Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 61
I
Dubravka Celinšek
Pomen, pojavljanje, prevzemanje in
prevajanje besede MANAGEMENT V SLOVENŠČINI
COBiss: 1.02
V obravnavanem gradivu so preučeni razumevanje, raba in zapis besede management v slovenščini. Ob velikem številu sopomenk se pojavi vprašanje o vzrokih za takšno raznovrstnost. Izsledki kažejo, da sta med vzroki za raznovrstnost in neustaljenost poimenovanja za pojem management spreminjanje pomena te besede v teku časa in pod vplivom družbenih okoliščin. Zaradi težnje po domačem izrazu in tudi zaradi nenatančnega razumevanja tega pojma se pojavljajo številne navidezne ali delne sopomenke. Zato kaže ponovno razmisliti o poimenovanju in razumevanju pojma management, predvsem v slovenskem strokovnem jeziku. Ključne besede: management, (lastniško) upravljanje, prevzemanje, prevajanje
The meaning, occurrence, borrowing, and translation of the word 'management' in Slovenian
This article examines the understanding, use, and transcription of the word management in Slovenian based on selected material. Given the large number of synonyms, the question arises: what are the reasons for such diversity? The findings show that the reasons for the diversity and instability of the expression denoting the concept of management include the changing of this word's meaning over time and the influence of the social context. The tendency to use a Slovenian expression and the imprecise understanding of the concept result in many seeming or partial synonyms. Therefore, the naming and understanding of the concept of management should be reconsidered, especially in Slovenian technical language. Keywords: management, governance, borrowing, translation
1 uvod
Veda o managementu1 je razmeroma mlada družboslovna veda, ki temelji na organizacijski znanosti. Organizacijska in ekonomska znanost se ukvarjata s podjetji in drugimi združbami,2 pri čemer ekonomska znanost »raziskuje razmerja med
1	Članek je nastal v okviru doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje - področje prevodoslovja (z doktorsko disertacijo z naslovom Prevzemanje angleških strokovnih izrazov v menedžmentu), in sicer pod mentorstvom dr. Donalda Reindla, somentorstvom dr. Nataše Logar Berginc in delovne mentorice Rosane Dražnik. K pisanju članka so me spodbudila tudi prizadevanja dr. Mirana Mihelčiča za natančnejše razumevanje pojma management, ki bi bil z uporabo domačega izraza v slovenskih besedilih razumljivejši, poleg tega pa bi z domačo besedo za tujko management poskrbeli tudi za razvijanje domačega - neprevzetega - strokovnega izrazja. Doktorski študij je delno sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.
2	»Z združbo razumemo vsako zvezo živih bitij, ki delujejo povezano med seboj, da bi združba dosegla skupni cilj (s tem pa tudi v čim večji meri cilje članov)« (Rozman 1996: 5). Izraz združba se komu morda zdi nenavaden, uporablja pa se za človeško združbo, tj. zvezo ljudi, družbeno ali socialno enoto. Razmerja med ljudmi v združbi pa tvorijo organizacijo, tako kot ljudje sestavljajo združbo.
62 _ Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
podjetji in drugimi združbami, organizacijska znanost pa med člani (in skupinami) v podjetjih« (Rozman - Kovač - Mihelčič 2011: 34). Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije uvršča vedo o managementu ali v ekonomske in poslovne vede ali v upravne in organizacijske vede; vse omenjene vede oz. znanosti pa imajo isti predmet preučevanja, tj. združbo oz. organizacijo.3
Zaradi prepletenosti managementa z ostalimi vedami, ki obravnavajo organizacijo, je tudi besedišče te vede mogoče najti v pojmovnikih in slovarjih s področij, ki se ukvarjajo z organizacijskimi in poslovnimi vedami. V slovenščini so to Poslovno-organizacijski pojmovnik (Turk 2004) in več poslovnih slovarjev, medtem ko je spletni slovar tega področja (Angleško-slovenski slovar s področja ravnateljevanja in sorodnih področij) v klepetalnici revije Izzivi managementu še v nastajanju.4
Raba in prevajanje besede management sta v slovenskih (strokovnih in splošnih) besedilih precej neustaljena. Nekateri strokovnjaki se zavzemajo za rabo tujke v njenem izvirnem zapisu, redki strokovnjaki, katerih besedila so obravnavana oz. omenjena v tem prispevku, uporabljajo slovenščini glasovno prilagojen zapis, drugi pa v tem pomenu še vedno predlagajo rabo že obstoječih slovenskih izrazov, čeprav je od pojavitve te besede v slovenskih besedilih minilo že več kot dvajset let. Pri prevzemanju oz. zapisu tujke nastajajo zadrege zaradi razhajanj v napotkih v dveh temeljnih jezikovnih priročnikih. S Slovenskim pravopisom (SP 2001) je predpisana raba izposojenke menedžment (vodenje, upravljanje), Slovar slovenskega knjižnega jezika - SSKJ1 in SSKJ2 - pa navaja zapis management (v kapitalistični ekonomiki: vodenje podjetja).5 Tudi v drugih slovarjih in (jezikovnih) priročnikih ni enotnega zapisa te besede.
Po uvedbi tržnega gospodarstva se je čutil v slovenščini močan vpliv ameriškega managementa in s tem tudi angleščine (tujka management je prišla v slovenščino iz angleščine), po letu 1997 pa je evropski management spet dobil večjo
3	Večina slovenskih avtorjev uporablja v smislu družbene enote, ki se je povezala z namenom, da doseže skupni cilj, izraz organizacija, kar ni ustrezno (Rozman 1996: 5), vendar uporabljam ta izraz v tem prispevku tudi sama, predvsem ko povzemam druge avtorje.
4	Da bi pri pripravi slovarja sodelovalo čim več strokovnjakov s tega področja v slovenskem prostoru, je društvo SAM (pri katerem izhaja revija Izzivi managementu) 7. 4. 2014 poslalo slovenskim fakultetam ekonomske, organizacijske oz. poslovne smeri dopis, v katerem - z upoštevanjem prispevka Janeza Orešnika (objavljenega 20. 10. 2012 v Delu) - sporoča, da so se v društvu odločili »za sistematično delo na izrazju« s področij ravnateljevanja (managementa) in organizacije. Dopis je vabilo vsem strokovnjakom, naj se temu delu pridružijo s sodelovanjem v Sekciji za izrazje društva SAM ali s pošiljanjem komentarjev in predlogov za izboljšavo slovarja. Prav tako si društvo prizadeva, da bi v nastajanje slovarja vključilo jezikoslovce (z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU).
5	Tudi v tem prispevku sem se srečala z istim problemom (tj. s problemom zapisa in problemom prevoda oz. ohranitve tujke). V terminološkem nasvetu (Terminologišče) Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša se sicer priporoča zapis menedžment, vendar sem se glede na rabo v večini obravnavane domače in prevedene strokovne literature s tega področja (in tudi glede na rabo v SSKJ) odločila za zapis management in tujko management (ne za domačo besedo ravnateljevanje).
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 63
veljavo (Kaplan 2014: 529-531).6 Danes se v Evropi zaradi njene kulturne raznovrstnosti, ki se dojema kot vrednota, razvija več različic pojma management v različnih jezikih (Kaplan 2014: 529-531). Evropski jeziki so odraz različnih kultur in vplivajo na vedenje ljudi v teh kulturah (Kaplan 2014: 533). Kaplan (2014: 533) meni, da bodo verjetno obstajale razlike med managementom v različnih kulturah oz. različni slogi managementa, vse dokler bodo obstajali različni jeziki. Torej so v različnih jezikih lahko prisotne tudi delne pomenske razlike za isti pojem. Beseda management je tujka, tuje izrazje pa lahko ima na pomenskem področju določenega jezika drugačno asociativno lego kot vpeljani tuji izraz v slovenščini (Kunst-Gnamuš 1984: 53). Tujim vplivom in s tem tudi tujim strokovnim izrazom se sicer ne moremo popolnoma izogniti, saj so ti izrazi, predvsem internacionaliz-mi, del besedišča vsakega strokovno-znanstvenega jezika.
Namen članka je predstaviti pomen oz. razumevanje pojma management v vsebinskih opredelitvah ter slovarskih razlagah in prevodih te besede (iz angleškega jezika), poleg tega pa tudi začetke njegovega pojavljanja v slovenskih strokovnih besedilih (namreč slovenskih avtorjev s področja managementa in teorije organizacije) in v besedilih, shranjenih v Digitalni knjižnici Slovenije. Nadaljnji namen je prepoznati nekatere dejavnike, ki so pripeljali do raznovrstnosti v razumevanju pojma management in njegovem zapisovanju s tujko (v slovenščini) ter vzroke za njegovo pojavitev v določenem času. Boljše razumevanje izraza in njegovih sopomenk ter vzrokov za današnje stanje bi pripomoglo k ustreznejšemu prevajanju in prevzemanju besede management in k ponovnemu razmisleku o morebitni uporabi prevodne ustreznice.
Pri obravnavi besede management in njenih (popolnih, delnih in navideznih) sopomenk sem izhajala iz besedil strokovnjakov, ki so večinoma tudi izdali teoretična dela s področja managementa oz. teorije organizacije, iz člankov oz. del, ki so dosegljiva v Digitalni knjižnici Slovenije, ter iz odzivov jezikoslovcev in področnih strokovnjakov v zvezi s prevodnimi ustreznicami besede management kmalu po pojavitvi te besede v slovenskem jeziku.
2 pOJAV BESED management IN manager V SLOVENSKIH besedilih in jezikovnih priročnikih TER NJENE (DELNE in navidezne) sopomenke v okviru družbenih sprememb
Eden izmed načinov, da se zavemo jedra pomena nekega pojma, je študij konteksta, v katerem je bil pojem prvič uporabljen (Ronda-Pupo - Guerras-Martin 2011: 164). Besedi management v pomenu 'upravljanje' in manager najdemo v tujih besedilih z začetka 20. stoletja, v slovenskih pa pred drugo svetovno vojno
6 Od 19. do srede 20. stoletja sta obstajali v celinski Evropi dve glavni poslovni šoli: južna oz. francosko-belgijska in severna oz. nemška; po letu 1945 se začne amerikanizacija evropskih poslovnih šol (Kaplan 2014: 529-531).
64 _ Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
(Uhlír 1938), potem pa sta ti besedi v obdobju socialističnega družbenega reda izginili in se spet pojavili kot prevzeti besedi (management in menedžment), tudi v drugih pomenih (npr. v pomenu vodenje), oz. bili nadomeščeni s prevodi - tako z (za tisti in današnji čas) ustreznimi kot tudi neustreznimi (npr. upravljanje, vodenje, poslovodenje, ravnateljevanje, ravnanje) - po prehodu na tržno gospodarstvo (prim. Rus 1992: 90).
Managersko teorijo so prvič praktično uporabili v nepridobitnih ustanovah in vladnih agencijah. Pozneje so management poistovetili s poslovnim managementom in management v javnem sektorju preimenovali v javno upravo (Drucker 2001: 17-18).7 Danes se management spet uporablja v povezavi z vsemi vrstami organizacij oz. združb in se nanaša tako na procese kot tudi na ljudi.
V	času začetkov vede o managementu (npr. pri Fayolu 1916 v Sornet 2011: 5) je obstajala samo ena oblastvena organizacijska funkcija, tj. management (fr. in angl. tudi administration), in sicer v smislu upravljanja lastnine. Pri Mary Parker-Follett (1924 v Daft 2010: 5) je management pomenil »umetnost tega, da se stvari opravijo ob pomoči ljudi«. Henri Fayol (v Sornet 2011: 5) pa opredeljuje management kot zaporedje petih dejanj: predvideti, organizirati, zapo-vedati, uskladiti in nadzirati.
S pojavom velikih korporacij se ob več lastnikih ter večji kompleksnosti poslovanja in organizacije pojavi potreba po novih oblastvenih organizacijskih funkcijah oz. po delitvi nekdaj enotne oblastvene funkcije na funkcijo lastniškega upravljanja (upravljanja lastnine s strani lastnikov, delničarjev oz. njihovih pooblaščencev ali zaupnikov) - v angleščini je to governance - in funkcijo managementa, ki jo izvajajo managerji. Danes tako poznamo tri osnovne organizacijske funkcije oz. vloge: upravljanje, management in izvedbo (Rozman - Kovač 2012: 69).
V	slovenščini se beseda manager pojavi že v času pred drugo svetovno vojno - vsebuje jo Trgovsko-gospodarski leksikon (Uhlír 1938: 66): »Manager (menedžer), angl. podjetnik, ravnatelj, voditelj, upravnik, nadzornik.« Besede management leksikon ne vsebuje, vsebuje pa gesli »Ravnateljski svet, gl. geslo: Delniška družba« in »Upravni svet, gl. Delniška družba«. Pod geslom »Delniška družba« (Uhlír 1935: 280-282) navaja tudi organe delniške družbe: »a) Upravni svet (na Hrvaškem: ravnateljstvo8). Delniško družbo zastopa v vseh zadevah - sodnih in izvensodnih - upravni svet, ki je lahko ena ali več oseb, tudi nedelničarji«, »b) Ravnateljski svet. Tega omenja deln. regulativ, ki vidi v njem organ, ki je do neke mere upravnemu svetu predpostavljen«, »c) Nadzorstveni organi so v delniški družbi ali nadzorstveni svet ali revizorji računov« in »d) Občni zbor delničarjev«. Danes je pri nas sestava organov odvisna
7	Slovenski prevod Druckerjevega dela Management Challenges for the 21st Century, izdanega leta 1999, je izšel leta 2001 v prevodu Sveta Trajkovskega.
8	V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 1997) je zapisano, da je beseda ravnatelj prevzeta iz hrvaščine.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 65
od tega, ali gre za enotirni ali dvotirni model upravljanja in tudi poimenovanja niso prav enaka.
Pojem management (poimenovan v slovenščini npr. z besedo ravnateljstvo) je bil torej na Slovenskem znan že pred drugo svetovno vojno, predvsem v povezavi z delniškimi družbami, in se je v svojem sodobnem pomenu - management kot ena od dveh oblastvenih organizacijskih funkcij - začel pri nas ponovno pojavljati v zadnji četrtini 20. stoletja. Besedo manager in besedno zvezo managerski sistem (oblika modernega vodenja) najdemo v Leksikonu Cankarjeve založbe (1973) ter v Slovarju tujk 1974, in sicer zapise management, manager in menežer. O tem pojmu je pisal leta 1986 v Razviti teoriji organizacije Filip Lipovec in zanj uporabil domači izraz ravnanje oz. uravnavanje poslovanja. Kot je zapisal Lipovec (1986: 46-47), se zaradi večanja podjetja lahko zgodi (oz. se nujno zgodi, ko se začnejo kapitali združevati), da lastnik ne uravnava več neposrednega poslovanja svojega podjetja in najame ljudi, ki opravljajo to zanj. Avtor pravi, da to uravnavajo plačani ravnatelji podjetja in da se je s tem »prej enotna funkcija upravljanja razdelila na funkcijo upravljanja lastnine in na funkcijo uravnavanja poslovanja, ki jo opravlja najeti ravnatelj podjetja« (Lipovec 1986: 46-47). Kljub tej razlagi so na Slovenskem mnogi ta pojem razumeli drugače in zanj uporabljali prevode, ki niso ustrezali tej opredelitvi (npr. upravljanje kot dediščina obdobja socialističnih družbenoekonomskih odnosov, ko se beseda management - zaradi povezovanja s kapitalizmom - ni uporabljala9). Posledice te neenotnosti razumevanja in neustreznosti prevodov segajo še v današnji čas.
Da bi ugotovila, kdaj se je beseda management začela (pogosteje) pojavljati oz. uporabljati in kako se je zapisovala, sem opazovala njeno pojavljanje v besedilih, ki so zabeležena v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib), kjer sem opazovala tudi rabo besede ravnateljevanje oz. ravnatelj - kot prevodne ustreznice besede management - ter deloma tudi besed vodenje, upravljanje oz. upravitelj in direktor. Ob tem sem izpostavila nekatere družbene spremembe, ki so vplivale na rabo ali odsotnost besede management (uporabljali so se drugi izrazi).
2.1 Beseda management v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije in družbenoekonomske spremembe
Prehod od plansko-tržnega k pretežno tržnemu gospodarstvu - Rus (1992: 90) je poimenoval obdobje od leta 1989 do začetka 1990 kot obdobje začetka velikih sprememb v vseh segmentih družbenega sistema v Sloveniji in »odločnejši prehod v tržno gospodarstvo«10 - je prinesel tudi uporabo novih izrazov, med njimi tudi tujke management. Miha Ribarič (1989a: 61) je zapisal, da so določene
9	Besedi ravnatelj in ravnateljstvo pa sta se uporabljali že v predsocialističnem obdobju (prim. Mihelčič 1994a).
10	Socialna klima in inovativni management - objavljeno v reviji Psihološka obzorja.
66 _ Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
spremembe v družbenoekonomskih odnosih prišle z ustavo leta 1988, tj. z drugo dopolnitvijo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) iz leta 1974. V nasprotju z ustavo iz leta 1974 v novi ustavni ureditvi »delo ni več edina podlaga za prilaščanje in upravljanje« (Ribarič 1989a: 61). Spremenile so se torej nekatere »temeljne opredelitve družbenoekonomskih odnosov in družbenoekonomskega sistema« (Ribarič 1989b: 367).
Rozman in Kovač (2012: 66) sta zapisala, da se je pri nas o managementu in managerjih začelo govoriti konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, »ko se je že dopuščala kritika samoupravnega družbenega sistema in so že obstajale težnje po uvedbi kapitalističnega načina gospodarjenja«. To potrjujejo tudi besedila, ki so vključena v Digitalno knjižnico Slovenije, kjer besedo management prvič zasledimo v reviji Teorija in praksa iz leta 1989, npr. v članku Management med zakoni in avtonomijo avtorja Janeza Jerovška. Istega leta zasledimo v omenjeni reviji še drug prispevek, ki vsebuje besedo management, in sicer komentar Bogdana Kavčiča z naslovom Somrak samoupravljanja (kjer omenja »sloviti sistem ameriškega managementa«). Vendar pa je beseda manager zabeležena že pred drugo svetovno vojno (npr. v Trgovsko-gospodarskem leksikonu - Uhlír 1938).
Poleg zapisa management se pojavlja tudi zapis menedžment: npr. v reviji Teorija in praksa iz leta 1996 v članku »Iskanje novega smisla dela: elementi za povečanje delovne proizvodnosti«, avtorja Marka Kosa, katerega povzetek vsebuje besedo menedžment (zapisano glasovno prilagojeno slovenskemu jeziku). Tak zapis je tudi v reviji Knjižnica iz leta 1997 v članku Upravljanje človeških virov in razvoj karier v večji knjižnici Jelke Gazvoda. V povzetku članka je avtorica uporabila zapis menedžment (upravljanje človeških virov kot »del menedžmenta«).
V	povzetku v angleščini pa je bil za izraz upravljanje človeških virov uporabljen angleški izraz human resource management. V reviji Akademija MM pa sta leta 1998 Matjaž Iršič in Damijan Mumel objavila članek Ali razlike v tipu lastništva podjetij odsevajo tudi v menedžmentu njihovih marketinških aktivnosti?.
Zapis management se je uporabljal tudi po letu 2001 (po izidu Slovenskega pravopisa), npr. v leta 2005 izdanem učbeniku Sodobni management avtorjev Di-movskega idr. Enak zapis se pojavlja tudi v leta 2008 izdanem učbeniku Temelji managementa istega avtorja idr. ter v leta 2014 izdanem učbeniku Temelji managementa in organizacije (Dimovski idr. 2005). Zapis management uporablja npr. tudi Biloslavo (ki deluje na Fakulteti za management (Univerze na Primorskem), ki že v svojem imenu nosi zapis management) v leta 2006 izdanem učbeniku Strateški management in management spreminjanja.
2.2 Besede ravnateljevanje (oz. ravnatelj) in vodenje v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije
V	zvezi z besedo ravnateljevanje oz. ravnanje sta Rozman in Kovač (2012: 66) zapisala, da »posamezni preučevalci vedo, da se je v Sloveniji do leta 1950 pa še pozneje kot beseda, ki označuje enako kot management, uporabljala beseda ravnanje ali
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 
67
ravnateljevanje«. Zapisala sta tudi, da so to besedo uporabljali slovenski pisatelji in prevajalci ter da je bila zapisana v dokumentih podjetij in drugih združb ter v slovenskih zakonih. Rozman in Kovač (2012: 66) sta tudi zapisala, da bi leta 1950 morali besedi ravnatelj in ravnateljstvo domnevno izginiti, saj sta bili obravnavani kot dediščina kapitalizma.
Mihelčič (v Delu 12. 5. 1994) utemeljuje rabo besede ravnatelj v pomenu manager tudi z navedbo iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja iz let 1894-1895: »ravnatelj, m. der Leiter, der Director« (Pleteršnik 2: 376), kjer beseda ravnatelj ni omejena le na vzgojno-izobraževalne ustanove.
V	zvezi z javnimi zavodi, predvsem vzgojno-izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami, se je beseda ravnatelj v socialističnem družbenem redu še vedno uporabljala, v zvezi s pridobitnimi organizacijami pa se ni več pojavljala. Rozman in Kovač (2012: 66) sta zapisala, da je besedo ravnateljevanje (znova) uvedel Filip Lipovec v svojem delu Razvita teorija organizacije (1986). To je bilo torej obdobje tik pred sprejetjem novih amandmajev k ustavi SFRJ (1988).
Mihelčič (1994a) tudi piše, da »najdemo v delih slovenskih pisateljev med obema vojnama številne primere uporabe besede ravnatelj. Pri tem gre za poimenovanje ravnateljev bank, šolskih zavodov, zvezdarne, zavarovalnice, založbe in tudi tovarne avtomobilov«, kar pripisuje tudi »usmeritvi« iz Pleteršniko-vega slovarja.
Ker najdemo za besedo ravnateljevanje v besedilih, ki so shranjena v Digitalni knjižnici Slovenije, le nekaj (sicer novejših) zadetkov, sem se osredotočila na besedo ravnatelj.
V	Kmetijskih in rokodelskih novicah iz leta 1898 zasledimo v članku Odstop tržaškega finančnega ravnatelja besedno zvezo: finančni ravnatelj (besedo ravnatelj vsebuje v tem pomenu tudi Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar 1894-1895 (Mihelčič 1994a; 1994b)). V Novih akordih je leta 1912 Gojmir Krek objavil prispevek z naslovom: Generalni glasbeni ravnatelj dr. Karl Muck.
V	Slovenskem gospodarju so bili leta 1931 zapisani ti izrazi: ravnatelj tiskarne, načelnik posojilnice in predsednik ravnateljstva, in sicer v članku Antona Jerovška z naslovom Vloge v vseh denarnih zavodih so popolnoma varne! (piše dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Tiskarne sv. Cirila, načelnik Spodnještajerske ljudske posojilnice in predsednik ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru).
V	Slovenskem gospodarju je leta 1936 izšel članek z naslovom Razbojnik - policijski ravnatelj. V Slovenskem gospodarju je leta 1937 izšel članek Ravnatelj, ki ne zna čitati, v katerem zasledimo besedno zvezo ravnatelj tekstilne tvrdke. Leta 1939 je bil v Slovenskem gospodarju objavljen članek z naslovom Bivši ravnatelj Mohorjeve družbe umrl. Leta 1942 je v zbirki Upodobitev znanih Slovencev (NUK) izšel tudi prispevek Emanuel Josin (1863-1949) in sicer o ravnatelju finančne blagajne.
Kot je bilo zaslediti v besedilih, shranjenih v Digitalni knjižnici Slovenije, in deloma tudi v strokovni literaturi, ki smo jo obravnavali predvsem ob strokovnih
68 _ Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
opredelitvah managementa (npr. Kralj 1998), se je v smislu managementa v slovenščini uporabljala beseda vodenje,11 ki jo zasledimo npr. v Javni tribuni leta 1968 v članku Samoupravljanje in vodenje Bojana Štularja. Besedno zvezo učinkovito vodenje zasledimo v Javni tribuni leta 1987 v prispevku Z znanjem in učinkovitim vodenjem v boljši jutri Karla Gornika.12 V reviji Knjižnica pa zasledimo leta 1989 v članku Vodenje in upravljanje v visokošolskih knjižnicah: vtisi s seminarja v Veliki Britaniji Nade Češnovar v pomenu management besedno zvezo vodenje in upravljanje - med ključnimi besedami zasledimo v opisu vsebine besedo management, ne zasledimo pa besedne zveze vodenje in upravljanje.
2.3 Besedi upravitelj in direktor v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije
Beseda upravitelj danes ni sopomenka besede ravnatelj. Tudi upravitelj je nekdo na vodilnem položaju, a ne opravlja iste funkcije kot ravnatelj (diferenciacija pomena).
Beseda upravitelj je bila zabeležena v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1850, in sicer v novici z naslovom Novičar iz Ljubljane, v zvezi z delnicami ljubljanskega gledališča (»Gosp. Kordežu, začetniku te naprave, se bo njegovi vednosti primerjeno opravilo umetalniga upravitelja izročilo, če ga bo hotel prevzeti«). V Slovenskem gospodarju pa je bila leta 1918 objavljena novica z naslovom Ameriški upravitelj prehrane v Evropi. Besedna zveza šolski upravitelj je bila zapisana npr. v Učiteljskem tovarišu leta 1926 v novici Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih naturalnih stanovanj šolskih upraviteljev. Zapis besede upravljanje (v besedni zvezi družbeno upravljanje) pa zasledimo v reviji Naša sodobnost leta 1954 v prispevku Od delavskega samoupravljanja k družbenemu upravljanju Jožeta Goričarja.
Mihelčič (1994b) je za besedo oz. izraz direktor zapisal, da se je po drugi svetovni vojni pri nas za funkcijo ravnatelja - funkcijo, »ki dobiva svojo nalogo od nosilcev upravljanja in daje naloge izvajalcem« - uveljavil izraz direktor, ki »naj bi zvenel bolj socialistično kot ravnatelj«. Istega leta (1994a) pa je zapisal tudi, da bi se dalo uporabo te besede - ki je bila v preteklosti tudi prevodna ustreznica angleške besede manager - »v sistemu družbene lastnine morda še braniti, v nakazanem sistemu pa to ni več mogoče. Board of Directors, uveljavljeni ameriški izraz za organ upravljanja (v sodobni angleščini governance), bi postal ob uporabi besede direktor za angleško besedo manager smiselno komaj prevedljiv.«
Kot piše Bohinc (Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, 265.
11	Ko v Digitalni knjižnici Slovenije iščemo besedo management, nas iskalnik napoti tudi na besedo vodenje.
12	Gre za prispevek o pogovoru urednika glasila Litostroj Karla Gornika s tedanjim novim generalnim direktorjem Litostroja Jožetom Šlandrom.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 69
člen, 2.3, 2006, 344), se »izraz direktor [...] v naši gospodarski praksi uporablja v več pomenih. Tako se tradicionalno kot direktorji imenujejo v aktih podjetij vodilni posamezniki oziroma tisti s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V tem pomenu je torej izraz direktor zgolj poslovnoorganizacijsko oziroma funkcionalno poimenovanje posameznikov, ki vodijo dele delovnega procesa. Pravno takšno poimenovanje ne ustvarja nikakršnih posledic, razen kolikor se nanj sklicujejo akti podjetij in morebitno drugo avtonomno pravo (na primer kolektivne pogodbe)«. Nadalje piše: »Po veljavni ureditvi je zakonski izraz direktor namenjen izključno za člane uprave delniške družbe. Direktorji so po ZGD-1 tako kot v primerjalnem pravu člani vodstvenega organa, ki se različno imenuje, na primer upravni odbor v predlagani 5. direktivi (administrative board), upravni svet v romanskih pravnih redih (na primer Conseil d'admministrative13 po francoskem pravu), predstojništvo (Vorstand po nemškem pravu) ali pa direktorski odbor (board of directors) v anglosaških pravnih redih« (prav tam).
Vendar pa se je za poimenovanje funkcije ravnatelja oz. vodilnega posameznika v »gospodarski praksi« uporabljala in se še uporablja beseda di-rektor14 To besedo najdemo npr. v časopisu Štajerc leta 1901 (v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije je to prva pojavitev te besede) v članku Kmet in konzumni direktor pred sodnijo. Pomena te besede v danem kontekstu pa sama nisem preverjala.
2.4 Jezik in družbenoekonomske spremembe
Kot pišejo že omenjeni avtorji, sta se besedi manager in management na Slovenskem pojavili, ko je država (takratna SFRJ) prešla s plansko-tržnega na tržno gospodarstvo, in sicer ob spremembi družbenoekonomskih odnosov oz. družbene ureditve (iz socializma v kapitalizem). Obravnavani primeri potrjujejo, kar sta zapisala že Rozman in Kovač (2012: 66): da se je pred letom 1950 beseda ravnatelj uporabljala tudi v zvezi s pridobitnimi organizacijami - npr. finančni ravnatelj, ravnatelj tiskarne, ravnatelj tekstilne tvrdke, ravnatelj Mohorjeve družbe, ravnatelj finančne blagajne. Za navedene primere nisem preverjala, ali se vsi nanašajo na ravnalno oz. ravnateljsko funkcijo. Rozman in Kovač (2012: 66) obravnavata rabo te besede pred letom 1950 v smislu ravnalne (ravnateljske) funkcije. Res pa je, da lahko obe funkciji - ravnalno in upravljalno - izvaja ista oseba. Ob primeru besede management se je pokazalo, da se v jeziku odraža tudi družbena realnost.
13	Napaka: moralo bi biti administrative.
14	Beseda ravnatelj je tvorjena po zgledu lat. director 'ravnatelj' - izpeljano iz glagola dirigere 'ravnati, upravljati, usmerjati' (Snoj 1997).
70 _ 
Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
3 Prevzemanje in prevajanje besed management in manager
V slovenski jezik je bila prevzeta citatna oblika besede management, pozneje pa se je uporabljal tudi zapis oz. prevodi, kot so menedžment, vodenje, upravljanje, poslovodenje, ravnanje, ravnateljevanje. Vendar pa se za projektni management že leta 1971 pojavi izraz upravljanje in vodenje projektov v besedilu avtorjev Ha-uca idr. (1971). Besedo management so iz angleščine15 prevzeli tudi številni drugi evropski jeziki, ob tem pa pogosto ohranili izvirni (angleški) zapis; poleg tujke so nekateri obdržali tudi svoj lastni izraz ali pa samo lastni izraz za ta pojem (npr. Poljaki: zarzqdzanie).
V zvezi s prevzemanjem besede management so se leta 1994 v slovenskih časopisih pojavili predlogi slovenskih jezikoslovcev in področnih strokovnjakov. 28. 4. 1994 je bil v Delu objavljen prispevek Seznam ponujenih ali iskanih domačih besed za tuje izraze (Pirs in njegov zgled), v katerem so Dular idr. (Janez Dular, Janez Gradišnik in Janez Sršen16 ob sodelovanju Brede Vrhovec) za prevzeto besedo manager oz. mene(d)žer predlagali naslednje domače izraze, ki so bili v tisku takrat že v rabi: vodstvenik, vodja,17poslovodja; za mene(d)žerstvo pa vodstvo in poslovodstvo. Menili so, da je angleško pisana oblika manager »povsem nesprejemljiva«, in dodali, da so pozneje dobili predlog, da naj bi se v slovenščini temu reklo ravnatelj in ravnateljstvo ali ravnateljevanje. V odziv na ta članek je Miran Mihelčič (1994a) 12. maja 1994 v Delu objavil članek V Evropo tudi z ravna(te-ljeva)njem, samo uspešno mora biti. V članku je utemeljil rabo domače besede ravnatelj namesto tujke manager. 15. septembra 1994 pa je isti avtor (Mihelčič 1994b) objavil še članek Sto let po Pleteršniku »managerji menedžirajo v mena-žeriji«, v katerem izrazi »dvom o učinkovitosti svojega pisanja« 1. oktobra 1994 je izrazil podporo Mihelčičevemu predlogu (o nadomestitvi tujke management z domačo besedo ravnatelj) Janez Gradišnik (1994) v časopisu Slovenec, in sicer v članku z naslovom Brez odziva. Kot je zapisal Rozman (1996: 6, 16), je »majčken odziv« sicer prišel.18
Leta 1996 je v reviji Organizacija izšel članek Rudija Rozmana (1996: 5-18) Kako prevesti »management« v slovenščino: management, menedžment, upravljanje, poslovodenje, vodenje, ravnanje?. V njem se je avtor zavzel za slovensko
15	Beseda management je torej anglicizem. V tem prispevku se ravnamo po Gottliebovi opredelitvi pojma anglicizem: to je kakršnakoli posamezna ali sistemska jezikovna značilnost, prilagojena ali prevzeta iz angleščine oz. navdihnjena ali spodbujena po angleških vzorih in uporabljena v medjezični komunikaciji v jeziku, ki ni angleški (Gottlieb 2005: 163).
16	Sršen (1992: 79): management, managerstvo ^ vodenje, upravljanje podjetja, menedžment, menedžerstvo.
17	O ženski obliki besede vodja je razpravljal Peter Weiss, ki je predlagal žensko ustreznico vod-kinja, pred njim pa tudi Janez Dular, ki je predlagal žensko ustreznico vodjinja (Weiss 2014).
18	V reviji Organizacija je tedanji urednik te revije Kaltnekar leta 1995 razpravljal o Mihelčičevem predlogu prevoda besede management (Kaltnekar 1995: 253).
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 71
ustreznico ravnanje. Poudaril je problematičnost nekaterih prevodov, ki pomenijo le del managerske funkcije ali pa tudi kaj drugega. Težavne so tudi izpeljanke, saj niso vse izpeljane iz iste besede. Avtor je še dodal: »Skrajni čas je že bil, ne le zavoljo materinščine, tudi zaradi vsebinskih, jezikoslovnih in drugih posledic, da prekinemo s komedijo zmešnjav in (spet) začnemo uporabljati slovensko besedo ravnanje kot prevod angleške besede management« (Rozman 1996: 6).
Roberto Biloslavo (2006: 20-25) je v knjigi Strateški management in management spreminjanja pojasnil svojo odločitev za rabo besede manager namesto ravnatelj:
Žal je o izrazu ,manager' v slovenski strokovni literaturi in strokovnih krogih precej različnih stališč. Zaradi mednarodne primerljivosti in splošne razumljivosti uporabljamo v tej knjigi izraz ,manager' za osebo, ,management' za vse managerje v organizaciji, pa tudi za njihovo dejavnost. Ne uporabljamo izrazov ,ravnatelj', ,ravnanje', ,ravnateljstvo' ipd., ker so specifični za šolstvo, pa tudi ne zakonskih izrazov ,uprava'19 (za managerja ali kolektivni management v podjetju) oz. ,družba' (za podjetje), saj prvi posega na področje nadziranja managerjev (upravljanje je npr. dejavnost nadzornih svetov, upravnih odborov in podobnih teles, ki delujejo po pooblastilu lastnikov), drugi pa ima v slovenščini ustaljen pomen v družbenem življenju in okolju. (Biloslavo 2006: 20)
V Zakon o gospodarskih družbah20 (ZGD 1993) smo vnesli pojem nemškega Vorstanda in ga prevedli kot uprava.21 Glede izraza uprava meni enako kot Biloslavo tudi Rozman (1996: 11) - pravi, da je ustreznejši izraz (za upravo) pred-stojništvo ali ravnateljstvo. Kot piše Bohinc (v Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, 265. člen, 2.3, 2006, 334), je v nemškem pravu (AktG) »ureditev organov delniške družbe z dvotirnim načinom upravljanja v načelu enaka kot v ZGD-1. Razlike so le v podrobnostih, in sicer kar zadeva sestave organov in deloma tudi njihove pristojnosti«. Nadalje piše (prav tam): »Izvršilni organ (Vorstand ali predstojništvo), to je uprava, je odgovoren za vodenje poslov družbe ter za zastopanje družbe nasproti tretjim«.
19	»Zakon precej nedosledno uporablja izraze uprava, poslovodstvo ter organi vodenja in nadzora, kadar na primer predstavlja pristojnosti uprave delniške družbe« (Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, Uvodni komentar k pododdelku, 0.1, 2006, 333).
20	ZGD je »temeljni sistemski zakon na področju prava gospodarskih družb, ki ureja ustanavljanje, organiziranost in poslovanje gospodarskih subjektov« (Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, Predgovor, 2006, 9).
21	»Upravljanje gospodarskih družb je lahko enotirno (brez nadzornega sveta) ali dvotirno (z nadzornim svetom). Uprava, nadzorni svet in skupščina so organi dvotirnega načina upravljanja delniške družbe, upravni odbor in skupščina pa sta organa enotirnega načina upravljanja delniške družbe. Uprava in upravni odbor nista primerljiva organa, saj uprava opravlja samo poslovodske pristojnosti, upravni odbor pa poslovodske in nadzorstvene pristojnosti. Sicer pa je upravni odbor pristojen za vodenje poslov, tako kot je za vodenje poslov pristojna uprava« (Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, Uvodni komentar k pododdelku, 0, 2006, 331).
72 _ Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
Pravne oblike za poslovanje podjetij so torej urejene v Zakonu o gospodarskih družbah - ZGD, poslovanje zavodov pa ureja Zakon o zavodih - ZZ. Ta zakona besed management in manager ne vsebujeta. Biloslavo (2006) torej ne uporablja »zakonskega izraza« uprava. V Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD 2014, 10. člen) zasledimo izraz poslovodstvo22 za organe ali osebe, ki vodijo posle »družbe« (npr. v delniški družbi je to uprava ali upravni odbor, pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij). V Zakonu o zavodih-NPB23 (ZZ 2006 in ZZ 1991) pa so kot organi zavoda navedeni: svet ali kakšen drug kolegijski organ upravljanja (29.-30. člen), direktor - ali kakšen drug individualni organ - kot poslovodni organ zavoda (31.-39. člen), strokovni vodja (40.-42. člen), ki vodi strokovno delo zavoda, ter strokovni svet (43.-44. člen).
Mihelčič je leta 2012 v reviji Izzivi managementu objavil prispevek Iz dela naše sekcije za izrazje, v katerem je ponovno opozoril na neustrezno prevajanje besede management z besedo upravljanje, za tujko management pa je znova (oz. še vedno) uporabljal izraz ravnateljevanje (oz. v besednih zvezah s predlogom z/s) ravnanje z/s (Mihelčič 2012a: 32-34).24
V stroki torej ni enotnosti pri uporabi besed management in ravnateljevanje, ob teh dveh pa se kot (delne ali navidezne) sopomenke pojavljajo še drugi izrazi (npr. vodenje, upravljanje, poslovodenje). Zapis tujke je dvojničen: management in menedžment. V naslovih slovenskih strokovnih in znanstvenih revij s tega področja se uporablja predvsem zapis management (npr. Management, Manager, Izzivi managementu), prav tako tudi v učbenikih (npr. Management (Kralj 1998), Sodobni management (Dimovski idr. 2005)) in nazivih nekaterih visokošolskih ustanov (npr. Fakulteta za management).
Prevodi oz. besede, ki jih za poimenovanje pojma management uporabljajo slovenski avtorji, so zelo raznovrstni. Lipovec (1986) uporablja izraz ravnanje. Turk (2004) uporablja izraze poslovodenje in uravnavajoče upravljanje ter tudi ravnateljevanje kot najvišjo raven poslovodenja (managementa), izraz ravnanje pa uporablja za nižje ravni poslovodenja. Kralj (1998: 13) uporablja izraze strokovno obvladovanje podjetja ter vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom. Nekateri so v tem pomenu uporabljali besedno zvezo upravljanje in vodenje (npr. Hauc v Hauc idr. 1971 v besedni zvezi upravljanje in vodenje projektov, pozneje (2002) tudi Hauc v tej besedni zvezi domačo besedno zvezo zamenja s tujko: management projektov). Markič idr. (2014) uporabljajo izraz management in manager.
22	»Poslovodstvo je torej splošen izraz za osebe oziroma organe, ki vodijo posle v katerikoli vrsti gospodarske družbe«. Poslovodstvo vodi posle gospodarske družbe in tudi zastopa gospodarsko družbo. (Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, Uvodni komentar k pododdelku, 0.1, 2006, 334).
23	NPB - neuradno prečiščeno besedilo.
24	Izraz ravnanje je uporabljal že Lipovec (1986: 133), ki je zapisal, da je funkcija ravnanja zaupana ravnatelju (ko se proizvodnja loči od lastnine). Lipovec (1986: 133-152) je (za dejanje in stanje oz. telo) uporabil izraza ravnanje in ravnateljstvo ter (za osebe, ki izvajajo to funkcijo) izraza ravnalec in ravnatelj.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 73
Poleg upravljanja se kot prevod besede management v vsakdanji praksi največ uporablja vodenje (Rozman 1996: 12). Podobno pišeta tudi Vila in Kovač (1997: 33), ki menita, da se za prevod besede management najpogosteje uporabljata upravljanje in vodenje (Vila - Kovač 1997: 31). V pomenu 'management' uporabljata besedo vodenje Možina in Kavčič (v Rozman 1996: 13). Tako jo je uporabil tudi Kralj (1998: 13), ki je zapisal, da se management podjetja nanaša na vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom. Kavčič (1991, po Ivanku 1982) uporablja v pomenu management tudi upravljanje (npr. scientific management - znanstveno upravljanje).
Rozman kot pogosto neustrezno sopomenko za besedo management omenja tudi poslovodenje, ki se je uporabljalo zlasti v obdobju samoupravljanja. Pravi, da »zaradi narave samoupravljanja delavcev kot lastnikov podjetja ni treba prepričevati, da bi dogovorjeno naredili« (Rozman 1996: 13). Poslovodenje kot sopomenko za management uporabljata npr. Biloslavo (2006: 20-21) in Turk (2004).25
4 vsebinske opredelitve oz. razlage pojma
management (ravnateljevanje) v sTROKOvNI LITERATuRI
in slovarjih oz. jezikovnih priročnikih
Tu so ob vsebinskih opredelitvah pojma management prikazani uporaba prevodnih ustreznic besede management v različnih časovnih obdobjih po posameznih avtorjih - slovenskih strokovnjakih s področja managementa oz. teorije organizacije -, predlogi prevodnih ustreznic slovenskih jezikoslovcev in slovarske razlage besede oz. pojma management.
Slovar Cambridge International Dictionary of English (1995) podaja naslednjo kratko opredelitev pojma management: management je obvladovanje (angl. control) in organizacija nečesa.
V strokovni literaturi pa obstajajo različne opredelitve managementa. Obstajajo razlike med evropskimi in ameriškimi opredelitvami kot tudi razlike glede na družbeno ureditev. Belak idr. so zapisali, da »Američani ves (kibernetski) proces in podsistem upravljanja pretežno poimenujejo management, Evropejci pa ga običajno členijo na lastniški in managerski del« (Vila - Kovač 1997: 27).
Izraz upravljanje se tudi danes uporablja neustrezno, in sicer v pomenu rav-nateljevanja (managementa), razlogi za tako rabo pa segajo še v obdobje socializma. O razlogih za nejasnosti pri uporabi izrazov ravnateljevanje (management) in upravljanje je pisal že Lipovec (1986: 133), ki je menil, da ta nejasnost izvira tudi iz dejstva, da je svetovna organizacijska literatura le redko obširneje obravnavala upravljanje, medtem ko se je pri nas (na področju nekdanje SFRJ) pretežno obravnavalo prav upravljanje. Razlog za to, da se je upravljanju po svetu posvečalo manj pozornosti, vidi v tem, da je v osemdesetih letih 20. stoletja klasična organizacijska
25 Filipovic idr. (2001: 179) pa prevajajo izraz poslovodenje z general management.
74 _ Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
veda poznala le eno obliko upravljanja, tj. lastniško obliko, organizacijska literatura pa se je zato omejevala predvsem na management (Lipovec 1986: 51). Upravljanje se v kapitalističnem družbenoekonomskem sistemu razlikuje od upravljanja v socialističnem družbenoekonomskem sistemu. V kapitalističnem upravljanju pravica do upravljanja izvira iz lastništva, v socialističnem upravljanju pa iz dela (Kostic, v Lipovec 1986: 54). Po uvedbi tržnega gospodarstva se je tudi pri nas pisalo o managementu, v svetovni literaturi pa danes beremo tako o managementu kot tudi o lastniškem upravljanju (angl. governance). Poleg omenjenih razlik obstajajo tudi razlike med dvema modeloma kapitalističnega upravljanja - enotirnim in dvotirnim.
Rozman (1996: 8) meni, da k slabemu razumevanju razlike med upravljanjem in managementom prispeva tudi to, da se vse naloge oz. procesi (načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadziranje) začnejo v upravljanju in nadaljujejo v managementu, ter tudi to, da so (bili) lastniki »pogosto tako upravljavci kot ravnatelji podjetja in je tako obe funkciji opravljala ena oseba«.
Beseda upravljanje se danes v slovenščini v jeziku organizacije in manage-menta uporablja predvsem v zvezi z lastniškim upravljanjem. Upravljanje je v slovarjih pogosto prevod za angleški besedi administration in governance, pa tudi za besedo management. Management in administration sta pogosto sopomenki, governance pa pomeni lastniško upravljanje.
Drucker (2001: 14-15) pravi, da so management naloge, veda in tudi ljudje. Pravi tudi, da delo managerja obsega pet osnovnih operacij: postavljanje ciljev, organiziranje, motiviranje in komuniciranje, merjenje in »razvijanje« ljudi (Drucker 2001: 20-21).
Kralj (1998: 2) je zapisal, da se management podjetja nanaša na vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom. Možina pa je med drugim zapisal tudi, da je management »planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji ter s tem v zvezi vseh nalog in aktivnosti, ki jih zaposleni opravljajo. Management je usklajevanje nalog in dejavnosti s postavljenimi cilji.« (Možina idr. 2002: 15, 829)
V Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004) je ta izraz opredeljen kot poslovodenje,26 vodenje poslovanja, administriranje.
Poslovodenje (management) je organizacijsko področje nalog, ki zagotavlja uresničevanje pri upravljanju postavljenih ciljev, poslovne politike in drugih pomembnejših odločitev iz zornega kota lastništva s podrobnejšim odločanjem v okviru načrtovanja, pripravljanja izvajanja in nadziranja izvajanja oz. iz sprožanja in uravnavanja delovanja podrejencev; z njim se ureja delo drugih. (Turk 2004)
Turk (2004) je sicer uporabil izraz poslovodenje, vendar je iz njegove opredelitve razvidno, da managementa ne razume samo kot vodenje poslov, temveč tudi kot vodenje ljudi. Meni, da je poslovodenje sopomenka za besedo management,
26 Ob izrazu management najdemo v Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004):
menedžment — glej poslovodenje.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 75
ravnateljevanje pa je najvišja raven poslovodenja; izraz ravnanje uporablja za nižje ravni poslovodenja, medtem ko je za Lipovca (1986) ravnanje splošnejši izraz. Turk za management uporablja tudi izraz uravnavajoče upravljanje.
Dimovski idr. (2005: 3) pravijo, da management pomeni »usklajevanje nalog in dejavnosti za dosego postavljenih ciljev in ga tudi opredeljujemo kot ustvarjalno reševanje problemov, ki se pojavljajo na področju planiranja, organiziranja, vodenja in pregledovanja razpoložljivih virov pri doseganju poslanstva in razvoja organizacije«. Biloslavo (2006: 20-28) pa je zapisal, da je management naloga managerjev, ki so strokovnjaki za obvladovanje organizacij in vodenje ljudi - so poslovodniki in vodje.
Rozman, Kovač in Mihelčič (2011: 185) pravijo, da je vsebina managemen-ta oz. ravnateljevanja ali ravnanja »usklajevanje ali koordinacija«. Zapisali so:
Ravnateljevanje ali ravnanje je organizacijska funkcija in proces,
-	ki usklajuje vsa (enovita in ravnalno) organizacijska razmerja in procese same v sebi, med seboj, v povezavi z okoljem in dinamično, da ločene operacije posameznih izvajalcev ostanejo usklajen člen procesa uresničevanja cilja gospodarjenja;
-	ki uresničuje cilje, politiko in strategije, ki jih okvirno določi upravljanje;
-	ki obsega planiranje poslovanja, planiranje organizacije, uveljavljanje organizacije, kontrolo organizacije in kontrolo poslovanja. (Rozman - Kovač - Mihelčič 2011: 185)
Spodaj je predstavljen časovni pregled slovenskih prevodnih ustreznic za management in rabe tujke (po avtorjih):
Hauc (1971): upravljanje in vodenje (upravljanje in vodenje projektov za angl. project management)
Lipovec (1986): ravnanje (za višje nivoje: ravnateljevanje), uravnavanje poslovanja Kavčič (1991: po Ivanku 1982): upravljanje (npr. za angl. scientific management — znanstveno upravljanje) Sršen (1992): vodenje, upravljanje podjetja
Dular idr. (1994): vodstvo,poslovodstvo (kot prevodna ustreznica angl. manager) Mihelčič (1994a): ravna(teljeva)nje
Gradišnik (1994): ravnatelj (kot prevodna ustreznica angl. manager; podpora Mihelčiče-
vemu predlogu) Rozman (1996): ravnanje
Kralj (1998): strokovno obvladovanje podjetja, management (tj. vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom) Hauc (2002): management (projektni management) Možina idr. (2002): management
Turk (2004): poslovodenje, vodenje poslovanja, administriranje Dimovski (2005): management
Biloslavo (2006): management (tj. obvladovanje organizacij in vodenje ljudi) Rozman - Kovač - Mihelčič (2011): ravnateljevanje ali ravnanje Mihelčič (2012a): ravnateljevanje in (v besednih zvezah s predlogom s/z) ravnanje s/z Markič (2014): management
Izraz management je v SSKJ1 in SSKJ2 opredeljen kot (v kapitalistični ekonomiki) vodenje podjetja, oseba, ki izvaja to funkcijo, pa je manager (tudi
76 _ Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
menedžer), tj. (v kapitalistični ekonomiki) vodilni uslužbenec podjetja, direktor, ravnatelj. V Trgovsko-gospodarskem leksikonu (Uhlir 1938) je beseda manager razložena kot podjetnik, ravnatelj, voditelj, upravnik, nadzornik. V Poslovno-or-ganizacijskem pojmovniku (Turk 2004) je ta izraz opredeljen kot poslovodenje, vodenje poslovanja, administriranje. V Slovarju tujk (1974) je menežer opredeljen kot oseba, ki vodi gospodarske, organizacijske ipd. posle. Veliki slovar tujk (2002) razlaga management (tudi menedžment) kot poslovno vodstvo, vodenje, npr. podjetja, zlasti v ZDA; manager (managerka), tudi menedžer, pa je oseba, ki vodi gospodarske, organizacijske in druge posle; poslovodja, tehnični vodja, ravnatelj (npr. ustanove, podjetja). V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 1997) najdemo te razlage besede manager: direktor, upravitelj, ravnatelj. V Leksikonu Cankarjeve založbe (1973) je manager razložen z izrazi vodja, vodilni uslužbenec podjetja, posrednik, zastopnik; managerski sistem in management pa kot oblika modernega vodenja, ki izhaja iz ločitve lastnine in upravljanja: majhno število uslužbencev, nelastnikov, skrbi za organizacijo velikih podjetij; v Velikem splošnem leksikonu (1998) pa je management razložen kot poslovodenje v podjetju. V dvojezičnih (splošnih in strokovnih oz. poslovnih: Šega 1997; Filipovic idr. 2001; Ažman-Bizovičar 1996) angleško-slovenskih slovarjih pa najdemo za ta izraz številne prevode: obvladovanje, vodenje, vodenje podjetja v kapitalistični ekonomiki, gospodarjenje, upravljanje, vodenje in upravljanje, poslovno vodenje, usmerjanje, organiziranje, ravnanje, ravnateljevanje, poslovodenje, poslovno odločanje; za izraz manager pa: upravnik, upravitelj, menežer, menedžer, manager, ravnatelj (banke), ravnatelj, poslovodja, direktor, vodja.
V splošnih slovarjih in (jezikovnih) priročnikih27 (ti niso namenjeni pojasnjevanju terminov) prevladujejo razlage vodenje, upravljanje, poslovodenje, obvladovanje, usmerjanje (uporabnik izbere ustrezen izraz glede na kontekst). V strokovnih slovarjih28 pa prevladujejo razlage vodenje, nadzor, usmerjanje, upravljanje, poslovodenje, ravna(teljeva)nje. Nekateri obravnavani strokovni slovarji vsebujejo razlage oz. sopomenke, ki se skladajo z današnjo strokovno opredelitvijo tega pojma - to so ravnateljevanje, ravnanje, management, menedžment, strokovno obvladovanje. V poslovnih slovarjih (npr. Šega 1997) so ponekod uporabljeni zvrstni kvalifikatorji (npr. publ., upr.), ki pomagajo pri izbiri besede glede na kontekst. Beseda management je razložena v današnjem (strokovnem) pomenu npr.
27	Leksikon Cankarjeve založbe 1973, Slovar tujk 1974 , Slovar tujk 1981, Slovenski etimološki slovar (Snoj 1997), Veliki splošni leksikon 1998, SP 2001, Veliki slovar tujk 2002, Slovar tujk 2006 in SSKJ1, SSKJ2, Veliki angleško-slovenski slovar 1978, Slovensko-angleški slovar 1990, Password 1999, Veliki angleško-slovenski slovar 2006, PONS, Evrokorpus (prevod iz Evroterma).
28	Angleško-slovenski in slovensko-angleški poslovni slovar (Ažman-Bizovičar 1996), Veliki poslovni moderni slovar (angleško-slovenski) (Šega 1997), Mali poslovni moderni slovar (Šega 2001), Slovar poslovnih izrazov v angleščini in slovenščini (Filipovic idr. 2001), Poslovno-or-ganizacijski pojmovnik (Turk 2004), Angleško-slovenski slovar s področja ravnateljevanja in sorodnih področij (spletni slovar).
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 77
v spletnem Angleško-slovenskem slovarju s področja ravnateljevanja in sorodnih področij (ki vsebuje tudi strokovne opredelitve nekaterih pojmov tega področja).
5 Sklep
Obravnavano gradivo slovenskih avtorjev od osemdesetih let 20. stoletja dalje kaže na to, da so njihove opredelitve managementa večinoma usklajene z Drucker-jevo opredelitvijo managementa (2011), da so management naloge (da je to tudi veda in da so to ljudje). Pri tem pa mnogo avtorjev izpostavi usklajevanje nalog kot pomembno sestavino funkcije managementa.
Vendar pa ne uporabljajo vsi avtorji za pojem management istega izraza oz. zapisa. V njihovih opredelitvah tega pojma, v slovarjih in zakonih najdemo poleg sopomenk besede management (npr. ravnateljevanje, ravnanje, strokovno obvladovanje, uravnavajoče upravljanje) - kot prizadevanje za nadomestitev tujke z domačim izrazom - tudi delne ali navidezne sopomenke tega izraza (npr. vodenje, poslovodenje) ter izraze, ki so dediščina preteklosti (npr. upravljanje v pomenu ravnateljevanje) in imajo danes drugačen pomen (diferenciacija pomena).
Zaradi razumevanja ustreznosti oz. neustreznosti različnih poimenovanj za pojem management je izraz management smiselno obravnavati vsaj v odnosu do izrazov upravljanje in (poslo)vodenje, kakor ga obravnava že Rozman (1996). (Lastniško) upravljanje se nanaša na upravljanje lastnine, a se še vedno (neustrezno) uporablja v smislu managementa (npr. upravljanje s človeškimi viri, tj. ravnanje z zmožnostmi zaposlencev). Prav tako se v tem pomenu še vedno pojavljata izraza vodenje (npr. vodenje projektov kot prevod za angl. project management) in poslovodenje. Biloslavo (2006) v okviru managementa obravnava poslovodenje in vodenje ljudi. Beseda vodenje je v slovenščini pred uvedbo tržnega gospodarstva označevala pojem management (in ga označuje še danes - npr. SSKJ1, SSKJ2, SP 2001, Poslovno-organizacijski pojmovnik (Turk 2004: vodenje poslovanja),29 vendar je pomen te besede v strokovnem jeziku danes »zaseden«, vodenje je danes prevodna ustreznica angleške besede leadership (tudi leading), ki je ena izmed nalog managementa. V smislu managementa (ljudi) se uporabljata tudi izraza vodstvo in poslovodstvo, zato bi v zvezi s pojmom management (v splošnem pomenu) morda kazalo razpravljati tudi o rabi izraza (poslo)vodstvo in njegovih izpeljank (prim. vodstvenik v Dular idr. 1994) ali pa iz besede vodenje izpeljati novo besedo (v pomenu management). Uporaba domače besede (npr. ravnateljevanje, ravnanje, uravnavanje, strokovno obvladovanje ali pa katerega drugega izraza) bi lahko vplivala na jasnejše ločevanje med pomenoma besed upravljanje in management.
29 Pojmovnik opredeljuje management kot poslovodenje oz. vodenje poslovanja; prim. tudi Biloslavo (2006): management — poslovodenje in vodenje ljudi ter Kralj (1998): management — vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom.
78 _ Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
Tujka management oz. menedžment je danes sicer že sprejeta v besedišče slovenskega jezika, vendar se še pojavljajo težnje (in tudi potreba) po uporabi in uveljavitvi domačega izraza. Domači izraz bi bilo sicer laže uveljaviti kmalu po prvi pojavitvi pojma v slovenščini. Danes bo to težje, tudi če ga nekateri avtorji že ves čas uporabljajo (npr. Rozman in Mihelčič uporabljata izraz ravnateljevanje). Težnje po uporabi domačega izraza se ne kažejo samo na primeru besede ravnate-ljevanje, ampak tudi z uporabo domačih, sicer delnih ali navideznih sopomenk, kot so vodenje, upravljanje in poslovodenje, ter z uporabo izrazov, kot so strokovno obvladovanje, uravnavajoče upravljanje in uravnavanje. Večina strokovnjakov, katerih besedila smo obravnavali, se sicer odloči za uporabo besede management, redki v zapisu menedžment (kar pa je morda vpliv lektorjev).
Odločanje za prevzemanje tujke ali pa za tvorjenje strokovnega izraza iz lastnih jezikovnih sredstev je v strokovno-znanstvenem jeziku drugačno kot v splošnem, v katerem je uvrstitev »novega« domačega izraza oz. sredstva namesto tujega »posledica ustreznih in pravočasnih izbir pri tvorbi, odnosa uporabnikov do kultiviranja knjižnega jezika, pravočasne razširjenosti nove besede, včasih pa tudi srečnih okoliščin« (Kalin Golob 2001: 235-236). Pri strokovni rabi naj bi bila možnost tvorbe slovenske ustreznice sicer preprostejša, ker »deluje institucija terminološkega dogovora« (prim. Verovnik 200230). Vendar pa morajo stroke upoštevati tudi načelo ustaljenosti v jeziku (Kalin Golob 2001: 235-236). Glede prevodne ustreznice strokovnega izraza management pa med strokovnjaki tega področja ni enotnega mnenja (gl. poglavje Prevzemanje in prevajanje besed management in manager). Sodelovanje strokovnjakov - strokovnjakov managementa in jezikoslovcev - pri nastajanju slovenske terminologije tega področja spodbuja društvo Slovenska akademija za management, ki pripravlja spletni Angleško-slo-venski slovar s področja ravnateljevanja in sorodnih področij. V društvu se zavzemajo za uporabo besede ravnateljevanje.
Raba domače besede ravnateljevanje je že utemeljena in je deloma prisotna v strokovni rabi. »Nova« domača izraza - ravnateljevanje in ravnatelj - uporabljajo samo nekateri avtorji, sicer pa se danes uporabljata predvsem v zvezi z vzgojno-iz-obraževalnimi ustanovami. Beseda ravnateljevanje pa je v tem pomenu izpričana tako v strokovni literaturi kot v slovarjih. Z »novo« rabo v pomenu 'management' bi razširili pomen besed ravnateljevanje in ravnatelj oz. pojmoma vrnili pomen, ki sta ga v preteklosti že imela, kar se je pokazalo tudi ob pregledu pojavljanja tega izraza v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije. Z enim domačim izrazom v slovenščini sicer ne bi mogli zaobseči vseh pomenov besede management, torej vede, nalog in ljudi, a bi bilo manj zadreg pri izpeljankah, ki se nanašajo na ta pojem, a
30 »Strokovni izrazi se [...] spreminjajo le redko in samo v primeru, ko je zaradi nenatančnosti ali kake druge neustreznosti v stroki dosežen konsenz (torej terminološki dogovor o sistematični rabi novega, ustreznejšega izraza). Zaradi težnje in zahteve po ustaljenosti lahko taka sprememba uspe le, če jo sprejme celotna strokovna javnost, če novi termin dosledno uporablja v svojem sporočanju in če odločitev argumentirano predstavi tudi širši javnosti.« (Verovnik 2002: 758)
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 79
so izpeljane iz različnih besedotvornih podstav (prim. Rozman 1996: 6). Ta izraz bi omogočil tudi natančnejše izražanje, saj bi tako lahko razlikovali med vedo o ravnateljevanju, nalogami oz. funkcijo (ravnateljevanje) in ljudmi, ki opravljajo to funkcijo (ravnatelji), ter tudi organom (ravnateljstvo).
Obstaja tudi razlika med strokovno in splošno rabo tega pojma. V strokovnem jeziku sicer obstaja močna težnja po standardizaciji terminologije in strukture diskurza (Gnutzmann 2009: 518), vendar je danes tudi v strokovno-znanstvenem jeziku veliko dvojnic (npr. management in ravnateljevanje).
V slovarjih bi bili v veliko pomoč zvrstni kvalifikatorji (ki jih nekateri slovarji tudi vsebujejo), saj se ob različnih razlagah ali prevodih nestrokovnjaki s tega področja težko odločijo za ustrezen izraz (ki ga slovar včasih sploh ne vsebuje).
Obravnavana besedila in druga gradiva so potrdila, da se je strokovni pomen oz. razumevanje pojma management od časa njegove prve uporabe do danes spreminjal (od managementa - upravljanja (angl. in fr. administration) kot edine oblastvene organizacijske funkcije do managementa - ravnateljevanja kot ene izmed dveh oblastvenih organizacijskih funkcij). Spreminjal pa se je tudi družbeni kontekst, ki je vplival na razumevanje in pojavnost ali nepojavnost te besede na Slovenskem. Nekateri pojmi, značilni za kapitalistično gospodarstvo, in poimenovanja zanje se niso ujemali s pojmi in njihovimi poimenovanji v socialističnem gospodarstvu, kjer se izraz management ni uporabljal (uporabljala sta se npr. izraza upravljanje ter vodenje in upravljanje). Vendar pa novi družbenoekonomski odnosi niso kar takoj vplivali na opuščanje »starega« izrazja ali na njegovo ponovno opredelitev.
Omenjene spremembe so vplivale na rabo številnih sopomenk oz. delnih ali navideznih sopomenk te besede, ki pa so zaradi svoje raznovrstnosti in razlik v pomenu v strokovnem jeziku moteče, tako da se razprava o tem ponovno odpira. Zaradi natančnega izražanja ter glede na večanje pomembnosti evropskega managementa in njegovih področnih različic (Kaplan 2014) pričakujemo tudi večjo pomembnost slovenskih strokovnih izrazov. Tudi tujka management bi lahko dobila svojo slovensko ustreznico. Tako bi kazalo ponovno načeti razpravo o uporabi izraza ravnateljevanje, katerega ustreznost je že utemeljena, a ni splošno sprejeta. Zato bi bilo potrebno razmisliti še o kakem drugem izrazu in/ali načinu, kako doseči dogovor o uporabi novega izraza v stroki. Vodenje je izraz, ki se je v tem pomenu uporabljal v prejšnjem družbenem redu in se pojavlja še danes (tudi v SSKJ1 in SSKJ2). Ker pa v strokovnem smislu izraz vodenje31 ni ustrezen, bi lahko za nadomestitev tujke management - poleg že predlaganega izraza ravnateljevanje - iz njega izpeljali novega (npr. vodstvovanje32 (kot poimenovanje za vedo in funkcijo) in vodstveniki/vodstvenice ali vodstvovalci/ vodstvovalke (za poimenovanje ljudi, ki opravljajo to funkcijo)) ali pa se odločili za izraza uravnavanje in uravnjevalci, glede na to, da je uravnavanje (usklajevanje)
31	Vendar je tudi ravnatelj vrsta vodje.
32	Prim. prevod angleškega izraza governance v politološki in komunikološki vedi s slovenskim vladovanje (Bačlija Brajnik - Červ - Turnšek 2013).
80 _ 
Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
pomembna vsebina managementa. Izraz vodstvenik je bil predlagan že ob pojavitvi obravnavane tujke (v Dular idr. 1994), vendar je bil obravnavan kot neustrezen (Mi-helčič 1994a). Namesto izraza ravnalci, ki se pojavlja kot splošen izraz ali za poimenovanje nižjih vodstvenih funkcij, bi lahko uporabili izraz uravnjevalci, in sicer za poimenovanje nižjih vodstvenih funkcij (ali kot splošen izraz), izraz ravnatelji pa za poimenovanje višjih funkcij. Morda bi z dodatnim predlogom domačega izraza ali pa že samo z odmevnejšim odzivom vseh »poklicanih« na že podane predloge o prevodnih ustreznicah angleške besede management razprava ponovno zaživela in hkrati načela tudi problem oz. smiselnost več prevodnih ustreznic v strokovni oz. splošni rabi.
VIRI IN LITERATURA
Ameriški upravitelj prehrane v Evropi = Ameriški upravitelj prehrane v Evropi, Slovenski gospodar 52 (1918), št. 46 (14. 11.), 8. Angleško-slovenski slovar s področja ravnateljevanja in sorodnih področij = Angleško-slo-venski slovar s področja ravnateljevanja in sorodnih področij (spletni slovar) (http://sam-d.si/ Izrazi.aspx), dostop 30. 6. 2015. Ažman-Bizovičar 1996 = Majda Ažman-Bizovičar (prevod in priredba), Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleškiposlovni slovar, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1996. Bačlija Brajnik - Červ - Turnšek 2013 = Irena Bačlija Brajnik - Gaja Červ - Maja Turnšek, »Go-vernance«: vladanje, upravljanje, vladavina ali vladovanje, Družboslovne razprave 29 (2013), št. 73, 99-119.
Biloslavo 2006 = Roberto Biloslavo, Strateški management in management spreminjanja, Koper:
Fakulteta za management, 2006. Bivši ravnatelj Mohorjeve družbe umrl = Bivši ravnatelj Mohorjeve družbe umrl, Slovenski gospodar 73 (1939), št. 30 (28. 7.), 4. Cambridge International Dictionary of English 1995 = Cambridge International Dictionary of
English, Cambridge: Cambridge University Press, 1995. Češnovar 1989 = Nada Češnovar, Vodenje in upravljanje v visokošolskih knjižnicah: vtisi s seminarja v Veliki Britaniji, Knjižnica 33 (1989), št. 2, 57-69. Daft 2010 = Richard L. Daft, Management, Mason, Ohio: Thomson, 92010.
Digitalna knjižnica Slovenije = Digitalna knjižnica Slovenije (http://www.dlib.si), dostop 30. 6. 2015.
Dimovski idr. 2005 = Vlado Dimovski idr., Sodobni management, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2005.
Dimovski idr. 2014 = Vlado Dimovski idr., Temelji managementa in organizacije, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2014. Drucker 2001 = Peter Drucker, Managerski izzivi v 21. stoletju, Ljubljana: GV založba, 2001. Dular idr. 1994 = Janez Dular idr., Seznam ponujenih ali iskanih domačih besed za tuje izraze: Pirs
in njegov zgled, Delo 36 (1994), št. 97 (28. 4.), 13. Emanuel Josin = Emanuel Josin (1863-1949) (Zbirka Upodobitev znanih Slovencev NUK) (http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-I9QGMYQL), dostop 30. 6. 2015. Evrokorpus = Evrokorpus (http://www.evroterm.gov.si/evrokorpusZ/), dostop 30. 6. 2015. Filipovic idr. 2001 = Nenad Filipovic idr., Slovar poslovnih izrazov v angleščini in slovenščini, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. Gazvoda 1997 = Jelka Gazvoda, Upravljanje človeških virov in razvoj karier v večji knjižnici, Knjižnica 41 (1997), št. 2-3, 57-74. Gnutzmann 2009 = Claus Gnutzmann, Language for Specific Purposes vs. General Language, v: Handbook of Foreign Language Communication and Learning, ur. Karlfried Knapp - Barbara Seidlhofer - Henry Widdowson, Berlin - New York: Mouton de Gruyter, 2009, 517-544.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 81
Goričar 1954 = Jože Goričar, Naši problemi - Od delavskega samoupravljanja k družbenemu upravljanju, Naša sodobnost 2 (1954), št. 7-8, 708-720.
Gornik 1987 = Karel Gornik, Z znanjem in učinkovitim vodenjem v boljši jutri, Javna tribuna 26 (1987), št. oktober, 5.
Gottlieb 2005 = Henrik Gottlieb, Anglicisms and Translation, v: In and Out of English: for Better, for Worse?, ur. Gunilla M. Anderman, Clevedon (UK): Multilingual Matters, 2005, 161-184.
Gradišnik 1994 = Janez Gradišnik, Brez odziva, Slovenec 1. 10. 1994, 33.
Hauc 2002 = Anton Hauc, Projektni management, Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Hauc idr. 1971 = Anton Hauc idr., Upravljanje in vodenje projektov (seminar), Maribor: VEKŠ, 1971.
Iršič — Mumel 1998 = Matjaž Iršič - Damijan Mumel, Ali razlike v tipu lastništva podjetij odsevajo tudi v menedžmentu njihovih marketinških aktivnosti?, Akademija MM 2 (1998), št. 3, 69-74.
Izzivi managementu = Izzivi managementu (http://www.sam-d.si/IzziviManagementa. aspx?cid=55), dostop 30. 6. 2015.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije = Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti), dostop 30. 6. 2015.
Jerovšek 1931 = Anton Jerovšek, Vloge v vseh denarnih zavodih so popolnoma varne!, Slovenski gospodar 65 (1931), št. 40 (30. 9.), 1.
Jerovšek 1989 = Janez Jerovšek, Management med zakoni in avtonomijo, Teorija in praksa 26 (1989), št. 5, 605-607.
Kalin Golob 2001 = Monika Kalin Golob, Med angleščino in slovenščino: prevzemanje in pomenski premiki, Družboslovne razprave 17 (2001), št. 37-38, 235-240.
Kaltnekar 1995 = Zdravko Kaltnekar, Urednikov dodatek, Organizacija 28 (1995), št. 4, 253.
Kaplan 2014 = Andreas Kaplan, European Management and European Business Schools: Insights from the History of Business Schools, European Management Journal 32 (2014), št. 4, 529-534.
Kavčič 1989 = Bogdan Kavčič, Somrak samoupravljanja, Teorija in praksa 26 (1989), št. 6-7, 860863.
Kmet in konzumni direktor pred sodnijo = Kmet in konzumni direktor pred sodnijo, Štajerc 2 (1901), št. 23 (17. 11.), 3.
Kos 1996 = Marko Kos, Iskanje novega smisla dela: elementi za povečanje delovne proizvodnosti, Teorija in praksa 33 (1996), št. 2, 208-215.
Kralj 1998 = Janko Kralj, Management, Koper: Visoka šola za management, 1998.
Krek 1912 = Gojmir Krek, Generalni glasbeni ravnatelj dr. Karl Muck, Novi akordi 11 (1912), zv. 1-2, 14.
Kunst-Gnamuš 1984 = Olga Kunst-Gnamuš, Znanstveno izrazje in proizvodnja znanstvenih pomenov, v: Terminologija v znanosti: prispevki k teoriji, ur. Franc Pediček, Ljubljana: Pedagoški institut pri Univerzi Edvarda Kardelja, 1984, 49-57.
Leksikon Cankarjeve založbe 1973 = Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1973.
Lipovec 1986 = Filip Lipovec, Razvita teorija organizacije, Maribor: Obzorja, 1986.
Markič idr. 2014 = Mirko Markič idr., Pomen nadzora za slovenske vršne managerje, Management andsafety: M&S2014, [Zagreb]: The European Society of Safety Engineers, 2014, 78-86.
Mihelčič 1994a = Miran Mihelčič, V Evropo tudi z ravna(teljeva)njem, samo uspešno mora biti, Delo 36 (1994), št. 108 (12. 5.), 14.
Mihelčič 1994b = Miran Mihelčič, Sto let po Pleteršniku »managerji menedžirajo v menažeriji«, Delo 36 (1994), št. 214 (15. 9.), 13.
Mihelčič 2012a = Miran Mihelčič, Iz dela naše sekcije za izrazje, Izzivi managementu 4 (2012), št. 1, 32-34.
Možina idr. 2002 = Stane Možina idr., Management, nova znanja za uspeh, Radovljica: Didakta, 2002.
Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih naturalnih stanovanj šolskih upraviteljev =
Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih naturalnih stanovanj šolskih upraviteljev, Učiteljski tovariš 66 (1926), št. 43 (11. 11.), 2.
82 _ 
Dubravka Celinšek • Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management ...
Novičar iz Ljubljane = Novičar iz Ljubljane, Kmetijske in rokodelske novice 8, št. 14 (3. 4. 1850), 58.
Odstop tržaškega finančnega ravnatelja = Odstop tržaškega finanč. ravnatelja, Kmetijske in rokodelske novice 56 (1898), št. 28 (15. 7.), 271-272.
Password 1999 = Password, ur. Branko Madžarevič, Ljubljana: DZS, 1999.
Pleteršnik 1—2 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1-2, Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894-1895 (21974).
PONS = PONS, spletni slovar (http://sl.pons.com/prevod?q=management&in=&l=ensl), dostop 30. 6. 2015.
Ravnatelj, ki ne zna čitati = Ravnatelj, ki ne zna čitati, Slovenski gospodar 71 (1937), št. 17 (28. 4.), 5.
Razbojnik - policijski ravnatelj = Razbojnik - policijski ravnatelj, Slovenski gospodar 70 (1936), št. 52 (30. 12.), 7.
Ribarič 1989a = Miha Ribarič, Ustavne spremembe (amandmaji k ustavi 1988), Teorija in praksa 26 (1989), št. 1-2, 61-71.
Ribarič 1989b = Miha Ribarič, Združeno delo v skupščinah po ustavnih spremembah, Teorija in praksa 26 (1989), št. 3-4, 367-370.
Ronda-Pupo - Guerras-Martin 2011 = Guillermo Armando Ronda-Pupo - Luis Angel Guerras-Martin, Dynamics of the Evolution of the Strategy Concept 1962-2008: a Co-word Analysis, Strategic Management Journal 33 (2011), 162-188.
Rozman 1996 = Rudi Rozman, Kako prevesti »management« v slovenščino: management, menedž-ment, upravljanje, poslovodenje, vodenje, ravnanje?, Organizacija 29 (1996), št. 1, 5-18.
Rozman - Kovač - Mihelčič 2011 = Rudi Rozman - Jure Kovač - Miran Mihelčič, Sodobne teorije organizacije, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2011.
Rozman — Kovač 2012 = Rudi Rozman - Jure Kovač, Management, Ljubljana: GV založba, 2012.
Rus 1992 = Veljko Rus, Socialna klima in inovativni management (kratka informacija o kompleksnem projektu), Psihološka obzorja 1 (1992), št. 1, 90-91.
Slovar tujk 1974 = France Verbinc, Slovar tujk, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974.
Slovar tujk 1981 = Stanko Bunc, Slovar tujk, Maribor: Obzorja, 1981.
Slovar tujk 2006 = Slovar tujk: Duden, prevedel in priredil Igor Antič, Tržič: Učila, 2006.
Slovensko-angleški slovar 1990 = Anton Grad - Henry Leeming, Slovensko-angleški slovar, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990.
Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.
Sornet 2011 = Jacques Sornet, Management - DCG7 (http://crcf.ac-grenoble.fr/), dostop 30. 6. 2015.
SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2001.
Sršen 1992 = Janez Sršen, Jezik naš vsakdanji, Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1992.
SSKJ1 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Državna založba Slovenije (zal.), 1970-1991.
SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-2: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Cankarjeva založba (zal.), 2014.
Šega 1997 = Lidija Šega, Veliki poslovni moderni slovar (angleško-slovenski), Ljubljana: Cankarjeva založba, 1997.
Šega 2001 = Lidija Šega, Mali poslovni moderni slovar (angleško-slovenski), Ljubljana: Cankarjeva založba, 2001.
Štular 1968 = Bojan Štular, Samoupravljanje in vodenje, Javna tribuna 7 (1968), št. 71, 3.
Terminologišče = Terminologišče Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (http://isjfr.zrc-sazu. si/sl/terminologisce/svetovanje/strateski-menedzment#v), dostop 10. 9. 2015.
Turk 2004 = Ivan Turk, Poslovno-organizacijski pojmovnik, Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo, 2004.
Uhlff 1935 = Dr. Nemo [= Hugo Uhlíí], Trgovsko-gospodarski leksikon I: A-K, Ljubljana: Umetniška propaganda, 1935.
Jezikoslovni zapiski 21 • 2015 • 2 _ 83
Uhlir 1938 = Dr. Nemo [= Hugo Uhlif], Trgovsko-gospodarski leksikon II: L—Ž, Ljubljana: Umetniška propaganda, 1938.
Veliki angleško-slovenski slovar 1978 = Anton Grad idr., Veliki angleško-slovenski slovar, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1978.
Veliki angleško-slovenski slovar 2006 = Simon Krek (ur.), Veliki angleško-slovenski slovar Oxford, Ljubljana: DZS, 2006.
Veliki slovar tujk 2002 = Miloš Tavzes (ur.), Veliki slovar tujk, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002.
Veliki splošni leksikon 1998 = Veliki splošni leksikon v osmih knjigah 5: Ma-Ož, Ljubljana: DZS, 1998. (Izvirnik: Der Knaur-Universallexikon in 15 Bänden, Stuttgart: VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co., 1991, 1994-1996.)
Verovnik 2002 = Tina Verovnik, Slovensko izrazje odnosov z javnostmi, Teorija in praksa 39 (2002), št. 5, 755-765.
Vila — Kovač 1997 = Antun Vila - Jure Kovač, Osnove organizacije in managementa, Kranj: Moderna organizacija, 1997.
Weiss 2014 = Peter Weiss, Vodkinja, Jezikoslovni zapiski 20 (2014), št. 2, 163-167.
ZGD 1993 = Zakon o gospodarskih družbah (uradno prečiščeno besedilo) (http://www.uradni-list.si/1/ objava.jsp?sop=2005-01-0433), dostop 30. 6. 2015.
ZGD 2006 = Zakon o gospodarskih družbah (http://www.uradni-list.si/1/content?id=73007#!/Zakon-o -gospodarskih-druzbah-(ZGD-1)), dostop 30. 6. 2015.
ZGD-1 = Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah 1-2 (ZGD-1), Ljubljana: GV založba, 2006.
ZGD 2014 = Zakon o gospodarskih družbah (https://zakonodaja.com/zakon/zgd-1), dostop 30. 6. 2015.
ZZ 1991 = Zakon o zavodih (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAK010), dostop 30. 6. 2015.
ZZ-NPB 2006 = Zakon o zavodih (neuradno prečiščeno besedilo) (https://zakonodaja.sio.si/predpis/ zakon-o-zavodih-zz), dostop 30. 6. 2015.
Summary
The meaning, occurrence, borrowing, and translation of the word 'management' in Slovenian
This article discusses the meaning, occurrence, borrowing, and translation of the word management and its synonyms in Slovenian, using material by Slovenian authors published after 1980 and found in the Slovenian Digital Library, dictionaries, and other (linguistic) manuals. The discussion proceeds from the lack of uniformity in translating and writing this term, which has been adopted from English, and the diverse understanding and use of this word or its translation in Slovenian technical texts. The tendency to use a Slovenian expression and also an inaccurate understanding of the concept results in many (seeming or partial) synonyms, such as upravljanje (also 'administration'), vodenje (also 'leadership'), obvladovanje (also 'control'), and ravnateljevanje (also 'acting as head'). The article also examines some of the factors that caused this diversity, such as the impact of changes in the socioeconomic system and the temporal markedness of the word. The meaning of the word management has changed since it first appeared; the social system has changed, which influenced the understanding and use of this word in Slovenia. In addition, the article presents selected arguments for and against the use of the word management or for and against the use of the word ravnateljevanje as a translation equivalent for the foreign word management, as expressed by various Slovenian authors. The form management (and not menedžment, as prescribed by Slovenski pravopis 2001) predominates in the texts studied.