Največji ilorouki dnevnici v Združenih držarak Vdituneleto ... $6.00 | Zm pol lete......$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za iuuicuutTo celo leto $7.00 GLAS NARODA {Jst .slovenskih _delavcev v Ameriki* I The largest Slovenian Daily n tbe UnUed S^t«. - limed every da/ except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader«. ' N: 1 »71 Entered m Matter. September Zl, INS. at the Pest Office at New York, N. I, under Act of I ef March 3, 1879 NO. 191. — ŠTEV. 181. NEW YORK, TUESDAY. AUGUST 4. 1931. — TOREK. 4. AVGUSTA 1931 VOLUME XXXIX. — iiiii KOMPANIJE SE NOČEJO POGAJATI Z ŽELEZNIČARJI STOTISOČERIM ŽELEZNIČARJEM PRETI HUDA ZIMA. KER SE NOČEJO MAGNATJE POBOTATI Z UNIJO Delavski voditelji očitajo železniškim magnatom, da se premalo brigajo za usodo tri tisoč petsto železničarjev. — Mathew Wool je apeliral na Rockefeller ja zastran skrčenja plač.—Program glede pomoči nezaposlenim še ni določen. — Tudi stric Sam je začel odpuščati delavce.— Železničarji so napovedali oster boj vsakemu skrčenju plač. 350,000 nezaposlenim železničarjem preti izredno kritična zima, kajti vse kaže, da se voditelji eno-indvajsetih železničarskih organizacij, ki so vključene v "Railway Labor Executives Association** ne bodo mogli sporazumeti z železniškimi magnati. Magnati pravijo, da imajo v svojih določbah klavzulo, ki jim ne dopušča, da bi se bavili z delavskimi vprašanji. Na tozadevni odgovor je podal zastopnik železničarskih zvez ostro in odločno svarilo proti vsakemu skrčenju plač. Sklicevali so se tudi na Hooverjeve izjave, da podjetniki pod nobenim pogojem ne smejo krčiti plač. Železnice so delale leta I 929 dosti večje dobičke kot so jih delale leta 1 920, navzlic temu, da so imele zaposlenih 370,000 manj delavcev. V tekočem letu so nadaljni tisoči železničarjev izgubili delo. — Železničarji so tekom zadnjih petih let predlagali vse spore in nesporazume, ki so jih imeli z magnati, raznim razsodiščem. Nepristranska razsodišča so brez izjeme ugotovila, da so delavci preslabo plačani. Sedanjo depresijo so povzročile nizke plače, oziroma dejstvo, da spravlja peščica ljudi ogromne dobičke, dočim so ogromne mase delavcev plačane dosti premalo. Na konferneci enoindvajsetih železničarskih organizacij je bilo sklenjeno, predložiti prihodnjemu kongresu zahteve glede starostnega zavarovanja in drugih socijalnih zavarovanj. Glede teh zahtev se1 bodo še prej posvetovali z načelniki železnic. WASHINGTON, D. C., 3. avgusta. — Podpredsednik Ameriške Delavske Federacije, Matthew Woll, je objavil včeraj poziv, ki ga je poslala Johnu D. Rockefellerju, glavnemu akcijonarju Colorado P uel and Iron Company, naj zastavi ves svoj vpliv ter naj prepreči, da njegova družba ne bo skrčila plač že itak slabo plačanim delavcem. Ce bi se s takimi skrčenji nadaljevalo po vsem rvetu, bi zavladala vsepovsod še večja revščina. Pa ne samo to — pojavili bi se tudi mednarodni spori, kojih posledica bi bila splošna zmeda. PHILADELPHIA, Pa., 3. avgusta. — V tukajšnji mornariški delavnici je dvesto kovinarjev izgubilo delo. Zaposleni so bili pri gradnji bojne ladje "New Mexico**. LAURAY, Va., 3. avgusta. — Ko se bo vrnil predsednik Hoover iz bližnje kempe v Washington, bo najbrž izdal poročilo glede sredstev z a zmanjšanje nezaposlenosti. Včeraj se je predsednik ponovno posvetoval z delavskim tajnikom Doakom. ENGLAND. Ark., 3. avgusta. — V primeri zH lanskim letotn, ko je vladala v tukajšnji okolici strahovita suša, je letos vse izborno obrodilo. Vsak dan odhaja od tukaj par tovornih avtomobilov, ki vozijo hrano nezaposlenim v Henryetto, Okla. VSEPOVSOD SO SE CENE ZNIŽALE V večini dežel so padle cene globoko pod one, ki so bile uveljavljene pred vojno. WASHINGTON. D. C.. 3. avgusta. Iz poročila katero je objavil statistični oddelek trgovskegx d epa rt-menfci je razvidno, da so padle cene v in.:®env3tvu pod cene, kot so obsta jale k ta 1913. V Italiji, Chile, Danski in Belgiji so cene živil nižje kot pa leta 1913. Le v Nemčiji. Avstraliji, Čehoslova-ški, Franciji in Norveški so cene višje. Cene za industrijalne proizvode so v Avstriji, Angliji, Franciji in Italiji nekoliko višje, a v Nemčiji, ČchosloVj.fki in Canadi so nižje. Poročilo omenja, da se je pričelo nazadovanje cen izza deflacijske dobe vletih 1920—1921. Štirinajst dežel je bilo prizadetih. Vse dežele so doživele slično skrčenje. SLEPARIJA S POVRATNIMI PERM1T1 Težke obdolžbe so naperjene proti uradniku na Ellis Island. — Tisočerim inozemcem so omogočili prihod v deželo. Zvezne oblasta so prišle na sled dobroorganizirani tolpi, ki je slepa-rila s povratnimi permiti. Tolpi je načeloval Simon Roth-berg. uradnik priseljeniškega uradi na Ellis Islandu. V soboto so aretirali na Ellis Islandu dva ponraga^a Edwarda Burnsa in Alberta F. Bo-rellija, ki sta, v zaporu pod varščino $5000. Sleparji so spravili zadnje leto v deželo na tisoče in tisoče inozem-cev. Rrthberg je bil v zvezi s tu ježem-skimi agenti, ki so hoteli vtihotapiti v deželo ljudi, ki ibi ne mogli dospeti postavim potom. Inozemec je moral plačata od $125 d o $250 za potrebne "lisine", pa je prišel neovirano v deželo. ČASI SO SE IZPREMENIL1 Možak, ki je hotel ujeti kajzerja, je na zatožni klopi, Češ, da je pone-veril nad milijon dolarjev. Newyorski "Welfare Council" je opozoril vse nezaposlene delavce izven New Yorka, naj ne prihajajo v mesto za delom. Zdaj je v New Yorku najmanj šeststotisoč ljudi ASHEVTLLE, N. C., 3. avgusta.— Pred tukajšnjim sodiščem se zagovarjajo Luke Lea, njegov sin in dva druga uradnika. Obtoženi so, da so peneverili pri Central 'Cank & Trust Company milijon tristotisoč dolarjev, Banka "je morala preteklo jesen zapreti svoja vrata. Vsi štirje so izjavili, da se ne smatrajo krivim. Glavni obtoženec, Luke Lea, je bil postal '"svatovnoznan". ko je rekel, sredi leti 1918, da bo vjel nemškega kajzerja ter ga pripeljal predsedniku za božično darilo.. Kot je splošno znano, se mu ta velikopcjfceani načrt ni posrečil. Luke Lea je bil tekom svetovne vojne poveljnik 114. artilerijskega polku ter je pozneje igral važno vlogo v tukapšnji litiki. GANDHI BO ODPOTOVAL LINDBERGH0V POLET NA JAPONSKO Lindbergh in žena sta premerila 85 milj n a uro. — Pristala sta v Moose Factory pravočasno. — Ovacije za letalca. CHURCHILL. Manitoba. 3. avgusta. Polkovnik Lindbergh in njegova žena sta pristali tukraj ob šestih in 50 minut po iztočno-ameriškem normalnem času. Premerila sta razdaljo 751 milj iz Mccpse Factory v osmih urah in 50 minutah. Vreme je bilo skrajno neugodno, in vozila slu z naglico 85 milj na uro. Prebivalstvo naselbine, nekako dva tisoč ljudi, je čakalo priheda Lindbergh a. Gospa Lidbergh je bila deležna burnih pozdravov, ko sta pristala. Vsi so čakali že od ranega jutra nanju in sprejeta sta bila z burnimi klici. Včeraj je povzročila napaka v aparatu zamudo za par minut. Vsled tej^a je bil vzbujen stzuh, da se jima je prizadela kaka nesreča. Šele ko je Lindbergh srečno pristal, se je razburjenje poleglo. Letalca letita proti svojemu cilju, ki je Tokio na Japonskem. Peljal se ho v tretjem raz- „ cnDII lr k redu. _ Dve kozi bo PREOBILICA vzel s seboj, da ga bosta preskrbovali z mlekom. PRIDELKOV SHAW PRAVI, DA JE RUSIJA UZ0RNA DEŽELA Izjavil je, da bi morala Anglija slediti vzgledu Moskve.—Svetuje mla-dim ljudem, naj se naselijo v sovjetski Rusi-ji?____ LONDON, Anglija, 3. avgusta. — Bernard Shaw se je vrnil iz Rusije ter izjavil, da mu je žal, da je zopet dorrra. Svetoval je mladim ljudem, naj gredo v Rusijo ter se tam nastanijo. — Rusija spravi ju svojo deželo nr red, — je izjavil. — Vsi drugi narodi so nespametni. — Ne morem podrobno opisati velikega eksperimenta, katerega sem si ogledal. Lahko rerem: — Cimprje bodo ostali naredi sledili vzgledu Rusije, tem boljše bo zanje. Shaw se je rogal, ko so ga vprašali. kako so bili sprejeti ostali člani njegove družbe. — Dobro, — je odvrnil. — Kot kralji, in vse jedi so bilci zvrstne. Ko so ga vprašali, če so življenjski istroTiki v (Rusiji previsoki, jj odvrnil Shaw: — Kot povsod. Vi lahko živite v Rusiji tako drago, kot se vam zdi. Lahko pa izhajate z malim denarjem. FAŠISTI IN KOMUNISTI __MED SEBOJ Pet oseb je bilo ranjenih pri spopadu med fašisti in komunisti. — Napad je bil vnaprej zasnovan. BERLIN. NetnMja. 3. avgustu. — Tekom revolverske bitke fašisti in komunisti v nekem restavrantu v Wittskock sta bila danes zjutraj u-streljcna dva izgrednika, pet drugih je bilo pa ranjenih. Komunisti so napadli fašiste, ko so zapuščali restuvrant. Policija ni bila v stanu napraviti mir, predno so prišle Tezerve. Neki komunist je bil aretiran po-i obtožba, da je pričel prvi streljati. * LONDON, Anglija,. 2. avgusta. — Poročila iz Bukarešte pravijo, da j a bila -aretiranih 1500 oseb pri zxtrtj u komunističnih izgredov ob priliki praznovanja proti-vojnega dne. ČANG KAJ ŠEK BAJE ZMAGAL Dve značilni zmagi naci-jonalistov. — Kanton-ske čete hočejo pričeti dne 15. avgusta z ofenzivo proti četam Nan-kinga. BOMBAY, Indija, 2. avgustu.- -Mahatma Gandhi, indijski voditelj,• se bo podal v dveh tednih na konferenco z zastopniki angleške vlade v London. Dolgo potovanje bo napravil v tretjem razredu in nosil bo le svojo domačo obleko. Seboj bo vzel dve kozi, ki ga bosta zakJadali tekom potovanja z gor-kim mlekom. Kozi sta dar njegovih številnih občudovalcev. Kozje mleko je njegova glavna hrana. Trda itla krova so namenjena za norno ležišče, in spal bo pod prostim nebom. V tretjem razredu stane vožnja nekako sto dolarjev, dočim bodo drugi delegati potovali v prvem razredu. ZAGLADNE ŠANGHAJ, Kitajska, 3. avgusta. Če so današnja poročila iz Narakin-ga in _Pej pin ga resnična., je izvoje-vai predsednik Kaj Šek velike zmage in pričakovati je skorajšnjega padca vstašev. Kuomiing agentura javlja, da je dosegel Kaj Šek velike uspehe in da je potisnil nazaj Neverno fronto vstačev. Kantonske čete so določile dan 15. avgusta kot priče tek velike ofenzive proti svojim sovražnikom. BOMBA V VLAKU BEOGRAD, Jugoslavija, 3. avgusta. — Na vlaku, ki vozi iz Mona-kova v Beograd, je eksplodirali pri Zemunu bomba. Trije potniki so brli usmrčeni, šestnajst pa težko ranjenih. Gombo je tbaje položil neki neznanec, ki je vstopil v Ljubljani v vlak. Georgi ja hoče podariti sadje, če bo plačano pobiranje. — Kakih 4000 vagonov breskev se bo pokvarilo. V velikih mestih morajo Številni stoariši in otroci gladova/ti, dočim na deželi sadje in sočivje gnije nepo-brano. Državni poljedelski department bi rad dal preobilico trpežim v mestih. — Iz Georgi je prihajujo celi vagoni .breskev, — se glasi v tozadevnem poročilu, — za katere ni nobenega kupca. —Ni mogoče dobiti niti toliko, da se pokrije stroške pobiranja. V številnih slučajih pa dobe izdelovalci le toliko, da lahko pokrijejo transportne stroške. Pridelka je 25 milijonov bušljev več kot v preteklem letiu. PLETILCI SE VRAČAJO NADELO PROVIDENCE, k. I., 3. avgusta. Dsnes se je končala stavka delavcev pri American Woolen Co. Delavci so v nedeljo odglasovaM, da se vrnejo na delo pod starimi pogoji. POLET OD SEATTLE DO TOKIO SE JE IZJALOVIL FAIRBANKS, Alaska, 3. avgusta. Aeroplan "Forth Worth", ki je bil namenjen iz Seat,tla naravnost v Tokio, je danes tukaj pristal. Na-'pravil je komaj dve petini poti do japonskega glavnega mesta. Doz da j tee ni še nobenemu letalcu posrečilo prelete ti razdaljo med Ameriko in Japonsko brez pristanka. DVOBOJ JE ŠE VEDNO PRILJUBLJEN BUDIMPEŠTA, D. C., 1. avgusta, V poslanski zbornici je prišlo tekom debate iglede finančne krize do ostrih besednih spopadov. Trije poslanci so se smatrali tako užaljenim, da so pozvali svoje nasorotnike na dvoboj. Dvoboji so se zjuvršili naslednjega dne in so se precej nekrvavo končali. brez dela. Med njimi je najmanj stotisoč žena in deklet, ki so navezane na dnevni zaslužek, pa ga ne morejo dobiti. Jeseni in pozimi bodo prilike za zaslužek še slabše kot so zdaj. COOUDGE ZOPET _NA POVRŠJU MASHITGTON, D. C., 2. avgusta. Pred osmimi leti, po smrti predsednika Hardrnga, je postal predsednik Coolidge. D3nes so potekla štiri leta Izza časa, ko je rekel Co^Hdge časnikarskim poročevalcem, da leta 1928 ne misli kandidirati. Zdaj se je pa pojavil svoječaisni Coolidgeov zdravnik dr. James Cou-pal ter (pravi, di bo najbrž mogoče Coolidge-a pregovoriti, da 4» leta 1932 zopet kandidiral. Ta Izjava je napravila veliko zmedo med republikanci. Stara republikanska garda je že izjavila potom svojega zastopnika, senatorja Watsona iz India ne, da bo Hoover ponovno nominiran, da ga bodo podpirali vsi republikanci, ter da bo zopet izvoljen. CoL Horace Mann, ki je vodil Hoo-verjevo kampanjo po južnih državah, ha5e spraviti nekega drugega j kandidata v ospredje, in ta kandidat bo najbrž Coolidge. ZATVORJENJE ŠPANSKE BANKE V MEHIKI MEXICO CITY, 3. avgusta. — Danes so zaprli tukaj špansko banko "Credito Ecpagnol de Mexico". Banka ima tukaj in po vsej deželi dosti podružnic. Zaprta bo baje samo štirinajst dni. NOVE POPLAVE NA KITAJSKEM HANKAU. Kitajska, 3. avgusta. — Reki Yangste in Han sta zopet prestopili bregove. V valovju je utonilo na stotine Kitajccv. Par velikih nasipov se je | porušilo, in vodovje se je razlilo po okolici Naročite m na HGiu Naroda" _ največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. DENARNA NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 _________________ % 9.35 Dtn 1000 _________________ 9 18.50 Din 2500 _______________ 9 45.75 Din 3000 __________9 54.60 Din 5000 _____________ 9 90.50 Din 10,000 ___________________ 9180.00 V ITALUO Ur 100 --------------------- 9 5.75 Lir 200 ---------------------- 911.30 Lir SOO _________________ »16.80 Ur 500 --------------- 927.40 Ur 1000 ------------- 954-25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin«, znaša 60 centov za vsako posamezno "»i^ft-zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $l.—, z* $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25, Za tepla čilo večjih sneakov kot agora] navedeno, bodisi ▼ dinarju. Urah ali dolarjih, dovoljujemo ie boljfte pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom iporuoat* te glede načina nakaalla. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbino m Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H, T. Telephone BArcliy T—0380 5SS5 MEW YORK, TUESDAY, AUGUST 4, 1931 Owned and Published by UOTKNIO PUBLISHING COMPANX (A Corporation). Pi ml tout L- Beaedlk, Treu. 01 bxudnew of the corporation and addresses of above officers: Mi W. ltth Itwd. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. GLAS NAHODA (Tole« mt the People) Krery Day Except Sundays and Holidays Generalni direktor Alojzij Tykac umrl 22. julija je v Pra.gi umrl po dolgem bolehanju. upokojeni generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke Alojzij Tykac. ■» ooio leto volja Ust aa Ameriko In Kanado----46-00 pa pol leta---------$3.00 fta Četrt leta _____________________$1.50 Za New York xa celo leto $7.00 Za pol leta ____________________________$3.50 Za Inozemstvo za celo leto_______$7.00 Za pol leta ---------------------------------43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" lataaja vsaki dan IzvaemM nedelj In praznikov. podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla-poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da ss nam tam prejSnje blvallMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. NAHODA". 21« W. lttth Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 ZNAČILNO POROČILO Wickershamova komisija, kateri je poveril predsednik Hoover nalogo, naj dožene vzroke neuvaževanja postav ter jo naprosil, naj poda svoja tozadevna priporočila, je te dni predtložila poročilo, ki je izmed vseh njenih dosedanjih najznačilnejše, ter se tiče 'delovanja policije po raznih mestih dežele. Komisarji so predvsem preiskali razmere v New Yor-ku, Chieagn, Detroitu, Los Angeles, Kansas City, Den-verju in raznih drugih mestih ter prišli do presenetljivih zaključkov. Vsepovsod je policija več ali manj zanikrna edinole mesto Milwaukee je izvzeto. Policija v Milwaukee je sko-ro uzorna. Po drugih mestih pa ni kos svoji nalogi ter je povsod opažati v policijski sili veliko korupcijo. Policisti in koruptm politiki delujejo roko v roki. graft se je strahovito razpasli, in dosti policistov je, katerim bi se kazneniška obleka velik bolj prilegala kot pa policijska {uniforma. Po mnenju komisije bi bilo treba posvetiti največjo pažnjo izbiri policijskih načelnikov. Vpoštevati bi bilo trefba znanje, sposobnost in izkušnje kandidatov. Veliki zločinci po velikih mestih so znani policiji, pa svoje zločinsko delovanje neovirano nadaljujejo, ker so v zvezi s koruptnimi po/litiki. Služba policijskega načelnika je od danes do jutri. Ta negotovost marsikoga zavede k nepoštenemu delovanju. Koruptni politiki vedo za vsak njegov nepravilen korak ter so pripravljeni molčati o njem 'le pod pogojem, če se bo policijski načelnik brezpogojno uklanjal njihovi volji. Policijskim aJdminist racij am manjka dobrih, poštenih in spodobnih policistov. Ko sprejemajo stražnike v -lužbo, »se ne ozirajo toliko na njihove sposobnosti, kot pa na osebe, ki so jih priporočile. Policijo kontrolirajo zločinske bande in skupine politikov, ki so ž njimi v zvezi. To je vzrok, da pride razmeroma 'le malo zločincev pred sodišče. Oblasti nalagajo policistu preveč dolžnosti. Ker ne sme nekaterih zanemariti, skuša vršiti vse, toda, ker jih je preveč, jih vrši malomarno. Policija nima noll>enega seznama o prebivalcih, vsled česar se zamore zločinski val precej nemotoma širiti. To so sicer žalostna, toda. skozinskoz resnična dognanja Wiekershamove komisije. * Treba jih bo vpoštevati ter policijski sistem temeljito preurediti. Nekah *ri priporočajo, da bi se ta preureditev za-vršila po iiteorcu nekaterih evropskih velemest, v katerih je policija zares uzorna. PIKNIK! PIKNIK! KJE: V LITTLE FALLS, N. Y, NA STOP 44 (GUN CLUB), HERKIMER ROAD & Pod vodatvom SLOVESKEGA DOMA v NEDELJO, DNE 16. AVGUSTA 1931 .Vabljeni ste vsi Slovenci od tukaj in bljiznih naselbin na ta izlet. PIJAČA IN POSTREŽBA IZVRSTNA Sgra Slovenska Godba Začetek ob 10. uri dopoldne Vstopnina sa odrasle 25cf otroci prosti. Pred dobrimi tremi meseci je pokojni generalni ravnatelj Alojzij Ty-koč, zapustil naše kraje in se vrnil z rodbino v svojo staro domovino v CSR. Za časa svojega -delovanja je Tykač vedno Tad podpiral stremljenja za napredkom. Kot finančni veščak se je trveljajavil s publikacijami v strokovnih listih, kjer se je posebno udejstvoval v raznih finančnih vprašanjih banovine. Pokoj nil generalni ravnatelj je bil rojen leta 1887. v Celakovičah pri Pragi ter je stopil po dovršeni trgovski akademiji leta 1898 v službo k podružnici Živnostenske 'banke rta Dunaju, ki je sprva kot soustanoviteljica Ljubljanske kreditne banke sodelovala z večino kapitala pri tem zavodu. Ker je takrat med Slovenci manjkalo bančnih strokovnjakov, je bil 1. 1904 odposlan v Ljubljano, kjer je ostal do svoje prera-ne upokojitve, povzročene po bolezni. V Ljubljani se je priučil našega jezika do popolnosti in se je poleg svoje izredne delavnosti za ^avod živahno udejstvoval tudi v našem družabnem in društvenem življenju. Bil je navdušen alpinist in turist,, ves čas član SPD in je zelo vzljubil naše planine in ravnine. Dosegel je komaj 50. leto starosti, ker je za vratna bolezen posegla mnogo prekmalu po sijem. Nesreča Ljubljančana na Storžiču. V Ljubljano je 23. julija prispela vest, da se je na Storžiču. oziroma nekje na njegovem pobočju, ponesrečil 25-letni pile Ska r Harman Juvan, stanujoč v Slomškovi ulici na Kcdeljevem. Juvan je odšel v planine in je ob-lezel več vrhov v Kamniških planinah. Kako je prišlo -do nesreče in kakšne poškodbe ima Juvan, zaenkrat še ni znano, pač pa smo zvedeli iz Kranja, da so njegove poškodbe hujšega značaja. O nesreči ma Storžiču so bili obveščeni tudi pisarna SPD in ponesrečence vi starši. Iz Ljubljane je na-meanvala oditi na Storžič reševalna eksspedicija, kar se pa potem ni zgodilo, ker je izjavil ponesrečencev oče, da ta ni več potrebna. Juvana so namreč medtem že spravili na Javornik, kjer s s nahaja vneki koči, iz katere ga bodo spravili v dolino in od tam v Ljubljano. Smrtna nesreča delavca. Pri kopanju peska v neki jami v Zrkovcih je kepal 17-letni »ključavničarski pomačnik Avgust Pogra-tinšek tako neprevidno ipesek, da se je nekaj minut po 9. vsul nanj težak plaz peska. Gramoz je ubogega mladeniča popolnoma »asul, videti je bilo samo konec nog. Nesrečo je opazil šele okoli poldneva njegov brat, ki ga je prišel klicat h kosilu. Prijel je takoj odkopavati pesek, ki je zasul brata., pa je bilo že pozno, ker se je bil med tem Avgust že zadušil. Zagoneten požar pri Braslovčab. 23. julija okrog pol 10. je nenadno nastal ogenj v gospodarskem poslopju pesestnika Ivana Natdka, po domače Rizmalja v Pod vrhu pri Bra-slovčah. Domači so bili že vsi' pred 9. uro zunaj na polju in je gospodar na njivi oral, gospodinja in dekla pa sta pleli korenje. Ker je polje oddaljeno samo ctobrih 300 korakov od hiše, so domači kmalu po 9. uri zaslišali lajanje velikega domačega .psa. Ker je pes lajal vedno huje so domači postali na to pozorni in zaceli gledati proti Mši. Tedaj pa so zapazili neznanega popotnika, ki je baš šel mimo domačije. Neznanec se je oziral okrog, kakor da bi koga iskal. Ker so Rizmalovi menili, da jih bo tujec že sam poklical z njive, če bo kaj potreboval od njih, se niso nadalje brigali zanj. j Tujec je nato na cesti postal, čez čas pa se je neznano kam odstranil. Minilo je nekaj minut in že so sosedje opazili uhajati iz Rizmalo-veiga gospodarskega poslopja gost dim. Hip nato je buhnil iz podstrehe plamen in je celo poslopje zgorelo v ] ognjenem morju. Domaži in sosedje so se nemudoma spravili na gašenje in začeli dona.šati s škafi vodo. Seveda pa škafi niso mnogo zalegli in se je požar širil z vo naglico. Poslopje je zgorelo do tal in v nem vsa krma r?z:n dveh vozov detelje, ki sta se sušila na kozolcu. Ogenj je uničil tudi vso pšenico, ki so jo imeli Rizmalovi pripravljeno, da bi jo popoldne omlatili. Spričo zbeganosti so ljudje le s težavo rešili devet glav goveje živine in izpustili iz svinj aika svinje. Tri koze pa, ki so bile zaprte posebej, so zgorele. Od gospodarskih strojev so rešili samo stroj za stiskanje sena, dočim so mlatil-nica. slamoreznica in drugi stroji posta li žrtve ognja. Škoda, ki je trpi posestnik Ivan Natek zaradi požara, znaša okrog 150,000 Din, zavarovan pa je bil samo za okrog 40,000 Din. Kakor se sodi, je požar zanetil -ennnjeni neznani tujec, ki se je tik pred požarom smuk al okrog poslopij. Kdo je bil neznanec in zakoj je spravil Riz-malove v nesrečo, si ne zna razlagati nihče. Hud pretep na ulici v Mariboru. 22. julija okoli 20. se je zbrala v Vetrinjski ulici velika množica ljudi, ki so pozorno sledili nenavad-nemu*prizoru na dvorišču neke ta-moštnje gostilne, kjer so se štirje možje pretepavali med trusčem in vpitjem. Pretepači so bili trije bratje Ma-toia, Blaž in Jože Kitak, rodom iz Roga ško Slatine, ki se preživljajo z raznimi deli. Pri plačilu so se sprli z natakrico Heleno Petorlinčevo ter odrekli plaičilo 50 par za neko žem-ljo, katero je eden od njih pojedel pri pljiučkah. Ko je natakarica vztra jala pri zahtevi, naj zemljo plačajo, je pričel stareši brat Joža razbijati ter se pridušati. Natakarica je prosila gospodinjo Marijo Nekrepe-vo naj posreduje in pomiri razjarjene brate. Ni pa še dobro odmaknila glavo od kuhinje, ko je vrgel proti njej Ježe Kitak pollrterski kozarec ter ubil šipo v lini in kozarec. Med tem je pritekla v sobo tudi gospa Nekrepova, katero pa je udaril z vso silo po desnem licu Jože Ki- %— :i ' ?--- JUGOSLAVIJA IN ITALIJA uiQBT.nonni daily ib u. m. a. VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DR2AV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za -morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°fo 5 • * * - - 1 Sakser State Bank n COBTLANDT STREET N*W TOKE, N. I. "Slovenski Denik", ki izhaja v Bratislavi, je objavil pod naslovom "Jugoslavija in Italija" članek, ki bo vsestransko zanimiv tudi za Slovence. "V poslednjih 13 povojnih letih — piše omenjeni slovaški list — se je pripetila cela vrsta več ali manj važnih dogodkov, ki s*> drastično dokazali, da je Jugoslavija miroljubna država "par exellence" in da od nje ni nič tako daleč ko želja, da bi zaostrila odnošaje mtd državami in taiko morebiti izzvala vojno. Jugoslavija je do sedaj vedno kazala ne samo uslužnost, temveč tudi miroljubnost. Povsod kjerkoli je bila dana prilika zato, je to pokazala napram vsem državam, naj so bile iz vrst prijateljev aJLi iz vrst bivših sovražnikov. To so ji tudi sami priznali. Kljub temu pa nekatere države iz temnih zakulisnih in šovinističnih razlogov zapirajo oči pred takšno stvarnostjo in stalno napadajo Jugoslavijo kot neko provokatorsko silo. En del nemškega, avstrijskega, madžarskega in bolgarskega tiska si izmišlja in gradi razne dogodke ali pa prinaša vesti tedencijoznega izvora, le da na ta način vznemirja javnost in še poveča nezaupanje. Zastopniki italijanskega javnega mnenja pi neprestano rovarijo proti Jugoslaviji kakor proti največjemu izzivaču, čeprav svojih trditev ne morejo nasloniti niti na najmanjše dokaze. Kaj vse je Jugoslavija napravila, da ne bi prilila olja v ogenj, najbolj dokazuje dostojanstveno zadržanje vsega jugoslovanskega tiska nasproti vsem onim izzivanjem, ki so prišla iz Italije. Jugoslovanski tisk pa ni samo pisal brez zlobe in zahtev o italijanskem postopanju z jugoslovanskim narodom v Italiji in o usodnih umorih, ki so jih zakrivili nad člani tega ljudstva, nego je ta tisk često dostojanstveno in molče šel tudi mimo največjih žalitev na naslov samega jugoslovanskega kralja, sorodnika italijanske kraljevske rodbine. Jugoslovanski tisk se je stalno zadovoljil z ugotovitvami in s kroniko tudi pri takšnih dogodkih v Italiji, ki so pomenili naravnost odkrito vojno napoved in pri katerih so bili prizadeti tudi uradni zastopniki sedanjega režima v Italiji. Na viharno fašistovsko agitacijo za aneksijo Dalmacije, pohod na Split in Dubrovnik ni jugoslovanski tisk niti odgovoril, čeprav je to početje ogorčilo vse Jugoslovane. Prav tako jugoslovanski tisk ni nikakor izkoriščal, marveč le ugotovil stvarne italijansge vojne priprave v Zadru, pi še te ugotovitve je poslal po inozemskih vesteh, katerih doslej v Italiji niso dementirali. Kopičenje topov in drugega orožja v Zadru zares ne more imeti miroljubnih namencv, marje direktno naperjeno proti Jugoslavija. Kljub temu si usoja fašistov ski tisk trditi, da je Jugoslavija hotela rušiti mir in debelo gledal, kaj govori, naposled pa je dejal: "Veste kaj, dragi prijatelj, zdaj vas pa ne smem več poslušati". Obsodil je Jeesie na deset mesecev ječe. Ko pride iz zapora, se ladiko vrne k prvemu možu, če bo hotela. Če pa ne bo hotela k njemu, si poj de lahko kra jšat »čas k drugemu, tretjemu «21 četrtemu — ddlnBer je redar faqpet ne cftedi aodniji. gal svoje življenje, da je ohranil en izvod protokola o preiskavi, ki mu j 2 služil za podlago zelo zanimive in podrobnosti polne knjige, napisane leta 1920: Robert Wilton: "The Last Days of the Romanovs", London 1920. Knjiga je prevedana tudi v francoščino. Do leta 1923. je dosegla knjiga pet izdaj. Angleški in francoski izdaji je priloženih mnogo dokumentov in izpoveodb zaslišanih prič. Knjiga Roberta Wiltona je strogo objektivna in nepristranska, piše Musevič-Borikov. V nji se je avtor potrudil izpolniti nalogo zgodovinarja in razjasniti ne samo dejstvo umora ter njegovih intelektualnih in fizičnih udeležencev, ki jih je u-gotovila preiskava, temveč tudi tajne nagibe mračnih zakulisnih sil, ki so vodile ta gnusni in podli zločin. Iz preiskave, Wiltonove knjige in avtentičnih dokumentov je razvidno, da je dal povelje za umor in zasnoval ves načrt osrednji izvršilni odbor komunistične stranke, v katerem so bili Bronstein < Tročki), Apfelbaum (Zinovjev), Lurie (Larin), Uircki C Moj sej Solomono-vič), Kogan (Voldarski), Rosen-feld (Kamenev), Smidovič (Sverd-lov), Jankelj Nahamkes (Steklov), vsi judje. Točno je tudi dognano, kar čitam na strani 120. Wiltonove knjige, da Lenin, ki je bil dobro informiran o židovskem načrtu u-ničSti vse Romanove, s tem nI'soglašal. Neposredni organizatorji umora in morilci sami v Jekaterinburgu so bili Jankel Hainmovič Jurovski, SverdJov (poslan iz Moskve), Bje-loborodov, Šaja, Gološčekin, Baruh Voikov (ubit 1927 v Varšavi kot sovjetski poslanik) in Isak Safar. Carska rodbina s pičlim spremstvom, ki je ostalo do smrti zvesto carju in mu prostovoljno sledilo v izgnanstvo in ječo, je bilo zaprto v Ipatjevi hiši v Jekaterinburgu. S carsko rodbino je ravnala straža kruto. Ruske vojake so pred umorom razorožili in zamenjali s tujerodnimi. Car, carica in otrOci so bili podvrženi pravi nravstveni inkviziciji, ki so jo prenašali z veliko potrpežljivostjo. V noči od 16. do 17. julija 1918 so odvedli carja, carico, prestoLnaslednika Alekseja, veliko kneginjo Olgo, Tatjano, Marijo in Anastazijo ter njihovo spremstvo, vsega 11 oseb, v klet Ipatjeve hiše, kjer so jih postreljali z revolverji, trupla so pa odpeljali v gozd za mesto in sežgali. Po zadnjih toč- bil izvršen čami so bili tudi merilec carja Med-vedjev, očividec podčastnik Jaki-mov in nižji podčastnik Proskurov. ki mu je bilo po umoru naročeno, j naj odstrani iz kleti sledove krvi. Sledovi krvi so vodili iz kleti do Marija Padla-kraja, kjer je stal avtomobil znamke Fiat. Prestolonaslednik Aleksej Niko-lajevič ni mogel stati, pa tudi carica je bila tako bolna, da so se ji šibile noge. Car je prosil vojake, naj , prineso nekaj stolov in Jurovski jih j je res takoj poslal po stole. Car je' Carica je padla molče med svojega moža in sina. Njeni osiveli lasje so bili oškropljeni s krvjo. Še dvakrat ali trikrat je globoko vzdi-hnila. Olga in Tatjana sta se z očmi še poslovili, preden so jim krogle prestrigle nit življenja. Ko je je obležala njena glava na nogi Botkina. Tiho in za-; tegnjeno je izgovarjala nekaj, kar i je spominjalo na glasove smrtno I ranjenega laboda. Njene lepe oči 1 so ostale široko odprte in nepremično so strmele nekam v prazni-no. Najmlajša carjeva hči Anastazija ssdel sredi sobe na stol, na drugi stol kraj sebe je pa posadil sina. Carica je sedla na stol pri steni in hčerke so ji prinesle blazinico, da bi se naslonila. Dvorni zdravnik dr. Botkin je stal med carjem in carico. Tri veilke knjeginje so stale na desni strani svoje matere, kraj njih pa naslonjena na steno Ha-ritonov in Trupp, na levi strani carice tudi naslonjeni na steno četrta velike kneginja in komornica Demidova. Vsi so čakali povelje za odhod. Niti slutili niso. da je zunaj že dolgo pripravljen mrtvaški voz. Bil je težak tovorni avtomobil znamke_Fiat. Vse je bil pripravljeno z vojaško točnostjo. V naslednjem trenutku so prilo-mastili v klet krvniki. Poleg Jurovskega in Medvedjeva so bili še Jermakov, Vaganov. Nikii.in in 7 Latišev, agentov črezvičajke, vseh torej 12. V kleti, široki 4 in dolgi 6 metrov, se žrtve niso mogle ganiti, morilci so stali dva koraka pred njimi. Jurovski je stopil k carju in se je nekaj časa v strašnih mukah zvijala po tleh. preden se je onesvestila. Kcnčno se je stresla in za-tisnila oči. Njeno dihanje je začelo pojemati, nežne ustnice so nekaj šepetale v agoniji. Medvedjev. ki je bil pozneje, ko je Kolčakova armada zavzela Je-katerinburg. ujet in je pred pre-kovalno komisijo točno izpovedal, kaj je videl, se ji je približal z revolverjem v roki, iz katerega se je kadilo, in zapovedoval je dvema Latišema, naj jo prebedeta z bajoneti. nakar je izdihnila. Bolnega prestolonaslednika je tudi ustrelil Jurovski. ki je imel strogo povelje, da mora osebno spraviti s sveta carja in prestolonaslednika. Nesrečni otrok je padel po strelu s f tola, se prijel za prestreljena prsa in se začel zvijati v strašnih bolečinah. Jurovski je pa še streljal vanj, čeprav ni kazal nobenega znaka življenja več. Komornica Demidova se je krčevito branila, toda bajoneti so kmalu opravili zakričal: "Vaši zvesti služabniki so svoje in njena kri je oškropila ste-vas hoteli rešiti, pa se jim ni po- ; no. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čila samo v»ig članstvo, pač pa ni Slovenci v vaši okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 4, 1931 LARGEST UiOTKNI DAEL1 SPOKORNICA ROMAN IZ ŽIVLJENJA, Za Glas Naroda priredil G. P. 15 (Nadaljevanje.) r — Vse Je zdravo, — le.... Napravila je zopet obraz kot brez pomoči.... — Raj vam je? — je vprašal cn, poln skrbi. — Kolena se mi tresejo, to je pač posledica strahu in razburjenja, ker mi je ušel konj! Rada bi se nekoliko odpočila! Pripravil ji je sedež, ko je znosil seno na kupec. Skrbno jo je spustil na seno ter jo pcdprl, da je udobno počivala. Nato je vrgel preko nje tudi jopič. Pri tem se je dotaknil žepa svoje športne srajce ter začutil robec. To je gorelo kct ogenj v njem. — Ali sedite udobno, princesinja? — jo je vprašal Harold. Pogledala ga je v obraz in skušala zaman najti na njegovem obrazu ono mehko, tužno bliskainje, ka tero je zapazila preje. Ali pa je sanjala o tem? Ta trdi. pcncsni obraz je gledal strogo ia zaprt. Vadihnila je počasi. — Jaz sedim udobno. Hvala vam! — je odvrnila. On se je nato brnil proti njenemu konju -ter ga preiskal. Še vedno Je stal, tresoč se in nervozen, a drugače je ostal popolnoma nepoškodovan. Le veriga je bila strgana. Vzel je iz žepa kos sukanca ter popravil »kodo začasno. — Ali mi hočete še povedati, kako želite priti domov? — jo je vprašal nato. — Ali naj pustim poklicati voz, ali pa ste dosti močni, da hi jahali domov? Jaz vas bom seveda spremljal! Ona si je pogladila lase. — Jaz lahko jaham. Više spremstvo pa hvaležno sprejemam. Nekoliko motna sem še vedno. On je preizkusil sedlo konja ter se prepričan, da je vse v redu. Tekom tega je prišel neki delavec ter prinesel klobuk princesinje, katerega je izgubila. Vzela ga je hvaležno ter g-a posadila na glavo, — Dajte mu nekoliko denarja, gref Nordegg, to je zaslužil mož kot najditelj. Jaz nimam ničesar pri sebi, — je rekla z lahkim usmevom, ki ga je zedo vzradostilo. Ponudil ji je svojo denarnico, iz katere je vzela bankovec. — Sedaj sem vaša dolinica tako v idealnem kot v realnem smislu, — je rekla. Nato je podarila novec delavcu. On je potegnil čepico ter se poklonil, srečen radi nepričakovanega stranskega zaslužka. — Hvala vam tudi, visokost! Orcf Haroid se je sklonil pred princesinjo ter ji ponudil obe roki. — Držite se trdno in opirajte se name, — je rekel Harold. Ona je storila to ter se vzravna ha. Nekoliko nemirno je še stala na nogah. On je čutil to in jo dvignil močno kvišku ter posadil v sedlo. Njegov obrsz se je medtem pordečil in njegovo srce je hitro in nemirno utripalo. On je mislil, da je to posledica prestanih naporov in zadreg, a ni slutil, da se je v srcu zbudil globok in resen občutek. Sedaj je stal poleg kenja, ki se je metem pomiril. Njegov obraz je bil zopet trd in neizprosen, in njegove oči so žarele mirno in hladno. Baronica Storkuu je bila vsa iz sebe radi nesreče, ki se je pripetila princesinji. • Trdila je, da ji je planii strada v vse ude. NI se mogla potolažiti radi nesreče ter trdila, da je čutila že vse jutra, da se bo nekaj hudega pripetilo. Prazne mam je! Grcf Harold je odjahal v močnem razburjenju, ko se je ločil od knežjega para. Čutil je, da je napravil na piavolaso princesinjo močan vtis. Dom-nevul je tudi, da čuti fin vonj, ki je izhajal iz njene obleke. Podil je z največjo naglico na travnike, kjer so se nahajali njegovi ljudje. Tam je imel še dosti opravka. (Dalje prihodnjič.) SOCUAUSTČNI MINISTER ZA ZAŠČITNO CARINO KCXDANJ, Danska, 3. avgusta. — Socijalistični trgovinski minister Hauge je imel značilen govor, v katerem je rekel, da je treba potom visoke carine zaščititi usnje, čevlje ter druge domače izdelke. Njegov predlog je izzval v časopisju veliko pozornost. TATVINA POŠTNIH ZNAMK "" VARŠAVA, Pljska, 3. avgusta. — Neznanci so vdrli v tukajšnji glavni poštni urad ter odnesli za šestdeset tisoč dolarjev bankovcev. MIH. ZAŠČENKO: DOBER ZNANEC Čitatelj naj sam nosi posledice, žavljan. Nič določenega ni bilo na jaz ne odgovarjam, povem pa, da njegovem obiuizu. Po vsej priliki je i>il delavec. V kožna tem suknjiču. Tudi ta je kazal svojo nejevoljo. "8 kopejk vzamejo, potem pa stojijo", je dejal. A. F. Carapov mu je odvrnil: "Kaj tisto, tovariš, toda jaz, ki moram k narkomu. Njim pa se, kakor je videti, prav nič ne mudi". Delavec je dejal: "Zmerom je tako. Denar daj, na odhod pa lahko čakaš. Na postajališčih pa zato tem bolj hite. Štedijo s tokom.... Evo, poglejte, voznik kot zaveden mož že gre, izprevodnica. je čitanje te povesti združeno z o-pasnostjo za zdravje. To je resničen dogodek. Vse je, lahko rečem, vzeto iz življenjskih virov. Zgodilo se je pa to v Moskvi. V tej Moskvi v Zacepo je živel državljan A. F. Carapov. Nič posebnega ni bilo na njem, samo to bi bilo vredno omeniti, da je hodil njega dni z nekim znanim tovarišem skupaj v šolo. Izkratka z narkomom. (Narkom — narodni komisar). Nu, seveda, s tem dejstvom se je večkrat rad pobotal. S peresi da sta. pas j a dlaka, pa se še greje". sal. — Ali gre tako, visokest? Ah sodite udefono in varno? — jo je vpra- t Ona je prikimala smehljaje. Tudi njeno srce je utripalo. — Zelo dobro, po tako divjem lovu kot bi ga ne rada zopet vpri-zorila. Za to nimam več poguma! Psnudil ji je uzdo ter nato hitro obrnil konja. Hitro je priskočil ter jahal ob njeni strani. Skrbno je vodil konja. Tako sta dolgo časa jahala ob robu pečine. Izprva nista govorila ter le zrla molče in zasanjano v mladostni ln sveži gozd. Konečno se je vzravnala princesinja. — Ali vam je vaša sestra povedala, da sva se midva, moj brat in Jaz, seznanila ž njo v gozdu? — ga je vprašala ter gledala postrani. On se je preplašil iz sanj. — Moja sestra mi je sporočila, da ste naju povabili. — Vi ste pustili to povabilo nevpoštevano, grof Nordegg, — je rekla očitaje. On je zmajal z gyavo. — Ne, tega nisem storil. Nisem se mogel oprostiti za par ur. Dosti sem imel epravku. — Torej beste prišli? On je pokimal. — Ah ste se že uživeli v Ncrdeggu? — je vprašala, da ne pusti zopet zaspati pogovora. — Boljše kot sem si mislil,— je odgovoril. Sedaj je videla princesinja jahati svojega brata po stranski poti. — Jaz te iščem že celo pot, Rov ena, — ji je ziaklical nasproti. Seznanila je oba gospoda. Ni si mogoče misliti dveh večjiih kontrastov. Na strani kneza je bil mož velikega sveta, prijazen in dober, na drugi strani je bil močni sin divjine, ki je zrl na knežji par. Konečno pa je zagledal knez obvezo na čelu svoje sestre. Presenečen jo je pogledal. — Moj Beg, kaj se je zgodilo? Princesinja je globoko vzdihnila. — Da me sedaj zopet vidiš, Herbert, se moraš zahvaliti le grofu Nordeggu. Erez njega bi sedaj ležala s svojim konjem razbita v jarku. Grof Nordegg mi je prišel na pomeč ter se postavil pred plahega konja tirk pred prepadom. Hitro in razburjene je pripovedovala, kaj se je zgodilo. Knez je poslušal razburjen ter položil reko krog sestre. Nato pa je podal Haroldu roko. — Grof Nordegg, napravili ste me svojim večnim dolžnikom. Kake na je se vam zahvalim? Harold je napravil obr3Z kot v zadregi. Hvala mu je bila mučna, to Je bdlo videti na njem. — Vlaokost dela preveč pozornosti radi stvari, ki je umljiva sa-maposebi. Bil je le slučaj, da sem mogel priti na pomoč prinecesinji. Princesinja je podala grofu Haroldu roko. — Ne zahvalim se z besedami, vendar pa ne bom pozabila, kar ste storili danes zame. On je prijel malo, dekliško roko, da mu je tekla kri gonkejše po tilah. Nato se je priklonil ter hitro odjahal. Brat in sestra sta gledala za njim. — To Je krasen človek, Rovena! Brat in setra sta odjahala počasi domov. Princesinja je bila vesela, ko Jo je brat skoro dvignil z konja. Čutila se je medlo in trudno. se vkup igrala. In, oprostite, baje sta se drugega lasala. In baje mu je tovariš narkom nekoč celo snedel francosko žemijo. Pravo francosko zemljo. O tem dejstvu je A. F. Carapov vselej najrajši govoril.... In pri tem so mu zaradi raznih humanih čuv-stev in doživljanj zmerom blestele (v .očeh solze. I Toda, tovariši, še enkrat vas opozarjam. Jaz za stvar ne bom odgovarjal, to tem manj, ker si je Carapov mogoče vse skupaj izmislil. Sicer je depstvo prav verjetno, to tem bolj. ker imamo delavsko-kmeč-ko vlado. Vodje so iz naroda. Ne ministri. Ministri so morda res v otroški dobi jedli kolačke s kremo in vihali nosove ob pogledu na navadno francosko žemijo. Tu pa je stvar prav verjetna. In evo, ko je nekoč A. F. Carapov spet pričel (govoriti o tej francoski žemji, je vstopil k njemu neki brezposelni sostanovalec in mu dejal: "Vi ki toliko govorite o narkomu in pravite, da ste ga krmili s francosko žemijo.... Za nekaj bi vas Carapov je pričel najprej pripovedovati, čemu gre in vobče o francoski zemlji. Potem pa je mahoma pozvonil. Dal je signal za odhod. Kaj je tisti trenutek čutil v duši, to ostane tajnost prirode. Izkratka, pozvonil je tole je dejal: "Saj lahko gremo brez sprevod-nice. Bomo že kako zvozili. Samo da ne zamudim". In tramvaj je seveda odpeljal. Peljali so se in dospe h do prvega postajališča. Ljudje so vstopili. Carapov je iznova dal signal in šli so dalje. Ko so minila tri postajališča, so ljudje pričeli gledati, kje je sprevodnik. Gledajo — ni ga. Gledajo — potnik pozvanja, denarja pa ne pobira in nič rrapitine ne zahteva. "Zakaj pa ne?" si mislijo. "Tako je ceneje". In molčijo. Kretanje Parnikov — Shipping Nm — POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno_ vite naročnino all direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov Naš Carapov bi se mogoče pripeljal prav do svojega znanca, do nar-koma, če ne bi bili na končni postaji dvignili nepotrebnega hrupa. Trama j je ušel, zadržite ga itd. Nu, pa so ga na šestem postajališču za rad prosil.... Izpregovorite z njim par ^^ besed zastr3n mene.... To povejte, da sem od leta 1922 brez posla in da ne morem najti službe. Tu pa mahoma slišim take reči in dejstva". A. F. Carapov je odvrnil: "Dobro. Sicer ne bom n-alaš: zaradi vas hodil k njemu. Tudi brez Takoj so seveda zgrabili Cara-pova' in ga obkolili. Pričeli so ga zmerjati. Najbolj jezen pa je bil voznik. S svojim medenim ročajem mu je hotel razbiti gfcavo. Ravno za časa so ga še prijeli. Ljudje so ugibali: "Ne razumejo zakaj od potnikov nas ima dovolj dela. Toda, če na- Hi pobiral denarja, saj bo itak se-nese prilika, zakaj ne. O čem sem del". že ravnokar pripovedoval?" | A. F. Carapov je prosil in tarnal. Vsi okoliščniki in brezposelni so naj ga vendar izpustijo in da bo žaga prekinili: j mudil sestanek z narkomom. Čeprav • 'Toda, slišite, nič nikar ne odla- je mahal okoli sebe in grizel, ga ven-šajte", pravijo. "Kar pozvonite dar niso izpustih, ampak odvedli so mu"- | ga v miHcijo. Res je, čez dve uri Seveda so Oarapova takoj pritis- (bil na prostem, toda k narkomu po-nili k steni in moral je pozve-niti. j tem ni šel. Brezposelni sostanova-Ali je narkom zares poznal v njem lec je ostal brez posla od 22. leta., svojega bivega sošolca ali enostav- m vse življenje je še naprej teklo no ni hotel zmerjati po telefonu,, naj bo tako ali tako odgovoril mu je: 'S tistim zastran protekcije bo težko kaj. Jaz sam sem proti protekciij in sličnim stvarem, toda na pogovor o raznih aktualnih tekmah vas pa že povabim...." In ukazal je Carapovu priti ob eni. Drugi dan je A. F. Carajpov med cele hiše odšel k narkomu, ne da bi slutil, kakšna nepredvidena ovira ga čaka na poti in kako bo zaokre-nila ves svečana potek dogodkov. Samo ne mislite, da se je to zgodilo pri narkoirul. Na k, popolnoma drugje. Tovariš Carapov je prišel do tramvaja in sedel vanj. Sedel je in čakal, kdaj se premakne. Tramvaj je stal. Povedati moram, da je bila to končna tramvajska postaja. In od tam se mora na postaji mailce pogreti in mogoče mora napisati tudi poročilo. Z eno besedo, tramv&j se nI premaknil z mesta. Carapova je prčelo nekoliko skrbeti, kaj bo, če bo zamudil. Stopil je na tramvaj evo ploščad in potihoma klel. Tam je stal še nek drug dr- po prejšnji strugi. S tem umetniškim delom hoče avtor povedati: ne bahaj se! Če se pa že hočeš bahati, se vozi rajši z iz-vorščkom. (Iz ruščine B. Z.) S v POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N." 5. avgusta: Albert Bwllln, Cherbourg, Hamburg President Harding, Cherbourg, Hamburg Berengaria, Cherbourg 6. avgusta: Stuttgart. Cherbourg, Bremen 7. avgusta: Evropa, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Voiendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 8. avgusta: St. Louis. Cherbourg, Hamburg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 12. avgusta: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Mauretanla, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 13. avgusta: General von Mer, Bremen Steuben, Boulogne Eur CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safttf Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B'.ish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar I MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe H;;i Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger. Jacob Resnlk, Math Slapnlk, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA . Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec , Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, LOuls Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj • Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh. J. Pogačar . Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos Koren I Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok 14. avgusta: PennUtnd. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Xapoli, Genova 15. avgusta: Paris, Havre Columbus, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg Stutendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 19. avgusta: Heutschland, Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President Roosevelt, Cherbuurg. Ham burg 20. avgusta: Lrc-sden, Bremen 21. avgusta: Katurnia, Trst Bremen, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg P.elgenland, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 22. avgusta: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 24. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. avgusta: Kuro pa, Cherbourg, Bremen 11. septembra: lie du France. Havre Majestic, Cherbourg Penn'and, Chert«>urg. Antwerpen SiatenUu.ni, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 12. septembra^ Euro pa, Cherbourg, Bremen 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 16. septembra: Deutschlarid, Cherbourg, Hamburg Ber» ngarla, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Ham-t burg 17. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Btlg^nland, Cherbourg. Antwerpen Augustus, NapoU, Genova 19. septembra: Paris, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. septembra: Re'iajire, Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg M au re t an in, Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 25. septembra: Saturuia. Trst Homeric, Cherlnmrg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 26. septembra: Km nee, Havre I..cv:.-ithan. Cherbourg 28. septembra: Europa, Cherbourg. Kremen 30. septembra: Alln-rt Hallin, Cherliourg, Hamburg Aquitana, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg 26. avgusta: lie de France, Havre New York, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Ham burg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur 28. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne terdarn Mer, Bremen sur Mfr, Rot- 31. avgusta: Republic, Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris. Havre Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg Manretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg 3. septembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 4. septembra: Roma. Napoli, Genova Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. Louis, Cherlwiurg, Ilamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen Leviathan, Cherbourg Voiendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 6. septembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 7. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. septembra: France, Havre 9. septembra: Vulcan i a, Trst Hamburg, Cherbourg. Hamburg Aquitania, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 10. septembra: fleneral von Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen Columbus, Cherbourg, Bremen NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna siužba vas čaka. Uljudnt, pozorni uslužbenci. ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 21. avgusta 25. septembra VULCANIA 9. septembra 13. oktobra Katerikoli agent vam bn reserviral kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York hollandamerica,Li^ Rotterdam — Voiendam New Amsterdam — Veendam STA PRILJUBLJENA PARNI KA TE DRUŽPE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam all Boulogne-sur-Mer Potovanje s parnlkl Holla nd-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje. neprekosljivo kuhinjo In postrežbo. Tedensko odplutja. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY Po CUNARD progi z parnikem "MAURETANIA" priredimo DVA SKUPNA IZLETA v JUGOSLAVIJO na 12. AVGUSTA in 2. SEPTEMBRA Uradnik CUNARD proge iz newyorskega glavnega urada rodom Jugoslovan bo obakrat izletnike spremlja! skozi do Ljubljane in Zagreba in skrbel za zabavno iln brezskrbno potovanje. Cena do Havre in nazaj ....................$145. Do Ljubljane in nazaj pa samo..........$1 75. Za pojasnila, cene itd. pišite na: Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N .Y. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondvllle. Joe Rolich Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je |7. celo leto. Naročnina sa Evropo t« i7. za celo leto. it