vDivji lovec na solskem odru v Krškem. Kakor bi bil iztrgal solncu perišče žarkov iu bi jih bil izsul v mračno podstrešno sobico, kamor ne doseže samo. Tako se mi je zdelo prošli teden v Krškem, ko sem gledal na šolskem odru Finžgarjevega rDiyjega lovca." Kdor pozna tesni prostor na tem sicer krasuem odru, se mora čuditi, kako je bilo mogoče prirediti na njem tako veliko igro s folikimi osebami. A šlo je. In kako! Sodim popolnoma objektivno in brez očal navdušenja ako rečem: Dajte krškim igralcem MDivjega lovca" ljubljanski oder in igrali ga bodo istotako dobro kot so ga igrali v Ljubljani . . . Zaman si iskal pri tej igri znakov diletantizma, in kritiki ni treba, da bi na račun diletantstra sodila igro mileje. Eežiser Makso HočeTar je s srečno roko razdelil glavne in rečje rloge med osebe, ki so svoji nalogi mnogo, mnogo več kot zadostile. Bil sem navzoč pri izkušnjah in sem obupaval. Zdelo se mi je nemogoče, iz velikanskega ka?sa, ki je vladal na odru ob izkušnjah izklesati enotno stavbo tragedije. A kako dobro, kako nad vse dobro je šlo pri igri v soboto in v nedeljo! Težavno ?logo župana je igral stud. phil. g. A. Sovre, ki se ni strašil poti z Dunaja v Krško, da izpolni dano obljubo. Dasi mu je bilo zaraditega mogoče udeležiti se le d?eh zadnjih vaj, je vender izvrstno pogodil značaj zemlježeljnega Zavrtnika. Uživel se je tako v svojo vlogo, igral je tako naravno in posebno v tretjem dejanju tako temperaraentno, da ga je občinstvo občudovalo. Krona igre sta bila pa brezdvomno Majda in Taški polnoree Tonček. Gdč. Seligova je s svojim krasnim petjem in svojo nedosežno ljubko igro fascinirala občinstvo in marsikoga pripravila do solz. 0 njeni igri ni mogoče povedati nikakih hib in to je največje priznanje, ki ga morem izreči. Tor. Humek *) *) Hvala mu za doposlano sliko 1 U r e d n. je v vlogi Tončka seveda že s samirn nastopom, ne da bi odprl usta, spravil občinstvo v smeh. Na golih nogah lesene coklje in od starosti obledele nekdaj zelene nogavice, v irhovkah, ki so gotoTO videle Napoleonove čase, ki pa žive danes Ie še zaradi neštetih raznobarynih zaplat, prišitih na njih, v teloyniku, od starosti razdejanem in od moljev objedeDem, na katerem ni bilo nič drugega celega nego okrogli kovinski gumbi, z malho in palico in s klobukom, takšnim, kakor bi bil ležal teden dni pod kurjimi gredami — tak je stopil toy. Humek na oder, in občinstyo je bušilo y smeh, da so kolise podrhtavale. Tudi o njem se raora reči, da se je vtopil y svojo zanj seyeda hvaležno vlogo z vso yestnostjo in s popolnim razumevanjem motivoy, ki jih je vpletel aytor svojemu delu. Izborno je prišel y igri do veljave razloček med bahatim, prepirljivim, duševno plitvim in bojazljivim Gašperjem in med miruo ponosnim, inteligentnim in pogumnim poglavarjem divjih lovcev — Janezom. Onega je predstavljal g. Bismal, tega g. Levstik, ki kaže velik talent y ljubimskih vlogah. G. Eismal je bil tuintam malo preburen. Gosp. Eainer je napravil čast vlogi sajastega kovača Jureta. Scena, kjer pripoveduje Tonček, da je Janez dezertiral, in ga Jure posluša z ušesi, rokami ia usti tako, da mu ugasne pipa, se sme šteti med najboljše y vsi igri. G. Kavšek je rojen oštir. Samo malo premalo se je držal y svojih govorih in dialogih teksta, kar je pa v nedeljo pri drugi predstavi popravil. G. Ooklinora se je pojavila na šolakem odru nova izdatna moč. Njegov kmet Ržen je bil pravcati tip kmetiča poštenjakoviča. Tudi gosp. Arnšek, ki je sicer malo premiren, je pogodil topot Tiueta jako dobro. Isto velja tudi o drugih moških igralcih, ki so svoje sicer male vloge izvrstno pogodili. Ne smem pozabiti posebno malega Jurčka, ki kaže s svojim neboječim, moškim nastopom, da mu oder ni nova reč. Da ostane utisk igre trajen, k temu so poaebno pripornogle ženske igralke y pestrih syojih naroduih nošah. četrto dejanje, kjer nastopijo dekleta in zapojo na ,,PočiyaluH yse, razen Majde, ki nosi smrtno žalost v srcu, je učinkovalo tako, da je marsikomu v očesu zablestela solza. Pri predstavi je sodelovalo t r i n a j s t užiteljev in učiteijic »Posavskega krožka. Cast učiteljstvu, ki poleg svojega napornega dela v šoli tako zvesto in vztrajuo deluje za Ijudsko izobrazbo! Oast pa tudi vsem prijateljem učiteljstva, ki so mu tako drage volje pomagali. Ti Ijudje pafi vedo, da je učiteljstvo stan, ki mu je lastua korist nič, duševni napredek ljudstva pa vse. H koncu samo še to-le: Ne razidi se, krasna družba, ki sem te videl na krškem šolskem odru! Bilo bi te škoda! *) To  *) Po zgledu moravskih učiteljev, ki imajo svojo pevsko zvezo, naj bi Poa»vski krožek ustanovil ueiteljsko igralsko zvezo. Da je za to sposoben — imamo že dokaze! č<»st ueiteljskpga stanu bi lahko uveljavil še kje drugod, ne samo v Krškem ! — U r e d n.