4 1
Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
��� ČLANKI
O divjem možu v terskem
pripovedn em izročilu
DANILA ZULJ AN KUMAR | In štitut za sloven ski jezik Fran a Ramovša
DZuljan @zrc-sazu.si
Izvleček: Prispevek se osredotoča n a percepcijo lika divjega moža, kot je pozn an a v zah odn i Ben ečiji. Pripoved je
zapisan a v terskem n arečju sloven ščin e in preveden a v sloven ski kn jižn i jezik. Prispevek spada v n iz podobn ih
prispevkov, s katerimi želi avtorica sloven skemu bralstvu predstaviti pripovedi o bajeslovn ih bitjih skozi jezik, v
katerem so se pren ašale iz roda v rod.
Ključne besede: bajeslovn a bitja, divji mož, tersko n arečje sloven ščin e.
Uvod
1
Pričujoči članek spada v niz prispevkov, s ka-
terimi želim širšemu bralstvu približati bajeslovna
bitja terskega prostora. T ako sem že predstavila
škreta ali škretića, srebrico, benandante, torke in
Ivano (Zuljan Kumar 2019, 2021), predstavitev hu-
diča, štrij in z njimi povezanih furlanskih agan pa
čaka na objavo v reviji Annales. Pripovedi o teh in
d r ugih baje slov nih bitjih so izšle v zbir k i z naslo-
v o m L u č i c e n a o k n a h i n p o d n a s l o v o m N a š s v i e t
p o u a n n a p o s e b n o s t i – i l n o s t r o m o n d o p i e n o d i
m e r a v i g l i a ( 2 0 1 8 ) a v t o r i c e B r u n e B a l l o c h . V a n j o
s o v k l j u č e n e p r i p o v e d i s o b m o č j e z a h o d n e
Benečije.
2
V tokratnem prispevku predstavljam zgodbo
o divjem možu. Navajam jo v fonetičnem zapisu v
terskem narečju ter prestavljeno v slovenski knji-
ž n i j e z i k . S l o v e n s k e m u b r a l s t v u m a n j p o z n a n e
b e s e d e r a z l o ž i m v o p o m b a h . Č e j e b e s e d a
pr e v ze t a, nav ajam t ud i nje n izv or . Pr i t e m s o m i
bili v pomoč naslednji slovarji: Šlenc (2006), Snoj
(2015) in ARLEf-ov Grande Dizionario Bilingue Itali-
ano-Friulano (2000).
Divji mož
S l ov e ns k a poime nov anja za d iv je ga moža s e
motivno navezujejo predvsem na kraj njegovega
bivanja:
1. v gozdu, npr. gozdni mož, hóstnik, lesni mož,
podlesni mož, polesenjak,
2. v jami, npr. podzemeljski mož,
3. n a g o r i , n p r . g o r s k i m o ž , g o r n i m o ž ( K r o p e j
2008: 219; Šmitek 2019: 87, 88).
N e k a t e r a p o i m e n o v a n j a o z n a č u j e j o n j e g o v o
izstopajočo značajsko lastnost, tj. divjost, s čimer
s t a n p r . p o v e z a n i p o i m e n o v a n j i k o t d i v j a k ( r e z i -
j a n s k o d u j a k ) a l i d i v j i m o ž ( b r i š k o d u j m o š ) . D o -
kaz, da so Salvàns, kot divjim možem pravijo Fur-
lani, živeli le v od ljudi odmaknjenem svetu, lahko
denimo vidimo v toponimih kot Landri, Cjamp dai
Salvans, la Caverne dai Salvàns, ki jih najdemo le v
hribovju, ne pa tudi v ravninski Furlaniji (Nicoloso
Ciceri 2002: 425).
S p l o š n a l j u d s k a p e r c e p c i j a j e d i v j e g a m o ž a
p o v e z o v a l a s k l a t e n j e m p o g o z d o v i h , n j e g o v o
družbeno marginaliziranostjo pa tudi veliko pora-
ščenostjo telesa ter jasnovidnostjo, pripisovali so
m u t u d i z n a n j e o s k r i v n o s t i h n a r a v e , k i j e b i l o
č l o v e k u s i c e r n e d o s t o p n o . S k u š a l i s o g a u l o v i t i ,
toda ker je divji mož pripadal svetu, ki ni tuzem-
s k i , a m p a k n a n e k n a č i n l e z r c a l n i č l o v e š k e m u
1
Prispevek je n astal v okviru programa P6-0038, ki ga fin an cira
ARRS. Zapisan je v vn ašaln em sistemu ZRCola, ki ga je n a ZRC SAZU
razvil dr. Peter W eiss.
2
A vtorica član ka sem kot souredn ica poleg Roberta Dapita, ki je opravil
izbor pripovedi, in Lucie T rusgn ach z Društva Ivan T rin ko v Čedadu, pri
katerem je zbirka izšla, sodelovala pri izdaji dela, pri čemer je bila moja
n aloga pripraviti sistem en otn ega poen ostavljen ega fon etičn ega zapi-
sa pripovedi. Kot n epozn avalka terskega n arečja sem se n aloge lotila
tako, da sem v letih 2009 in 2010 teden sko z in formatorko sedela v sej-
n i sobi Društva Ivan T rin ko v Čedadu, pri čemer je ta pripoved za pripo-
vedjo počasi prebirala, sama pa sem to avdio sn emala in h krati v bese-
dilu ozn ačevala men i n ezn an e besede in strukture. Po bran ju vsake pri-
povedi so sledila moja vprašan ja o besedišču in strukturah , n a katera je
Brun a odgovarjala s sin on imn imi besedami v terskem n arečju, ko pa
drugače n i šlo, tudi s prevodi v italijan ščin o, saj se sloven skega kn jižn e-
ga jezika zbiralka n ikoli n i učila n iti bila z n jim v stiku.

Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
4 2 ČLANKI
���
s v e t u , s o g a m o r a l i u d a r i t i z n a r o b e o b r n j e n i m
r e z i l o m s e k i r e a l i z v e z a t i v n a s p r o t n i s m e r i o d
običajne (Kropej 2008: 219, Šmitek 2019: 87, 88).
V T e r s k i h d o l i n a h s o d i v j e g a m o ž a i m e n o v a l i
t e d u j i m o ž a l i t e d i u j i d e d ,
3
k o t g a o m e n j a D a p i t
( 2 0 0 6 : 2 7 1 ) , k i n a v a j a p r i p o v e d o t e m , k a k o č l o -
vek, ki cepi drva, prosi divjega moža, naj mu po-
maga, potem pa mu zvito ujame roke v panju. V
pričujoči zbirki je o divjem možu objavljena le ena
pripoved, za razliko od divjih žen in starih bab ter
Ivane, ki so ženska različica divjega moža in v pri-
povedih Brune Balloch veliko pogosteje pojavlja-
joči se liki.
4
Zgodba z naslovom T e duji mož o nje-
g o v i h z n a č a j s k i h l a s t n o s t i h n e p o v e n i č e s a r s k o -
r a j d a d o k o n c a , d o k l e r s e v p r i p o v e d n e v m e š a
mlado dekle, ampak se osredotoča predvsem na
opis njegove zunanje podobe pol človeka, pol ži-
vali in pol rastline. Namesto rok in nog je imel par-
klje, na hrbtu mu je rastel mah in umil se je samo
takrat, ko je hodil po dežju. Poskakoval je kot divji
p r a š i č i n n a m e s t o , d a b i g o v o r i l , j e l e k r u l i l . T a
stvor je nekega dne tako močno kihnil, da je pov-
zročil tresenje, katerega posledica je bila, da se je
z gore vsulo za cel voz kamenja. Neko dekle si mu
je vseeno drznilo reči na zdravje , on pa ji je nazaj
zakrulil, naj za tokrat bo, drugič pa naj se le pazi.
Kaj je s tem mišljeno, ni jasno, tudi zato ne, ker je
zapisovalka stavek končala s tremi pikami, ki na-
kazujejo odprte možnosti interpretacije. T a je ta-
ko prepuščena bralcu, morda pa vseeno daje slu-
t i t i , d a d i v j i m o ž m e č e p o g l e d t u d i n a m l a d a d e -
k l e t a, k ar j e m ot i v , k i ga s i ce r poznaj o v R ožu i n
Reziji (Kropej 2008: 226).
Te dúːji m�ːš
5
J e u t e ˈ k u t ˈ j e u x ò ː s t ,
6
m ò ː r e b ì ẹ t , ˈ k ә r s ә j e
v ì ː d u d ˈ n e p à ː r k j e z a b r à ː č e a n z a n o ˈ � e . J e z a -
s k à ː k u
7
u ˈ b i k o x o ˈ d i t ˈ d o � a n ˈ o r p o ò ː r a x . S e n i
m o ˈ l o j à ː t , k ә m a ˈ d a n m o ˈ z ә k a n ć e a j e m ù ː , j e
bìẹ� skˈrit z bráːdo an z lasmìː, kә so bˈlә tej vèːje.
ˈTu ˈtәn ˈtərńo se so viˈdalə dˈ�a očàːca čәrńèːle
8
tej
òːń. Te dùːji m�ːš je bìẹ� kosmàːt an or na xərbàːto
m o j e r à ː s t u m à ː x z a t ù ọ , k ә s e n i m à ː j u m ì ː � , ć e
ˈne, ˈkar je xòːdu skùọzre dàːš.
Tlàːta
9
sˈt�ar je bˈla na rìẹč zmìẹšana: no ˈmor
10
čloˈvek, no ˈmor ži�ˈa� an no ˈmor zeleˈńe.
11
3
Leksem ded in n jegove izpeljan ke deda, dedi, dedec so v n ekaterih slo-
ven skih n arečjih (n pr. goren jskem, koroških n arečjih ) pozn an e v po-
men u ‘mož, poglavar družin e’ (Nartn ik 2011: 283).
4
Njih ova skupn a zn ačiln ost je, da so dobrega srca, ven dar svetomrzle,
n epriljudn e ter obvladajo stvari, ki jih n avadn i ljudje n e, n pr. presti po-
sebn o voln o (Balloch 2018: 190–194), skrbeti za otroke, katerih dušice
so svet zapustile pred krstom, (Balloch 2018: 194–196), delati sir in sku-
to (Balloch 2018: 200–204).
5
Zgodbo je povedala in zapisala Brun a Balloch iz Subida.
6
ter. xòːst ‘gozd’
7
ter. zaskàːkatə ‘poskakovati’
8
ter. čәrńèːl ‘rdeč’
9
ter. tlàːta ‘tale’
10
ter. n o ˈmor ‘malo, n ekoliko’
11
ter. zeleˈńe v tem primeru ‘rastlin a’
D i v j i m o ž , h o s t n i k ( i l u s t r i r a l B o r i s K o b e ) , o b j a v l j e n o v : M o n i k a K r o p e j , O d A j d a d o z l a t o r o g a : S l o v e n s k a
b a j e s l o v n a b i t j a , 2 0 0 8 , s t r . 3 6 2 . G l . t u d i : S p l e t n i v i r 1 .

4 3
Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
��� ČLANKI
ˈ D a n d à ː n j e ć í ː x n u t ә ˈ k e j
1 2
m o ć ˈ n o , k ә ˈ t o d
1 3
óːre ˈdo� se je zuaˈju
14
ˈdan �òːs kamùːńa.
15
D ˈ n a m l a ˈ d a x ć ì ː m o j e z a � � ː k n i l a :
1 6
"Zdràː�je!" An te je je zamunguˈlu:
17
"H�àːla, za
tèːle ˈbot, ˈdan dˈruu ˈbot méːrki zaˈte, ˈće ˈne ..."
Je ćekeˈru ˈsan tej práːsac te dúːjә, ˈbuj ko će-
keˈrat
18
je kroˈlu ...
A s r ì ẹ s t j ú ː p a n ,
1 9
k ә j e t ì ẹ l o b ì ẹ t z ˈ l o ˈ ә r d o ,
strašìẹ�no:
20
pәr te srèːjće �ˈsi jùːdjә a so poznàːlə
m à ː l o d r à ː a č k o z a í ː m e . ( B r u n a B a l l o c h 2 0 1 8 :
212–214).
Divji mož
Ušel je v gozd, morebiti zato, ker je videl svo-
je parklje namesto rok in nog. Je bolj poskakoval
gor in dol po gorah kot hodil. Nisi mogel reči, da
ima obraz in četudi bi ga bil imel, bi bil skrit z bra-
do in lasmi, kot bi bile veje. V tem trnju se je vide-
l o d v o j e r d e č i h o č e s c , t a k o r d e č i h , k o t j e b i l o n
sam. Divji mož je bil kosmat in na hrbtu mu je ra-
s t e l m a h , k e r s e n i k o l i n i u m i l , r a z e n , k o j e h o d i l
po dežju.
T a stvar je bila nekaj zmešanega: malo človek,
malo žival in malo rastlina.
N e k e g a d n e j e k i h n i l t a k o m o č n o , d a s e j e z
gore navzdol zvalil voz kamenja.
Neka mladenka mu je zavpila: »Na zdravje!« In on
je zarjovel: »T okrat hvala, drugič pa se pazi, če ne
…«
Govoril je kot kakšen divji prašič, bolj kot go-
voril, je krulil.
Če bi ga bil srečal, bi bilo hudo, zastrašujoče:
k sreči so ga ljudje poznali le po imenu.
VIRI IN LITERA TURA
Literatura:
Balloch, B. 2018: Lučice na oknah: naš sviet pouan
n a p o s e b n o s t i = i l n o s t r o m o n d o p i e n o d i m e r a v i g l i a .
R . D a p i t ( u r . ) , L . T r u s g n a c h ( u r . ) , D . Z u l j a n K u m a r
(ur.). Čedad: Kultur n o dr uštvo Ivan T rinko = Cividale
del Fr iuli: Cir colo cultur ale [Iv an T rinko].
D a p i t , R . 2 0 0 6 : Z g o d b e o ž i v a l i h i n b a j e s l o v n i h
b i t j i h v u s t n e m i z r o č i l u T e r s k e d o l i n e . V : M . K o ž u h
(ur.), T erska dolina. Alta V al torre. V a l de T or . T erska
d o l i n a v b e s e d i l , s l i k i i n p e s m i . C e l j e , G o r i c a : C e l j s k a
Moh or jeva dr užba, Gor iška Moh or jeva dr užba. 269–
275.
Gra nt Dizionari Bil engâl T a l ian F urlan, 2000, Cen -
tri Friûl Len ghe, AR LEF: Udine.
Kr opej, M . 2008: Od a jda do zlatoroga . Slovenska
b a j e s l o v n a b i t j a . C e l o v e c : M o h o r j e v a z a l o ž b a , L j u -
bljana: In štitut za slovensko n ar odopisje ZRC SAZU,
Celov ec: Nar odopisni in štitut Ur ban Jar n ik.
N a r t n i k , V . 2 0 1 1 : S L A V 6 3 8 ‘ m o ž ’ . V : S l o v e n s k i
l i n g v i s t i č n i a t l a s 1 . 2 . K o m e n t a r j i ( u r . J o ž i c a Š k o f i c
i d r . ) . L j u b l j a n a : I n š t i t u t z a s l o v e n s k i j e z i k F r a n a R a -
mov ša in Založba ZR C.
N i c o l o s o C i c e r i , A . 2 0 0 2
4
: T r a d i z i o n i p o p o l a r i i n
Friul i. 1–2. Udin e: Chiandetti editor e.
Šmitek, Z. 2019: Šelest divjine. Zel eno dno na šega
kozmosa (knjižn a zbir ka Koda). Ljubljana: Beletrina.
Z u l j a n K u m a r , D . 2 0 1 9 : P r i p o v e d n i s v e t T e r s k i h
dolin. V : M . Šekli (ur .), L. R ezon ičnik (ur.), Slovenski
j e z i k i n n j e g o v i s o s e d j e ( Z b o r n i k S l a v i s t i č n e g a d r u -
štv a Slov en ije). Ljubljana: Zveza društev Slav istično
društv o Slov en ije, 407–415.
Z u l j a n K u m a r , D . 2 0 2 1 : B a j e s l o v n a b i t j a T e r s k i h
d ol in. V eč n as l ovn i š ka od prtos t pravl j i c . Me d nar od ni
z n a n s t v e n i s i m p o z i j N o v o m e s t o , 1 7 . s e p t e m b e r
2020. Zbor n ik pr ispevkov, 19–29.
Zuljan Kumar , D. 2021: Hudič in štr ije v terskem
pr ipovedn em izr očilu. Annales [v tisku].
Spletni vir:
S p l e t n i v i r 1 : h t t p : / / p e f p r i n t s . p e f . u n i l j . s i / 3 8 9 1 / 1 /
R AJ TE R %2C_An ja%2C_Diploma%2C_2._9._2016.pdf.
12
ter. tәˈkej ‘tako’
13
ter. ˈtod ‘tam od’
14
ter. z�aˈjatə se ‘zvaliti se’
15
ter. kamùːńe ‘kamen je’
16
ter. ˈ��ːkatə ‘kričati, vpiti’
17
ter. mungulàːtə ‘rjoveti’ (← furl. mun gulâ ‘rjoveti’)
18
ter. ćekeràːtə ‘govoriti, pripovedovati’ (← furl. ciacarâ ‘govoriti, pripo-
vedovati’)
19
ter. jùːpatə ‘misliti, men iti’
20
ter. strašìẹ�no ‘strašljivo’