale ameriške države, ki so se konference udeležile.
Z letalci so tihotapili razno luksuzno blago iz inozemstva v Jugoslavijo nastavljenci letalskih družb z vednostjo in pomočjo nekih tukajšnjih svojih sovrstnikov.
grešili, ali naj ena izmed teh dveh zame odgovarja? Mi morete to povedati, gospod magister?«
»Toda vi ste imeli samo eno dušo!«
»Sem res imela samo eno?« je vprašala Marija in se zatopila v svoje misli —.
To vprašanje Marije Grubbe me je še pred leti globoko presunilo; in presune me še danes. Mnogokrat sem primerjala najino življenje, Zof-kino in moje, z življensko zgodbo Marije Grubbe.
Katera je prava Zofka? Mlada, prekipevajoča, močna in smela upornica proti cerkvi in meščanski družbi? Ali gonjena, opešana, pod mnenjem in sodbo istega meščanstva trpeča, torej že od njega odvisna žena, ki je zgubila zaupanje vase, ki se za njo nič več ne zmenijo vsi tisti, za katere se ona poprej ni zmenila; ki išče pribežališča pri nadnaravni sili, ker jo lastne moči zapuščajo.
V decembru so vladina letala bombardirala več letališč generala Franca in uničila 30 nemških in italijanskih letal.
Gospodarski finančni odbor ministrov je sklenil uredbo o likvidaciji Feniksa. Novih zavarovanj Feniks ne more več sprejemati.
Premijsko rezervo Feniksa tvorijo državne menice v znesku 425.000 dolarjev, ki jih je izdala država za gradnjo železniške proge Požarevac— Kučevo Otfcdi* **''•	Ker
so te menice zastavljene v inozemstvu, bo finančni minister izdal za 16.5 milijonov dinarjev 4 odst. obveznic, ki se bodo vnovčile v enem letu. K tako dobljeni, premijski rezervi
bodo morale prispevati vse ostale za-20 obrokih. Zavarovalnice pa tega
Je res imela samo eno dušo? Ignorabimus.
Samo eno vem: duša, ki sem1 jo poznala in ljubila, ki sem njeno ljubezen, prijateljstvo in globoko notranje razumevanje s hvaležnostjo uživala, je bila velika duša. Veliko ran in brazgotin ne olepša telesa in duše tudi ne. Toda človeka, ki smo ga popolnoma spoznali in vzljubili, ljubimo tudi z njegovimi ranami in brazgotinami vred. In človeka ljubiti se pravi, ga popolnoma razumeti in sprejeti kakršen je, z vsemi njegovimi slabostmi in zmotami. Odpuščanje je že pomilovanje in podce- 1 njevanje. Samo ljubezen je pravična. Zofka Kvedrova! Ti ostaneš nepozabljena, ožarjena z mladostjo in lepoto, ovekovečena v srcih tistih, ki so te ljubili in ki bodo spomin na tebe prenesli na tiste, ki pridejo za nami. Ljubezen je nesmrtnost.
(Konec.)
Nal ve, kogar se
tite!
Srbska pravoslavna cerkev proti predpravicam drugih veroizpovedi
V	Beogradu se je vršilo izredno zasedanje sabora srbske pravoslavne cerkve. O poteku zborovanja je bilo izdano službeno obvestilo, v katerem čitamo med drugim tudi to-le:
»Sabor se je bavil tudi z aktuel-nim vprašanjem položaja srbske pravoslavne cerkve v tej državi v zvezi z uveljavljenjem gotovih zakonov in nameravanimi uveljavljenjem1 nekih zakonskih osnutkov, ki se tičejo ostalih priznanih veroizpovedi. Ker se s temi zakonskimi osnutki postavlja srbsko pravoslavno cerkev v podrejen položaj v primeri s temi veroizpovedmi, je smatral sabor za svojo imperativno dolžnost, da opomini poklicane faktorje na to stvar in jih opozori na točne določbe državne ustave o enakopravnosti vseh priznanih veroizpovedi v kraljevini.
Ne da bi zahtevala kakšne predpravice, ki bi kakorkoli lahko bile v škodo narodnim intersom in narodnemu dostojanstvu ali v nasprotju z njeno zgodovinsko vlogo v srbskem narodu in narodni državi, pa vendar srbska pravoslavna cerkev nikakor ne bi mogla ravnodušno trpeti, da se neki drugi verski organizaciji dajo pravice, ki jih srbska pravoslavna cerkev ni nikoli imela, niti ne tedaj, ko je bila državna cerkev.«
❖
Počakajmo, kaj poreče na to obvestilo sabora srbske pravoslavne cerkve »Slovenec« in njegovi trabanti.
Mi z odgovorom nismo v zadregi; naše stališče je: ločitev cerkve od države. V temi trenutku bodo vse veroizpovedi svobodne in enakopravne.
Zadnje občinske volitve — prva etapa konsolidacije. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše o pomenu zadnjih občinskih volitev in pravi: »Z izvedbo teh občinskih volitev, je naša država prešla samo prvo stopnjo na poti notranje konsolidacije. Ta etapa je bila v znaku težkega boja, razčiščevanja terena v novo označeni smeri.« 1.1 .v D«* Ii > »4ri$
zneska ne bodo plačale iz svojih rezerv, ampak smejo za toliko povišati premijo lastnim zavarovancem, da bo znesek krit.
Feniksovim zavarovancem se prizna samo polovica doslej vplačanih premij. Zavarovanci, katerih zavarovalnina je že zapadla v plačilo, bodo dobili istotako samo 50 odstotkov izplačano. Novo vplačane premije se bodo računale s polnim zneskom. Zavarovanci, ki so s 1. 1. 1936 prenehali s plačevanjem, lahko v 6 mesecih naknadno vplačajo dospele premije
s 6 odst, obrestmi,
Ko ho država dobila vrnjene menice v znesku 425.000 dolarjev iz inozemstva in jih vnovčila, bo morebitni
presežek dala na razpolago zavarovancem, katerim so bile plačane premije znižane za polovico ali pa so dobili izplačano samo polovično zavarovalnino.
S 1. januarjem 1937 je odpoved,ena služba vsem nameščencem Feniksa.
Voliici maščujejo mrtvega Salengra
Socialist izvoljen z veliko večino v Lille
V	mestu Lille, kjer je bil pokojni francoski notranji minister župan, so se vršile nadomestne volitve v parlament s 24.500 proti 17.000 glasovom reakcije je bil izvoljen za poslanca socialistični kandidat. Reakcija je pri teh volitvah izgubila ogromno na glasovih.
Ali sl ie poravnal naročnino? Ako ie ne, izpolni svojo dolžnost!
Marta Tausk:
Anglija in Franclja ne bosta trpeli zasedbe Španskih
pokrajin
Te dni sta govorila angleški zunanji minister Eden in francoski ministrski predsednik s. Bium. /Oba sta
Nemčija in Italija sta poslali doslej preko 34.000 vojakov v Španijo
na pomoč generala Francu. Nemce imenujejo Španci plavolase »Maro-kance«.
Franco je zopet enkrat zavzel Madrid v 24 urah
Dne 15. t. mi. so sporočili Francovi listi (tudi pri nas), da je gospod general blagovolil staviti branilcem Madrida ultimat, da se v 24 urah predajo ali pa bo takoj nato zavzel mesto s silo. Ultimat je potekel, kot doslej vsi ultimati g. Franca. Listi so sedaj zopet v zadregi, kaj naj rečejo svojim’ čitateljem. ko jih je Franco že tolikrat potegnil.
Poizkusni napadi nacistov — končali s porazom
Franco otipava fronto desno in levo od Madrida, kje bi lahko prodrl. Zapovedal je naskok na Bodillo in Cosoelo. Republikanske čete so sovražnika pregnale z velikimi izgubami. Pri Cruzu Verdu in Santa Maria dela Almeda so naskakovali Nemci, ki pa so zašli v križni ogenj strojnic, bežeče ostanke so kosili šrapneli.
Težke izgube med Nemškimi vojaki
Računajo, da je doslej padlo preko 1000 nemških vojakov pred Madridom1. Iz Nemčije pošiljajo v Španijo Francu na pomoč tehnične čete. Vojaki smejo svojcem samo sporočiti, da odhajajo na službovanje v inozemstvo. Vojaki in svojci si dopisujejo preko ministrstva za letalstvo v Berlinu. Mnogo svojcev je že prejelo obvestila o smrti sinov in bratov, ne da bi bilo razvidno, kje in na kakšen način so umrli.
Kake bo likvidiran Feniks?
povdarila, da niti Anglija, niti Francija ne bosta trpeli kakršnihkoli teri-torijalnih izprememb v Španiji.
Nacistične bombe porušile krasno cerkev
V, Madridu so nacistične bombe do tal porušile prekrasno cerkev sv. Sebastijana. Dočim so listi prinesli že slike o temi strahotnem razdejanju, naše katoliško časopisje molči, oz. »druka« za Franca in njegove bombarderje, ki z bombami uničujejo božje hiše.
Pobeglo nacistično vodno letalo
Dne 16. decembra je priletel v Malago iz Ceute nacistični hidro-plan, s katerim sta dezertirala pilot in mehanik k vladinim četam1. Častnika Joseja Marija Morena, ki jo je spremljal, sta, ker se je upiral, spotoma ubila.
»Francovi Marokanci r \\ a j l«
»Newyork Times« piše: »Marokanci tvorijo ogrodje Francove armade. Franco jih uporablja za vse napade. Samo pred Madridom jih je padlo več tisoč. Marokanci se bore na strani Franca, ker jih plačuje po 125 pezet na mesec. Ne sme se pozabiti, da je vojna smisel njihovega življenja. Španski častniki dovoljujejo Marokancem, da onečaščajo žene in da ropajo po trgovinah in stanovanjih. Nedvomno obstoji med generalom Francom in voditelji Ma-rokancev kakšen dogovor. Ni še dolgo tega, ko je moral general Franco osebno v Maroko, da posreduje pri teh voditeljih, ki niso več hoteli poslati novega klavnega materijala. Španci mrze Marokance. Dopisnik lista je videl Marokance, ki vlačijo s seboj naropano blago, od radio aparata do konzerve z marmelado.«
dama in si/eiu
Ne reklamirajte!
Prihodnja številka »Delavske Politike« bo dvojna, toda izšla bo šele v sredo popoldne. Zunanji naročniki jo bodo dobili v četrtek.
Obljuba volitev v mestnih občinah, Že dalje časa krožijo vesti o občinskih volitvah v mestnih občinah po izprememjenem volilnem redu. — Pravijo, da so te vesti iz najmerodaj-nejših krogov, previdno pa dostavljajo, da so volitve še lahko prav daleč. Radovedni smo, kakšen namen ima širjenje takih obvestil.
Novi generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je te dni na svoji seji izvolilo za generalnega ravnatelja direktorja Miatjašiča, ki je bil doslej pomočnik vpokojeneiga Milana Glaserja.
Pomota v naslovu? Dne 1. decembra je prinesel »Slovenec« članek »Rudarjev kruh«. V članku či-tamo o strašnem priganjanju rudarjev pod zemljo, o hudih kaznih, o pomanjkanju varnostnih naprav itd. Razmere slika list takole: »Ko pride paznik k nam1 s pozdravom »Gliick auf«, začne gledati na vse strani. Če ni kaj v redu, dobimo juho brez mesa, nepotrebno kazen ali kako nespodobno ime in vpije:	,Kolile,
Kohle, Kohle ...’« Zanimivo je vsekakor, da pazniki v rudnikih na Francoskem govore v blagoglasni nemščini. Menda zato, da jih francoski rudarj in pa gospodje pri »Slovencu« razumejo? Mogoče je pa tudi, da je »Slovenec« zamenjal zemljepisno lego tega rudnika in ne ve več, kaj leži na desnem in kaj na levem bregu Rena. Temu se nikakor ni čuditi, kajti tudi sicer je »Slovencu« spomin precej opešal, sicer bi ne bil zadnjič prinesel poročila nekega župnika o razmerah v Fran- ! cjji, zlasti med rudarji, v katerem čitamo ravno obratno od tega, kar delajo pazniki, ki pozdravljajo francoske rudarje z »Oliick auf« in zahtevajo od njih »Kohle, Koljle, Kohle«.
Odlikovani novinarji. Cela vrsta novinarjev in novinark k	i-
fll ( v Sloveniji je dobila te dni odlikovanja. Med odlikovanimi novinarji je tudi znani Krsta Cicvarič, direktor »Balkana«, ki je vzbudil pozornost naše javnosti s člankom ob priliki smrti enega največjih ruskih pisateljev Maksima Gorkega.
Oče maščuje svojo mrtvo hčer, ubije sebe in težko rani ljubimca. V
Beogradu se je te dni zaključila lju-bavna tragedija, ki ji je težko najti primera. iPiretekli četrtek se je na cesti ustrelila hči šefa odseka v poštnem ministrstvu Mila Dimitrije-vičeva. Vzrok njene smrti je bila potrtost, ker jo je njen oboževalec, sin premožnih starišev, inž. Stojanovič, zapustil, češ, da je ne more poročiti, ker ni bogata. Ko se je Mila ustrelila, se je inž. Stojanovič vozil v avtomobilu mimo mrtve, kakotr da se ni ničesar zgodilo. Oče pokojnice je dosegel, da so inž. Stojanoviča spravili v preiskovalni zapor. Ko je 17. t. m. preiskovalni sodnik zasliševal inž. Stojanoviča, je vstopil v sobo oče pokojne Mile. Potegnil je revolver in ustrelil trikrat na inž. Stojanoviča in potem še sebe. Žika Dimitrijevič je bil takoj mrtev, inž. Stojanovič se bori s smrtjo.
2	milijona dinarjev poneverili. V
Somti je občinski tajnik Malagurski s še nekaterimi funkcionarji poneveril okroglo dva milijona občinskega denarja.
Po dvajsetih letih so mu odstranili šrapnelski drobec iz jeter. V beograjski bolnici so nekemu bivšemu vojaku po dvajsetih letih z operacijo odstranili šrapnelski drobec iz jeter.
18 nemških socialnih demokratov
v Diisseldorfu se je zagovarjaloi pred sodiščem radi veleizdaje. Po 14 diiev-nem razpravljanju je sodišče obsodilo njih 13 na ječo od 2 do devet let, trojico na poldrugo lato, dva pa je oprostilo.
Bivši kralj Edvard, sedaj vojvoda Windsor, se je podal v Avstrijo na grad Enzersfeld pri St. Poltenu, last barona Rotschilda. Grad oblegajo cele armade novinarjev in firbcev.
Trocki išče zavetja. Z novimi letom poteče Trockemu dovoljenje za bivanje na Norveškem. Z ozirom na ruski proces se Norveška brani podaljšati njegovo azilno pravo. Nobena druga dežela ga pa noče sprejeti kot emigranta.
Izvolite...
samo izpolniti dolnji kupon in brezplačno in brez obveznosti Vam postavimo na poskušnjo najnovejši
Phtlips-rndlo
Naši plačilni pogoji od
Din 90-mesečno
omogočijo vsakomur, da si nabavi Philips-radio
Zastopstvo:
E. PETELN
MARIBOR, GRMSKI TRG 7
Ime in priimek:
Poklic:
Kraj in ulica:.
Mesečno bi odplačal Din:
M
7s naših Iccaia/
Ljubljana
Sodrugi! Delavci! Sodružice!
V nedeljo, dne 20. decembra 1936 točno ob 9. uri dopoldne se bo vršilo
drugo predavanje
v veliki dvorani Delavske zbornice, katerega prireja ljubljanski Krajevni Medstro-kovni Odbor.
Predavala bosta ss. dr. Avgust Reisman in Viktor Eržen, oba iz Maribora. Pozivamo vse strokovno organizirano delavstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži.
Razen o socialni zaščiti delavstva bo na predavanju tudi govora o vajeniškem vprašanju!
Krajevni Medstrokovni Odbor v Ljubljani S. Margetič, 1. r., predsednik.	I.	Tome,	1.	r„	tajnik.
Ljubljanska beda. Na magistrat in dobrodelne akcije se je obrnilo za božična darila 2500 bednih rodbin. To veliko šte-
vilo prošenj dokazuje, kako silno važno je socialno skrbstvo in njega koncentracija pri občini v Ljubljani.
Maribor
5. Petejan oproščen
Predstojništvo mestne policije v Mariboru je kaznovalo s. JosijJa Petejana radi govora na akademiji delavskih društev, dne
6. maja t. 1. v Unionski dvorani z globo Din 500.— in plačilo taks, češ, da je s tem govorom kršil javni red. Proti tej obsodbi se je s. Petejan pritožil na bansko upravo, ki pa je njegovo pritožbo zavrnila ter odločila, da se pritožbi ne ugodi. Nadaljna pritožba zoper to odločbo ni bila dopustna. Nato je vložil s. Josip Petejan proti temu upravnemu odloku tožbo na Upravno'sodišče v Celju. Dne 10. depembra t. 1. je upravno sodišče odločalo o tej pritožbi in razsodilo, da se tožbi s. Petejana ugodi ter odlok predstojništva mestne policije v Mariboru razveljavi kot protizakonit. Obširnejše razloge bomo radi pomanjkanja prostora objavili ob drugi priliki.	\
Žrtve dela. 45 letni delavec Jože Beigott je padel na Ruški cesti s tovbrnega avtomobila in si zlomil obe nogi v stopalih. — Na tekstilnega delavca Žgavca fse je zvalila bala bombaža in ga težko poškodovala.
Lačen človek je vzel z voza Delavske pekarne košaro in 80 žemelj. Delavec — delavcu.
Tudi s ieh oproščen
Poročali smo spomladi, da je bil vodja ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru, Alojz Ceh, obsojen .od sreskega načelstva v Prevaljah, češ, da je imel ob priliki mezdnega gibanja v železarni Muta nenapovedan sestanek delavcev. S. Ceh se je proti tej obsodbi pritožil na bansko upravo, ker ni imel sploh nobenega shoda, ampak je samo sedel z 2 zaupnikoma v gostilni, katerima je sporočil, da ne bo pogajanj, ker se je šef tovarne odpeljal. Ovadba neznanega ovaduha je bila torej gladko izmišljena. Banska uprava je pritožbi s. Čeha ugodila in ga oprostila vsake krivde in kazni.
Delavec — delavka! 'Kam se lahko ohrneš s prošnjo za pomoč, če izčrpaš pri
O	UZD vse zakonite dajatve in ostaneš z družino brez pomoči in podpore, še veidno nesposoben za pridobivanje? Na stanico za socialno skrb rekonvalescentnih delavcev. Pristopi in agitiraj, da bodo pristopili tudi drugi. Vprašaj pri eksiposituri OUZD v Mariboru.
Celje
Predavanje s skioptičnimi slikami
Krajevni medstrokovni odbor priredi v torek, dne 22. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice predavanje o Španiji. Predaval bo s. Pliberšek Franc iz Trbovelj. Predavanje bo zelo zanimivo, ponazoro-
vale ga bodo lepe skioptične slike. Vstopnine ni. K udeležbi poziva KMO.
Razprava v Westnovlh tožbah In nove Westnove tožbe. V četrtek se je vršila pri okrožnem kot prizivnem sodišču razprava
proti 6 delavcem-zaupnikom v tožbah tvrdke Westen proti njim radi izpraznitve stanovanja. Prizivno sodišče je po daljšem razpravljanju in temeljitem posvetovanju objavilo, da je zadeva končana in bo izdana sodba pismeno. S to razsodbo bo razčiščeno vprašanje zaščite delavskih zaupnikov in ostalih delavcev, zlasti z ozirom na določbo ministrske naredbe o naturalnih stanovanjih po Poslovnem redu. Minulo soboto pa se je vršila že zopet pri sreskem
Ruie
Kup tiskovnih tožb je povzročila naša notica pred volitvami o razmerah v našem malem Beogradu. Pisec dotične notice se je postavil v bran in je privlekel čudovite stvari na dan izpred — vojne in povojne dobe. Na tapeto bo prišlo tudi preganjanje Slovencev med vojno, ki se bo menda prvič razščičevalo tudi pred našimi sodišči. Mi že komaj čakamo, da bomo lahko obširno poročali o vsem tem, ko bodo zaslišane priče pri javni razpravi.
Senovo pri Rajhenburgu
Proslavili smo rudarski praznik Barbaro. Za ta praznik so vneti tudi vsi gospodje. Naša želja je, da bi na tako slovesen način, z godbo in prireditvami, lahko praznovali tudi naš delavski praznik 1. maj!
j sodišču razprava v novi tožbi tvrdke We-sten proti delavki Podgoršek Pavli, ki se je tudi branila izprazniti stanovanje, ker še ni dobila plačane mezde za neupravičen odpust. Razprava je bila preložena na dan
19.	januarja ob 'U9. uri, ko bo zaslišanih 9
prič. Tvrdka VVesten se torej prav znamenito pravda s svojimi na cesto vrženimi delavci in delavkami ter zaupniki ter je menda edinstven slučaj, da milijonsko podjetje po odpustu delavce še s tožbami naprej
preganja.
KINO .METROPOL*, CELJE
19., 20., 21. decembra IZDAJALEC. Resnični dogodek predvojne špijonaže. Kaj vse store špijoni! V glavni vlogi Willy Birgel.
22 in 23. decembra ŽIVLJENJE IN IGRA. V glav. vlogi Rudolf Forster in Iians Moser. v soboto, 19. ob 16. url, v nedeljo, 20. ob 10 15 In H. uiJ m a t ineje. TARAS BULJBA. Vsi prostori 3'50, 4'S0Din.
BoitanJ ob Savi
Težki časi. Kot drugod, so tudi za naše delavstvo težki časi, ker naši delodajalci Pri gradnji železnice, čeprav Jugoslovani, nočejo priznavati naših delavskih zakonov. Socijalna zaščita je torej le na papirju. Odpuščen je bil delavski zaupnik, ki ni ničesar zakrivil, čeprav je dela za njega dovolj., Vse intervencije in pritožbe so ostale brezuspešne. V nedeljo, dne 29. novembra so se vsled tega tudi iz našega kraja udeležili trije sodrugi delavskega tečaja v Senovem, da slišijo predavanje o socijalni zaščiti. Delavstvo je pozdravil tudi s. Iljaš iz Bošta-nja, ki pa žal ni mogel predočiti razmer delavstva v Boštanju, ker ni bil prijavljen kot govornik. Zato pa se bo vršilo v kratkem skupno predavanje o delavski zaščiti za delavce iz Boštanja in Sevnice ter za
Hrastnik
Osnovanje kluba delavske skupine občinskih odbornikov. Radi enotnega nastopanja so se občinski odborniki delavske skupine (19 po številu), izvoljenih na skupni gospodarski listi dne 6. decembra s s. Malovrhom na čelu, združili v poseben klub, ki se je konstituiral v nedeljo, dne 13. t. m. Klub bo vedno zavzel konkretno stališče do vseh vprašanj, ki se tičejo občinskega gospodarstva in občinske politike. Za predsednika kluba je bil izvoljen obč. odbornik s. Salamon Alojz. Seje kluba bodo po potrebi. Tajnik kluba je obč. odbornik s. Urlep Gvidon. Na ta način bo poskrbljeno tudi za to, da bo sleherni občan vedel za delo občinske uprave. Vestno bomo poročali v našo »Delavsko Politiko«, zato svetujemo vsem, da si jo čimprej na-roče.	u.	G.
Še vedno vlada precej velika brezposelnost. Saj tudi drugače biti ne more, ko pa gospodje tako pravično delijo delo. Samo en slučaj, kako si lahko sedaj zaposleni delavci, kateri bodo morali drugo leto k vojakom, obdržijo službo. Vsak delavec naj dobi enega tovariša, da ga bode nadomestil za časa njegove odsotnosti, kakor je to napravil delavec P. F. On je šel v šolo za eno leto. Na svoje mesto je postavil brata, ki je tudi eden izmed najbednejših. Saj nimajo njegovi stariši drugega kakor precej veliko posestvo tako, da morajo najemati delavce, da jim pomagajo pri poljskem delu. Poleg tega imajo še dobro idočo gostilno. Brezposelni vprašamo p. n. ravnateljstvo, zakaj ni eden izmed v resnici potrebnih dobil^dela in kruha? Mnogo je takih med ftamOd nimajo gostiln, niti krompirja za lastno 'potrebo, kaj šele, da bi ga mogli prodajati rudniškemu konzumu. Javno apeliramo na p. n. ravnateljstvo, da preneha z dosedanjo prakso sprejemanja na delo in vzame v službo res samo sinove rudarjev, ki jih očetje ne morejo vzdrževati. Zemljake pa naj pusti, da bodo obdelovali obširna polja svojih očetov in jedli kruh, ki jim raste.
Trbovlje
Na sestanek II. skupine v nedeljo, dne 20. decembra vabimo tudi vse delavce, zaposlene pri podjetju Dukič in drug v Trbovljah, ker bo govora tudi o njihovih zadevah in o ukrepih, ki so potrebni, da se ne bo delavcev šikaniralo, kakor se to pri tem podjetju sedaj dogaja.
Žalostna afera se obravnava pred sodiščem v Laškem zaradi spopada dveh delavcev pri črpalki za Savo. Predlog glavnega zaupnika je bil odbit, da bi se naj stranki pobotali in odpustili druga drugi, da bi se potem lahko interveniralo za njuno zopetno zaposlenje. Odbit je pa bil ta predlog zaradi tega, ker je dal neki G. eni fcmed udeleženih strank nasvet, da se naj ne poravna, češ, da bo že vse dobil. Radovedni smo, ali bo ta čudni svetovalec povrnil strankama tudi veliko škodo, ki jo trpita vsled odklonitve sporazuma?
Litija
Vse naročnike, ki so v zaostanku, prosim, da poravnajo naročnino do konca tega meseca. Le s točnim obračunavanjem vsak mesec sproti bomo lahko dosegli, da bo »Delavska Politika« izhajala trikrat tedensko za isto naročnino. — Poverjenik.
Poslovilni večer s. Repovža. V nedeljo smo priredili poslovilni večer s. Repovžu. Udeležili so se ga člani delavskega kolesarskega društva in »Vzajemnosti«. Kolesarsko društvo je on ustanovil in mu bil predsednik, bil pa je tudi soustanovitelj »Vzajemnosti«. S. Ferdo Repovž se je s toplimi besedami poslovil od nas in nas bodril k nadaljnjemu in neumornemu delu, za povzdigo delavske kulture. Vsi mu želimo, da bi med svojimi novimi sodrugi v Mariboru pozabil na svoje težkoče in se izkazal zopet starega neumornega borca, kakor je bil pri nas. Družnost!
okolico v Sevnici. Vsepovsod se delavstvo pod težo razmer drami in zahteva poduka
o	svojih pravicah.
Kamnik
Kako je v tovarni Remec & Co.?
Po »Bafovem« sistemu ali reševanje delavskih socialnih vprašanj po načelih okrožnice »Ouadragesimo arino«
V	tovarni upognjenega pohištva Remec in Co. na Duplici, ki se nahaja pod sodno poravnavo in jo vodi prisilni upravitelj, se je pričelo s temeljitim delom reševanje težkih delavskih razmer \ i->■	-v h
Naj omenimo samo nekaj glavnih potez te pomembne in za delavstvo tako važne akcije:
Pred dobrim mesecem dni je dobilo vse delavstvo tovarne posebne vprašalne pole.
Na to vprašalno polo je moral vsak delavec odn. delavka odgovoriti v teku 2 dni. Poleg osebnih in družinskih podatkov je bilo treba .odgovoriti še na ta-le vprašanja:
Kakšno šolsko izobrazbo ima delavec oz. delavka; katero delo ga najbolj veseli; čigava je hiša, kjer stanuje; koliko je ob hiši vrta in polja; koliko plačuje najemnine; s katerimi sorodniki živi pod isto streho; kakšne koristi ima dom zanj; koga mora še podpirati in preživljati; s čim se bavi v prostem času; ali deluje v kakšnem prosvetnem ali drugem društvu, zadrugi itd.; kakšno je zdravstveno stanje in počutje; katere in kakšne nezgode je utrpel dosedaj pri delu; kakšno izpremembo si želi z ozirom na dosedanjo zaposlitev. Le enega vprašanja ni v tej poli: ali si zadovoljen z mezdo in za koliko naj bi se zvišala.
Delavstvo je debelo gledalo, zakaj ta radovednost. Vodstvo podjetja, ki ob vsaki priliki toži o težkem finančnem položaju podjetja in ki izplačuje delavske mezde s 14 dnevno ali še daljšo zamudo, pa gre trošit denar za take nepotrebne i	■	•»
vprašalne pole (tiskane v tiskarni)! Razen tega bo v to svrho potreben najmanj en uradnik. Da bi pa delavstvo ne odgovorilo kaj neresničnega '	> jcličcjo to-
varniške mojstre, kateri po večini poznajo podrejeno delavstvo in jih zaslišujejo o vsem mogočem. Pravijo (če je res, ne vemo), da se zanimajo tudi ali delavec hodi k maši in izpolnjuje cerkvene in druge božje zapovedi.
G. prisilni upravitelj se je izrazil, da hoče vodstvo podjetja natančno poznati svoje delavstvo. (Kakor je pri »Bat’i«, kjer vsak mojster ve, koliko gnilih zob ima ta ali oni delavec v podjetju.)
G. prisilnemu upravitelju priporočamo, Ulma da bi rajši poizvedoval o tem, kako se postopa v tovarni z delavstvom. N. pr. da se mora star delavec umakniti na slabše mesto, novincu, kateri je kdo ve na kakšen način prišel v tovarno. Poleg tega naj nadzira, kako se izpolnjujejo kolektivna pogodba in delavski zakoni. Na to pazite, g. upravitelj, potem bo rodilo vaše delo sadove, delavstvo pa Vas bo upoštevalo, cenilo in odkrito pozdravljalo, ne pa s suženjsko vdanostjo, kadar je pač treba. Skrbite, da ne bo delavstvo več garalo 11 ur in več na dan! S tem bo zadoščeno krščanski socialni pravičnosti in zadovoljen boste sigurno tudi Vi, k k. t.t..	’	-i	k'
Poleg tega Vam svetujem, g. upravitelj, da se pomenite tudi z mojstrom in g. obratovodjo glede delavcev in jim poveste, kako naj postopajo z delavci. Posebno še izpregovorite s tistim, ki je, dokler še ni bilo strokovne organizacije, pretepal delavke in jih zmerjal, ki p
Kranj
Kako Je bilo v občinah z edino »zveličavno« listo, nam potrjujejo volitve v Naklem. Volilci abstinenti so morali biti skrajno odločni, da jih korteši niso kar s silo pobasali v avtomobile in oddrdrali z njimi na volišče. Znani posestnik in ml.nar z Bistrice je s svojim avtomobilom tako naglo vozil, da je na ovinku pred Marinš-kovo gostilno v Naklem zvrnil volilce, med njimi podbrežkega župnika. Kljub vsemu pa le okrog 40 odst. volilcev ni prišlo na volišče!	,
Vandalizem. V Rakovci je nek škodoželjen tip polomil nekemu posestniku več sadnih drevesc. Svojo »kulturo« izkazuje tudi ob cesti proti Besnici. — To početje gre najbrže na račun političnega sovraštva. Ob priliki občinskih volitev so se namreč zelo razvnele politične strasti; predvsem v občinah z eno samo kandidatno listo. Zamero čutijo sedaj tisti, ki niso hoteli manifestirati...
Ljudska univerza priredi 19. t. m. ob 20. uri predavanje dir. M i h e 1 o k a .o sodobnih denarnih problemih.
Zalog
Občinska seja, ki se je vršila pred tremi tedni je trajala dobrih 5 ur in je potekala vseskozi jako burno. Kljub prerekanju je bil sprejet proračun za leto 1936-37. Na novo so naložili davke na meso, vino in ples. Občinska taksa na vino se je zvišala od 1 Din na Din 1.50. Ugovarjala sta proti temu dva gostilničarja-odbornika, toda bila sta v manjšini. Davke na vino plačajo gosti, torej konzument. Debata je bila tudi glede županove plače. Opozicija je predlagala, da bi jo znižali, pa ni šlo, ker g. župan pravi, da je za svoje delo še premalo plačan. Pri volitvah so g. odborniki obetali obrtnikom, da bodo skušali znižati davke in da bodo v to svrho obdavčili le večja podjetja Toda prišlo je drugače. Takoj pri drugem zasedanju občinskega odbora so jo dobili konzumenti in obrtniki. Davki stalno rastejo in občinski odbor jih brez posebnih ceremonij nalaga. Menda nobena občina nima toliko davka kakor ravno naša. Vsa bremena pa se prelagajo vedno na rame šibkejšega.
600 papirniiarjev stavka — za svoje I
pravice
V	vevški papirnici, last Ljubljanske kreditne banke, je dne 14. t. nastopilo v stavko 600 delavcev in delavk.
Stavka je pričela, ker je podjetje izrabilo brezpogodbeno stanje za redukcijo obstoječih mezd in delavstva.
Pogajanja za sklenitev nove pogodbe so začela že v novembru. Napredovala so počasi, dokler se niso na vprašanju mezd razbila.
Delavstvo je bilo pripravljeno popustiti, da se reducirajo mezde od Din
4.— navzgor za 4 odst. Podjetje je zahtevalo redukcijo mezd za 20 odstotkov in je potem popustilo na 10 odstotkov.
Ker pod to mero ni bilo mogoče doseči nobenega zbližanja, je delavstvo bilo končna primorano stopiti v stavko.
Povprečna plača vevških papimi-čarjev je Din 39, kar znese mesečno Din 970. Življenjski indeks za 4 člansko družino pa znaša Din 1709 in se sedaj še dviga. Plače papirničarjev so torej pod tem indeksom.
Podjetje je obenem z racionalizacijo pristalo na plače in začelo z redukcijo delavstva. Finančni položaj Združenih papirnic po njihovih investicijah v zadnjih letih je naravnost sijajen. Obrat so pričeli racionalizirati v večjem obsegu že leta 1931 in sicer satinažni oddelek. Tedaj je podjetje reduciralo 42 delavcev in delavk. Ustavilo je stroj za izdelovanje papirja v Goričanah in vso papirno produkcijo koncentriralo v obratu Vevče. To je podjetju prineslo tako lepe prihranke, da je v letih 1935-36 zopet vrglo v obrat celih 11 milijonov dinarjev, ki so že plačani. Vso papirno produkcijo je sedaj iz prejšnjih treh strojev preneslo na B in novi H stroj, pri čemer se količina produk-
cije ni zmanjšala. Zmanjšalo pa se je število delavstva. Podjetje je s 30. novembrom t. 1. reduciralo 79 delavcev in delavk, ki so stari nad 60 let in jih vrglo na cesto za enkrat brez priznanja kake starostne rente, dasi se je redukcija običajno izvršila s priznanjem skromne rente. Ob tej priliki pa se je postavilo podjetje na zelo čudno stališče, češ, če delavstvo pristane na znižanje mezd, bo podjetje tem doslužencem dalo rento, sicer pa ni govora o tem- Torej na račun delavskih plač naj dobijo milostno rento od podjetja oni, ki so svoje sile in moči izrabili v korist podjetja!
Pri teh zadnjih redukcijah delavstva podjetje prihrani letno 1 milijon dinarjev, z znižanjem plač (za 10%) pa hoče dobiti še 700 tisoč dinarjev.
Podjetju ne gre za to, da uravnovesi svoj finanči položaj, ampak za večji dobiček, kar je (generalni tajnik dr. Ciril Pavlin potrdil že na pogajanjih, rekoč, da se delavski fond pri podiet-ju bolje obrestuje kot pa vloženi delniški kapital. Kako podjetje računa, je poslovna tajnost.
Prvo sredstvo, da prestraši delavstvo, je podjetje že vporabilo. Sporočilo je delavstvu, da naj smatra vsak svoje delovno razmerje za razvezano, kdor se do 22. t. m. ne vrne na delo.
Boj papirniškega delavstva v Vevčah je upravičen, saj gre samo za obrambo skromnih mezd, ki j'h ima večina delavstva, razen — bi rekli -specialistov.
Dočim, so vse letošnje stavke potekale v znamenju boja za zvišanje mezd, je v Vevčah obratno.
Ako bo delavstvo solidarno in se ne bo dalo oplašiti, bo v tem boju zmagalo. Da bi bilo tako, želi tudi vsak delavec!
Jeseniški kovinarji so prejeli odpoved kolektivne pogodbe
Kranjska industrijska družba je odpovedala zadnjega novembra kolektivno pogodbo,
nim organizacijam zaenkrat še ni predložilo. Jasno pa je, da bo potrebna med delavstvom sloga, da bo ta naval podjetja odbilo in si ohranilo vsaj današnje stanje obenem z raznimi prepotrebnimi popravki. O poteku pogajanj bomo poročali.
ki je bila dosedaj v veljavi. Odpoved opravičuje z modernizacijo in racionalizacijo obratov, ki je nastala ob zaključku zadnje pogodbe kakor tudi s konkurenco doma in v tujini. Z oziromi na vse to je baje treba pogodbo kontrolirati. Svojih predlogov podjetje delavskim strokov-
Med rudarji v Zagorju
33 novih naročnikov
Roosevelt izvoljen. 580 volilnih mož iz 48 držav, ki so bili izvoljeni
3.	novembra, se je sešlo k volitvi predsednika Zedinjenih držav. Roosevelt je dobil 528, I.andon 8 glasov.
Zagorje, dne 14. decembra.
V revirju Zagorja ob Savi so preizkusili naši rudarji celo vrsto let najbednejše življenje, v katerem so živeli iz leta v leto bolj kot berači, nego rudarski delavci. V masah so padale žrtve na cesto v bedo brezposelnosti, drugi so životarili, da je bilo bolj za umreti, kot za življenje. Praznovanje je vtisnilo tej dolini rudarskega pro-letarijata čisto poseben pečat trpke zagrenjenosti, ki še skozi leta ne bo izginila. Rodbinski oče s kopico otrok je zaslužil ob tem praznovanju ravno toliko, da je prišlo povprečno na dan po Din 1.35 ali še ma-nje. Kako so mogli s tem živeti, je pač uganka in čudež, katerega je sposoben rešiti samo slovenski rudar.
Ali čudovito; ta delavski razred ni klonil in ni popustil zlasti svojega ideala: neizprosno borbo za boljše dneve. V tem duhu se je vršilo tudi minulo nedeljo predavanje o socijalni zakonodaji, .življenjski nalogi strokovne organizacije in delavskega časopisja, ki ga je priredila podružnica Zveze rudarjev, ki ima že tudi dolga leta svojo neupogljivo hrbtenico pri širom domovine znanem rudarskem tajniku neusahljive energije, s. J. A r h u.
V napolnjeni dvorani Delavskega doma v Loki pri Zagorju je otvoril predavanje s stvarnim nagovorom predsednik podružnice Zveze rudarjev, s. B a s e 1 j, na kar sta v 2urnem govoru govorila res iz srca vsem rudarjem ss. dr. R e i s m a n in urednik J e-
1 e n o vsem tem, kar danes veže usodo rudarja na našo socijalno zakonodajo, moč organizacije ter sila in razširjenost delavskega tiska. Lahko rečemo, da so rudarji, mladina in odrasli do upokojencev, vsi tako napeto poslušali govornika, da je bilo slišati celo dihanje zborovalcev. Le tu in tam si je dalo duška odločno priznavanje, da je vsak soodgovoren za usodo rudarjev in zato tudi vsak rudar dolžan pod svojo častjo, delati tako neumorno, da ne bo med nami nobenega trota več, nikogar, ki bi stal ob strani in gledal, kako drugi žrtvujejo za
I	njega članarino organizaciji in naročnino
I	za njegov delavski časopis.
V	par minutah se je za to ob koncu predavanja priglasilo kar 33 novih naročnikov »Delavske Politike«, in sicer samo takšni, ki bodo ostali tudi zvesti iti list plačevali.
Zaposlenost rudarjev
se je tudi v Zagorju tako dvignila, da delajo sedaj vse dneve v tednu in je bila ena partija zaposlena celo v nedeljo. Radi tega in radi navdušenosti navzočih sta bila predavatelja naprošena, da bi se predavanje čimpreje zopet nadaljevalo in sicer v vasi Zagorju sami. Seveda sta predavatelja obljubila, da prideta čimpreje, kakor hitro bo zopet kaka nedelja prosta, a za enkrat je treba obiskati ostale delavske kraje, kamor še letos predavatelji niso mogli priti.
*
Nedavno Trbovlje, potem Senovo in sedaj Zagorje, sami dokazi, kako se je rudar iztreznil in našel svojo pravo pot: »z železno disciplino, z neuklonljivo voljo m z žrtvami: do kruha, do ,koščka* tiste sreče, do katere ima vsak človek pravico«!
Pobrežje pri Maribor«
Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti« se
je vršil v nedeljo, dne 13. decembra v dvorani pri Renčlju. Številna udeležba sodru-gov in sodružic je pričala, kako zelo čuti delavstvo potrebo po lastni kulturni organizaciji, ki naj postane torišče izobrazbe in razvedrila pobrežkega proletarijata. Na občni zbor so prišli tudi sodrugi in sodružice iz Maribora, kompleten mešani zbor, da z delavsko pesmijo pozdravijo svoje sotrpine in jih že pri prvem koraku utrdijo v prepričanju, da morejo v svojih stremljenjih računati tudi na podporo kulturnih delavcev z levega brega Drave. Občni zbor je otvoril s. Cern ec, nakar je imel s. K o r b u n lep in jedrnat nagovor. Orisal je delo pripravljalnega odbora in potem govoril o pomenu in namenu »Vzajemnosti«. Delavstvo je potrebno izobrazbe kot žejen vode. Zlasti važno pa je to vprašanje za vzgojo naše delavske mladine. V okviru »Vzajemnosti« se bo ustanovilo več odsekov, predvsem pa dramski. Govor s. Korbuna so navzoči burno pozdravili, prav tako tudi izvajanja s. Štuklja iz Ljubljane, ki se je udeležil občnega zbora kot delegat osrednjega društva. V svojem govoru je povda-ril ozko povezanost zgodovine »Vzajemnosti« z imenom našega največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, kar nas navdaja s posebnim ponosom. Obenem je s. Štukelj raztolmačil pravila, ki jih je • občni zbor soglasno sprejel. — Sledila je deklamacija male Ljuboslave Černeceve, ki je globoko ganila prisotne. Kot drugi je z zanosom deklamiral s. Belak. Na .predlog posebne komisije je bil izvoljen soglasno ta-le odbor: predsednik Korburi Franc, nam. Belak Rudolf; zapisnikar Velušček Anton, nam. Pečar Franc; blagajnik Minodraž Anton, nam. Strnad Ivan; odborniki: Kojc Josip, Gradišnik Simon, Gregorčič Karel, Čer-nec Antonija in Belak Franc; nadzorstvo; Di.vjak Vili, Koren	Josip, Ulbl	Franc. Spregovorili so še ss.	Korbun	o	pripravah	za
delovanje dramskega odseka; Pečar o delu za pridobivanje	mladine	in	Černeceva	za
pritegnitev žen k	delu v	društvo. —	Ob
koncu občnega zbora so na poziv s. Kojca darovali Din 25 za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Naj živi in raste »Vzajemnost« na delavskem Pobrežju!
Studenci pri Mariboru
Delavski oder. V nedeljo, dne 20. dec. ob 16. uri bodo ponovili diletanti v dvorani gostilne Mraz kmečko burko v 3 dejanjih: »Trije vaški svetniki«. Cene običajne.
Marljiv dramski odsek ima naša »Vzajemnost«. Diletantov je že toliko, da igrajo v »dveh partijah« in s tem preprečijo, da ne bi nastala predolga pavza med eno in drugo vprizoritvijo. Pogoste prireditve nam pričajo, da so mladi sodrugi in sodružice z vnemo na delu. Delavska javnost pa tudi zna ceniti požrtvovalnost naših diletantov. Predstave so naravnost sijajno obiskane. To seveda vzpodbuja k vztrajnemu delu in učenju. Med diletanti je nekaj pravih talentov, ki še mnogo obetajo. Delavski oder, ki smo ga v našem kraju že dolgo pogrešali sedaj imamo in vsi želimo, da bi dobil še večjega razmaha. — Družnost! — Stalni obiskovalec predstav.
Šoštanj
»Vzajemnost« bo v nedeljo, dne 20. t. m. priredila zimsko obdarovanje otrok. Obdarovanih bo približno 40 otrok. Posebno se bo upoštevalo otroke brezposelnih delavcev, ki so radi razredne zavesti in borbenosti ob kruh. Obdarovanje se bo vršilo v društvenem lokalu v gostilni Berloč-nik. Radi tesnega prostora imajo vstop samo vabljeni stariši z otroki. — Odbor.
Stanovsko pri Poljčanah
Zelo dobro obiskano predavanje se je
vršilo dne 13. t. m. za nas rudarje v Poljčanah. Predaval je naš s. Kladnik iz Hrastnika o položaju rudarjev v našem rudniku in posredovanjih ter o potrebi strokovne organizacije. Obenem se je vršil občni zbor in so rudarji izvolili nov odbor podružnice ZRJ. Pri tej priliki je lepo število delavstva pristopilo v organizacijo, da bomo močnejši in se lažje branili. S. govorniku se zahvaljujemo za njegove podučne besede ter mu kličemo: Družnost!
Angleška prestolonasledmca je
stara šele deset let. Ob priliki njenega rojstnega dne, pred par dnevi, jo je oče odlikoval z redom hlačne podveze.
Kranj
V	proslavo 601etnice rojstva Ivana Cankarja priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 20. t. m. s pričetkom ob 16. uri v dvorani restavracije Semen, predavanje o Ivanu Cankarju (predavatelj pisatelj in pesnik F. Albrecht). Nato slede recitacija, vprizoritev 2. dejanja »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«, deklamacije, nastop govorilnega zbora, ki bo predvajal 2. in 3. sliko »Hlapca Jerneja«. Pokažimo s številnim obiskom, da cenimo našega Cankarja in častimo njegov spomin.
Jesenice
Predavanja o studijskem potovanju v Nemčijo je začel prirejati s. Ivan Čelesnik v Delavskem domu. Prvo se je vršilo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 3. uri pop. iti je bila srednja dvorana nabito polna. Poslušalci so pazno sledili izvajanjem in po predavanju se je razvila zanimiva debata, v katero je poseglo precej sodrugov. Ker je predavatelj .razdelil snov na več predavanj, opozarjamo na nadaljnja predavanja, ki se bodo vršila v nedeljo, dne 20. t. m. ob 3. uri pop. in v sredo, dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer. Vabimo vse sodruge in prijatelje, da se teh zanimivih predavanj udeležijo.
Zvtčni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri :pop.) velefilm »Nj. Vis. Postrešček« z Weis.som Ferdlom v dvojni gl. vlogi. Med dodatki tudi barvana zvočna šala ini Para-moiunitov zvočni tednik. Za Božič sledi: Jan Kiepura1 v »Ljubimcu žena«.
Bled
Ustanovni občni zbor podružnice S. D.
S. Z. J. Po štirih mesecih pripravljalnega dela so delavke tovarne Jugo-Rohmberg in Izdelovalnice slovenskih in švicarskih vezenin ustanovile strokovno organizacijo.
Svinčeni kristali .Roienthal* in .Meigen* porcelani
Telef. Int. 20-30
Vse v to stroko spadajoče predmete za vsakdanjo uporabo in luksus od najcenejše do najfinejše izdelave nudi
GUSTAV BERNHARD, zaloga stekla in porcelana, Maribor, Aleksandrova cesta St. 17
Ustanovni občni zbor se je vršil 3. decembra v restavraciji »Savica« na Bledu. Centralo zveze je zastopal njen tajnik s. Jakomin. Delavstvo imenovanih podjetij je na občnem zboru dalo posebnega povdarka za uveljavljenje zahtev po zvišanju mezd, katere se je podjetjem predložilo že pred meseci, ne da bi bilo doslej prišlo do pogajanj.
Dobro in poceni, nit dražje kot doma napravljeno!
Za božični večer:
Domači sadni kruh, fini sadni kruh, mlečni kruh v hlebih in štrucah, potice,
specialiteta ,Mara* mlečni kruh,
keksi po različnih cenah, božično pecivo, medene pogače, obeski za boiično drevo.
Za božični dan:
Torte, deserti, konfektl.
Vse v izbrani kvaliteti v glavni in podružničnih trgovinah
Purani
očiščeni, kilogram od Din 4'— naprej se dobijo še do inklusivno sobote pri
And. Sup
Maribor,
Cvetlična ul. 20, dvorišče.
Pletenine
po ,Cia‘ krojih
iz lastne pletarne
na željo tudi po meri! Rokavice, nogovice, zimsko perilo, perje in čisti puh, copate, ovratniki, svileno perilo, krojaške potrebščine
i.	t. d. najceneje ori
„IJa”
Maribor, Aleksandrova c. 19
Rudarja, ožeta devetih otrok, ubilo
9 v mežiškem svinčenem rudniku
V	rudniku Centraleuropean Mineš Ltd. na Sv. Heleni nad Črno se je zgodila dne 17. t. m. v rovu grozna nesreča. Velika skala, ki se je utrgala s stropa, je padla na 52 letnega rudarja Franca Forstnerja in ga zmečkala. Priča strašnemu dogodku je bil pokojni sam, ostali rudarji so prihitc" na lice mesta šele pozneje. Ko so 01 kopali ponesrečenca, je bil že mrtev.
Pokojnik zapušča ženo in devet otrok, najmlajšemu je 6 let, najstarejšemu 28 let.
Nadvse tragična smrt pok. Forstnerja je globoko pretresla rudarje.
Ker se v svinčenem rudniku dela
že mesece in mesece v naravnost mrzličnemu tempu, kot menda še nikoli, o čemer smo že pisali — se je samo čuditi, da se kakšna slična strašna nesreča ni dogodila že poprej. Naj bo ta tragedija pok. Forstnerja opomin družbi, da so tudi hitrosti pri delu stavljene gotove meje in da pri delu preko teh mej preži smrt. Rudarji, ki stoje globoko potrti ob krsti svojega tovariša, pa naj se iz te nesreče uče, da bodo s pomočjo organizacije znali zaščititi svoje življenje in obvarovati svoje družine pred nesrečo, ki je doletela rodbino pok. Forstnerja.
Delavski pravni svetovalec
Nedeljsko delo (Koroška Bela)
Vprašanje: V podjetju, kjer sem zaposlen, opravljajo nekateri delavci službo tudi ob nedeljah, zato pa ostanejo med tednom en dan doma. Ali je dolžno podjetje dati odmor med tednom? Ali bi morda delavci lahko zahtevali, da se jih zaposli med tednom vsak dan?
Odgovor: Po predpisih zakona o zaščiti delavcev je ob nedeljah prepovedano vsako delo, razen v izjemnih primerih, ki jih zakon posebej določa, odnosno jih prepušča določiti ministrstvu za socialno politiko. V takih primerih, ko se dela ob nedeljah, pa mora dati delodajalec pomožnemu osobju odmor med tednom, in sicer najmanj 36 ur. Vkljub temu pa mora odmor pasti vsak tretji teden na nedeljo. Ker zakon od delodajalca zahteva, da da delavcu,
Najbolj praktično
božično darilo je
„NAUMAN“
šivalni stroj
v najmodernejši izdelavi, ki ga dobite po zelo reduciranih cenah in zelo ugodnih olačilnih pogojih pri
Franc Lepoša, d.zo.z.
Maribor, Aleksandrova 39
ki dela ob nedeljah, odmor med tednom, delavec tako ne more zahtevati, da bi ga delodajalec zaposlil tudi med tednom nepretrgano. Le v kolikor nedeljsko delo ni dopustno, ampak se vrši preko predpisov zakona, lahko delavci, odnosno njih organizacija pri pristojni inšpekciji dela zahtevajo. da se tako delo prepove, s čemer bi morda dotični delavci dosegli nepretrgano zaposlitev ob delavnikih.
Odpoved železniškemu delavcu (Zagorje ob Savi)
Vprašanje: Bil sem zaposlen kot začasni delavec pri progovni sekciji državnih železnic na Zidanem mostu do konca novembra, ko so me odpustili brez kake odpovedi. Ali imam pravico do mezde za odpovedno dobo?
Odgovor : Ker ste bili pomožni delavec pri železnici, velja za Vas pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov z dne 11. maja 1933. Bili ste očividno za-
časni delavec in Vas sme železniška uprava kot takega odpustiti proti predhodni 7-dnevni odpovedi, če pa interes službe^ to zahteva, Vas sme odpustiti takoj, plačati Vam pa mora mezdo za 7 dni v naprej, po čl. 28 navedenega pravilnika, če Vam železniška uprava ni odpovedala v tem roku, lahko zahtevate plačilo odpovedne mezde za 7 dni. Morate pa Vaš zahtevek uveljaviti s tožbo v 6 mesecih od dne, ko ste bili odpuščeni. Tožiti morate Državni zaklad v roke državnega pravobranilstva v Ljubljani in morate tožbo vložiti pri sreskem sodišču v Ljubljani.
Tiskovni skiad
Za trikratno izdajo »Delavske Politike« so darovali po s. Beutlu Francu v Hrastniku:
Beutl Franc Din 60, Haberl Adolf Din 60, Kellner Alojz Din 16, Jager Josip Din 30, Gotz Karl Din 10, Pavlič Vinko Din 10, Abram Alojz Din 10, Perci Josip Din 20, Petrič Štefan Din 4, Miilbauer Gottfried Din 10, Vidmar Josip Din 5, Raiicinger Riko Din 10, Kovač Ivan Din 4, Trinker Adolf Din 4, Žlindra Josip Din 4, Savioci Alojz Din 3, Ježič Jože Din 10, Kotnik Marija Din 5, neimenovani Din 4, Domitrovič Vinko Din 30, Podpečan Kristina Din 30, Klajnšek Karl Din 5, Kiru Edi Din 10, Oberčkal Ivan Din 50, Franc Ravnik Din
20,	Koritnik Ignac Din 20, Santej Jožef Din
5,	Zupanc Franc Din 10, Klanjšek Jože Din 30, Gačnik Franc Din 13, Bukovnik Franjo Din 4, Franc Koritnik Din 10, Oberauner Jože Din 10, Kolar Herman Din 4, Pirc Jožef Din 5, Hoferie Alojz Din 10, Lipičnik Franc Din 10, Rotar Ivan Din 10, Loger Ivan Din 30, Jošt Ivan Din 7, Leskovar Štefan Din 10, Žibret Anton Din 4, Železnik Anton Din 10, Jošt Anton Din 5, Majus Anton Din 10, Kragelj Josip Din 5, Knez Jakob Din 5, Brečko Stanko Din 12, Horjak Ivan Din 10. Skupno Din 673.—. Zavednim hrastniškim sodrugom in sodruži-cam, zlasti še zbiratelju s. Beutlu najlepša hvala. Sodrugi in sodružice, posnemajte!
Tonp'.B«r TRIGLAV
lastni izdelek od Din 60.— naprej
Eksportna hiša „LUNA“
Maribor, samo na Glavnem trgu 34
BOŽIČEK
kupuje letos le praktična
BOŽIČNA DARILA
ki jih dobi pri tvrdki
MIRKO FELDIN
Maribor, Alensandrova ^ 3, na vogalu
aro
kvaliteto za slabo
IVAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrova 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična BOŽIČNA DARILA.
Najcenejše in najboljše kupiš v
usnjarnl
Viktor Kosi
Maribor
Kralja Petra trg 9
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega H u be rt u s - s u kn a.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-s u k n a, dobe se samo pri nas vsem znani
HUBERTUSI
katerih
nepremočljivo
sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31.
Vsakdo, kdor je pri
nas enkrat kupil
je postal naš Stalni
odjemalec!
fc/patentirano^
CIimpregniranegaJO \^\hubertus-sukna/q' jug. PAT. BR/r^
TIVAR-HUBERTUSI
iz garantirano nepremočljivega sukna
TIVAR-OBLEKE
JAKOB PERHAVEC
Maribor, Gosposka ulica št. 9. — Telefon 25-80.
Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Žganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka itd. Na debelo! Na drobno!
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.