gosp dar i brtnišk in arodn m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrlleta 90kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo novembra 1865. Gospodarske stvari. Velika trgovina za živež na Dunaji tudi nam važna naprava. Dunajski časniki so nam přinesli glas 5 Tudi za plaćanje vžitnega davka ni lastniku skrbeti vse oskrbuje mestno oskrbnistvo. Kaj pa je vsacemu, ki v trgovnico kaj posije diti treba prodaj itd. ? kako se tù ravná kaj se J ) jemlje vena da 20. dne drobno. t. m. se začne prodaja v veliki trgovnici za živež (hrano), ktero je ustanovila dunajska mestna občina (srenja). Kaj pa je zopet to novega? in kaj nam mar za to, kar si Dunajčan napravlja? To dvojno vprašanje nam bode stavil marsikter bravec. Popisali bomo to novo napravo na drobno, ne samo vsem vse to bomo našim ljudém razložili na (Dal. prih.) Mladi vincar. opravil Spisnje ▼ podùk vinorejcem France Jan Čar na Štfijarskem. (Dalje.) Da se mlad vincar ložeje ravná in spominja oj ih i, se mu tù ob kratkem ponavljajo, fiakor jih Umno kmetovanje" s posebnim ozirom na naše slovenske štajarske kraje. Opravila meseca januarja (prosenca). Zavoljo snega in mraza se ne dá veliko storiti ta zavoljo Dunajčanov, marvec zavoljo nas j pred ima 77 pa kólih krajša rečemo to-le : Kar so železne ceste spodrinile navadno vožnjo na se je svet skrčil; povsod je bliže, ker je pot pa tudi vožnina je cenejša. Na Dunaj smo se nekdaj vozili 6 dni, zdaj greš popoldne iz Ljubljane in zjutraj si že na Dunaji. Clovek, živina in blago: vse mesec, vendar so večkrat še lahko kaj delà, na priliko: prav lepi dnevi, o kterih se 4JJ h CAJ U A. MJ\J 11u uuuj i« v/iv » vi» ^ lil t4uu mamqv f » «v jLJCU jul' je hitro tù in tam. Ni tedaj čuda, da Vipavke vidimo prekopuje Za nov vinograd naj se zemlja dva do da se na trgu v Gradcu z grozdj em veliko Dunajčan pozoblje , trgu dunajském in tako druzih Al govino vendar dosihmal neka velika težava. «« » «C«. . j^/i u j o , via» oc Zrallljcí, iju uuuia jpuvioua Acuuija ua da njih češinj zdaj dno, slaba pa na vzgor pride. V taki zemlji se sajenke čevlj e in dobra površna zemlja na , — \x<» xijiu ^oiuj uiiu, siaua pa. na vzgor pnue. v tam zewiji t da so kranjski raki na in ključi najraje prijemljejo, rastejo in rodijo. reči več. pri vsi ti kratki in priročni poti bila je za tr- Kdor boki Kjer je m o čir je, naj se grabni do čevljev glo- 7 pa široki skopljejo, to do 2 čevlja s kamenjem s-—------.---- kremenom, vejami, hlodjem itd. napolni, pridela to ali uno, kar lahko spečá v velikem mestu, zemljo zasuje, da se voda odceja in rast pospeši potem ; pa ) z ne more sam tjè; moral bi tedaj člověka poslati s svojo robo na sejm; tase pa tudi ne iznajde v ptujem kraji mešetarjev je treba; mešetar pa ni vselej pošten člověk, naj bojo te jame Naj se pripravljaj o jame še čez, ako več trt o do Čevlja enem misliš pogrubati čevlj e dolge in globoke In tako marsikteri ni mogel na dunajski trg, ako bi bil spomladi ima trta saditi ali pogrubati. tudi rad. i XU10U0 uipgiuuau j ^ivuvau enega pa široke, kjer se Dunajčanje, ki so viděli, da so Francozi v Parizu Naj vincar napravlja kole iz hrastovih, kostanjevih vej, ker ostali les se mora za potrebnejse reči obrniti; naredili veliko trgovnico za živež, kamor jim vsa de- tudi iz češpljevega, slivovega lesa so jako trpežni koli žela dovaževa hrano, so si mislili : kaj ko bi tudi mi za palec debele akacije se za to rabo morejo posekati. tako prodajavnico ljudém napravili, da bi nam dovaže- vali, cesar si naš želodec želi! — in kmali je bila stvar gotova, o kteri se njih prednikom še sanjalo ni. ? Gnoj, ki se pa z zemljo pokriti mora, mešanca naj Dunaji ! Gotova stoji zdaj velika trgovina za živež na se v vinograde nosi, ali inak zemlja za sepe Zadnjič, ako zavoljo slabega vremena ne moreš zunaj de pate, sekire, nože popravljaj si svoje orodje: matike lo- Ko pa je Dunaj za-se skrbel, skrbel je tudi za brente itd. y > vinjenke, škarnje, lestovice 7 ^ 7 metlj e, nas, to je, za vse naše ljudi, ki imajo kaj tacih pridelkov ali izdelkov na prodaj staviti, o kterih morejo misliti, Opravila meseca februarja (svečana) da jih spečajo na Dunaji, trgovnici dunajski ima zdaj vsak Kranjec Sta- Kar se ni januarja dognalo, naj se zdaj stori so trte polo in pokrite, ali v slamo zavite , naj se jarec, cuno i ^uv uivji u u u aj a tvi ima auaj voatv uw»- ov wiv j^v^v^^xj.^ au j m" » Primorec, Korošec in vsak drug svojo šta- oprostijo in odmotajo, ako se ni vec hudeg 7 mraza ni mu treba mešeterja; upravnik v mestni tr- bati Pri obrezovanji trte se mora vselej na zrele in u u v ^ u i uli u. iigua i±i tottui i a ^ upaYuia v ui v u v u * * * ** v^* » vn^ji, w w ^^ • ~—~ j --- ovnici je njegov barantač, ki mu njegovo blago pro- močne debele mladike gledati; take naj se na sod > z aja Ta trgovnica stoji pod očmi mestne gosposke, dvema bikoma in reznikoma obrezujejo, inak pa na in zato ji more brez strahu zaupati to, kar je kdo kratke reznike. Naj se pazi na sad 7 plod poslal na Dunaj. Za vse je tukaj skrbljeno : da se blago sprejme, dobro shrani, prodá, skupljeni denar dobi itd. hodnj m na pri močni les. Je škodoval mraz, naj se vse pozeb-poreže tik debla; sicer pa do čvrstega zdravega —- 364 očesa. Réz naj se naredi vsegdar med očesoma, bolje više, ko niže, stari kremplji se pa morajo odrezati. Opravila meseca marca (susca). O obrezovanji naj se vzame j o mladike za ključe od zdravih trt, ki so močne in imajo gosteja očesa in tenki stržen, ter so čvrstega lesa in rodne. Ako je mogoče, naj bo za en palec starega lesa na ključih, kjer največ koreninic vsajenih spustijo. 20 do 30 se jih poveže in v zemljo pogrebe; ako jih je pa manj, se brž v rožnjenišnico položijo en čevelj dolge; inak Še krajše; s 3 ali 4 očesi, pošev pol čevlja saksebi, da se kore-ninice ne trgaj o in rani jo, kadar jih izkopujejo in dalje sadijo. Vlačence se dober čevelj globoko v zemljo položijo , tako, da se en konec drži stare trte, drugi pa z 2 ali 3 očesi zunaj zemlje stoji, v sredini se dobre prstnenine dene, potem gnoja, ako ga je, zadnjič se vse zasuje in potlači. Dobro je, da taka trta, ako na mestu ostane, gnoja dobi; ako se pa presadi, ni ji ga treba. Tudi cepiti trto, je dobro, posebno slabega plemena, z boljšo in rodovitnejo; to hitro poboljša trto; le prvo leto je paziti pri okopavanji na cepljenje, da se ne stre. Cepi se, kakor drevje. Brajde naj se tudi otrebijo in okopljejo. Bičje, za povezila bikov in braj d, naj se oskrbi. Kôp se zdaj začne. Opravila meseca aprila (malega travna.) Kar se ni marca zgodilo, se mora dovršiti zdaj. Nov vinograd se zdaj zasadi; sicer ne škoduje tudi pozneje celó o Janževem. — Prazni prostori po vinogra-dih se zasadijo. Ako so ključi ukorenin j eni, se po dva ali trije v eno jamo denejo. Kolje se postavlja o okopavanji, 3 do 4 palcev od trte. Močne ja trta dobi močneje kole, slabejša slabe je. Kolje mora biti prosto skorje in gladko. Biki se privežejo z bičjem ali h ko-ličku ali k trti. Paziti je treba, da se ne zlomijo, in da si mladike potlej sence ne delaje. Okopuje se pred povezanjem bikov najmanj pol čevlja globoko, in da se do tretjega člena korenine porežejo ; gnoj se blizo trte, zgornja zemlja pa k trti pristržuje. Po prvi kôpi se biki po veže jo, sepi nasipljejo, grabiće in mejice sčistijo in strebijo, in jame v nižavah naredijo, da voda zemlje ne odnaša. Pri mladih trtah se o kôpi količki ne izpipljejo, da se ne pomandrajo in zaspó. , ' ' 1 , " i 9 Opravila meseca maja (velikega travna). V tem mesecu se prejšnja delà dokončajo. Ključi se v rožnjenišnico pošev razpoložijo, ako se prej ni zgodilo, da so si že pognali. Potem je drugo okopavanje bolj plitvo in rahlo. O pletvi se vse potrga in omuli, kar ne kaže za drugo leto, da bi se pleše zagrubale ali trta znižala. Na mladičicah naj se vse izrastlike poberejo. Nov vinograd se sopet zrahljá. Ako ktera dobra trta medio (kûmerno) raste : vzemi kravjeka in scavnice, še bolje živinske krví, prilij toliko ali dvakrat vec vode, pomešaj vse dobro, in daj nekoliko dni stati. Potlej odgrebi pri trti zemljo, pa tako, da do korenin ne priđeš, vlij 2 do 3 pintov tega zdravila in pusti jamo odprto skozi noč, potlej jo pa zasuj. Ako bi v tem mesecu mraz ali toča trto poškodovala, se more iznova obrezati, ker še za reznike mladika dozori. Opravila meseca junija (roznika). Ako se kadaj vidi j o izrastlike nepotrebne, še se zdaj omulijo. Ker mladike močno rastejo in so zeló krhljive, se morajo vezati ; pri nas navadno z rženo slamo, 2 čevlja dolgo. Dve betvi na dvoje djani ste zadosti za eno vězilo; nikoli se ne sme listje, tem manj pa se grozdje vmes povezati. Opravila meseca julija (malega srpana). Tù pa tam se že morejo vršiči na mladikah pritr-govati, da grozdje in les bolj čvrsta postaneta, predno dozorita, in se tako mrazu zoperstavljata. Ako je burja kolje podrla, naj se postavi in grozdje oprosti, kjer se zemlje dotika. Trava naj se začenja kositi. (Dal. prih.) 0 pogozdovanji Krasa. (Konec.) Mogoče je vès Kras pogozditi, to je res, al po posebnih krajih bi trebalo popred za zemljo skrbeti. Gospodje gozdnega društva so ogledovali skor večidel taki Kras, kjer je še kaj prsti in še kaj grmja in celó drevja raste. Ako bi se bili pa obrnili pogledat ška-lovnega hriba nad stranjo pri Vremih, potem za Divačo, namrec grebena od Kožljika do Lokve, in kamnitnih hribcev pri repnem Tabru, potlej škalovne puščobe dol-njega Krasa itd., bili bi se gotovo prepričali, da se nikakor ne dá vès Kras tako lahko pogozditi kakor si kdo na prvi hip misli. In takih prostorov, da ni mrvice zemlje, ampak samo čisto golo skalovje, ravno ko da bi bil kamniti tlak nalašč narejen, je žalibog ne po sto, ampak po tisoc in tisoc oralov na Krasu. Da boro vec, ne crni ne beli ništa za Kras, kažejo domače skušnje; kodér je bil dozdaj nasajen, se je tudi gotovo posušil. Borovec žene kol ali koren globoko v zemljo, tedaj tirja taka tla, da more brez zadržka v zemljo pomagati si. Da listje, kar ga od drevja odpada, potrhne med skalovjem in se uprsteni, ter raščo rastlin pospešuje, je gotova resnica; al vprašanje je: kedaj da bo listje od tistega drevja odpadalo, ki se ga komaj namerjavamo saditi ali sejati? In ko bi se to tudi zgodilo, ga burja tako razrešeta, da ga peresce ne ostane. Da je saditev gozdnega drevja na Krasu bolj koristna kot se te v, ni popolna resnica, zakaj po bolj plitvih tléh bi se bolj saditev , po žlebinah , žlotah ali dolinkah pa bolj setva ponesla, kajti po žlebinah , posebno v zavetjih in po dolinkah je povsod rodovitne zemlje na debelo; ako bi se tukaj zdravo in frišno seme sejalo, moralo bi kaliti ter bi dalo neizmernih domačih sadik za presajo , in gosta drevesca bi pa že v drugem letu sama sebe sončnega prepeka branila; — brez zalivanja pa se ne bo ne setev, ne saditev ponesla. Da še Krasu naj hitreje in gotovo k drevju saj nekoliko pripomore, je res prva potreba, da se tiste strani, kjer še kaj grma raste, od paše odločijo, in to prav brez zgube in težave, kajti po ravninah se skor cimica drevja ali grmovja ne vidi, le po skalovji, kodar je še kaj prsti in kamor ne morejo goveda in ovčji bleki stopati, se dobivajo še razne listne rastline. Menim, da tacih prepovedancev ne bi bilo treba obzidati ; umnemu in ubogljivemu Kraševcu bi bila zadosti prepoved od soseske, in šopki slame na vejah bi mu, kakor je navadno, meje ali termene prepovedanca kazali. Razdelitev saj dobrega sveta, kar ga je, se mora živo živo priporočati. V tem obziru so nam „Novice" že večkrat prav natanko vse razložile. Tedaj dajte kot škala trdnemu in pridnemu Kraševcu prilož-nost, da vam pokazati more, kako se Kras obdeluje, čisti in zasaja; kmali bojo njive, vinske trte, sadna in gozdna drevesa iz obzidane ograde kazale dobiček. Tedaj gospodje , ki ste na dotičnem mestu, nujte se, da bodo obraščene strani Krasa saj 15 let odmejene, 365 paši in vsakemu druzemu vživanju prepovedane, — in razdelite boljši svet na posamesne upravičence, in ni vam potem skrbeti, da ne bi to v malo letih pomagalo Kraševcem na bolji stan! J. Zelen. Slovntške stvari Iz slovenskega pravopisa nekaj. K pisanju, s kterim se r-u priznava samoglasništvo Narodno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Rusko naselitev je ustanovil kralj Viljem III 1820 in sicer zato, da je mogel ruskim pevcem leta m stanišca ki so bili pri prvem polku kraljeve garde, ruska skrbeti, da bi se jim ne tožilo preveč po domovini pri- Ti 9 djal bi, dotično pravilo vsaj pozdeva se da smo nekako prestopili 9 predno se da strani pretreslo in dognalo do dobrega rešeno to se ni sanje bode U a OC Ui UU UUWIV/^M X VOVUV HV pri nas r samoglasoval edino v k Je Meni vpra- naselniki imajo nekak vojašk ustav kakor naši grani-čarji. Kar pa se narodnosti in jezika tiče, vidi se tù, kako lahko se zgubi in prerodí. Med vsemi naselniki jih komaj dvoje še ruski umé in govori; en star invase mi je povedalo lid in ena ženska ta dvojica, tako } kih zlogih in morebiti še v tistih končnicah 9 v kterih ági na zlogu z om pr. srebrni pr sten), ali pa tudi v vseh ali nekterih breznaglasnih zlogih končnicjin pripon, ki imajo r v takem razmerji. mora tolmačiti Rusom, ako tjè pridejo in nemškega ne umejo. Prvi ruski naselniki so pomrli, njihovi potomci so pa celó nemški Prusi. Govori! sem z nekterimi eden mi je prav prijazno skazoval vse svoje imanj 9 in treba Reklo se je sicer in se bo morebiti še, da nam tu ravnati se po dnem g Je to 1 • v • hisi ravilo bi po.sodbi moji utegnilo veljati in dovolj naprave v oče je umé in tako vsi in zunaj malo več ruski mlajši, še hiše, rekši, da umel, on sam ze njegov rajni pa besedice ne po ruski pisanih imen jih iti samo v tem primeru, če bi se mi po izgledu Čehov pitati ne znajo, samo vere so še pravoslavne. Te ruske Srbov ploh držali tega pravopisnega pravila, kakor hiše so prav prijetne in posebno lepih vrtov se ga ne držimo pisaje : p bil, m namesti med kterimi stojijo , zato jih Potzdamčani najemaj 9 za b i u, m P . . đelamo razloček ondi, kj ker j agi om stoj národni izgovor zlasti v Ker pa v pisanji iz druzih ozirov ga národni govor ne pozná; klepa letno stanovanj logih, ktere er burg Spremljaj me še daj u ui i j »j ujv ov 1826 treba druzega. Priporočamo pa to žalo knjižico ne žiških Srbih, Hrvatih samo mladini Šolski, temuč tudi odraščenim ljudem, tudi pri nas Slovencih kakor še posebno srenjskim županom in vsem , kteri pri svojih opravilih rabijo jezik slovenski. Obség leta Cehih, lu- , Moravanih, Rutenih, Slovakih in posnemavce našla pri njen kaže y da jim bo v mnogoterih potrebah prav ko- * ,,První česko-slovenský Slabikář pismem slovanským", tako se zove mala knjižica, v kteri Fr. J. Jez bera y lovansko mladež na Českem, Moravském ristna knjiga. Prvi del obsega spisne vaje : imenovanje, skem in Slovenskem popise, basni in povesti; drugi del pisma ali liste, y m v 9 uc1 y Sle brati in pisati slovansko az- buko ki rabi več ko 70 miliionom Slovanov sicer se pise y splošne pravila: naslove, 3. Kaj je pismo, in kako sebne pravila in zahvalne , vošilne , milovavne ali posvetovavne, y vnanjo obliko pisem zglede, ki kažejo naznanilne naj II. po- Rusov, Srbov i Bulg * , prosivne, tolaživne, povabilne opomne in odgovorivne pisma y ktereg fesor yy Jugoslovj Veljá ta knj y v Turskoj u y rodop to je, 116 kr. ta načrt y 3Q pisal naš roják gosp. Franjo Bradaška, pro na grebski gimnazii y y III. na haj se v II zvezku it Književnika", od 321. do 348. strani. Pridjan je temu m x spisu zemljepis balkanskega polotoka. Učeni profesor navaja pisatelje , ki so do sedaj v národopisném oziru pisali o Slovanih, kteri zdihujejo pod turskim jarmom, ter pretresa njihovo mnenje. Iz tega spisa pozvedamo, da v Bulgaríi, Tracii i Macedonii živi 5 milijonov 875 tisoc Bulgarov; Hrvatov i Srbov pa: v Bosni............900 tisoč v Hercegovini .... 254 „ v atari Srbii i Albanski 398 „ v Crni gori.....196 „ v srbski kneževini . . 955 „ vsega skupaj 2 milijona 703 tisoč. v Vseh Hrvatov in Srbov pa nam našteva po Safařiku : v Avstrii . . . ^. . . 3 mil. 395 tisoč v Turčii, Srbii in Crni gori 2 „ 600 „ v Rusii.......— „ 100 ,, Skupaj 6 mil. 95 tisoč. Na evropejsko Turčijo skoraj vsa Evropa oči obrača; najbolj važna je pa menda za Avstrijo, v Avstrii pa za Slovane, kterim so pri srcu njihovi bratje, pod turskim jarmom zdihujoči. Koliko naravnega in slavnega posla bi imela Avstrija, da bi resila iz suštva oni narod in si ga pridobila sebi in njemu na korist po izgledu Prusije, ki rešuje nemške narode v severu, pa si jih združuje. Gosp. pisatelj u smo iz srca hvaležni, da nam ie razgrnil njihove razmere. ki bi mu kazal, kje počiva mož, ki mu je toliko pre-lepih pesem zložil. Zdaj ima tudi Čelakovský svoj spominek, ki se je včeraj, na vseh vernih duš dan, s pri- merno svečanostjo odgrnil. „Sokol" je imel okolo spo minka častno stražo, „Hlahol" peval je primerne zbore ) f prečastiti korar Stulc pa je izvrševal cerkvene obrede ter govoril slavnostní govor. Pred spominkom so bila zastopana različna narodna društva, in kar pri takih priložnostih ni povsod navada, praški magistrat ki ga je namestoval sam župan. Po dokončani slavnosti sto pijo zastopniki različnih družeb k spominku in položé na-nj zelene vence, prepletene s prekrasnimi slovan-skimi trikolorami; za njimi pa so nanosili posamesni spoštovavci pesnikovi toliko vencev, da skoraj ni bilo več spomika videti. Videli smo tudi mnogo krasotic, kî spominek, da mu so stegale nježne ročice na pesnikov podelé zasluženi venec. Naj Slovencem še to omenim da je bil Čelakovský prijatel našega Prešern a. Ko je ranjki Prešern na Dunaji v pravniških šolah bil, ga je Čelakovský ob šolskih praznikih seboj na Cesko vzel, kjer se je bil seznanil s češkim narodom in česko literaturo. — Praško zastopniŠtvo pokazalo je v krat- kem času 9 kaj da zmore srenjska samooprava (avto- nomija), in lahko ga vsaki srenji v izgled stavimo ; kajti maloktero mesto skrbi tako za materijalno in duševno blagostanje svojih prebivavcev, kakor nase. Zad- Dopisi. V IIuII-u na Ansrležkem njič sem že omenil novega mostů; omenil sem tudi mestne plinarne, ki je posebno koristna naprava, kajti lepi novci, ki jih je dozdaj ptuje društvo iz dežele nosilo . nov. P. T. angležko političino govorjenje in pisanje 18. oktobra, dné Palmerston-ove smrti suce se o Vse od Pal- 9 ostanejo vprihodnjič v srenji. Ni še leto in dan kar si je napravilo naše mesto svojo zavarovavnice proti ognju, ki zopet mnogo novcev doma prihrani. Ker je previdelo, da je število tukajšnjih srednjih šol pre- XVI uaiu Ul CA y UUU JL « i UI \J L O I V U " U V U O ili lt±j IO \J X C4 JL jv avivav ^ jv wwvi iiv w^^wjsj uj i« ui vvAlAjtu «vi j-r i. w merston-u. Kako popularen je bil ta državnik, vidi se majhno, in da ne zadostujejo obcnim potřebám, posebno v že tudi iz tega, da je njegova smrt, akoravno je skoro narodnem obziru ne, je napravilo novo česko realno gim- 81 let star umrl, Angleže hudo osupnila. Brž drugi nazijo, ki se je že z letošnjim šolskim letom pričala. Že v ze tudi dan so dnevniki poleg smrtnega naznanila našali življenjepis in takošne apoteose, kakoršnih še ni- pri- pred tremi leti napravilo je vj§o národno dekliško šolo je sklenila postaviti lepo poslopje, ki bode > letos pa koli nisem čital. Večidel vsi dnevniki so izišli v crnih tudi po vnanji opravi zaljšalp naše mesto. Koliko pa obrobkih. Na Palmerstonovo mesto kot prvi minister je praškemu zastopništvu sploh mar za povzdigo če-pride Russel, čegar dosedanje mesto kot minister skega naroda, pokazalo je najlepše takrat ko skle- vnanjih oprav Clarendon zavzeme, bojda Napoleonov nilo pripomoći k zidanju velikega narodnega gledišča prijatel. Kakošna bode zdaj politika angležka, ugibajo s 40.000 gold. Ne bom pa našteval še mnogo manjših vsi časniki; kazala bo prihodnost. Fenijanci še ne mi- naprav, kakor na pr. dekliško obrtniško šolo; kajti to rujejo in angležkim časnikom zato še zmirom dosti gra- bi me predaleč peljalo. Vse to pa je delo enega leta! diva pripravljajo. Središče njihovo je v Filadelfii v Res lepšega sadů nismo mogli pričakovati. — K koncu Ameriki, kjer je poglavar fenijanske bratovščine Co- še besedico o česki sviloreji 1 i w i v i i • w ví i -i s* v _ 1 1 • . L v» _ _ ________• ! _ T"!__ 9 o kteri so „Novice" lonel O'Mahony, še mlad pa energičen člověk. 16. ze bolj obširno govorile. Razstava svilnih pridelkov oktobra so imeli Fenijanci v Filadelfii zbor, ter se po- ki smo jo spomladi govorili o vojskinih pripravah; OrMahony-ev govor, ki so ga angležki časniki razglasili, kaže naj veče navdu- lorejcem grofa Dey m a v táborském kraji * imeli, zbudila je dosti novih svilo-rejcev. Na prvo mesto pa stavimo v izgled našim svi- senje Tukaj je zdaj neprijetno vreme, vedno ali de- 9 ki ima letos milijonov zdravih eno leto starih murv! Zopet žuje ali sever brije. Strašne nevihte so te dni na morji lep napredek. Ker bo čez dve leti v Ljubljani gospo- napravile veliko Škodo, več velikih ladij se je z blagom darska razstava 9 naj bi naši svilorejci že zdaj skrbeli 9 vred pogubilo. Tudi živine je v tem vremenu na bro- da bo tudi slovenska sviloreja bogato zastopana. dovih iz Hamburga mnogo poginilo, druga pa je silno Iz Zagreba 3. nov. Kakor vsako leto, so tudi f AU AU AJL uli vvt* ^ "UU» jV/ J^ V^IUIAV y V4& ^ ± ki so glasovali zoper dovoljenje, naj se pobaha „Preša" s svojimi tovarš?cami, da se v njih listih svetijo ; čudna je to, da po naključbi so protivni nam odborniki bili le cesarski uradniki, od kterih smo sedanji čas smeli pri-čakovati, da nam prijazno podajo rokó in da jim je mar za javno mnenje Novomeščanov. Danes smo imeli v čitavnici sejo in sklenili svečanost napraviti predpu-stom. Do tistihmal bomo imeli izvrstno dvorano pripravljeno. Iz Kranja 3. nov. — Na dan vseh Svetnikov bil je krasno okinčan in razsvitljen na tukajšnjem pokopa-lišču spominek prvaka slovenskega pesništva , neumr-lega našega dr. Franceta Prešerna. Viseli so na spominku zeleni věnci z belo-modro-rdečimi cvetlicami in nad sto lučić je svetilo. Popoldne pa po cerkvenem opravilu peli so na gomili pred veliko množico ljudstva gospodje čitavničini pevci prav ginljivo. — Tako slavili smo ta dan spomin moža, ki bode na veke kiné in, ponos domovini naši. Na Igu 29. vinotoka. G. — Če so že po drugih krajih letos dosti trpěli zavoljo suše, smo menda pri nas največ; kar je bil sneg skopnil, do tega meseca pri nas ni deževalo. Zato se je pa tudi mrve na pol manj pripravilo, in še to bi bile kmali kobilice požrle, ker tako so se je bile lotile, da bi jo ne bilo koscem kaj ostalo, ako bi je ne bili precej kosili. Tudi otave ni. Že celo poletje naši mesarji govedino po 10 krajc. funt sekajo. Žito je sicer lepo, kar ga je; al kaj pomaga , ker se nekterim še seme ni povrnilo. Ravno tako pomanjkuje tudi piče za prešiče; nekteri jib morajo že sedaj ali prodajati ali pa klati. Ni čuda > da se dobé po 10 ali celó 8 kr. Da pri takih okolisčioah našim kmetom slaba poje, vidi lahko vsak; kdo tedaj bode jim zameril, ako jih sliši, spominjaje se příhodnosti, le zdihovati in tarnjati! Edini pridelek, kterega se nadjamo, da bode lakoti vsaj za nekoliko časa lista zamašil, je zelje in ajda. — Mah so letos nenavadno do^go požigali in si s tem pripravili zemljo na bolje, če tudi godrnajo mestjani, ki radi po ceni živijo, pase jim studi to, kar nizko ceno delà. Clovek bi sicer mislil, da smo pri nas o požiganji vsi v dimu; ai to se le redkokrat zgodi; zgodi se pa večkrat, da kakemu. 369 gospodarju cele njive žita ali druzega pridelka zgoré. druzih nemških časnikov zahteva, kaj druzega kot stari Zgorela je letos tudi neka deklica, ki je krave pasla. centralizem? kdo more s tem potegniti? In Neki popoidan velik piš nastane; dim in pepel je vse lizem, ki ga z dušo in teiesom zagovarjajo že tudi križem neslo ter deklico toliko omamilo, da ni mogla dunajski in drugi nemški listi, kaj druzeg ognju uiti. Vso razpečeno in na pol mrtvo so domu tralizem na ~ ~ kot přinesli, kjer je kmali svojo dušo zdihnila. — Iz vrjet- takraj nje. Naj gospodarijo Magj nega vira smo zvěděli, da se klatijo že nekaj časa po * ...... kampa? Eden unikraj Litave centa y tam 9 mi hoćemo Rechtscontinuitát gospodariti tukaj! Kaj ne? „ krik, s kterim se Magjarom zagovarjajo njih zgodovinske hribih okoli bolj posameznih prebivališč ošemljeni in bolj gosposko opravljeni potepúhi, kteri mirnim prebi- pravice, — <»* uonju u miuuui „hcuui vavcem ne delajo strahu le s svojim sumljivim obna- SI o vano m avstrijskim, ako se potegujej to je šanjem, ampak so tudi že v djanji pokazali, kaj namera- pravo — za p kako delijo ti kričoni „Rechtscontinuitát" božj za vseh vajo Tako so pred nekimi dnevi med Skrilem in Klado godovinskih pravic za na- dnost svojo? Brez narodne svobodě jim je politi napadli vozača, ter mu nastavši nož na prsi s smrtjo čina nemogoča. Naj dopisnik „Laib. Zeitg." najpred žugali, ako jim ne dá s krcljev utrženega denarja. Tako so jih tudi že čuli na Golem pozno ponoči okoli farovža pove tem } kak jeg program ima on, da bomo sodili po in cerkve laziti. Na Kurešceku so denarja in drugih vred- takih časnikov patriotizem ! Vsak nosti iskaje vès farovž preobrnili. sučejo, kakor sicer vé, da pisatelj čas nanese, da so Met lestvo přistávši skozi okno gornjega nadstropja v farovž A- ^ _ _ « « * * . • • a « r* Robu so menda terniha zagovarjali ravno tako kakor Bacha in Schmer ling 9 prišli, kjer so jih začuli mizarji, kteri so isti čas v fa- zahtevati odlocnega programa rovžu delali, ter srečno odpodili. Ako izvira to zavoljo tako kakor Bacha, zato nihče od njih ne more svoje stališče, ne pridigovali patriotizma drugim, Kteri v saj naj bi, spoznavši pomanjkanja 9 kaj kteri Iz Ljubljane. „XJCHW. tJV/ii^. JW * »»vj^iAJ. HKJU» JCVU^J.« pv/ijo XV oiauuvnuguiU Ul/J listu přinesla sestavek, kteri zahteva „manj programov, federalisti imajo zgodovinsk ___V__i.. • ^ l!__* ^ f À /\linkin\ Ci U AH OA fnni Matti AA^i n a cif n 1! r» n aa! nfA ttpiÍmi se je nam še le vprihodnje bati treba, najboljem namenu visoki vladi priporočajo pravo pot T ni k OT Al f r* 1 A TT otta1û YY\ ^AHA n A I 1 A lr of on am f Vl A Il /ImXa mm y* mm U 1 ^ O ^ J ____- Laib. Zeitg." je v svojem ktera pelj stanovitnemu državnemu blag 9 a vec patriotizma (domoljubja). ______: i » _______d Ker so tudi „Novice" prie za "«»j " ' i vu aa o e b OJ, ua ou trdno stali za celoto Avstrije, ko so v Frankobrodu, TW Q l/fû^ûrro 1 Ck aK qttalûm an on T nîk il f n iri m It 14 i^v /\ rx /v m Sedanj da naznanile „program*", si morejo misliti, da tudi njim za kterega je ob svojem času veljá štrkec, ki veljá programistom, saj jih pisatelj A. tirala, se razlegali vsi drug 99 Laib YCIjČ* y v v> 1 J CU ^/i V/^lMlUlUVVili ^ J J vv očitno ni izvzel in gotovo ni hotel govoriti tištim ki u*, m in „uiuvcuiju uu. icti» j.u-±u , pa uuic viueu, js.au su Kakor v viharnih časih bili patrioti, pa so brez premembe po svetu maloznane „Laib. Ztg. u ne beró. Siovenijo" od leta 1848", pa bote videli tako iskreno agi Odprite „Novice" kd so „Laib.", tako tudi „Novice" in vsi domoljubi živo že- ostali kakor so bili verni Avstrij pa Slovani lij o iLjv , da bi bil kmali konec provizornemu stanju. Slovenski programisti zavračajo tedaj vsakoršen poduk ki Avstrii ni na srečo, in da bi nastopiia doba, v kteri o patriotizmu r.«;k a bo mnogonárodna Avstrija zadovoljna. To pisateljev „Laib. Zeitg pa je (Iz seje kupcijske in obrtnijske zbornice 3. dne ravno vzrok, ker je država naša ustavna, da vsak tega mesecaOdg narod, ker nosi ista bremena, zahteva iste pra- čijstv na se Uai'UU , UU31 1 O fc a u I ^ Ui ^ u H ) ^«UIU V« x o u v» ^ i c*- v>xjot v a do je ui ai , uuuui uii\a vfce. Znebili smo se, hvala Bogu, Schmerlingove si- jata postopanje predsednikovo bral dop gospoda ministra kup odbornika Miihleisen in Horak gra V 1UC. lj LÍC Ulil 8UÍU OD , uvai« , kjvuluui nu^u » u ui" jctbc* jjuouv^aujv/ puuovuumuvu j da jc oaui aiU&U ltl U < steme in Njih Veličanstvo je slovesno reklo v razglasu govor in ni vsa zbornica o njem govorila. Na dop od 20. sept., da je stezá zdaj prosta in deželni zbori sam zložil ta od c. pis deželne vlade naj bojo govorili, kako naj se vravnajo razliene poti, davši narodi v edini in nerazrušeni Avstrii pridejo do djan- odgovorjeno, da že imamo tak predp skega vživanja prave ustave. Ako pa imajo de- bi zbornica osnovala pred- kako naj se hranuje in prevaževa žganje, je bilo de- želni zbori besedo po svojih poslancih, imajo tišti 9 ki bata je bila zastran zaklada kupcijske šole iztekla na to : naj se skliče kupčijska skup Dolg ktera poslance pošiljajo v zbore, še toliko več pravico govoriti brž v red spravi to stvar Ker je predsednik o tem, kako naj se po toliko težkih, dragih, pa vendar nektere stroške vpisal v stroškovnik za 1866 se ter pet ki nesrečnih porodih rodi Avstrii stanovitna sreča. - ^ 4 _ ^ , % t a • t • • • • jih zbornica izbrisala, se čudita Kdo tedaj se smé ,,šolmaštra" delati in braniti javnemu Pleiweis temu početju, llojjuucuuiu s mnenju besedo? „Laibacher Zeitg." sicer v navedenem zbornici in tištim, ki davek odrajtujejo ki odbornika Horak in potrebnih stroškov naklada članku tega ne brani, vendar očita željo, „naj bi bilo bila volitev zborničinega tajnik ___* ________________ X «»^«ínflrrmn (i Pa ňa f/\ Irnn i, Ci 1 1 /\ li I H M I A TT V* AV «rwn n % rT nil/ s manj programov, pa vec patriotizma." Ce že to, kar je 14 gl pisatelj A. govoril o centralizmu in federalizmu, bornik bil dr. Lovro Toman izvoljen za tajnika Potem je lovi zoper Od- druzega ni kakor po naši prislovici „otrobe vezati", nam Zup nica resno loti 1 je predloži! nasvet: naj se zbor je pa se manj odkril 9 kaj si on misli pod „patriotiz- in v ta namen se v dog ^ ^ M 1 1 ry wv\ £ i \r\ TA r I AHnlin rv\ C\ £ C Z M i-M 13 «Ar^ X i l-# đ , '___ 17 in mom." Nam je definicija „centralizma" in „federalizma* čisto kratka in jasna: centralizem je nam germa- obveljal iz Belaka v Ljublj____ spustí z deželnim odborom Prašnikarjem v Kamniku. Predlog je glasno nižem, ki hoče nadvladati vse druge narode in v Frankobrodu ima svojo Meko; — federalizem pa je pravica vsem avstrijskim narodom, ki domá oprav- Ob 11 nedelj Boli 19. t z a tro ke se slovesno odp v m un Je ob godu presvitle cesarice Elizabete maši pa je zbor stolni cerkvi masa, po ljajo kar je domaćega, na Dunaji pa imajo središče v bolnišnici. Gospod župan dr. Costa bo zbor začel z Ako „Laib. Ztg." res želi, da se skupnihzadev. zida UBtavno poslopje, pod kterim so vse dežele av- blagoslovi! milodarno napravo. Zvečer je v redut ogovorom, po kterem bode gosp. kanonik Poklukar ve- strijske zadovoljne in srečne in se krepko ustanoví m o č in veljava državna, naj nam po takem odgovori: kdo lika „beseda" 11 » j v * ^ u 1 (j M T u M I aj iaj aj U ajlft J/ V IA V 1aa V ^^ v » V* * » —— « v JU • aa V w aaa V je pošten patrijot: ali je centralist ali federalist? družba zdravnik , ki bode neki posebno zanimiva novembra ob pol šestih popoldn Ves svet upije, da kar je Meternihova sistema v Avstrii patolog padla, da smo že dosti nesrečnih skuši nj imeli, ki î odpr v bolnišnici svoj anatomično muzej s primerno slovesnostj Za leto 1866 bo dala kranjska dežela 1218 vo- so Avstrijo drage denarje in na milijone davkov stale, jaških novincev (rekrutov), ki se bojo nabirali iz mla - 1842 in 1841 rojenih ker ----"j----"" T T * —' j smo se zmiraj in zmeraj motali v pogubivnem cen- denčev leta 1845 1844 1843 »Di o lu u o o iûuiuaj ill awcraj ill u tau v puguulvucul v; o u- ucuuov lc la jujtx t/, iuti , xurztj , í-utíj iu j. jl^jolliaa. tralizmu! Al bomo Sisifovo delo iznova začeli? Ven- Za vse cesarstvo se bo prihodnje leto vzelo 85.000 dar „Laib." dopisnik ne misii: lepo se udajte Slo- novincev. vani izveličavnemu germanizmu, pa bote pokazali pravo patriotizem?" Ali je mar to, kar množica dunajskih in Odbor čitavničin je sklenil, da bote 26 mb in 17. dne de cem b » dne besedi v čitavnici. 370 Čitavnica naša ni samo hiša za kratek čas dajo na-nj kot rešnika svojega. Hrvaški dvorni kan hiša je tudi milodarna. Po sprožku častite gospodičine celar Mazuranić je odstopil; podmaršal Kuse vic je J. Orlove, ki je v Š vaj ci videla lepo napravo, se je zdru- izvoljen začasni upravitelj hrvaške dvorne kancelarije, žilo mnogo gospá in gospodičin, da se bojo shajale vsak General sam pravi, da se nikoli ni bavil s politiko, in petek v dvorani čitavničini in ondi delale za uboge „Domobran" pravi, da ga Hrvati štejejo med Magja otroke obleko , ki se jim bo o Božicu podarila. ~ Ker rone. pa se šivati ali plesti more tadaj y teriala) za to, je vsakemu dobrotniku lepa prilika dana, pripomoći temu milodarnemu početju. tedaj Čuda, da je silno osupnilo to imeno-ko je gradiva (ma- vanje vso narodno hrvaško stranko. „Kocka je pala!" pravi „ Domob." Prvi Sokolov" večer v saboto je bil zeló za- grebški! dvalizem čedalje bolj trka na vrata hrvaška; naj mu jih nikakor ne odprè zbor za- Dve novi postavi je razglasilo c. kr. mini - XXVI V VJUVI » oauubu jv-» wii íjvíu íka ^IVMOU». JLs i \j UU » i ^uomii jw ai« liiiui nimiv po humorističnem govoru, pesmah in godbi. Go- sterstvo: eno, ktera upravstvojetnišnic izročuje spod Fr. Kavnikar ga je izvrstno vredil. Sklenilo se je, ministerstvu pravosodja y drugo y da se vsaki sokolski večer bere en list šaljivega tednika naprave, ktere izposojujejo Brenceljna u > kterega vrednik je dotični rednik, in da ktera zadeva take ki bode po denar, in se zadnji dan leta napravi velika veselica. sebno hranijnicam na dobro. Obé napravi ste hvale vredni. — C e hi in P o lj a ci so se porazumeli v svojem Naš rojak, slavni skladatelj Davorin Jenko, programu; vsi so zoper nepošteno blodenje „Czasovo", * Aftnlr Awiii /i vin riltTii tt l^n v> n n t a r\if an a!i I j^J! i a « V\ /\X n n f i a ** n T7 a i a /> r\ ( C r\ n o ■ m\ W V 1 i "9 V-! Je bivši vodja pevskemu društvu v Pančevi, se je preseli! v Beligrad in bode vodja tamošnjemu pevskemu društvu, strašiti. s pošastjo „svojega" panslavizma hotel svet Naznanile so se nam pritožbe ; da se neki gosp. profesor na ljubljanski gimnazii pečá z domačim podučevajajem gimnazijalcev, s kterim bi si sicer učenci seda- viših razredov košček kruha prislužili njih revnih časih zeló potrebujejo. Je kterega v gotove ali ne, ne vemo ? ako so te pritožbe pa so, se nadjamo y da bode si. ravnateljstvo odpravilo to razvado, ktera je menda tudi v gimnazijskih šolah zoperpostavna; saj v sporoČilu nekdanje naše niže realke 1858. leta med višimi ukazi pod štev. 8 strani 25 je od besede do besede to-le brati : „Die Ertheilung des Privatunter-richtes durch einen Realschullehrer an seine eigenen Schûler gegen Bezahlung oder anderweitigen Entgelt, welchen Namen man ihm auch beilegen wolle, wird als unzulàssig erklárt mit h. k. k. Unterrichts-Ministe- rial-Erlasse vom 27. Márz 1858, Z. 3265, und k. k. Lan- Denarni zapisnik Matičini. Novi udje: kot ustanovniki: Gospod Lužnik Valentin, notarski pisar v Tominu . . „ Kopitar Mihael, kurát v Erzelji, prestopil je izmed letnikov med ustanovnike ter plaçai . . „ Nakus Jožef, kuřat na Planini pri Ipavi, prestopil izmed letnikov med ustanovnike ter plačal . z letnim doneskom: Gospod Muzi Peter, posestnik v fari sv. Ožbolta pri Je- 50 gold 18 1> 18 ir tt tt zeru na Koroškem Kete Jožef. stroiai Ipavskem trgu Bajc Jožef, kmetovavec v Vi šnj ah pri Ipavi 2 2 2 tr tr i Z doštetimi poprejŠnjimi 1586 92 gold» 17 9 Z. U desregierungs-Erôffnung vom 7. April 1858 Osupnila vsacega je novica, da naš rojak gosp. prof. Tušek, zdaj učitelj na viši realki zagrebški, ki dobil Skupaj Stari udje, ki so plaćali za 2. leto: 1678 1J 1*e prosil na naši viši realki uČiteljstva, je ni :ajti izvoljen je na to mesto Salcburčan g. Wastler s up lent, ki ne besedice ne razume sloven- ; f a) ustanovniki: Gg. Arce Rajmund, Grabrijan Juri, Hiti Luka, Jeran Luka, Koder Matija , Lampe Anton , Ložar ker Matěj, Frjančič Jožef, Erj Gregor, Robič Luka (tudi za 3. leto) Letník 122 dozdaj skega jezika. Vsak ugibuje, kako je to mogoče,___ sta bila samo ta dva kompetenta. Ker tù ne gré veô Pečar Janez, Petrič Blaž, Štupar Janez, Košir Jakob, Tomažiě za osebo, ampak za princip, ima deželni zbor novo ^aniz> Barle JoM Sraj' Val?ntiAn> Vrtovec FiliP> Stupica Nace, ' r r r / dr. Spazzapan Stefan, Jugovic Anton (za 1866. leto), Vra ukar gradivo o šolskih zadevah. Kakor se nam iz Trsta piše, gré gosp. Fab- Kdor Štefan 181 ano va ladija v Vera-Kruc 30. dne ima kaj za Mehiko, naj pošlje kmali v Trst. m. V Ljubljani 7. novembra 1865. Dr. Jer. Zupanee. Danes zvečer je v gledišču med drugim de- List nica vřed ni stva. Gosp. V. T. v K: Ne zamerite da zvonu", ki io ie V slovenski iezik Dre- kakor uni dopis — tako tudi mnogo druzih misii o mesticu VaŠem / _ J v . «I r ti* »V i • v • • i*i • i • y • rw Ê • t klamacija „O stavil slavni Kose ski. Govoril bo en del g. H. Pen en del pa za to posebno naprošena castita gospodičina ako svèt nic misliti mora, da nič 9 Vasa razjasnila, izpustivši le Zato smo radi vzeli b ktere. če tudi Pr. različne situacije pa, ki jih opisujeta govornik in govornica, se bojo kazale v 4 živih podobah, ki jih je po národni naši opravi vredil pl. Goldenstein nikdar Čne, č piše tako? itd pravo pravdino sredstvo ; kaj more sin zato , ako se predilnica punt). (namreč 1. svatba, 2. pogreb, r------, Med šaloigro „Mentor" in to deklamacijo gode orhester overturo po slovenskih narodnih pesmah. Tako se bo zopet slišala domaća beseda v gledišcu, in, kakor radostni pričakujemo, v prav vredni predstavi. Gospodu Pen u pa, ki nam napravi veseli večer in na čigar korist je ta večer, želimo, da bo gledišče čez in Čez polno. Popravki. V dopisu iz Kam ni ka v poslednjih ,,Novicahu na strani 360. namesti 23. julija beri: že 23. julija 1864, namesti gosp. Dolenuc beri gosp. Debevcu. m Kursi na Dunaji 7. novembra. «7, metaliki 65 fl. 15 kr. - /o —-------— Narodno posojilo 69 fl. kr. Ažijo srebra 107 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 25 kr. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Deželni zbor v Zagrebu se začne 12. dne t. m. V On je tedaj prvi zbor, ki prične kolo prerojstva Av- banaške 3 fl. 96. Zitnacena 4p v Ljubljani 6. novembra 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 96. A n A 1 _ V* . rt n 1* M __v* rt /l r\ m turaice 2 fl. 54. soršice 2 fl. 87. da ade strije; on je zbor, v čigar rokah je največ dvalizem ali se uživoti ; slovanski narodi Avstrije gle- rež 2 fl. 72. ječmena 2 fl. 20. prosa 2 fl. 72. 44. oves 1 fl. 75. ajde 2 fl. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Joief Blazilifc v Ljubljani.