KATOLIŠK GKRKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta .'i krene f O vinarjev, za fetrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za 1 . leta 3 kione. za 14 leta 1 krono 60 vin., akt. l»i bil petek praznik, izide »Danica« dar poprej.
Tečaj LIV.
V Ljubljani, 13. septembra 1901.
Ust 37.
Lauda Sion . . .
Hvali Sion bogatirja, Hvali vodca in pastirja,
Slavo poj mu v enomer. Čem bolj moreš, tem bolj slavi, Saj njegovi veličavi Ni primera ga nigder.
Nudi divna se prilika: Tu predstavlja ti se dika,
Kruh živenja večnega. V njem se vpričo dvanajsterih Dal na zadnjem je večeri Hristos sebe samega.
Slavo pevaj krepkoglasno. Radost pevaj si prejasno, Duha vladaj vzvišanje. Danes namreč dan se slavi, Ko ti vprvič dušo zdravi To nebeško vravnanje.
Ti večerje redi novi, Nove pashe ti darovi
So starini vzeli moč. Nova doba nam nastopa, Pred resnico tma ustopa, Luč razsvita mrklo noč.
Kar teda je Hrist naredil, In do konca dnij odredil,
Da mu dela se v spomin. Za povelje to raz vneta Ti poklanja cerkev sveta Kruh in vino, Božji sin!
Nauk resnice se nam dava: Kruh v telo se prominjava, Vino v pravo Božjo kri. Kar ne vidiš, kar ne pojmeš, Krepkoj veroj čisto dojmeš, Vse ti vera utrdi.
Nerazrušen, nerazdvojen, Vedno ves, a nerazpojen Vživan biva v celosti. Na tisoče njih ga vživa. Vsakdo vendar ga dobiva Brez utržka v vkupnosti.
Naj se tudi v kosce lama,
V	vsakem kosci svetost sama Biva kakor v vkupnosti.
Le podoba se prominja. A svetosti ne izginja Čisto nič od celosti.
Res, podobi ste inaki, A ne v bistvu, nego v znaki,
(rder izjetnost ima hram. Toli v kruhu, v tem živilu, Koli v vinu. v rajskem pilu, Tajno biva Hristos sam.
Dobri, zli pred mizo hode,
V	razno stran pa hodi včde. Tem v živenje, onim v smrt.
Pojmeš tore to razliko, Kako vživaj večno diko, Da ti raj ne bo zaprt?
Rajskih duhov jed izbrana, Ti si tudi jed zemljana, Njega dični si udel.
V	janjci Izak-darnem, v mani Razodeta, ti ga hrani
Vseh peklenskih ljutih strel.
Ti pastire, kruh nebeški, Pasi, čuvaj rod človeški
V tej dolini žalosti. Po živenja trdi zmedi, Samodržce! ti ga vzvedi Na nebeške radosti.
Matvej Andrtjevič.
Mladinina bisernica.
Dalj*-.
Čistost, blainnvana po cerkvenih učenikih.
Neumorno slave čistost sv. očetje, cerkveni pisatelji in učitelji duhovnega življenja. Te-le so l'ertuli;anove slavilne liesede o čistosti: -Čistost j«* vrliimee vseli čednostij: ona diči telo. diči dušo in diei eele 1*0.love. ( istost je temelj, na kateri se dviga p siopje svetosti. Ta čednost je si«*»T leika in malokje l»rez prenehljaja cvetoča: a popolnoma pa zatrta na tem svetu ni. Bodisi. da se je ohranila po srečni naravi ali po o>tiem sainozafajevaiiju 111 po čuječnosti. bodici. da jmmI <krbnim nadzorstvom skrbnih vzgojiteljev
In sv. Atiiiiazij piše: ..Vzvišena čednost je zdr žfiost. nekaj prekra^n« g-t je čistost, a nad vs.. hvalo jo devištvo. ( ) neizmerni zakladi či-st"<ri! n čistost, ti i,even!ji\i venee! (> čistost, ti > vet išče božje, ti prebivališče sv. I Miha! O ei>t"-i. ti diagoceni biser, ki si večini prikrit, in !e inkat«-rmkom dosegljiv! n zatajevanje, veselje l»«»'ju — kako visoko so te cenili svetniki! Skrivnostno sieer 111 nepoznano posvet-niakom. tcmboij pa znano onim. ki so tebe vredni! < > 1 i» >t. ti zam« res uteči peklu 111 večni smrti na tvoje j»et<	obesi neumrljivost!
O z:»?ajevanje ti. veselje prop.kov. ti ea<t apo-stolov! «-i>tost. ti ž:v!j nje angel jev. ti kine svetili ljudij. Blagor mu. ki te ima — blagor mu. ki se v p<.trjwžljivosti s teboj zaroči! Po kratkem boju tega življei.ja prejme radi tebe obilo plačilo. Blagor mu. k; si je znal tu odreči, nebeški Jeruzalem bo njegova domovina: v družb.. angeljev prestoli iu s svetimi pnu-oki in aj»"^loli m* /.veseli večnega miru !'*
Sv. ('ipiiian pa travi: ..Sramožljivost dela telo častitljivo, diči nravi'« st. posvečuje eele rodove. < i>t.'št ne potreKuj • noln'iiega okraska. — sama sebi je največji kras Ona je. ki nas dela <iospodu prijetne 111 nas tesno z Jezusom druži. Pred srainožl jivost jo jn-tilmejo viharji divjega poželenja, po njej zadohi naše telo mir. Sra-nio/1 jivost nam srečo domiša. a največja sreča je ona sama.
Mladenič ali ne čutiš v sebi hrepenenja po taki sreči, po tolikem bogastvu?
A
Ur	*
Gregor Nacijanski je imel v inladeniški dobi skrivnostne sanje. Pred seboj je videl dve ženski postavi: ena je bila devištvo, druga zmernost. Poljubljali ste ga kot svojega otroka
in ga vabili seboj. „ Pojdi z nama", ste govorili. ..peljati te hočeve pred svitli sedež presvete Trojice !u Podal se je za njima na označeno pot. — In sedaj! Časti ga sedaj ves krščanski svet. Na zemlji se je povzdignil tako visoko, da je njega temeljitost in obširnost v bogoslovnih vedah osupnila ves svet. Pridobil si je na svetu slavilno ime „bogoslovau. — a v nebesih pa se je povspel pred svitli sedež presvete Trojice.
$ S
Ne čudi se torej, če je čistemu srcu dano, da liadzemsko občuti in uineva. Skozi čisto steklo človeško oko občuduje ozvezdije: skozi umazano in uprašen > pa 11111 je meglen ves svet.
Čistost sama ob sobi časti vredna.
Sv. pismo imenuje čistost naravnost svetost. ..To je namreč volja božja, vaše posvečenje, da se zdržite nečistovanja. da vsak izmed vas ve svoje telo obraniti v svetosti in časti. Zakaj Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak k svetosti.'* (I. Tini. 4. .'i).
Kdo je čist? Cist je oni. ki z vso močjo svoje volje beži pred tem. k čemur ga naganja poželenje. Cist je. kdor se popolnoma vede po modri Stvarnikovi volji in pusti duha gospodovati nad mesom. ("ist je. kdor ve svoje misli in želje, svoje oko in uho, svoja usta in svojo roko — vsa svoja dejanja, vsa notranja in vnanja čutila, vse ude svojega telesa prav voditi ! Kdor jih ne pusti v službi mesenega gospodova. kdor živi v telesu kolikor mogoče breztelesno.
< ist si. mladenič, ako se ustavljaš vsakemu hudemu nagnjenju, ako nikdar ne privoliš me-seii'inu poželenju, nikdar ne soglašaš z nizkotnim človekom v sebi samem, nego kot trden, mogočen svetilnik sredi razburkanega morja po konci stojiš in vsepovsod luč razširjajoč junaško odbijaš valovje strastja ter vstrajno krotiš besneče viharja slabega poželenja.
Pa misliš sam pri sebi: „Tega ne morem storiti, to presega moje moči." Ne tako. mladenič. Toliko jih je bilo, ki so zamogli, zakaj bi ne tudi ti? Ne bodeš sam, s teboj je mogočna pomoč milosti božje.
Ako pa ti je to res težavno, ako se ti zdi, da presega tvoje moči, potem premotri vzvišenost, krasoto čistosti - te čednosti, ki nas enači z Njim. ki je „Gospod je Duh; kjer je pa Gospodov Duh, tam je prostost" (2. Kor.
3, 17) — Bog sam, nestvarjeni duh, najčistejši duh.
$
V ameriškem mestu St. Charles, v pokrajini Marvland, je umrl v misijonskem semenišču lH. decembra 18<>o. leta mladenič, ki se je tu čednostnim življenjem pripravljal na svoj misijonski poklic. A njegova lepa mladost je dobila svoje pravo priznanje šele tedaj, ko je zapazil zavod sani, t. j. učitelji in gojenci, kaj so bili izgubili. Ivan Kostello je bilo gojenčevo ime. Kojen 4. oktobra 1S4<» v mestu Shenectadv je bil 1863. leta sprejet v omenjeno semenišče. Ze kot mal otrok se je odlikoval po pobož-nostneni, prav angel js ko čistem življenju. A pri vsem tem nikakor ni bil zamišljenik-pustež. Z veseljem se ;e udeleževal nedolžnih igra. V zavodu se je rad gibal v družbi svojih tovarišev, ki so bili vsi srečni v njega bližini. Bil je do vsakega prijazen: slehernik je želel biti v bližini mlademu svetniku." kakor so ga že takrat navadno imenovali. Iz sledečega pisma je razvidno, kak da je bil prvi njegov vtis do mladeniča mu sojetnika. Pisal je to pismo zavodu olj Ivanovi smrti, izražajoč globoko sožalje vsled izgube tega vrlega nedolžiiika. -— ..Med počitnicami 1. 18<»4. me zagleda na ulici mesta Al-banv prijatelj in me veselo pozdravi: ..Franc! danes sem videl sv. Alojzija!" „Tako\u mu odgovorim, „si li bil v nebesih?" „Tega ne." je bil njegov odgovor, ..a nebeško bitje se je prikazalo na zemlji." Začel mi je na to pripovedovati o mladeniču Kostellu. kje in kedaj sta se videla. Kostelo je namreč preživljal med počitnicami nekaj dnij pri tem mojem prijatelju. — Ker me je slednjič že prej večkrat povabil na svoj dom, porabil sem to ugodno priliko; Šel sem z njim in kmalu stal pred njegovim mladim gostom. Očarala me je njegova ljubezniva prikazen. Svetost, nebeški mir in veselje se je odsvitalo iz njegovega obraza. Moj P»og. ko bi hotel kmalu sopet priti tisti srečni dan, da bi se vrnili oni srečni trenutki, ki sem je preživel v družbi tega nedolžnega mladeniča ! — Sešla sva se potem še večkrat in na več krajih. Slednjič sem dosegel, da je ostal nekokrat v moji rojstni hiši nekoliko dni. Poznani mnogo duhovnikov, razne redovnike poznam: a priznati moram, da tako čiste duše, tacega nadzemskega stremljenja pri nikomer še nisem videl, kot na tem mladeniču."
i! *
Torej vidiš, kako razpošilja luč svoje žarke na vse strani. Vidiš, kako čista duša s svojim
žarom prodira časih celo svojo telesno ograjo in daleč v svet razpošil ja svojih žarkov. < > ls»di tudi ti taka svetla luč — sebi in drugim.
L /'.
(Dalj«- prihnlDji<\)
In cruce salus — v križu izveličanje.
i^K prazniku p«.viharja sv Krita, 14. septonnl.ia )
Na Golgati vidimo postavljen 1« st n križ, znamenje sramote in /uničevanja. In On. ki je prišel v ponižnosti v svoje in katerega njegovi niso sprejel', (»n „mož bolečin" Iz. ."».'». ."». <t«»pi na križ. trpi in lije kri iz tisočerih ran. položi p« -nižno glavo in izdahne. In ob vznožju križa se zdrobi moč pekla, tu se ločijo pota življenja in smrti, iz ran Sinu e!ov< kovega pa se raziiva i drešenje. iz Njegove smrti kliie ve in> življenje. To je krščanstva čud« ž: kr žu izvel čanje."
Tam skoz« .leiuzabinska mestna vrata hite Oosp< dovi učenci: nal< g. ki so ga prejeli <»d zgoraj: \elja vsemu svetu: oni hiti.o. da done-sejo rešenje v sem li svetu. .lagnjeta mi — poslana med volkove: resni, mučeni možic s«». ki trpe preganjanje radi Jezusovega imenu, jagnjeta so. ki i aj lndo zaklana. i!a | m • r i(l i j <» poslanstvo, ki so je prejeli iz neba. Pa O« spi d zre na njih irzkost. on izvoli štabe posode, da ob njih pokaže nebeško svojo im e. Beseda Križanega premaga s\et in ga ukroti. Neznatni (>alilcj<*i d«»-našajo zaklade odrešilna: iz njih niincinške krvi se dvigajo krščanske države. Ves svet je prenovljen in mučeiiiška smrt Oospodovih učencev postane vstajanje mnogih v Izraelu. Zopet tu veliki čudež: ,,V križu izveličanje."
Kakor naj se delo odrešenja v cerkvi božji n*dal,uje in dopolnuje. tako tudi skrivnost sv. Križa. I >o konca sveta mora izločevati stoletje stoletju veliki čudež, da je svet ua križu odrešen.
Gospod je namreč ustanovil cerkev, da po njej vesoljnemu svetu razliva blagoslov, ki rosi iz smrti na križu. Postala je vidno telo, kateremu glava je Krist *am. Po tem čudotvornem telesu svoje cerkve daje on skrivnostne nauke svojega razodenia, deli darove odrešenja: v tem telesu bode tudi živel ra zemlji do konca časov, da dan za dnem obnav lja one čudeže, po katerih slepi spregledujejo, liromci hodijo, gobovi se oči-ščujejo, gluhi sluh zadobivajo, mrtvi vstajajo in se ubogim evangelij oznanuje." (Luk. 7, 22.) Ker tako govori On svojim učencem: ^Prosil bom Očeta, da Vam pošlje drugega Tolažnika,
Duha resnice, da ostane vedno pri vas." (Iv. 14, | l<i. 17.) „Tolažnik, sv. Duh pa, katerega bo poslal Oče v mojem imenu, on bo vas učil vsega in spomnil vsega, karkoli sem Vam rekelu. (Iv. 14, 2<i.) „Pojdite torej in učite vse narode, kr-ščujte jih v imenu Očeta in Sina in sv. Duha, učite jih izpolnovati vse, karkoli sem vam zapo-vedal. In glejte, jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta." (Mat. 28, 19. 20.) „Karkoli bo-dete zavezali na zemlji, zavezano bo v nebesih: karkoli bodete razvezali na zemlji, razvezano bo v nebesih." (Mat. 18, 18). „Kakor je Oče mene poslal, tako vas tudi jaz pošljem. Prejmite sv. Duha: katerim bodete grehe odpustili, so jim odpuščeni, katerim pa jih boste zadržali, so jim zadržani.44 (Iv. 20, 22. 23.) „Prejmite in jejte, to je moje telo: prejmite in jejte, to je moja kri. To delajte v moj spominj." Na podlagi teh besedij je postavljena cerkev od Boga kot učiteljica sveta. Podpira jo Krist. vodi in poživlja sv. Duh, zato je nezmotljiva v izveličalnih resnicah : ona na; uči o vzvišenem, tajinstvenem sv. Trojstvu, o njega odsvitu v stvarstvu, o njega delu in odrešenju: ona naj uči o človeka zadnjem, najvišjem namenu: (»na kaže pota in sredstva izveličanja vsem narodom. Vsled te božje besede je ona postavljena kot odgojiteljica človeškega rodu. Oznanja naj mu božjo voljo in uvaja krščanske nravi, uporablja od Krista si podeljena izveličalna sredstva, s katerimi naj ga odvrača od greha in vodi k B«»gu. Po teh božjih besedah je postavljena ona svečenica: prejemši iz Izveličarjevih rok oblasti zamore obnavljati s posvečenimi rokami daritev v odrešenje in opravljati službo posredovanja med Bogom in med ljudmi.
Ako si tedaj pred oči stavimo vladanje in delovanje naše sv. cerkve tekom devetnajstih stoletij, kakov blagoslov je delilo njeno delovanje na vesoljni svet. Kje je najti deželo, kamor ne bi bila skušala donesti luči sv. vere? Kje je najti narod, kateremu ne bi bila odpirala vrat v Najvišjega svetišče? Kje bi bil zasledil skrajni kotiček zemlje, kamor ne bi bil prodrl glas ljubeče matere človeštva? Koliko zavodov je ustanovila, da bi tam učila vse strahu Gospodovega, čednosti in božje pravice! Kako je gojila in goji žlahtne vede, umetnost, da tudi te dobe življenja od zgoraj in dajajo čast Vsemodremu, Vsevednemu, od katerega izhajajo. Na stežaj je odpirala in odpira vrata raznim zavetiščem za bolne, revne, za vdove in sirote, za zapuščene in nesrečne, da bi tem potem še bolje pokazala v dejanju kakor v besedah, kako je treba lačne
nasititi, žejne napajati, nage oblačiti, tujce sprejemati, žalostne tolažiti, bolne obiskovati, jetnike reševati, mrtve pokopavati. Pokazala je s tem tudi, kako moremo v uajnižjih svojih bratov spoznati, častiti in podpirati Njega, ki se je ponižal do sramotne smrti na križu. Koliko svetišč je zgradila, da tam daje Bogu čast in užiga v vernikih ogenj ljubezni do Krista. Tu se razlega s svetega mesta beseda božja, ki znani vsem ime Jezusovo, uči nevedne, dvomljivcem prav svetuje, zapeljane vedi na pravo pot, grešnike budi iz grešnega spanja, spokornika osrčuje in pravične k vstrajnosti navaja. Koliko milijonov Adamovih otrok je oprala v vodi prenov-ljenja in jih prestvarila v otroke božje, dediče nebeškega kraljestva! Kolikim krščencem je podelila v zakramentu sv. birme moč sv. Duha in iz njih naredila hrabre Kristove vojevnike! Le glejmo, kako vneto se podaja v puščavo, da išče izgubljenih ovac in jih pripelje h Kristovi čredi. Rada dovoljuje dohod k mizi Gospodovi vsem; trudne in obtežene vabi v imenu Kristovem, da jim deli kruha nesmrtnosti. Blagoslavlja zakonske zveze v Bogu in za Boga, nerazrušljive do smrti v čast Bogu in korist človeškemu rodu. Kako skrbi za izmučene zemeljske popotnike, katerim je nekedaj, ob zibelki njihovega življenja delila sv. krsta milosti: na strani jim stala ves čas zemeljskega potovanja in ob smrtni uri olajšala težko, negotovo pot v večnost. Vsak dan pošilja k mizi Gospodovi svečenike, da obnovijo na nekrvavi način krvavo daritev na Golgati, iz katere izvira odrešenje in večno življenje. Obnove naj daritev, koje izveličalna moč se razliva po vesoljstvu vse čase, čez štiri tisočletja stare zaveze, kot tolažba in up Izraela in čez vsa tisočletja nove zaveze do konca sveta kot studenec vseli milostij, vir tolažbe in rešenja obteženih duš in zaključek in konec izveličanja. To je delo in opravilo cerkve: Boga častiti, človeka izveličati. To je delo in opravilo cerkve božje, da hodi po svetu — ali bolje, da hodi v njej Krist, On, o katerem pravi sv. pismo (Dej. apost. 10, 38.), da je hodil okrog in dobrote delil.
Ker je torej Gospod na križu dokončal delo odrešenja, sledi, da mora tudi od njega ustanovljena cerkev, hoditi po potu križa, da nadaljuje in dokonča delo odrešenja. Zato nam jaa-nuje, zakaj je dejal svojim učencem: „Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil, kakor vas. Spomnite se besedij, katere sem vam jaz govoril: Hlapec ni večji, kakor je njegov gospod. Ako so mene preganjali, preganjali bodo
tudi vas: ako so moje besede izpolnjevali, izpolnjevali bodo tudi vaše.44 (Iv. 15, 18. 20.) „Od vseh bodete sovraženi zavoljo mojega imena.14 (Mat. 10, 22.) „Iz shodnic vas bodo metali; pride celo ura, da bode vsak, ki vas umori, menil, da Bogu službo stori. In to vam store; ker ne poznajo ne očeta, ne mene." (Iv. 16, 2. 3.)
Med prizadevanjem in nameravanjem sv. cerkve in med nagnjenjem in prizadevanjem propadlega sveta je pa notranje, vedno nasprotje. Med tem, ko je svet nagnjen k napuhu in prevzetnosti in je samemu sebi Bog, pa pri-pozna nad seboj višjega Boga, stvarnika in vladarja vesoljstvu, med tem oznanuje cerkev in priporoča vernikom ponižnost in pokorščino. Med tem ko svet hlasta po časnem in podoben evan-geljskemu bogatinu zbira minljive zaklade in v njih išče svoje utehe, svoje sreče, kaže eerkev vernikom v nebo govoreč: „Moje kraljestvo ni od tega sveta.u (Iv. 18, 36). Ona spodbuja svoje, naj srce in oči dvigajo kvišku, ko kliče dan za dnem „Sursum corda — kvišku srca;u uči jih, naj bodo ubogi v duhu, da postanejo tem bogatejši v Bogu. Med tem ko svet išče svoje sreče v mesenem uživanju in iščeč prepovedanih sadov, med tem uči cerkev zatajevanje, oznanja vernikom Križanega, ki je Judom v gnjus, nevernikom v posmeh, onim pa — ki so poklicani — moč božja in božja modrost. (I. Kor. 1, 23.) Kažoč na resno večnost kliče cerkev z apostolom (I. Iv. 2, 17): „Svet preide in njegovo poželenje, kdor pa stori voljo božjo, ostane vekomaj." Ker je tedaj namen in teženje sveta in namen, ki ga ima cerkev različen, sledi oni neizogibni, a tudi neprestani boj, izjasnujejo se besede Gospodove (lv. 15, 19): „Ko bi bili iz sveta, ljubil bi vas svet kot svoje: ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži.44
Kako pa so se te Gospodove besede spol-novale in se še spolnujejo, kako je preganjana cerkev vedno nosila križ — o tem nam glasno poroča svetovna povestnica. To nam pričajo neštete krive vere, ki so se pojavile tekom stoletij, da uničijo cerkev božjo; o tem nam pripovedujejo temne ječe, verige in vezi, v katerih so kristijani radi imena Jezusovega izdihovali in trpeli; o tem nam poročajo razna moril na orodja, katere je iznašla peklenska zloba, da trpinči žrtve sv. vere. O tem nam bo trobental oni veliki dan, ko pride Gospod k sodbi in z njim nešteta množica mučenikov v nebeški slavi.
Sv. cerkev se je učila od nebeškega Učenika trpeti, zato pa moli sedaj Jagnje božje, ki je v smrti na križu premagalo svet. V dnevih preganjanja se tem zaupne je zateče h Križanemu, oznanja vedno eno in isto evangelije, podaje se z dobrim pastirjem globoko v puščavo, da poišče izgubljene ovce, da daruje neprenehoma daritev sprave, da moli za nje. ki jo kolnejo, blagoslavlja nje, ki jej slabo želijo, da stori dobro njim, ki jo preganjajo; na vse strani steguje svoje dobre roke, hoteč objeti tudi svoje smrtne sovražnike. Svoje oči dviga na „vrhove Gospodove44, od koder pričakuje miru, tolažbe, podpore. In vedno najde, kar išče v Gospodnjih besedah. „Ne boj se, mala čredica, ker všeče-valo je Gospodu dati vam kraljestvo.44 (Luk. 12, 32): Na svetu bodete imeli britkosti, a zaupajte, ! jaz sem svet premagal. (Iv. 16. 33). Tako nosi tedaj cerkev križe, deli blagoslov — podobno Njemu, katerega so obdali z ranami, kateri pa , je svetu prinesel mir.
In ako se je resnica besedi j: „V križu iz-veličanje44 kedaj jasno pokazala, stopa v današnjih dneh morda še jasneje na dan. Mi živimo, te resnice pač ne moremo utajiti, v težavnem in usodnem času. To so dnevi posebnega obiskovanja božjega, katere je dopustil čez nas Bog v svoji previdnosti. Mišljenja našega časa se vedno križajo, kar eden zida, podira drugi, kar eden seje, konča drugi, kar eden zaliva, usuši drugi. Nevera, zanemarjanje Boga, bogo-kletje, oskrunjenje božjih svetišč, preganjanje in zasramovanje služabnikov božjih se ni še z lepa tako vsestransko razvito pokazala, nikedar še tako drzno nastopila, nikedar še tako zlih posledic imela. Cerkev to pač čuti, bridko čuti, ona žaluje in trpi a, — obupa ne. V ponižnostih pozna ona roko, ki kaznuje, ker ljubi, rani, da ozdravlja, mori, da oživlja. V solzah in z molit -i vijo se zateka k altarju in kliče na pomoč Njega, ki ob času viharja čuje, ako ravno navidez spi in kateri šteje kakor naše lase tudi dneve našega obiskovanja.
In močna stavba ne zmaga v viharju, ne le da ne omaga, čudno — vedno trdneja postaja. Kakor veličastna gospodoval ka stoji v svoji mogočnosti: od vgeh strani napadena, biva: edina sveta, apostolska, vesoljna, vedno iste resnice učeč. vedno isti mir oznanujoč. Mnogi, ki so upali, so se zdramili, zapeljani in slepi so spre-i gledali in spregledujejo, omahljivi ia slabi so se utrdili in se utrjujejo. Novo življenje, nov duh niča iz turobnih časnih stisek. A naj preti ka-
t< liški cerkvi še toliko zlo, naj jo zadene še toliko preganjanje, ona je v božjem varstvu.
Tako deli Bog blagoslov, a deli tudi križe. Tako se bori in bojuje sv. cerkev s silami sveta in pekla: tako pretaka sedaj solze žalosti, sedaj solze veselja: tako se bo borila ir. bojevala do onega dne. ko »e zdrobe vse zle sile. ko odloži sv. rerkev svo;e boino orožje, in se okrasi z zmagoslavnimi znamenji.
Mi smo učenci Križanega, mi otr« ci sv. karnijske cerkve. Mi vemo. da je v križu izveli-••anie. da moramo tudi mi trpeti in »trajati, boriti se in bojevati, dokler ne neba ta boj in trpljenje v večnem miru. Ako nas G« spod obi s k i j t- z nadlogami in por»kušnjami, vrzimo se voljno v r»ke božje previdnosti. ,.Blagor človeku, ki pretrpi skušnjavo. ker skušen bo prejel krono živima.*1 -lak. 1. 12. Ako nam je dedščina Adamova, sprijena eloveška narava v skušnjavo. |»i* nrslmi iiio >krivnostne nauke sv. Križa, premalo iiio pota tiospodova in Njegovih svetnikov. primimo za orožje krščanskega zatajevan a n rabimo je sami na sobi. ..Nebeško kraljestvo >1«» trpi in le tist.. ki silo rabijo, je potegnejo na-«*/* Mat. 1U. 24 . Ako se bomo tu zatajevali, ako s Kr.stom križ nosili, pripravili bomo na ono nebeško veselo večerjo, h kateri nas \abi Krist > križ*m v rokah, govoreč: ..1'rd't*- k meni vsi!" Pojdimo za njim: a če <jrr nio looramo iti po križevem potu. Tako veleva sam Jezu*. ki nas vabi k sebi dan da dan na * ni sreči.i Sij«»n. na katerega je stopil s križa, v oni Jeruzalem in vrt veselja, v katerega je stopil s križem. Saj nam pravi, da naj .zadeiienio križ na svoje rame in hodimo za Njim" Luk. 14. 1."». Le s križem si odpremo sveti raj. le s križem si pripravimo mesto v vrtu veselia ker je le:
ln c r lice salu s — v križu i z vel i-
č a n j c.
S'st>iril L. /'.
Na praznik povišanja sv. Križa.
(14. septembra, s
Ponižal sem visoko drevo, povikšal nizko, usušil sem zeleno drevo in ozelenil suho. (Eceh. 17. 24.i Ali ne merijo lete besede prorokove na naš padec in na naše odrešenje?
Visoko zeleno drevo je drevo spoznanja dobrega in slabega, na katero je stegnila Eva svojo drzno roko meneč, da postane Bogu jed-naka. Nizko suho drevo pa je les križa, na ka-
terem steguje svoje roke Krist. Tam nas je Adam pogubil, tu nas rešil Krist. Po vseh pravici je torej gospod zaprl vrata sv. raja, usušil zeleno visoko drevo in ga končal v ve-8olinem potopu. Drevo, suho, nizko pa je gospod povikšal in je postavil nam vsem v odrešenje. Zvedo naj to vsa drevesa (Ez. 17. 24), zvedo vsi verniki.
Kes gospod je storil po svojih besedah in povikšal sramotni les križa, visoko, visoko, da po njem pridemo v nebo. Prej les sramote — zdai les časti.
Strašno sramotna je bila kazen smrti na križu. Le najhujši hudodelci, uporniki proti državi. zavratni zarotniki, najhujši bogoskrunci so prišli v to kazen. S studom se je obrnil vsak od mesta, kjer je stal križ zasajen. Judje so se sramovali znamenja — a suho drevo je po nebeški moči Križanega o z e 1 e n e 1 o in z zaupanjem 'ni veseljem se oziramo sedaj na nje. Kako ponosni smo mi verniki nanj. Poslušajmo le sv. Pavla: Jaz pa, Bog varuj, da bi se z drugi m hvalil kako r s kri ž e m Gospoda našega Jezusa Kr«sta. (Gal. 14.) Judje znamenj iš« ejo. Grki modrosti hočejo, ni i pa ozna-iiujemo Krista križanega, ki je Judom v pohujšanje, narodom nespamet. poklicanim — izvoljenim pa oznanil jemo Kristovo moč in modrost. Krista križanega. (1. Kor. 22—24 ) Rimljani so ponosni na svoje puščice. Grki na svojo zgovornost, apostol pa je ponosen na Krista križanega.
Ponosni pa moramo biti nanj i mi. Tudi nam je Gospod odprl na svetem Križu bogat studenec, čegar obilice smo vsi deležni (Iv. 1. Dii. To znamenje je zmagalno znamenje, v katerem je zmagan satan in porušeno njegovo kraljestvo. To znamenje je po sv. Avguštinu kamen, ki je končal predpodobnega Goliata, to je znamenje ki je nosi na čelu jasno zarisano vsak kristijan, pred katerim beži zalezujoči hudobni duh.
Kako ga je visoko čislal sv. Andrej, kako je želel na njem končati svoje življenje, da prosil je Boga za to milost, da bi prinesel Bogu zadnjo žrtev na onem žrtveniku, na katerem je veliki duhovnik novega zakona žrtvoval svoj sveti odrešilni dar.
Nanj moramo biti ponosni i mi. Saj je križ ona prepodobna Jakobova lestvica (Gen. 28i po katerej se je prišlo v sveti raj. Moze-sova bronasta kača je križa predpodoba in pa na njem visečega Odrešenika. Vsi v njo zaupno
gledajoči so bili ozdravljeni in so dobili telesno zdravje. Križ-drevo odrešenja pa, na katerem je visel Krist, v tega se zaupno obračajo grešniki in zadobe dušno zdravje. Križ je res povikšan po Gospodu. V sodnji (lan se bo najslovesneje pokazal na nebu, izrekel sodbo, v padec mnogim, mnogim v vstajenje, v radost izvoljenim v strah zavrženim. I)a pa nam bode križ v tolažbi kedaj, se zdaj zaupno zatekajmo k njemu, zdaj ga častimo, zdaj poveličujmo. K temu nas opominja svetopisemski modrijan: Poslušajte, sinovi, njegov glas: primite se ga — povišal te bo, s častjo te bo obdal, kadar ga bodeš objel. (Preg. 4. 8).
Da posluša jmo glas križanega Jezusa, po-primimo se naukov sv. Križa. < astinio. p »Ijub-ljajmo. povikšujmo sv. Križ, da na* povikša dan obiskanja in nas kakor goreči steber pripelje iz dežele nadlog v obljubljeno deželo — k njemu, ki nas neprenehoma vabi k sebi, k: nam kaže na odrešenje v križu: Kdor tega najde, najde življenje in usmiljenj« pri Bogu.
\ F.
Na praznik Marijinega imena.
(Letos 15. septembra).
In Devici je bilo im^ Ma-r:|a.	( Luk. t 17.)
Kar pravi sv. pismo o presvetem imenu Jezusovem: „ Tvoje ime je izlito veselje.*4 to po vsej pravici rabijo cerkveni učeniki pri presv. imenu .Marija. Tudi ime Marija, pravi sv. Epifanij. je izlito olj«', v katerem se ozdravljajo vse dušne in telesne rane, kar je olje. kar hladeči balzam pri telesnih ranah, to je Marija v vseh bolestnih ranah našega življenja: ona je naša tolažba v življenju in ob smrtni uri.
I m e M a r i j a - t o 1 a ž i 1 n o ime v življenju. Življenje naše je potovanje v hišo večnosti; pa to potovanje .ie polno nevarnostij. težav in bridko-stij. saj gremo skozi dolino solz na Si j on sreče — v nebeški Jeruzalem. In kdo je v stanu našteti vsa trpljenja. s katerimi je napolnjeno naše življenje; zakaj resnične so besede, ki jih je govoril svetopisemski trpin J ob: Človek od žene rojen, le kraiek čas živi, a je napolnjen z mnogimi nadlogami (Jol>. 14. 1.) — A to naj nas ne straši: Marija je naša tolažba v trpljenju. Marija je tolažnica žalostnih — ona je naša najboljša mati; kako bi torej zamogla pozabiti svojih otrok. V vseh potrebah in nadlogah, ki tarejo bolno naše srce, nam stoji Marija na strani, saj pravi sv. Alfonzij Ligvorijan tako jasno, da ako kdaj težavna misel prinese v srce grenkost, samo ime Marija prežene vso bridkost. — Marija — pomoč kristijanov! Meso. svet, satan nam napravija vse skušnjave, bridkosti, trpljenja, a misel na Marijo nam pripravi tolažbo. Zato pravi sv. Bernard: „Če se vzdignejo viharji, misli na Marijo, kliči Marijo na pomoč: če te ona drži, padel ne boš. Ona nas
varuje pred obupom, njeno ime nas čuva. da ne te-lebimo že tu na zemlji v osodepolni propad: 0e si radi velikosti g r e h o v v e s prestrašen, če zmešan radi hude vesti, če se treseš pred ostro sodbo božjo in če se začenjaš uda i a ti obupu, kliči ime Marija, varovalo te bo to iiue in sprosilo za te in srečno prideš do milosti božje-,
Marija — tolažba umirajočih! Strašna je smrtna ura! Narava naša se upira ločitvi dsne in telesa in to pouzroča nepoznane bolesti; negotova večnost; izkušnjave hudobnega duha. ki se v tem odločilnem trenutku postote, kam se l»odemo obrnili v tem boju. na koga stavili svoje upanje? Kam zapuščajoč svet. čakajoč ostre sodbe njega, ki sodi po pravici in po svoji resnici (Ps. !♦"», 1.1). pred katero so se tresli svetniki? Svetniki in mi! Vzroka imamo dovolj bati se božjega Sodnika. Vendar inu* Marija je tukaj naša tolažba; saj je to ime nje. ki je mati navt in mati našega sodnika. Ona bo za na> prosila in mu bo svoje bolečine stavila pred oči in ga opominjevala trpljenja, ki je je imel pretrpeti za izveličanje naših duš. In če j«' ona z nami. kdo bode zoper nas! .Ako se treseš strahu pred božjo sodbo iu se začiifš povezovati v brezduo žalosti, obupa. mi>li na njo, kli- i na pomoč in boš rešen." Sv. Bernard).
Ime Marije je torej naša tolažba ob >mrtui u i. zato sv. cerkev to ime tako pogosto poklada na ;»•/ . umirajočim. X imenom .I» zus in Maiija na j«ziku -umirali <koraj vsi svetniki. Zato pravi >v. B-.naven-tura: ^častitljivo in prečudno je tvoj«* ime «• Mar a' Zakaj ti^ti. ki ga kličejo na pomoč. >«• ne !»• ob smrtni uri; pri kli<u tvojega imena se t• ••-«* hu dobni duh."
Zato iščimo svoje tolažbe v presvoteni ihut Marija. Zakaj ako Marij«« po detin^ko častim-« iti ! bimo, bode to ime naša tolažba v življenju iu I smrtni uri. V tem imenu iščimo svoje vesolje, in Marija bode res morie milosti za nas. kak«»r nam i- -v -ri sama v besedah modrega Siraha: rJaz sem mati » je ljubezni in strahu iu spoznanja in svetega upau t. Pri meni ie vsa milost življenja iu re>niee. p?i m u vse upanje življenja in čednosti. Pri lite k meni v-in nasitite se mojega sadu. Kdor mene p<»>!u>a. I-osramočen, kateri v meni delajo, ne grešijo: kat»n mene oznanjujejo bodo imeli večno življenje.- »Sir. 24. —32) — Slušajmo glas njen. >e«laj v ž i vi jen u. da bomi> zamogli ob uri smrti zaupno govoriti > kraljevim pevcem:
rV te sem zaupal, vekomaj ne bom osram««en!'
L. I'.
Rim, stolica papeževa: Rim, glavno mesto italijanskega kraljestva.
Časnikar Avgust <hiesi primerja v časniku .Se colo*4 papežev Kini s kraljevim Kimoni. Kraljevi K* i m opisuje kot kraj odčutnosti in zapuš«'-enosti: a na levem bregu Tibere se nahaja drugi ltim. papežev, ki obstoji le iz palače in bazilike sv. Petra. Pa ta Kim je res glavno mesto: mesto, čegar oblast se razteza nad duševnim svetom, preko hribov in morja, po vseli deželah; ta oblast se povsod vidi iu čuti. Tu so kon-
gregacije in redovni generalati, ki veliko več veljajo kot naša ministerstva, ki papeževo misel in voljo dovajajo ne prefektom in podprefektom ampak ljudskim množicam vsega sveta; in to se vrši po organizaciji, kateri glede pokorščine ni enake. Poslaniki velesil, ki vedno čujejo — ker se ne spi na papeževem dvoru, in se ne odhaja — so bolj nego drugi prisiljeni ostati na svojih postojankah. Ta dvor vpričo italijanskega dvora nudi iz tega ali onega vzroka razgledovanje, ko n. pr. svoje vojne čete mobilizuje ter iz vsih pokrajin zemlje poživlja romarske vlake. Prav te dni (meseca oktobra 1!»00) se to zgodi. Dočim so italijanski vladni krogi odsotni in se skrivajo, obljudajo romarske čete iz vseh vetrov sveta ulice in trge Rimskega mesta, zasedajo gostilne, vrve po kolodvorih, napolnujejo cerkve, ter dajo gostilnam, obrtnikom in trgovcem mnogo zaslužiti. Tako piše časnikar, ki sicer ni naše gore list. pa stvarno presoja rimske razmere. Mi pa pravimo: Kimsko vprašanje je neumrljivo.
Zanimivo je. kar tozadevno piše poprejšnji italijanski poslanik Emil Conti v svoji brošuri: rO raz-poru med cerkvijo in državo/ Conti predlaga, naj se papežu prepusti kot suverenska pokrajina ono predmestje onstran Tibere, takozvano .Leonovo mesto". Že 1. 1 896 je izjavil: „Mi liberalci brez sodelovanja katoličanov ne bomo mogli pretvoriti javne in zasebne zavesti/ Zdaj pa pravi:
„Ximam povoda te takratne sodbe ali izjave preklicati ali spremeniti. Zadnja štiri leta in zlasti novejše dogodbe me potrjujejo v mojem prepričanju/ Razumno motrenje, pravičnost in odkritost značijo te le njegove besede: rRimsko vprašanje sicer mnogi taje; a ono se vender le neizprosno vsi 1 nje in prihaja na površje. Rešitev rimskega vprašanja ni le potrebna, ampak tudi nujna, da se vrne mir v duhove in v vest/
Župnik Alojzij Kummer. vKonec prihodnjič.)
L Bratovske zadeve
molitvenega apostolstva.
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.)
at Glavni namen za mesec september 1901:
Gorečnost, da si prisvojimo verskih vednostij.
b) Posebni nameni.
13 t St. EvloglJ. Duhovniki ia obhajanci. Škofje. Kopti.
14) Sv. Hotburga. Posli Spreobrnjenje angleških protestantov. Izvrševanje sklepcv, sklenjenih na katoliških shodih.
15.) Imo Marijino. Večkratno pobožno izrekovanje tega svetega imena. Krščanski sinovi pri vojakih. Božji blagoslov pričetemu šolskemu letu Slovstvena dela.
1»>.) St. KoraoliJ. Skrb za delavske stanove. Osnovanje katoliikih ljudskih knjižnic.
17.) St. Hildegarda. Pobožno zaupanje na pri prošnje svetnikov. Katoliška vzgojevališča.
18) St. Josip Kuportlnski. Goreče češčenje sv. Alfonza v spravo za žalitve nasprotnikov. MladeniSka društva Bolniki.
19.) Sv. JanuTarlJ. Katoliški misijoni na Kitajskem. Sloga in edinost med francoskimi katoličani. Duhovne vaje za dijake. Družinske matere.	N.
Raznoterosti.
Sv. Alfonzija Ligvorijana, cerkvenega učenika in ustanovitelja reda redemptoristov praznik se je letos na več krajih prav slovesno obhajal. Znano je, da so razni odpadniki razvpili njegova slovstvena dela. V tem se je posebno odlikoval neki Grassman, ki je pretečeni teden umrl in pa vsenemški poslanci v našem državnem zboru. — V Monakovem je bila ob Alfonzovem spravna služba božja, katere se je vdele-žilo nad 4000 katoliških mož z 36 društvenimi zastavami. Enaka slavnost se je vršila tudi v Inomostu in drugod.	Kapelan Josip Potoku r.
Šolski bratje, kojih začetnik je blaženi Ivan de la Salle, imajo v različnih deželah 20.800 udov in uče v 1642 šolah 272.000 učencev. — In vender se najdejo, ki trdijo, da bi bila katoliška cerkev sovražna omiki! —	Kap. J P.
V Rimu je umrl te dni velik nasprotnik cerkve in papeštva Crispi. Bil je prostozidar in vse prigovarjanje domačih in nekaterih njegovih prijateljev, da naj se da prevideti s sv. zakramenti za umirajoče, je bilo brezuspešno. Umrl je brez njih. Umirajočemu mu je njegova hči potisnila v roko križ. — Bil je dvakrat minister, trozveza je njegovo delo. Poraz Lahov v Abesiniji, kjer je bil potolčen nedavno umrli general Baratieri, je bil tudi njegov poraz. — Njegovo truplo so pokopali v mestu Palermo. — Pape-štvo pa je preživelo tudi tega sovražnika, ki se imenuje „laški Bismark/ —	Kap. J. P:
Na Španskem se že dalj časa ponavljajo izgredi proti samostanom in duhovnikom. Vse to sovražno gibanje vodijo prostozidarji, izvršuje je pa poulična druhal. Tudi veri nasprotni listi priznavajo sedaj, da špansko ljudstvo ne odobrava teh izgredov in da najstrožje obsoja počenjanje podkupljene svojati.
Kap. J. P.
Na ka] naj bi ljudje bolj pazili, kadar pristopajo k sv. obhajilu? Često se opaža in čast. duhovniki se pritožujejo, da verniki, ko pristopajo k sv. obhajilu, premalo pazijo na to, da bi mašniku kolikor mogoče olajšali njegovo delo, ki že itak potrebuje velike pozornosti. Naj bi obhajanci vselej dvignili glavo; odpirali usta zadosti; naj bi dali na jeziku dovolj prostora in naj bi potem ne hipoma in kar hlastno umaknili jezika ker zgodilo se je že, da je pala na tla presv. hostija, ki se jezika še ni bila prijela dovolj. Morebiti bi ne škodilo ljudem tega sempatje tudi raz prižnice povedati!
Practicus.
Listek.
Za duhovne vaje pri oo. jezuitih v Ljubljani od
9. do 13. septembra je znamovano prišlecev že polno število. A tudi od 23.—27. t. m. bode še tretiji obrok privatnih duhovnih vaj istotam. Kdor čč. gosp. duhovnikov misli na-nje, oglasi naj se vsaj 8 dni poprej. i Začetek vajam pa je vsakokrat ob 6. uri zvečer.
Odgovorni urednik Tomo Zupan.
Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.