TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XXIII. ŠTEV.2 MAJ 1982 SBÌtSSKìa ; fcf *v uj* 3SE«£>* §&? IW ■ v :« vZćSt^s's;: '':&\~:'^--f/-f.,t4'y<\^ :-ä^/'k?: ^ --v ■ •' > ■: : , . BftHBBBB ésII P|^ä^Ä»ä 1Ä«Ä1 BBBflBI f,- -■ :vi ,. ; r^?: 1É "' ? ; * lili I . ^3 Hi HHHIm ; •■ ,V:'; r;?t; ' > $ ' ;; £ - ' ,\ . ■ : ... . :••• . . . ■■■■^4 *• ÌP? -~ ...I ■ ■ Bi HH ligBigj BB^rv^.,,H:^''-';i;r-::^ ggf BBBs .„ j:.:;;:: B I ■-'^. —»'"■■':; ilikm deimmm ob 27. äßm m. mäm ' « ,V;.J . Občni zbor konference OOS 25. marca so se zbrali delegati vseh TOZD in DS Skupne službe na občnem zboru konference osnovnih organizacij sindikata. Pregledali so delo v preteklem mandatnem obdobju, o katerem je podal obširno poročilo predsednik konference OOS Milan Žvokelj. Izvoljeno je bilo tudi novo predsedstvo konference OOS v sestavi: predsednik: MILAN ŽVOKELJ plem. I namestnika: PAVLA PERANOVIČ tkal. II PETER JEKOVEC gravura člani: IVAN KAVClC MARICA TRAVEN JOŽE TOMAC ANICA ZUPIN NIKO SRABOCAN CVETKA KERN predilnica predilnica tkalnica I DSSS DSSS prehrana in oddih nizacije proizvodnje in varstva okolja. Analiza naj se pripravi po predhodni obravnavi na strokovnem kolegiju, ki je zadolžen za pripravo stanja. 7. Vsled nenehnega pomlajevanja delovnega kolektiva, je potrebno razširiti in afirmirati delo z mladimi v okviru ZSMS. To naj se doseže s skupno povezavo družbenopolitičnih organizacij in predsedstev ZSMS, s poudarkom na razreševanju nalog pri: — družbenopolitičnem delu — v organiziranju in delovanju SLO — v skrbi za čistočo v DO in varstva okolja — v športnem udejstvovanju in — organiziranju praznovanja državnih praznikov in tradicij NOB. 8. Uvede naj se vhod v DO Tekstilindus na osnovi kartončkov za vse zaposlene delavce z žigosanjem ur. Za zunanje obiske naj se uvede vhod v DO na osnovi dovolilnic, ki jo izda vratarska služba — ob izhodu pa mora podpisano dovolilnico vrniti vratarju. Rok za izvedbo: 1. junij 1982 Odgovorna oseba za izvedbo: direktor kadrovskega sektorja in glavni direktor DO Tekstilindus. 9. O izvajanju posameznih sklepov in zaključkov naj se kvartalno obvešča preko Informatorja DO Tekstilindus. Festival »BRATSTVO Na osnovi poročil in obširne razprave, ki je potekala na občnem zboru, so bili sprejeti naslednji ZAKLJUČKI : IN ENOTNOST MLADINE JUGOSLAVIJE« 1. Potrebno je urediti sprejem novih članov v ZSJ na način, kot ga predvideva Statut ZSS. Predsedniki 10 OOS so dolžni, da se oskrbijo s sindikalnimi knjižicami, kakor tudi, da vpeljejo evidenčne kartone z vsemi podatki članov ZSJ. Predsedstvo naj pripravi program delovanja in organiziranja družbenopolitičnih organizacij, kot tudi delovanje samoupravnega sistema, ki naj bo sestavni del informiranja novozaposlenih delavcev. Rok izvršitve: 1. junij 1982 Nosilec naloge: predsedniki 10 OOS in predsednik KOOS 2. Vsebina delovanja sindikata mora biti poglobljena, predvsem v razreševanju perečih problemov družbe. Angažirati vse delavce pri uveljavljanju gospodarske stabilizacije, ki mora biti sestavni del naloge slehernega člana DO Tekstilindus. Še posebej pa mora biti ta naloga osnovna za vse vodilne delavce. Predsedstvo naj oceni potrebo po večji aktivnosti tudi za druga družbenoekonomska dogajanja, katera sprovaja preko 10 OOS. 3. Za povezavo delegatskega sistema z družbenopolitičnimi organizacijami DO Tekstilindus in za strokovno izvedbo priprave materiala in tehnično dokumentacijo se zadolži pravnika v skupnih službah tov. Nado Skubic. 4. Za večjo strokovnost pri delovanju disciplinskih komisij se zadolži tov. Skubic Nado, da strokovno vodi in usmerja disciplinske komisije in sodeluje pri obravnavah na disciplinskih komisijah. Zadolžena je tudi za sklic novoizvoljenih disciplinskih komisij in strokovno usposabljanje o izvedbi disciplinskih postopkov in poznavanja samoupravnih splošnih aktov in pravilnika o izvedbi disciplinskega postopka. 5. 10 OOS naj usmerjajo aktivnost posameznih članov in jo po potrebi tudi zahtevajo za sodelovanje v samoupravnih organih kot družbenopolitičnih organizacijah v DO in krajevni skupnosti. Predvsem naj se to odraža v boljšem delovanju delegatskega sistema. Za boljšo povezavo delegatov v SIS in DPS v SO Kranj, naj se doseže večjo pomoč strokovnih služb, katero naj organizira in usmerja kadrovski sektor. 6. V okviru konference sindikata naj se izvede analiza realizacije srednjeročnega razvoja DO Tekstilindus, s poudarkom na razreševanju energetske problematike, orga- Rojstvo festivala Bratstva in enotnosti mladine Jugoslavije sega že v prva leta povojne obnove domovine, ko se je bratstvo jugoslovanske mladine kovalo na mladinskih delovnih akcijah. V začetku petdesetih let so se na mladinski progi Banja Luka — Doboj zbližali mladi iz Bosanskega Samca in Subotice. Prvo dejanje njihovega pobratenja sta bili izmenjavi obiskov v letih 1952 in 1954, že naslednje leto pa se je krog bratske mladine razširil. Leta 1955 se je pobratena mladina srečala v Nišu, kar štejemo za začetek organizirane krepitve bratstva in enotnosti mladih vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Danes na množični manifestaciji sodelujejo mladi iz dvanajstih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Jugoslavije: Niša, Subotice, Slavonskega Broda, Prištine, Trebinja, Reke, Bosanskega Samca, Bitole, Nikšiča, Gornje Radgone, Zagreba in Kranja. Prvi festival bratstva so predstavljali srečanja, na katerih so se mladi pomenili na športnih tekmovanjih in z različnimi izseki iz življenja prikazali utrip svojega mesta in vsakdanjik ljudi svoje občine. Festival je pomenil priložnost, da si mladina izmenja doživetja, spozna življenje različnih krajev domovine in vzpostavi stik z ljudmi, po miselnosti in življenjskih običajih sicer različnimi, a po srcu enako zagretimi za bratsko sodelovanje in poglabljanje medsebojnih vezi. Že nekaj let pa festival ni zgolj športna in kulturna manifestacija, temveč vključuje tudi delovna tekmovanja. Tako že nekaj let zapored potekajo tudi srečanja mladih v delovnih organizacijah. Z delovnimi tekmovanji skuša festival nadaljevati delovno tradicijo, začeto v prvih povojnih desetletjih obnove domovine. Kranj je tokrat že tretjič gostitelj vse jugoslovanske pobratene mladine. Prvič so se v Kranju mladi iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin srečali leta 1959, naslednje srečanje je bilo leta 1968, vnovič pa bo Kranj razvil prapor bratstva in enotnosti 27. maja letos. PROGRAM ORGANIZACIJE OBISKOV Mesto OZD (28.5.) KS (29/5) 1. Bitola IBI Kokrica 2. Bosanski Šamac Exoterm Naklo 3. Gornja Radgona Gorenjska oblačila Vodovodni stolp 4. Nikšič Tekstilindus Planina 5. Niš Sava Stražišče 6. Priština Zvezda Besnica 7. Rijeka Iskra ATC Primskovo 8. Slavonski Brod Gorenjski Tisk Predoslje 9. Subotica Planika Visoko 10. Trebinje Ikos Bela 11. Zagreb Iskra TEA Cerklje v _ Povišali smo osebne dohodke Obrazložitev: Skupni % presega je seštevek presega IN ali SN in kvalitete, lahko pa je enak % VU ali PEU. Osnova za izračun dodatne stimulacije pa je seštevek vseh dodatkov, ki pripadajo posameznemu delavcu za uro opravljenega dela, pri tem pa se mora tudi nočni dodatek preračunati na vse efektivne in zastojne ure skupaj. Na osnovi uspešnosti poslovanja v preteklem letu in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana TOZD za leto 1982, ki nakazuje rast dohodka in delitev le-tega ter upoštevajoč družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 so se s 1. 3. 1982 povišali osebni dohodki v povprečju za 15%. To povišanje se je izvedlo tako, da se je vrednost točke za obračun osebnega dohodka povišala za 15 % in sicer v vseh TOZD in DS Skupne službe. V proizvodnih enotah t. j. v TOZD Predilnici, TOZD Tkalnici in TOZD Plemenitilnici pa se za vse zaposlene uvede dodatno stimulacijo na dodatke in se zaradi tega dopolni Samoupravni sporazum o osnovah in merüih za delitev sredstev za osebne dohodke in sicer z dopolnitvijo 11. člena, ki se glasi: »Dodatki, ki pripadajo delavcu po 12. členu ( za stalnost zaposlitve in za skupno delovno dobo) 13. b) člen (za izmensko delo) in v 14. členu (dodatek za nočno delo) se obračunavajo tako, da se povišajo oziroma znižajo za procent preseganja oziroma nedoseganja IN, SN, VU, KV in PEU. Delavcem, ki ne delajo v proizvodnji in so nagrajevani po VU, se jim dodatki obračunajo po dejansko ugotovljenem vezanem učinku.« Dodatna stimulacija na dodatke je prikazana na kuverti pod besedilom »DODATNA STIMULACIJA« in je navedena v dinarskih zneskih, ki so lahko pozitivni ali negativni (odbiti). Ker je dodatna stimulacija za vse, ki jim pripada po določilih Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke še novost, se posreduje podrobnejša obrazložitev načina obračuna za nekaj primerov: Primer: Izračun povpreč- nega nočnega dodatka, kateri se prišteva k ostalim dodatkom je za 80 opravljenih nočnih ur naslednji: 80 ur X 60 % _ 25 % 100 povprečnega nočnega dodatka na vse ure. Seštevek vseh dodatkov (skupni % dodatkov) na uro se pomnoži s skupnim % presega 9,6 % dodatne stimulacije. Predilnica v Proizvodnja preje v letošnjem I. četrtletju je znašala 890.6 ton, kar predstavlja 97,7 % operativnega plana in kar 108 % osnovnega plana. V primerjavi z lanskim obdobjem je izdelano za 3,7 % ali 32.6 ton preje več — pri istem številu obratovalnih dni, katerih je bilo 66. Značilno za proizvodnjo v letošnjem letu je vsekakor izboljšana urejenost v samem procesu, kjer se že pozna povečana zmogljivost flajer-jev in delno tudi raztezalk. Letos so namreč v obratovanju že 3 nove raztezalke Zinser—Krušik, dodatni flajerji in od februarja dalje tudi novih 8 prstančnih strojev. Vsi ti posegi k izboljšanju strojnega parka pa še ne morejo zadostiti vseh potreb po preji, ker moramo še najmanj 5 % preje dokupiti da bodo naše tkalnice kolikor toliko normalno oskrbovane. To S tem % dodatne stimulacije pa se pomnoži število točk, ki pripadajo delavcu za 100 % izpolnjevanje norme in kvalitete. Tako dobimo število točk dodatne stimulacije. Pri tem pripominjamo, da je ta dodatna stimulacija lahko pozitivna, t. j. pribitek točk ali negativna z odbitkom točk zaradi nedoseganja norme ali kvalitete. To dobljeno število točk pozitivnih ali negativnih pa se pomnoži z vrednostjo točke, ki je določena za obračun osebnega dohodka za obračunski mesec. J. Šmid letu 1982 vprašanje se je rešilo s podpisom samoupravnega sporazuma s tovarno »Biljano« v Prilepu kamor bomo namensko vlagali sredstva za nerazvite. Druga značilnost letošnje proizvodnje je tudi v tem, da je še bolj sezonsko usmerjena, ker je na primer v prvem četrtletju narekovalo izredno močne zahteve po mikani preji in po preji iz mešanic. Ker je dodatna oskrba od zunaj stekla šele v marcu, bo proizvodnja naše predilnice lahko bolj usmerjene v mešanice, oziroma v tiste zahteve, ki so rešljive le v lastni proizvodnji. V vsem obdobju pa je bil prisoten problem previjanja, ker zaradi izpada Leesone nismo zmogli previti vse preje. Saniranje tega stanja je bilo z dodatnim delom v 3 izmenah na starih strojih, in z delom ob prostih dneh ter uslugi previjanja v Tekstilni Ajdovščina in BPT v Tržiču. Ta kriza bo rešena z vključitvijo novih previjalnih strojev Autosuk, ki se bodo v drugi polovici aprila pričeli montirati (stroji so že prispeli v podjetje). V letošnjem letu se je na novo zaposlilo 8 delavcev, od nas pa je odšlo 15 delavcev. Skupni izostanki so se znižali od 13,01 % lani na 11,71 % letos v istem obdobju in sicer del na račun porodniškega dopusta in bolniškega dopusta. Ker smo zaradi povečanih potreb po previjanju zaposlili več delavcev jih je bilo povprečno na delu letos za 20 — 21 več. Ta številka pa se bo z zagonom previjalnih strojev znižala na prejšnji nivo. Poleg gornjih problemov je dnevno prisoten problem pomanjkanja rezervnih delov, ker se rešuje na razne načine, tako da večjih zastojev še ni bilo (razen Leesona). Nerazumljivo pa je da f. Krušik ne oskrbuje svojih strojev z rezervnimi deli in jih moramo iskati pri nosilcu njihove kooperacije t. j. f. Zinser — to velja za raztezalke! Pri oskrbi z osnovnimi surovinami smo v letošnjem letu v še večji meri vezani na lastne sile, kar vsekakor ni majhna naloga, ker je vse to povezano z uvozom. Nekaj upanja je letos v proizvodnji Vartilena — Varaždin, kjer je proizvodnja končno le stekla. Upajmo da ne bo taka v »stilu« Mak-lena (Hemtex) kjer se srečujemo s stalnimi problemi. Opisana situacija v TOZD Predilnica nas opozarja na resnost problematike, in zavezuje vse tako v samem TOZD kakor tudi v ostalih delih podjetja, da se mora na te problema gledati s stališča celotne delovne organizacije in jih tudi v tem smislu reševati. Letos bomo volili nove organe samoupravljanja, ki bodo morali nadaljevati z uspešnim delom v dobrobit vseh v delovni organizaciji. To bo zelo odgovorna naloga in tudi vseh zaposlenih. Vodja TOZD predilnice: Pertot Boris Delo oz. naloga Predpredenje Tkanje Tiskanje Upravljanje barv. apar. obračunska vrednost 593 593 545 545 766 612 efektivne ure 192 192 192 192 192 192 vrednost točke 9,20 9,20 8,97 8,97 9,40 9,21 nočne ure 80 80 80 80 64 preseg akorda 120 79,3 113,1 111,3 115,2 117 04 kvaliteta — - 7,7 4,6 16 skupni % presega 20 - 20,7 21,7 16,3 31 17,04 DODATKI stalnost in minulo delo v % 13 13 13 5 96 7 2 dodatek 11. ali III. izmene v % 10 10 10 5 10 10 povprečni nočni dodatek v % 25 25 25 25 20 skupni % dodatkov 48 48 48 10 44,6 37,2 DODATNA STIMULACIJA: dodatni % 9,6 - 9,94 10,42 1,60 13,90 6,33 stimulacija v točkah 10.930 11.317 10.903 1.674 20.443 7.438 stimulacija v din 1.005,56 1.041,16 978,00 150,15 1.921,64 685,04 Vpis za letovanje v letu 1982 I. POČITNIŠKI DOM V NOVIGRADU 1. Dom bo predvidoma odprt od 19. 6. do 12. 9. 1982, odvisno od števila prijavljenih gostov. V mesecu juniju in septembru je potrebno, da je prijavljenih vsaj 80 gostov, sicer bo dom odprt samo od 30. 6. do 1. 9. 1982 Izmene bodo na 7 in 10 dni, in sicer za enotedenske imene vsako sredo, za goste, ki pa bodo letovali 10 dni, se pričnejo izmene s 1. 7.1982. 2. Cene penzionov cel obrok 1/2 obrok — člani kolektiva, upokojenci in z njimi izenačeni gostje 310,00 232,00 — ostali gostje 460,00 350,00 Polovični obrok pripada otrokom do 10. leta starosti. V ceni penziona je zajeto: zajtrk, kosilo, večerja in nočnina. Penzion se ne more koristiti brez posameznih obrokov. V ceni ni vračunana turistična taksa, katero vplača vsak gost v blagajni v Novigradu. V primeru, ko gost zahteva hišico, v kateri niso zasedene vse postelje, zaračunavamo nočnine tudi za le-te. 3. Plačilo akontacije: ob vpisu vplača vsak gost za hišico s 3 ali 4 ležišči 3.000,00 din akontacije, za hišico z 2 ležiščema (dvojček) pa 1.500,00 din akontacije, ne glede na dolžino letovanja. Akontacije bomo vračali samo v izjemnih primerih (bolezen, smrt v družini, službena zadržanost). 4. Vpisovanje za člane koletiva: — v obratu I: v blagajni TOZD PO 4. 5.1982 od 6. do 14. ure — v obratu II: v učilnici izobraževalnega centra dne 5. 5. 1982 Od 6. do 14. ure. Od 6. 5. 1982 dalje bo vpisovanje v blagajni TOZD PO do zasedenosti doma. Od 12. 5. 1982 dalje bomo vpisovali tudi ostale goste, v kolikor bodo še proste kapacitete. Ker je tudi letos v naši DO kolektivni dopust, prosimo vse interesente, naj ima vsakdo pripravljena dva termina za letovanje. Upokojence vabimo, da prijavijo termine izven kolektivnega dopusta. 5. Rezervacije hišic niso prenosljive. Nihče ne sme rezervirane hišice odstopiti drugemu, rezervacije mora odjaviti TOZD PO. V kolikor se to obvèstilo ne bo upoštevalo, se bo gosta, ki bo imel napotnico na drugo ime, zavrnilo, plačani penzioni pa ne bodo vrnjeni. 6. Plačilo penzionov ter dvig blokov in napotnice za dom v Novigradu se mora izvršiti vsaj 14 dni pred odhodom na letovanje. 7. Postavljanje šotorov in prikolic v kampu ni dovoljeno! II. KOCA NA KRVAVCU Možnost letovanja v koči je celo leto. Rezervacije sprejemamo za vsako tromesečje posebej, in sicer: — prvi ponedeljek v maju za junij, julij, avgust — prvi ponedeljek v avgustu za september, oktober, november — prvi ponedeljek v novembru za december, januar, februar — prvi ponedeljek v februarju za marec, april, maj. Cena dnevnega koriščenja koče znaša: — za člane kolektiva 160,00 din — za tuje goste 240,00 din III. POČITNIŠKI DOM V BOHINJU Rezervacije bomo sprejemali samo s pogojnim vpisom. V kolikor dom ne bo do letne sezone usposobljen za sprejem gostov, bomo rezervacije do 1. 7. 1982 odpovedali. Akontacij ne bomo sprejemali pred otvoritvijo. Vse ostale informacije lahko dobite v pisarni TOZD PO — int. tel. 44 TOZD Prehrana in oddih Koncem marca so delavci VES v obratu I začeli z zamenjavo kritine na stavbi, v kateri se nahajajo prostori delavske restavracije, sejna soba delavskega sveta, učilnica izobraževalnega centra, kopirnica in arhiv. Ker je bila salonitna kritina dotrajana, je stavbo že močno zamakalo, kar se pozna tudi že na fasadi. Očiščevalna V soboto, 10. aprila je na pobudo Občinske konference ZSMS tekla akcija »OČISTIMO KRANJ«. V akcijo smo se vključili tudi mladi Tekstil-indusa. Zbralo se nas je 96 — v obratu I 62 mladincev, v obratu II 34 mladincev — in očistili smo okolico naše tovarne. Očiščevalna akcija je tekla od 6. do 12. ure in mislimo, da smo opravili kar orjaško delo. Porazdelili smo se po skupinah in vsak na svojem koncu smo vihteli metle, poprijeli za grablje in lopate in odvažali krepke kupe smeti. Seveda je nemogoče v enem dopoldnevu vse počistiti. Upamo, da ste v ponedeljek opazili razliko? Očiščevalno akcijo sta vodila tovariš Virčič in tovariš Peternel, za delovno orodje je bilo poskrbljeno, prav tako za malico. Mladi smo se na sestankih svojih osnovnih organizacij dogovorili, da bodo akcija uspela imeli vsi mladinci, ki se bodo udeležili očiščevalne akcije, brezplačen izlet na morje — predvidoma v Novigrad v začetku meseca junija, ki pa bi bil tudi povezan z očiščevalno akcijo v našem počitniškem naselju. Izlet naj bi bil dvodneven — v soboto bi očistili okolico počitniških hišic, nedelja pa bi bila bolj, izletniška. Mladi smo v program dela za letošnje leto vključili tudi akcijo čiščenja proizvodnih prostorov v proizvodnih TOZD-ih; tudi priprave za to akcijo so v teku. Kar se tiče dela mladinske organizacije, je bilo v preteklem obdobju opaziti nekakšno mrtvilo, vendar pa z veseljem lahko ugotovimo, da so mladi pokazali veliko pripravljenost za delo in le upamo lahko, da bo tako tudi v prihodnje, saj je mladincev v naši delovni organizaciji kat tretjino od skupno zaposlenih delavcev. VI. tekmovanje predic Tudi za letos se pripravlja — tokrat že VI. tekmovanje predic, ki bo v »Topličanki« PROKUPLJE v Srbiji. Prijavili smo tudi našo ekipo in pričakujemo, da bomo dostojno zastopali naš kolektiv. Tekmovanje bo v času od 14. — 15. maja. Dosedaj so bila ta tekmovanja v naslednjih mestih: 1977 I. Predilnica Klanjec, Klanjec, Hrvatska 1978 II. Tekstilna — Ajdovščina, Slovenija 1979 III. Emin Duraku, Dja-kovica, Kosovo 1980 IV. Predilnica Litija, Slovenija 1980 IV. Predilnica Litija, Slovenija 1981 V. Makedonka, Štip, Makedonija 1982 VI. Topličanka, Prokup-lje, Srbija Naše predice so se udeležile vseh, razen leta 1979 v Djako-vici. Tekmovanje je poleg veščine v vezanju pretrganih niti tudi prilika za medsebojno spoznavanje ob takem srečanju in se ob teh prilikah »prede« tudi trdna nit našega bratstva in enotnosti, ki na teh srečanjih iskreno izžareva. To je vsekakor vzpodbuda ki jo moramo še kako gojiti. Našim predicanti pa želimo čimboljših uspehov. O tekmovanju predic bomo še poročali. B.P. V nesreči ni ostala sama Ivanka Jagodic iz tkalnice I ne bo nikoli pozabila tistega črnega četrtka letos, 8. marca. Pogorel ji je dom oziroma še bolj točno dvosobno stanovanje, katerega lastnica je bila. Zjutraj je odšla Ivanka kot običajno vsak dan na delo. Avtobus iz Cerkelj jo je odpeljal v Tekstilindus. Kdo ve, kje so bile njene misli tiste jutranje ure? Za strojem v tkalnici ali pa mogoče doma — pri hčerki, ki je tisti dan praznovala svoj 7. rojstni dan? Vseh 8 ur je prebila v službi. Nič drugače, kot vsak delovni dan, tak, ki se ponavlja Ivanki že od leta 1949 dalje, ko se je zaposlila v naši delovni organizaciji. Menda so jo vmes klicali od doma, toda obvestilo ni prišlo do nje. Mogoče še boljše — prihranjenih ji je bilo nekaj ur strahu, groze in skrbi. Kajti ko je po službi prišla domov, je bilo že vse končano. Zjutraj, kmalu zatem, ko je Ivanka odšla v službo, se je vnelo ostrešje domače hiše in ogenj je v kratkem času uničil dvosobno stanovanje. Stanovanje je imela v hiši, ki sta jo z bratom podedovala po materi. Brat je imel stanovanje v pritličju, Ivanka pa na podstreš- ju. V nesreči pa Ivanka ni ostala sama. Najprej so ji priskočili na pomoč sosedje. Ce hitro pomagaš — dvakrat pomagaš pravi star pregovor, ki pa še kako drži. Soseda ji je odstopila sobo in kuhinjo v hiši, ki je trenutna prazna. Na cesti pa Ivanka ne bi v nobenem primeru ostala, saj so jo bili pripravljeni takoj vzeti tudi sorodniki. Ivankina nesreča je odjeknila tudi pri sodelavcih. Kot eden so bili vsi enotni, da je potrebno pomagati sodelavki. In akcija je stekla, pa ne samo v tkalnici I, kjer Ivanka dela, temveč po vsej delovni organizaciji: organizirano in pod okriljem sindikalne organizacije. Spet se je izkazala pripravljenost vseh nas da pomagamo sodelavki v nesreči. Imenujmo to solidarnost ali pomoč v stiski, ali v sili smo vsi enaki — povsod pridemo do istega imenovalca — v nesreči smo si vsi enaki, v nesreči postanemo spet ljudje in ob tem vsaj za kratek čas pustimo ob strani našo zaprtost. Solidarnost je zato ena naših moralnih vrednot, ki ob takih in podobnih dogodkih pokaže pomen in vrednost. Široka akcija zbiranja pomoči za Ivanko je naletela na velik odziv, saj ni bilo nikogar, ki bi odklonil pomoč. Še bolj razveseljivo pa je to, da je bila hitra. Akcija se je uspešno nadaljevala kljub pomotoma zapisani višini nastale škode v časopisu Glas — namreč da je šlo za 2 stara milijona, saj je moralo biti vsakomur jasno, da gre za očitno napako. Škoda je bila ocenjena samo za Ivankino stanovanje v višini 70 starih milijonov. To pomeni, da bo morala praktično začeti znova, vendar Ivanki ne bo zmanjkalo poguma. Kako tudi? Pogum ji vliva zbrana denarna pomoč, pripravljenost sosedov in vseh ostalih, da ji z delom pomagajo pri gradnji, predvideno pa je tudi, da bo dobila Ivanka nekaj kredita za adaptacijo stanovanja od Tekstilindusa. Z delom bodo začeli takoj, ko bodo urejena vsa dovoljenja za adaptacijo, za zdaj pa hitijo z nabavo potrebnega gradbenega materiala, da bo za zidavo vse pripravljeno. V temeljnih organizacijah in delovni skupnosti smo za Ivanko zbrali: — TOZD Predilnica — TOZD Tkalnica — TOZD Plemenitilnica — TOZD Prehrana in oddih — DS Skupne službe 21.573,50 din 33.020.00 din 19.680.00 din 3.020,00 din 35.840.00 din Kljub nesreči je bila Ivanka vsaj trenutek srečna Namesto stropov le sem in tja šop slame ter požgano tramovje strehe Skupaj torej 113,097,50 dinarjev. Poleg tega pa ji je tudi osnovna organizacija sindikata TOZD Tkalnica izročila enkratno pomoč v znesku 5.000 dinarjev. Zbrano denarno pomoč je Ivanki izročil 1. aprila v imenu vseh delavcev predsednik OOS TOZD Tkalnica tovariš Marjan Posedi. Ivanka je prosila, če v njenem imenu napišemo zahvalo za zbrano denarno pomoč. »Enostavno ne najdem pravih besed, ki bi izrazile mojo veliko hvaležnost vsem sodelavcem v Tekstilindusu, ki so mi v nesreči priskočili na pomoč!« R.G. Žalosten pogled na pogorišče Izvoljeni delegati Na volitvah dne 11. marca 1982 smo izvolili delegate za člane delegacij za delegiranje v zbor združenega dela skupščine občine Kranj in delegate za člane delegacij za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica, TOZD Plemenitil- nica in DS Skupne službe je bilo izvoljenih po 5 združenih delegacij, v TOZD Prehrana in oddih pa je bila izvoljena splošna delegacija. Vsi TOZD-i in DS skupne službe pa so izvolili po 1 delegacijo za zbor združenega dela SO Kranj. Skupščine SIS so oblikovane dvodomno. Pravi- mo, da imajo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V zbor izvajalcev delegirajo delegate delovni ljudje v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva. V zbor uporabnikov pa delegirajo delegate delovni ljudje, ki na teh področjih po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese. Združene delegacije SIS šte-ejejo po 9 članov, splošna dele- gacija TOZD Prehrana in oddih šteje 12 članov. Delegacije za zbor združenega dela SO Kranj imajo po 7 članov, razen TOZD Prehrana in oddih, katera ima 5 članov. seznam Članov delegacij za zbor združenega dela so kranj TOZD PREDILNICA TOZD TKALNICA TOZD PLEMENITILNICA TOZD PREHRANA IN ODDIH DSSK. SLUŽBE vodja: vodja: vodja: vodja: vodja: Janc Franc Flajnik Juraj Okorn Žarko Perčič Jože Švab Slavica namestnik: namestnik: namestnik: namestnik: namestnik: D ragosa vij evič Olga Hudovernik Matevž Krivec Marija Kreft Marija Šmid Silvo člani: člani: člani: člani: člani: Čurič Senija Ajdovec Miha Bajde Jana Kern Tončka Jelovčan Tomislava Kavčič Ivan Hafnar Viktor Brlenič Nada Likar Vida Loparnik Breda Šmid Anton Tambič Drina Vehovec Marjan Ječnik-Sajevic Ana Sušnik Janez Lotrič Slavko Pejašinovič Radosava Sajovic Marjeta Trobevšek Andrej Šavs Lidija Peternel Anton Repnik Marinka Žagar Zdravko TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica in TOZD Plemenitilnica imajo v zboru združenega dela skupščine občine Kranj vsaka svoje delegatsko mesto, TOZD Prehrana in oddih ter DS Skupne službe pa skupaj 1 delegatsko mesto, zaradi tega se delegaciji TOZD PO in DS Skupne službe združujeta v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata na seje zbora združenega dela. seznam Članov konference delegacij za zbor ZDRUŽENEGA DELA SO KRANJ vodja: Švab Slavica — DS Skupne službe namestnik: Šmid Silvo člani: Perčič J ože Kreft Marija Šavs Lidija Jelovčan Tomislava Loparnik Breda — Peternel Anton — Repnik Marinka — Žagar Zdravko — DS Skupne službe TOZD Prehrana in oddih TOZD Prehrana in oddih TOZD Prehrana in oddih DS Skupne službe DS Skupne službe DS Skupne službe DS Skupne službe DS Skupne službe SEZNAM ČLANOV ZDRUŽENIH DELEGACIJ SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI: ZDRUŽENA DELEGACIJA TOZD PREDILNICA TOZD TKALNICA TOZD PLEMENITILNICA DSSKUPNE SLUŽBE vodja: vodja: vodja: vodja: K < Jaskič Jusuf Golob Vida Stojiljkovič Marija Jenko Olga *0)01 namestnik: namestnik: namestnik: namestnik: Pekolj Tilka Grujič Petar Rupar Marija Ukovič Marija 2 2 Sukič Ana Veternik Ivan Šmid Kristina Zupan Marija seznam Članov SPLOŠNE DELEGACIJE TOZD PREHRANA IN ODDIH vodja: Dovžan Branka namestnik: Pirnaver Veronika člani: Perčič Drtaga Lamovšek Majda Frantar Bernarda N ovčič Savka Podgoršek Vera Kern Tončka Pavlovič Zinka Vrejsk Minka Mikelj Fani Slak Pepca TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica in Plemenietilnica imajo v zboru uporabnikov skupščine samoupravne interesne skupnosti v občini Kranj vsaka svoje delegatsko mesto, TOZD Prehrana in oddih ter DS Skupne službe pa skupaj 1 delegatsko mesto, zaradi tega se delegati TOZD Prehrana in oddih in DS Skupne službe združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata na seje posamezne skupnosti. Posebnost je le raziskovalna skupnost, katera predvideva nekoliko skrčeno mrežo delegatskih mest za zbor uporabnikov glede na specifične naloge te skupnosti. V tej skupnosti ima Tekstilindus 1 delegatsko mesto, zaradi tega se delegati TOZD Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica, Prehrana in oddih ter DS Skupne službe združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata na seje te skupnosti. seznam Članov konference delegacij SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI IN SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA: Vodja: Jenko Olga — DS Skupne službe namestnik: Kavaš Julijana — DS Skupne službe člani: Ankerst Ervin — DS Skupne službe Blaznik Anica — DS Skupne službe K osi Albin — DS Skupne službe Podgornik Adolf — DS Skupne službe Radosavljevič Vitomir — DS Skupne službe Šolar J ože — DS Skupne službe Urbanc Martinka — DS Skupne službe Perčič Draga — TOZD Prehrana in oddih Lamovšek Majda — TOZD Prehrana in oddih SEZNAM ACLANOV KONFERENCE DELEGACIJ SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI IN TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI: vodja: Gašperšič Marija — DS Skupne službe (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) namestnik: Petkovič Živko — DS Skupne službe člani: Čubrilovič Marinko — DS Skupne službe Gros Kristina — DS Skupne službe Kržišnik Majda — DS Skupne službe Miličevič Branko — DS Skupne službe Novak Drago — DS Skupne službe Srabočan Niko — DS Skupne službe Zaplotnik Viktor — DS Skupne službe Frantar Bernarda — TOZD Prehrana in oddih Novčič Savka — TOZD Prehrana in oddih Volilna komisija DE plemenitilnica I SEZNAM ČLANOV KONFERENCE DELEGACIJ SKUPŠČINE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI IN SKUPNOSTI ZA SOCIALNO SKRBSTVO: vodja: Rupnik Anka — DS Skupne službe namestnik: Gros Marjan — DS Skupne službe člani: Česen Martin — DS Skupne službe Grilc Franc — DS Skupne službe Kern Anton — DS Skupne službe Slabe Bojana — DS Skupne službe Šestič Mišo — DS Skupne službe Zupan Alema — DS Skupne službe Hafner Nande — DS Skupne službe Pavlovič Zinka — TOZD Prehrana in oddih Vrejsk Minka — TOZD Prehrana in oddih SEZUNAM ČLANOV KONFERENCE DELEGAVCIJ SKUPŠČINE ZA STANOVANJSKO SKUPNOST IN SKUPNOST INVALIDSKEGA IN POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA: vodja: •Jenko Peter — DS Skupne službe namestnik: Koblar Ivica — DS Skupne službe Volišče VES II in strokovnih služb obrata II 8 člani: Dizdarevič Edhem — DS Skupne službe N ovak Cvetka — DS Skupne službe Pretnar Filip — DS Skupne službe Rogelj Franc — DS Skupne službe Strakoš Andjelko — DS Skupne službe Ukovič Marija — DS Skupne službe Zupan Marija — DS Skupne službe Mikelj Fani — TOZD Prehrana in oddih Slak Pepca — TOZD Prehrana in oddih SEZNAM ČLANOV KONFERENCE DELEGACIJ SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE: vodja: Eržen Slavko — DS Skupne službe namestnik: Žumer Vida — DS Skupne službe člani: Kuželj Gordana — DS Skupne službe Podgornik Lea — DS Skupne službe Oman Pavla — DS Skupne službe Potrebuješ Jože — DS Skupne službe Rakovec Marija — DS Skupne službe Tomažič Nada — DS Skupne službe Vilfan Pavel — DS Skupne službe Podgoršek Vera — TOTD Prehrana in oddih Kern Tončka — TOTD Prehrana in oddih SEZNAM ČLANOV KONFERENCE DELEGACIJ SKUPŠČINE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI: vodja: Oman Pavla — DS Skupne službe namestnik: Knez Anton — TOZD Tkalnica člani: Košir Nada — TOZD Predilnica Potrč Jože — TOZD Predilnica Rakar Justi — TOZD Predilnica Strasner Mirko — TOZD Predilnica Hafner Ivan — TOZD Tkalnica Jekovec Janez — TOZD Tkalnica Belšak Franc — TOZD Tkalnica Dimitrov Rusen a — TOZD Plemenitilnica Eržen Damjana - TOZD Plemenitilnica Gornik Jože — TOZD Plemenitilnica Cotman Dana — TOZD Plemenitilnica Kuželj Gordana — DS Skupne službe Podgornik Lea — DS Skupne službe Rakovec Marija — DS Skupne službe Podgoršek Vera — TOZD Prehrana in oddih Kern Tončka — TOZD Prehrana in oddih Koncem februarja je odšel v zasluženi pokoj Silvo Sladič iz komercialnega sektorja. Silvo Sladič je bil med drugim tudi dolgoletni blagajnik sindikalne organizacije. Na posnetku ga vidimo v krogu najbližjih sodelavcev. PRIŠLI - ODŠLI V FEBRUARJU IN MARCU VSTOPI TOZD PREDILNICA Konc Anica — snemanje Holetič Marija — snemanje Bajičič Rosa — previjanje TOZD TKALNICA DE tkalnica I Dimitrov Bosiljka — natikanje votka Ramie Emisa — natikanje votka Stefanovič Natka — ocen j. in čišč. tkanin Pavlovič Duško — čiščenje strojev Krgovič Draga — čiščenje strojev Aličajič Kada — natikanje votka Solar Radovan — čiščenje strojev Sarhatlič Sabika — natikanje votka Bubanja Gorica — čiščenje strojev Begelj Frančiška — ocenj. in čišč. tkanin Mišič Ankica — natikanje votka Vidojevič Gorica — natikanje votka MrzičVukosava — natikanje votka Bešič Razija — natikanje votka Libič Muhamed — transp. vot. in osn. Bašič Vezira — natikanje votka Jusič Z umreta — natikanje votka Pšajd Tatjana — natikanje votka Trajkovllija — transp. vot. in osn. DE tkalnica II Hribernik Lidija — pripr. križ. nav. Višnjič Dušanka — čiščenje prostorov Jovanovič Nevenka — natikanje votka Sladič Tatjana — natikanje votka Plotan Jovanka — čiščenje prostorov Knežev ič Borka — natikanje votka Tovilovič Nevena — natikanje votka Šunko Stanka — čiščenje strojev K remenovič Jovanka — čiščenje strojev Lukič Nada — čiščenje prostorov Radojevič Milorad — vod. in vzd. tkal. odd. TOZD PLEMENITILNICA DE plemenitilnica I Deljanin Šemso — upravlj. vod. kalandra DS SKUPNE SLUŽBE Strokovne službe Oman Simona — opravlj. koresp. poslov VESI Jenkole Marjan — električar, dela III VES II Čekič Milenko — zabojar. dela II Kušlakovič Branko — mazanje strojev II Izstopi TOZD PREDILNICA Vehovec marija — invalidsko upokojena Samardžija Stojanka — redna odpoved Strnad Desa — redna odpoved Raspet Terezija — starostno upokojena Delavec Zvonimira — starostno upokojena Sabljak Spasa — izključena (neopr. izost.) Hafnar Zdenko — izključen (neopr. izost.) TOZD TKALNICAŽ DE tkalnica I ImeriAsija — umrla Krivič Bahra — redna odpoved Despotovič Milica — izključena (neopr. izost.) Zadnikar Angela — starostno upokojena SlabeMilena — starostno upokojena Gale Ivanka — starostno upokojena Vidic Marija — starostno upokojena Mlinar Tončka — starostno upokojena Česen Marjana — starostno upokojena Zupanc Janko — starostno upokojen Pisovec Draga — invalidsko upokojena Stevanovič Ljubiša — izključen (neopr. izost.) DE tkalnica II TOZD PLEMENITILNICA DE plemenitilnica I D jakovič Veso — redna odpoved Valjavec Mirko — invalidsko upokojen DE plemenitilnica II Džurlič Redžep — izključen — neopr. izost. Sušnik Cveto — invalidsko upokojen DE gravura Keržič Anton — invalidsko upokojen DS SKUPNE SLUŽBE Strokovne službe Ritlop Marija — starostno upokojena Pečnik Stojan — starostno upokojen Traven Marija — redna odpoved Sladič Silvo — starostno upokojen Šušnjevič Žarko — redna odpoved VES Ziherl Peter — poskusni rok Čebašek Jurij — umrl Kos Vinko — poskusni rok Gačič Milorad — sluz. vojaš. roka Beguš Julijana — starostno upokojena Praprotnik Angela — starostno upokojena Ljušič Zoran — pom. pri upravlj. smodil, str. Jenkole Marija — starostno upokojena DE plemenitilnica II Tavčar Stanislava — starostno upokojena Kaj si lahko ukrojimo za poletje? IV. sindikalno prvenstvo v veleslalomu Najboljši člani: Viktor Hafnar, Lado Rupar, Vinko Cvirn, Ivan Sajevic in Tone Mali Prvenstvo v okviru sindikata je postalo za naše »alpske smučarje« že tradicionalni športnorekreacijski dan, kjer se pokaže tudi pripravljenost in sodelovanje ne samo v športnem nastopu, pač pa tudi v sodelovanju pri organizaciji in izvedbi tekme. Vsakokrat doslej smo imeli ob tovrstni tekmi lepo sončno vreme. Letos pa je bil predvsem začetek dneva zelo vetroven tako, da je bil ob jutranjih urah resen razmislek, ali pripraviti tekmo z eventuelno majhno udeležbo ali ne. Toda, ko se je približe-zadnji čas za postavitev proge, je bilo že toliko prijav-ljencev ob naši koči na Krvav- cu, da so s svojo prisotnostjo dokazali svojo trdoživost in moč premagovanja ovir in ves dvom o udeležbi je bil neupravičen ter je bila takoj jasna odločitev o izvedbi tekme. Tudi letos so bili na tekmo vabljeni šoloobvezni otroci naših delavcev. Tako je bilo vseh prijav 127. Na startu se je prijavilo za prevzem startnih številk preko 100 tekmovalcev. Opazno je bilo, da je en del tekme že pred samim startom, saj je bilo med nastopajočimi mnogo vprašanj; s čim si mazal, kako si mazal, ali si brusil, mnogi med seboj stavijo na boljši rezultat, so pa tudi taki, ki bi uporabili tudi kako mažo za zaviranje, glavno, da bi le »zvozili«. Predvsem tem zadnjim je treba čestitati, ki se borijo za športni rezultat ob strahu pred »drvenjem« skozi vratiča. Vrhunec treme nastopi pred startom. Takrat šele lahko dobiš odgovor, kako lahko zatajijo vrhunski tekmovalci, če niso vsestransko pripravljeni. Po startu je treme konec. Na cilju pa so spet strokovne ugotovitve; dobro mi je šlo, sploh mi ni šlo, tako ga še Mlajše članice: Jana Kljun, Irena Koblar, Tomislava Jelovčan, Silva Fon Vera je bila med tistimi, ki je tokrat skrbela za prazne želodce. Očitno je bila tudi ona pohvaljena. nisem lomil, zamazal sem se, bolje ne bi mogel, in podobno.! Po končani tekmi je bila pred našo kočo na Krvavcu malica in nato razglasitev rezultatov. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli lične, v domači mizarski delavnici izdelane kolajne, četrto in pe-touvrščeni pa diplome. Za prvo mesto v ekipni uvrstitvi pa je bil podeljen pokal — izvirni izdelek našega mojstra mizarske delavnice Ivana Beleharja. REZULTATI Pionirke 1. Kern Sabina 31,10 2. Cviren Mateja 35*57 3. Vilfan Vida 40.06 4. Dežman Mateja 47,42 5. Ostanek Helena 49,89 6. Cviren Špela 50,55 7. Crnilec Lea 1,01,05 Pionirji 1. Zaplotnik Viki 27,99 2. Sajovic Marko 29,74 3. Škofič Sašo 29,93 4. Flajnik Grega 30.06 5. Blaznik Aleš 30,48 6. Blaznik Uroš 30,83 7. Danilov Boris 31,15 8. Končan Uroš 31,57 9. Rupar Dušan 31,72 10. Likar Marko 3l'77 11. Tišler Boštjan 31*84 12. Bergelj Matic 32,14 13. Belehar Janez 32,36 14. Flajnik Luka 32^45 15. Dežman Borut 32,54 16. Mali Boštjan 33*27 17. Tišler Jernej 33*44 18. Pelko Istok 3347 19. Tisak Bojan 35*45 20. Hafner Beno 35*79 21. Mali Grega 42*01 22. Seljak Marko 46*99 23. Zavašnik Miran 1.12'04 Čl anice 1. Jerančič Marinka PL 32,93 2. Gros Kristina DSSS 33,75 3. Černilec Maruša DSSS 47,11 4. Hafnar Marija DSSS 1.05,83 5. Koblar Ivica DSSS 1.20,70 Mlajše članice 1. Kljun Jana P 33,83 2. Koblar Irena DSSS 35,31 3. Jelovčan Tomislava DSSS 35,81 4. Fon Silva PL 40,17 5. Blagne Urška DSSS 40,73 6. BukovacMaja Tk 44,59 7. Karlin Sanda DSSS 46,88 8. Belehar Alenka 51,34 9. Podobnik Bojana DSSS 1,24,15 10. Čebuli Darinka DSSS 2.06,51 ì Starejši člani 1. Blaznik Jože P 27,29 2. Zaplotnik Viktor VES 30,11 3. Zakotnik Marjan Tk 30,55 4. Bergelj Miha DSSS 32,63 5. Kotnik Janez Tk 32,97 6. Kern Tone DSSS 33,16 7. Justin Franc VES 33,99 8. Benedik Janez VES 35,67 9. Ostanek Edvard DSSS 36,87 10. Škrab Franc PL 39,32 11. Dagarin Marjan DSSS 40,96 12. Pertot Boris P 1.02,75 Člani 1. Hafnar Viktor Tk 26,21 2. Rupar Lado DSSS 27,65 3. Cviren Vinko P 28,21 4. Sajovic Janez VES 30,63 5. Mali Tone DSSS 30,79 6. Janc Pavel TK 33,06 7. Flajnik Jurij Tk 33,09 8. Sire Peter DSSS 34,37 9. Hilčar Pavel PL 34,98 10. Tišlar Bojan VES 36,24 11. Seljak Franc VES 37,95 12. Dežman Martin VES 41,79 13. Škofič Stane 9 44,02 Zahvale Iskreno se zahvaljujem delovnemu kolektivu in sindikalni organizaciji za izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Najlepša hvala sodelavcem v tkalnici I za toplo slovo in darila. Vsem zaposlenim v Tekstilindusu želim mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Franc Zavrl Zdrav smeh in dobra volja še mraz prežene! Mlajši člani 1. Hudobivnik Matjaž 2. Drinovec Marjan 3. Hudobivnik Milan 4. Krč Andrej 5. Čebulj Marjan 6. Trogrlič Brane 7. Strasner Miran 8. Ojsteršek Marjan 9. Papier Miran 10. Korošec Stane 11. Bratkovič Milan 12. Čubrilovič Marinko 13. Mlinar Rajko EKIPNE UVRSTITVE 1. TOZD PREDILNICA v postavi: Blaznik Jože Cviren Vinko Strasner Miro Čas: 87,54 2. TOZD TKALNICA v postavi: Hafnar Viktor Zakotnik Marjan Trogrlič Brane Čas: 88,22 3. VES v postavi: Hudobivnik Matjaž Zaplotnik Viktor VES 27,79 VES 28,54 VES 29,20 VES 29,24 VES 30,36 Tk 31,46 P 32,04 PL 32,31 PO 32,38 PL 32,59 VES 32,95 VES 33,28 Tk 43,36 Saj evie Janez Čas: 88,53 4. DSSS v postavi Rupar Lado Bergelj Miha Gros Kristina Čas: 94,03 5. TOZD PLEMENITIL-NICA v postavi: Ojsteršek Marjan Jerančič Marinka Hilčar Pavel Čas: 100,22 NAJBOLJŠI ČAS PROGE »Najhitrejši VSL 82« Viktor Hafnar: 26,21 J. B. Zahvale Ob boleči izgubi ljubega očeta JOŽA MARKLJA ki je v svojih petinpetdesetih letih ob delu in polni življenjski moči omahnil v prerani grob. Zahvaljujemo se kolektivu TOZD Prehrana in oddih za izraženo sožalje, tolažilne besede, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Branka Dovžan s svojimi; mama in brat Janez ob smrti naše ljubljene mame ANGELE VELKAVRH se iskreno zahvaljujeva sodelavcem adjustirnega odelka in finančnega sektorja za podarjena venca, izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: Marija Frantar Julijana Končan Ob smrti naše drage mame MARIJE JUGOVIČ se iskreno zahvaljujemo sodelavcem VES I, tkalnice I ter sodelavcem komercialnega sektorja za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter za številno spremstvo na jeni zadnji poti. poti. Ivan Jugovič, Marinka Bajželj, Ivica Oman, Simona Oman Vsem sodelavkam in sodelavcem Tekstilindus — obrat II, oddelka vdevalnica, se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo in cvetje, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Celotnemu kolektivu pa želim obilo uspehov pri delu. Stana Tavčar Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD predilnica za poklonjena darila in pozornost. Celotnemu kolektivu želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Marinka Žagar J ob smrti mojega dragega očeta JANEZA DRAKSLARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz DE Plemeni-tilnica II in VES II za podarjeni venec, izrečeno sožalje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Janez Drakslar Ob smrti moje mame MARIJE KEPIC se zahvaljujem sodelavcem tkalnice I za izrečeno sožalje, darovani venec, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Ivan Kepic, tkalnica I Ob izgubi našega očeta JANEZA LIKARJA se najlepše zahvaljujem vsem, ki so izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pa vsem sodelavcem tkalnice I, plemenitilnice I in kadrovskemu sektorju. Žalujoči: sin Marjan Likar in hjčerki Vida Sušnik in Ivica Koblar TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Pavla Peranovir -predsednik. Niko Srabočan -podpredsednik in člani: Sonja •Ječnik. Ana Veternik. Milan Žvokelj. Kristina Frantar in •Jana Tomšič Prvomajska nagradna križanka Rešitve nam pošljite najkasneje do 31. maja 1982 na naslov: Uredništvo Tekstilca, 1. nagrada: 300 dinarjev Tekstilindus Kranj (Nagradna 2. nagrada: 225 dinarjev križanka) lahko pa jih oddate 3. nagrada: 150 dianrjev tudi v uredniške skrinjice pri obeh vratarjih.