I^Štev.
182. Leto XII.
Maribor, petek 12« avgusta 1938
Cena 1 din
Težkoče češkoslovaškega vprašanja
Ovire zunanjepolitičnih vplivov — Naporna in dolgotrajna posvetovanja — Manifestativni in demonstrativni pogreb žagarja Beyerla — Novi letalski incidenti
PRAGA, 12. avgusta. Po sklenitvi premirja med Rusi in Japonci se zanimanje Evrope zopet v celoti obrača proti češkoslovaški in sicer radi pogajanj, ki so se ta teden pričela in radi srdite konipanje, ki jo je pričel nemški tisk še stopnjevati. Neprestani in vedno koli brezobzirni napadi po vsem tisku Nemčije na Češkoslovaško ustvarjajo tako v republiki kakor po vsej evropski celini atmosfero, ki nikakor ne more dobre vplivati ne na lorda Runcimana, ne na mednarodni položaj, Ako se ta kampanja ne neha, bo Postalo vse prizadevanje v Pragi silno tpžnynq ali celo brezupno.
PRAŠKE KONFERENCE,
Za časa svojega bivanja v Pragi je lord Wa!tpr Runcitnan konferiral s predsednikom republike dr. JEteppšera, pred* sednikom vlade dr, Hodžo, zunanjim ministrom dr. Kroito, ministrom prosvete dr. frankom, delegati sndetskonenišk$ stranke iti delegati nemške soclalnode? mokratske stranke, Z nekaterimi le lord Runeiman konferiral ponovno, vodja sp-, detskih Nemcev Konrad Hcnlcin pa se njegovemu povabilu na razgovor še vedno pi odzval. Tudi tQ Je za položaj značilno. Vse te konference sq bile več ali ntanj samo priprava za posredovanje in Pričetek reševanja celega kompleksa na? rQdnomanjšin8kih vprašanj v ČSR. Dasl se (ord Runeiman o svojih vtisih in mne-diih ne izraža, se je lz njegove okolice ''dudarje izvedejo, da so težkoče mnogo večje kakor se je pričakovalo, Vedno bolj postaja jasno, da središče ovir ni v Pragi, anmau v Berlinu.
RUNC1MANOVO POROČILO.
Lord Runcimap je po prvih desetih dneh svoje praške misije sestavil po? drobno poročilo o položaju, ki ga le poslal angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu. Na podlagi tega poučila sl bo angleška vlada ustvarila svo-1» sodbo lu uporabila, ako bo treba, tudi diplomatska sredstva za vplivanja na Splošni položaj. Že sedaj pa računajo v Londonu, da bo praška posredovalna ml-siia dolgotrajna in težavna. Oglašajo se celo pesimisti, ki pravijo da bodo.poga-tanja sploh brez uspeha, ker so v ozadju sl!e, ki sporazuma nočejo In so razne nesprejemljive zahteve le pretveza za drugačne cilje. Res pa Je. da no kažejo do« bre volje samo Čehi, amnak do neke me-re tudi sudetski Nemci sami, toda uspehi v*e te dobre volje so koncem konca vendarle odvisni le od zunanjepolitičnih vplivov,
SPREJEMI IN POSVETOVANJA-
V sredo Je bU lord Runcliunn ponovno |'ri dr, Renešu In ie konferiral tudi z dr. ‘iodto. Z obema le razpravljal o nadalj-til proceduri posredovanja. Včeraj Je Ponovno sprejel zastopnike sudetskih Nemcev, danes pa bo prvič stopil v osob-"* stlk z delegati madžarske narodne 'hanjšlne, KI mu bodo tudi Izročili opornico s svojimi zahtevami In predlogi, .stočasno sprejema ministrski predsednik
na sudetskonemške stranke žagarja Be-verla, ki ie padel, kakor je biio nesporno uradno ugotovljeno, v spopadu med nacisti in nemškimi socialnimi demokrati, torej brez vsake češke krivde. Pasi je pa bil ta incident le obračun med Nemci samimi, ie napravil tisk v Nemčiji iz tega silno afero Ir, tudi stranka sudetskih Nemcev je razglasila Beyerla za svojega narodnega mučenika. Včerajšnii pogreb se je zato spremenil v novo veliko nemško manifestacijo jn demonstracijo- K pogrebu so Spravili Nemci več tisoč ljudi od blizu in daleč. Krsta je bila ovita v zastavo stranke, oder pa ves okrašene hrastovimi listi, Pevci so peli nacistične pesmi, najprej »Komni Kamerad«, Zbranih je bilo 180 zastav, zadaj so pa korakali nemški uniformiranj oddelki, stranke in telovadci,
GOVOR SENATORJA FRANKA.
Prvj in glavni govornik ie bi| nemški senator Ludvig Frank, ki ie med drugim deiaU »Na tem mestu prisegamo zvestobo za zvestobo. Priklanjamo zastavo pred veličino tvoje žrtve. V vsej bodočnosti boš korakal nepozabljen z nami v naših vrstah. Sovražnik naj ve: JVI1 se ne
bojimo smrti. Na mesto vsakega padlega stopijo novi tisoči, pripravljeni na nadaljnje žrtve, kajti danes velja rek: Zastava je več kakor smrt! To je dediščina frontne generacije, ideje za katero se bojeje-mo, ki je vredna več kakor življenje.« Lord Runeiman je poslal v Glasenvald kot opazovalca angleškega majorja Sut-tona Pratta, ki je prisostvoval pogrebu in tudi s svpje Stranj preiskal vsq zadevo,
NOVI LETAL6KI INCIDENTI.
Med tem sta nastala zopet dva nova incidenta. Dve nemški letali sta preleteli češkoslovaško mejo. Predvčerajšnjim se jp v Libereu spgstjlo na tla nemško vojaško letalo, k: ga je vodil neki gojenec nemške letalske šole bolgarske narodnosti. Letalo in pilota so češka oblast’ n poslala nazaj v Nemčijo. Včeraj pa ie preletelo mejo drugo nemško vojaško letalo med Krmpvim in Onavo, Letelo je ja km daleč v notranjost in se je na meji obdajo g umetno meglo, češkoslovaški poslanik v Berlinu je dobil takoj naročilo, nai pri nemški vladi protestira proti tem kršitvam meje. To je že 78. primer kr-šitv_ od letošnjega 20, maja.
Zapiski
Premirje na posredovanie velesil
INTERVENCIJE V MOSKVI IN TOKIU. PREMIRJE NA BOJIŠČU. RUSI BODO
ŠE BOLJ PODPRLI KITAJCE.
razne politike In delegacijo,
Jr- Hodža
‘•atcrijHi se posvetuje. V sredo Je konfe ral z delegati sudetskih Nemcev, vče dopoldne je poročal parlamentarne VU| odboru šesterice o razvoju prizade Iv'!. sporazum. Danes bo sprejel dr, Madžaru In danes ni! jutri znova
Nemce.
POOREB V GLASERVVALDU.
Med vsemi temi konferencami v Pra jd Je p» b|| včoraj v Olaservvaldu pri 'mrmnnlgu pogreb v nedeljo ubitega čla
PARIZ, 12. avgusta, I? poučenih diplomatskih virov se izve, da je sklenitev premirja med sovjetsko Rusijo in Japonsko zasluga velesil. Anglija, Francija in Amerika so te dni prijateljsko nasvetovale sovjetski Rusiji, naj zaenkrat ne začne vojne z Japonsko, ker bi se konflikt na Daljnem vzhodu težko, lokaliziral in bi nastala zlasti v Evropi nevarnost za noye poostrene spore. Na drugi strani sta pa pritisnili na Japonsko Nemčija in Italija, naglašajoč prav tako, da sedanji mednarodni položaj za vojno Japonske z Rusijo ni ugoden. Obe ti dve intervenciji sta končno dosegli, da je bil sklenjen spo razum o premirju In mirni poravnavi nasprotij na Daljnem vzhodu, Tako v Moskvi kakor v Tokiu se je pa bil OSter boj med diplomacijo in vojsko, ki je hotela vojno. Sporazum o premirju je pokazal, da je vsaj zaenkrat zmagalo stališče diplomacije.
TOKIO, 12, avgusta. Boji med Japonei in Rusi so trajali včeraj vse do poldneva, ko so trobentači na obeh straneh naznanili premirje. S tem so se sovražnosti nehale. Pri Čangkulengu sta ležali obe vojski v strelskih jarkih komaj fiO m oddaljeni druga od druge in sta se šele po premirju oddaljili za 1000 m.
MOSKVA. 13, avgusta. Južno od čang-kufensrlklh položajev je bila včeraj prva konferenca zastopnikov Rusije in Japonske, na kateri se je razpravljalo o črti, na kateri naj stvoje japonske čete. — Druga konferenca bo danes popoldne,
TOKIO, 12. avgusta. DNB. Včerajšnji večerni Usti presojajo premirje med Japonsko in Rusijo precej rezervirano. Listi pravijo, da so tudi borze zavzele stališče čakanja In tranksaclje niso tako žl-\ahue kakor se Je pričakovalo. Po vesteh Iz Slnghlnga Japonci trdno upajo, da bodo Rusi striktno Izpolnili vse pogo-” je-
NEWYORK, 12. avgusta. »Ne\v York Times« pišejo, da se s premirjem med Rusi in Japonci položaj na Daljnem vzhodu ni mnogo spremenil. Nihče ne ve, Če sc incidenti v kratkem ne bodo ppnovili,
Vsekakor je pa izven vsakega dvoma, da hodo Rusi sedaj še boli podprli Kjtajee v njihovem odporu proti Japoncem. V Moskvi se zavedajo, da bi bila ofenzivna vojna proti Japonski mogoča samo sedaj, kajti pozneje bo mogoča }e še defenzivna,
LONDON, 12. avgusta. Ves angleški tisk pozdravlja ponehanje napetosti med Rusijo in Japonsko. Mnogi menijo, daje sklenitev premirja udaree za japonske militariste. »Times« menijo, da se je Japonska prej vdala kakor Rusija, ne da bi vedela, če bodo prizadevanja uspela ali ne. »Daliy Telegraph« pa piše, da so se japonski generali v Mandžuriji tako vklonili, čim so dobili poziv iz Tokia. Razum je Japoncem sam narekoval, da se izognejo zapletijajem z Rusijo.
BERLIN, 12. avgusta, PDDP piše; »Tudi ako je Moskva sprejela japonske predloge glede premirja, to še nikakor ni dokaz miroljubnosti, ampak le ruske zavesti, da je krivda na njihovi strani. Spopadi z Japonci so tipičen primer moskovske politike, katere namen je pripravljati prevratne nemire, Nemčija spremlja z odkritim veseljem prizadevanja Tokia za ohranitev svetovnega miru, Nemške simpatije so na japonski strani, Nemški zunanji minister Je to ob priliki razgovora z japonskim poslanikom ponovno nagla-sil.
ŠVICA SE UTRJUJE.
BERN, 12. avgusta. Turisti, ki so te dni potovali čez Malojski in Bernlna-Pah ter vzdolž tega dela meje, so morah naj zahtevo vojaških oblasti kreniti na druge, manj važne ceste. Pravijo, da Švica po anšlusu to mejo naglo utrjuje.
Borza, C u r i h, 12. avgusta. Devize. Beograd 10, Pariz 11,8975, London 21.29, Ne\vyork 436.625, Milano 22.98, Berlin 175.12, Dunaj 33, Praga 13,08.
Dunjska vremenska napoved za jutri:
Hladnejše, deževno, zapadni vetrovi.
Lord Runeiman v vlogi delfskega orakla
v londonskih »Times« piše Mr, ste-vensou jz Oxforda, da je mogoče primerjati poslanstvo lorda Runeimjna na češkoslovaškem S poslanstvom Pemg-nax'a iz arkedskega mesta Mantineje, katero je moral izpolniti po poročanju Herodota v 6, stoletju pred Kristusom na ozemlju današnje Kirenajke, Tudi tam je obstajala nevarnost, da zaradi pnme-'šanja prebivalstva (Grkov, Libijcev jn tujih priseljencev) in zaradi nemirov med Libijci, da Grki m ozemlje izgubijo. Poslali SQ sle y delfsko prorpčišče s prošnjo za svet, kako naj uredbo.te razmere. Nasvet se je glasil, naj pošljejo tja posred? nika Demonaxa iz mesta Mantinea. To se je zgodilo in Demonas je razdelil prebivalstvo v tri rodove: v tirenske n domorodne Afričane, Peloponežane in Kre-čane in končno prebivalce z otokov. — Ta zgodbica, ki jp pripoveduje Herodot, v mnogočem spominja na okoliščine Run-eimanovgga poslanstva v češkoslovaški republiki. Bila dri prijetna misel, da smatrajo evropske države Anglijo za sposobno, igrati v političnem dogajanju vlogo delfskega orakla
Italija se pripravlja
Letošnji italijanski veliki manevri so končali z nagovorom g. Mussolinia, ki je ob tej priliki povdariali Norost je uda? jati se iluzijam, zločin, ne se pripravljati, ko grme topovi v tolikih delih sveta. Mi se ne udajamo iluzijam in zato se pripravljamo.
Nepriljubljena Srna srajca
List neapolskih fašističnih organizacij $La Čampama* svari »takotmenovane Italijane«, ki neradi oblačijo črno srajco in strankino uniformo. List piše: »Če bi ti ..Italijani” smeli obleči žalostni diplomatski frak napihnjencev, bi ga oblekli rajši ko črpo srajco, To ni povrhna nenaklonjenost, marveč globok odpor, posledica nespravljivega duševnega razpoloženja, ki tava za starimi formami meščanskega življenja. To so večinoma višji uradniki, zlasti pa srednješolski profesorji. To so ljudje, ki v slepem nerazumevanju in prirojenem nezaupanju domnevajo, da pomeni UPŠnia uniforme sprejemanje odgovornosti, za katero bi jih že iutrj utegnili soditi druga sodišča. Tj zahrbtneži. ki se obnašajo kot fašisti, a go vselej pripravljeni ostro kritizirati in prerokovati katastrofe, In ki še danes diskutirajo o osnovali fašizma in v duhu tožijo ga prešlimi časi, tl nenravneži ne vedo, da smo do grla siti vseh. ki v nepravem času prirejajo postne pridige, — da imamo dosti vseh epileptičnih intelektualcev, ki iščejo govorniške tribune, vseh politikarjev, doktrinarcev, ki bi se radi proslavili,.,«
Dva slovanska naroda ISčota poti do svojih src
Varšavski ligt »Nova Rzeczppgpolita« objavlja razgovor svojega urednika ? voditeljem čsl. ljudske stranke msgrjem Staškom. Ta razgovor dokazuje, da je poljska javnost nenavadno dobro poučena o notranjepolitičnih zadevah v ČSR, Poslanec Stašek je informiral poljskega novinarja o političnih hibah Hlinkovg stranke In o resnični razdelitvi političnih sil na Slovaškem, kjer Hlinka nima večine, Izrazil je željo pa skorajšnji združitvi strank, katerih razcepljenost škodi državi, Slovakom in strankam samim, Dalje je poudaril, da vsi čsl. katoliki iskreno želijo, da bi prišlo do poboljšanja odno-šajev med Poljsko in ČSR. žalostna usoda polabskih Slovanov naj bi bilo svarilo:	Poljake je ekspanzija izrinila od
Odre, čshe pa Qd njihove prirodne meje Sodelovanje med Poljsko in ČSR bi koristilo vsemu Slovanstvu,
Ihoehi reoublikanske ofenzive
REPUBLIKANSKE ČETE OBKOLILE MESTO BADAVER. — LETALSKI NAPAD NA VALENCIJO. — ANGLEŠKI PRITISK IN NAČRT ZA PREMIRJE. —
V iVl
Drobne vesti
Maribor, 12. avgusta.
Ako sledimo razvoj svetovnih dogodkov, nam nehote prihaja pred oči igra mačke s miško. Velesile vsiljujejo malim narodom svoje protektorate. Igra se visoka igra za usodo teh narodov, za njihovo svobodno samoodločanje in pro-cvit na eni strani ter hlapčevstvo in izkoriščanje na drugi.
Najboljši primer za to je Češkoslovaška. Nacionalizem, ki se čuti radi ravnanja praške vlade s sudetskimi Nemci ponižanega, je mobiliziral vse, da dobi »zadoščenje«, čeprav ni potrebno sudetskemu Nemcu spregovoriti od otroškega vrtca pa do doktorata niti ene češke besede. Češki Nemci imajo svoje šole vseh vrst, imajo v svojih rokah steklarsko in tekstilno industrijo, s kapitalom pa so udeleženi še v celi vrsti drugih podjetij.
Ako pa na drugi strani pogledamo v kakih razmerah živi nemška manjšina drugo, vidimo, da le-ta nima nobenih šol ter nikakih pravic, opazimo pa tudi, da jih za nje niti ne zahtevajo. Ko spoznamo to, vidimo jasno, da to faktično ni boj za ohranitev narodne samobitnosti nemških manjšin, temveč le boj za eksploatacijo temu primernih držav. Končno pa je dokazala resničnost gornje trditve že svetovna vojna.
Cehi, narod, ki si je vkljub vsem oviram znal priboriti svobodo, so se strnili ter so ves svet, kot tudi svoje sosede presenetili z odločnostjo, samozavestjo in mirom ter s tem odstranili vsaj za nekaj časa grozečo nevarnost novega poboja.
Na teritoriju Češkoslovaške se križajo predvsem interesi Nemčije in Anglije, pa tudi drugih velesil. Sedaj delajo kompromis s praško vlado, pa tudi sami med seboj. Češkoslovaška vlada je demokratična, je prišla od spodaj, v njej so ljudje, ki so narodu darovali vse že v svetovni vojni, z vsem so se postavili tudi sedaj v službo naroda, za njegov procvit in svobodo ter ne bodo odstopili od tega, za kar so se borili. Tak narod s takimi voditelji lahko samo zmaga.
In mi Slovenci? Tudi mi smo imeli nekdaj narodove učitelje in voditelje, kateri so se odločno borili za našo svobodo. Vzeli so jih nam politični boji. Nimamo jih več, da bi nas združevali, vlivali pogum in samozavest v naša srca, da bi dostojno zastopali naše interese ter nas učili značajnosti. Še celo mladina, naša nada, ni enotna, niso enotne vrste delavcev in kmetov, pa tudi nimajo prilike, da bi vsaj tu na severni meji, dostojno manifestirali za močno demokratično Jugoslavijo, ki bi v odločilnih trenutkih znala zavzeti stališče češkoslovaške vlade.
Nismo se še dobro otresli avstro-ogr-skega hlapčevstva, pa že lezemo v drugo, ki je mogoče za nas še usodnejše.
Obramba ne pozna dvojnih pogledov na javno moralo. Naša obmejna periferija si je v boju priborila druge politične poglede, drugo moralo. Ni je še do dna zastrupilo strankarsko sovraštvo, ta gro-bokop vsake uspešne obrambe. Vezi med to periferijo, ki vsak dan vodi težak obrambni boj ir. slovenskim zaledjem niso trdne. Opora, ki bi jo moralo dajati slovensko zaledje, ni enotna, je razdvojena, neekonomska za naša skromna sredstva. Razumevanje za obrambne boje periferije je pregloboko odvisno od političnega strankarstva. Premalo se upošteva psiha brambovcev, ki se odtujujejo radi tega psihi, ki vlada v zaledju. Kontinuiteta je rahla, je ni ali pa celo izpodjeda zaledje obrambne sile.
Čas je, da vsi, ki vodijo, zastopajo in skrbe za narod, to spoznajo, da to spozna tudi ves narod, ker le s skupnimi napori za določeni cilj se lahko kaj doseže.
—k.
»DESETI BRAT« V SREDIŠČU.
SREDIŠČE, 12. avgusta. Krasno uspela predstava Jurčičevega »Desetega brata« v režiji igralca in režiserja Milana Kosiča, ki so jo v nedeljo igrali v Središču ob Dravi na prostem, se na željo občinstva v nedeljo, 14. t. m. ob 3. uri popoldne ponovi na Gradišču.
KALIO OBIŠČE ESTONSKO.
HELSINKI, 12. avgusta. Predsednik finske republike Kalio obišče koncem avgusta Estonsko.
PARIZ, 12. avgusta. Agencija Radio po-l roča iz Barcelone, da se je nenadna republikanska ofenziva ob reki Segre, ki je pritok Ebra, popolnoma posrečila. Republikanci so vrgli nacionaliste iz njihovih položajev, zavzeli več vasi in strateško važnih položajev ter obkolili mesto Ba-daver. Boji se na tem odseku še vedno nadaljujejo. Nacionalisti pošiljajo z vso naglico na sever nove čete, ker na ofenzivo republikancev ob reki Segre niso bili pripravljeni. S tem je ustavljen nacionalistični pritisk na fronti ob Ebru.
VALENCJA, 12. avgusta. Havas poroča: Včeraj je napadlo Valencijo 35 nacionalističnih letal, ki so vrgla na pristanišče 50 bomb, vendar niso napravila po-
^phtip šknHf*
SALAMANCA, 12. avgusta. Stefani. Iz nacionalističnega glavnega stana poročajo, da se napredovanje nacionalističnih čet ob Ebru nadaljuje. Očistile so pokra-
HANKOV, 12. avgusta. Boji severno od reke Jangce se še vedno nadaljujejo in se je kitajskim četam posrečilo zavzeti važne japonske postojanke ter odbiti japonske protinapade. Pritisk na Hankov e razbremenjen tudi radi tega, ker se je idtajskim letalom znova posrečilo poto-;>iti več japonskih ladij, ki so skušale napredovati po reki Jangce. Včeraj so Japonci ponovno bombardirali Hankov in vrgli iz letal na razne dele mesta veliko množino bomb, vendar se je kitajskim etalom In obrambnim baterijam posreči-
jino Sierra de Santa Maddalena. Ujele so 100 republikancev in zaplenile več materiala. V odseku Balbuar pri Villa Nueva della Barca so pdbile več sovražnih napadov sovražnika, ki je izgubil 1000 mož. Zajele so tudi pet tankov. Na estramadur-ski fronti so napredovale za 8 km in ujele 800 sovražnikov. Nacionalistične čete so od začetka ofenzive zasedle 1750 kvadratnih kilometrov ozemlja.
LONDON, 12. avgusta. Stefani poroča, da je sklenila angleška vlada energično zahtevati od generala Franca, da odgovori na memorandum o umiku prostovoljcev. Ako odgovor ne bi bil zadovoljiv, bosta Anglija in Francija segli po represalijah. Prav tako izdelujejo v Londonu nov načrt za premirje med nacionalisti in republikanci. Anglija želi to premirje zato da se prepreči nova nevarnost za evropski mir, ki grozi iz razvoja najnovejših dogodkov.
lo japonska letala pregnati. Pri tem so bili trije japonski bombniki sestreljeni. Kitajci so izgubili dve lovski letali.
LONDON, 12. avgusta. »Daily Tele-graph« poroča iz Kitajske, da zalaga Rusija Kitajsko veno bolj z letali In piloti. Te dni je prispelo v Hankov 50 ruskih bombarderjev, 100 lovskih letal in 1000 ruskih pilotov, ki so takoj stopili v službo vojske maršala čangkajška. Pričakujejo se še novi transporti letal iz sovjetske Rusije.
CRNOGORSKi EKSPRES* V MARIBORU.
Pred dvemi dnevi je prišel v Ma-bor čuden avtomobil, ki je težak 82 kg, dolg pal’20 m in vozi 10 km na uro. bencina pa porabi 2*5 1 na 100 km. Avlo ima samo en sedež, pa sla kljub temu pripotovala na njem dva človeka: eden se je namreč pripeljal kar na karoseriji. To sta konstruktor N. Hadrovič in njegov sopotnik priv. uradnik P. Dragutinovič. Vozilo je tako majhno, da je komaj opaziti pod njima kak motor.
Zanimiva gosta Maribora sla s svojim izumom žc (5 mesecev „na potovanju'1: obšla sta žc vso Zetsko in Primorsko banovino, bila sla tudi gosta Ljubljane, odkoder sta se pripeljala semkaj ,da tudi tu pokažeta svoj „umotvor.“
Avtomobilista uporabljala olje in bencin Shel ter Batine gume. Mariborčane lepo pozdravljata in jih vabita, naj si pridejo ogledati ta novi izum.
Nahajata se na „Mariborskem tednu “ pred čebelarsko izložbo.
VII. MARIBORSKI TEDEN.
Mnogi, ki so nameravali obiskali VII. Mariborski teden, so to odlašali na nedeljo 14. in ponedeljek 15. t. m. v zvezi z narodnim taborom. Ker je tabor sedaj odpovedan, opozarjamo vso našo javnost, da se za obisk Maribora lahko še vedno posluži polovične vožnje ,ki velja za obisk Mariborskega tedna do 19. t. m. Letošnji VII. Mariborski teden nudi s svojimi industrijskimi, trgovskimi in zlasti kulturnimi jubilejnimi razstavami in prireditvami toliko zanimivosti, da zasluži vso pažnjo vsega našega naroda in vse države.
Avtomobilska nesreča. Iz slovenjgraškega sejma se je vračal s tovornim avtomobilom proti Šoštanju šofer Karel Sršen. Na vozu je imel okoli 2000 kg trgovskega blaga. Poleg tega pa se je peljalo z njim tudi 10 potnikov, med njimi pet dalmatinskih krošnjarjev. Ko je privozil do vasi Dobrave, se je prevrnil v obcestni jarek in je še sreča v nesreči,, na ni bilo človeških žrtev. Hudo se je ponesrečil le krošnjar Matišič in si zlomil tudi več reber. Nesreča se je pripetila zato, ker je stal ob cesti nek nemški osebni avto brez luči, katerega pa je šo,-fer prepozno opazil. Tovorni avto leži še vedno v jarku, dočim so ponesrečenega Vlatišiča prepeljali v bolnišnico. Sršen bo caznovan že zato, ker je na tovornern avtomobilu vozil potnike.
Na razbito steklenico je stopil, ko se je ponoči vračal domov 29 letni Avg> Gradišnik od Sv. Marjete ob Pesnici ker je bil bos, se je nevarno obrezal na desnem stopalu. Poškodovanec se zdravi v mariborski bolnici.
Lanski vlom v Selnici pojasnjen' Lansko leto 10. novembra ponoči je bil izvršen vlom v občinsko pisarno v Sel' nici ob Dravi. Vloma je bil osumljen nek) I. Vuntara, vendar pa je prišla zdaj ob' last na pravo sled. Vse kaže na to, da ie bil dejanski vlomilec Al. Pichler, ki sedi v mariborskih zaporih že zaradi drugi}1 vlomov. On sicer vlom zaenkrat taji-vendar pa se zbira dokazilno gradivo je pričakovati, da se bo pod težo doka' zov kmalu vdal.
Zveza naprednih jugoslovanskih ak»; demskih starešin ima svoj redni ob#1* zbor tokrat v Mariboru v ponedeljek dne 15. t. m. ob 9‘30 uri v Narodne^1 domu, II. nadstr. Po občnem zboru je skupno kosilo, popoldne pa skup' ni avtobusni izlet preko Slovenski*1 goric (Cmurek — Apače—Gr. Radgoni1 Radenci—Kapela—Sv. Trojica) v PWJ’ kjer bo skupna večerja. Člani iz Mfjj riboru, ki se nameravajo udeleži^ skupnega kosila — kar moramo sit*8' trati kot našo kolegij alno dolžnost ^ skupnega izleta, naj to čimpreje javij pismeno ali ustno odvetniku dr. K poldu ali prof. Sili. — Mariborski člall’| udeležimo se teh naših prireditev čim večjem številu! Iz Ljubljane 1 drugih krajev je prišlo že prav lep število prijav.	.
Nesreča s kolesom. V Vetrinjski u'lC se je zaletela Milka Zager v kolesa« Mahoviča. Pri tem je dobila poškodb na nogi. kriva je pa sama, ker je nePr .vidno prehitevala.
Bolivija ratificirala mirovno pogodbo
LA PAZ, 12. avgusta. Bolivijski parlament je včeraj končno ratificiral mirovno pogodbo med Bolivijo in Paragvajem. Za ratifikacijo sta glasovala 102 poslanca, nasprotnih glasov pa je bilo le 9. S tem e likvidirana bolivijsko-paragvajska vojna za Gran Chaco, v kateri je ostal zmagovalec Paragvaj.
PRED VOLITVAMI V AMERIKI. VVASHINGTON, 12. avgusta. Letos v novembru bodo v Združenih državah parlamentarne volitve, pri katerih bodo na novo izvoljeni vsi poslanci reprezentančne zbornice, 435 po številu, in ena tretjina senatorjev (32). Obenem bodo pomenile te volitve tudi spremembe na raznih drugih važnih mestih, zlasti guvernerskih. Te volitve ne bodo še odločale o prezidentstvu, ker bodo volitve predsednika unije šele 1. 1940, indirektno pa bodo nedvomno pomembne tudi v tem oziru. Pokazale bodo namreč, ali Rooseveltovi pristaši napredujejo ali nazadujejo. Sicer pa bodo v senatu ohranili demokrati večino tudi v primeru, ako bi bili v novembru na novo izvoljeni sentorji pretežno republikanci. Sedaj imajo namreč 76 mest, republikanci pa samo 16. Pa tudi v reprezentančni zbornici, kjer imajo sedaj demokrati 328, republikanci pa 94 poslancev, ni verjetno da bi demokrati zdrknili v manjšino.
ITALIJANI ZANIKAJO.
RIM, 12. avgusta. Stefani. Že nekaj dni objavljajo razni tuji demokratski listi poročila, da pošilqa Italija v Španijo nove prostovoljce, orožje in streljivo. Zdi se, da je namen teh vesti ustvariti zmešnjavo v trenotku, ko prejema valen-cijska vlada velike pošiljatve in podpore od zunaj.
NA MEJI ČEŠKOSLOVAŠKE.
PRAGA, 12. avgusta. »Češke slovo« objavlja, da grade Nemci proti češkoslovaški meji naglo nove železnice, razširjajo postaje starih železnic in polagajo dvojne tire.
KONEC DVEH MADŽARSKIH DNEVNIKOV.
BUDIMPEŠTA, 12. avgusta. Kot posledica nove rasne politike na Madžar-Iskem sta tu prenehala izhajati dva stara in znana dnevnika »Magyar Hirlap« 1 in »A Nemzet«, ki sta bila v židovskih
rokah. Prenehala sta radi bojkota, ki ga je organizirala protižidovska propaganda.
ITALIJANSKE KRIŽARKE.
LONDON, 12. avgusta. Tukajšnji listi poročajo, da gradi Italija sedaj hkrati 12 novih malih križark. Po tej zgraditvi bo imela Italija 31 križark, kar pomeni, da bo v tem prekašala Anglijo in Francijo.
OBOROŽEVANJE USA V ZRAKU.
WASHINGTON, 12. avgusta. Ameriško vojno ministrstvo pripravlja novo povečanje oboroževanja v zraku. V teku prihodnjega proračunskega leta bo zgrajenih ndadaljnjih 500 vodnih letal največje brzine in najmodernejše konstrukcije.
POMORSKA NESREČA.
KOTOR, 12. avgusta. V pristanišču v Tivtu se je radi silne nevihte potopila motorna ladja »Sveti Arhangel«, last Uroša Raduloviča, človeških žrtev ni, ker so mornarji vse rešili.
HENLEINOVA REKLAMA V PARIZU
Po obiskih v Londonu se je sedaj lotil Henlein velikopotezne propagande za svoje cilje tudi v Parizu, kjer skuša pridobiti v tamošnjih krogih razumevanje za svoje težnje ter dokazati, da so zahteve Nemcev popolnoma upravičene. Pred par dnevi se je pojavil v vseh pariških ulicah ter ulicah večjih francoskih mest velik barvni plakat, ki predstavlja naslovno stran propagandne brošure, ki jo je za francosko javnost napisal sam Konrad Henlein, Kot založnik brošure fun gira Karl Herman Frank, zastopnik Hen-leina in poslanec sudetske nemške stranke v ČSR. Frank vneto skrbi za reklamo ter primerno razpečavanje brošure, ki naj dopove trmastim Francozom, da na, vendarle spregledajo svojo zmoto ter priznajo upravičenost nemških zahtev. Plakat je bojda naravnost ganljiv ter vpliva na francosko javnost kakor rdeča ruta vročekrvnega toreadorja. Plakat predstavlja namreč v kričečih barvah podobo £er meje bodočega nemškega ozemlja. Poleg Nemčije obsega ta plakat vso Avstrijo, velik del češkoslovaške, skoraj tri četrtine Švice, del Poljske, Lotarinško in Alzacijo — previdno pa je izvzeto ozemlje južne Tirolske. Za slehernega Francoza pa je, če nič drugega, že sama zahteva po Alzaciji res dobrodošla reklama za Henkinovo velikopoteznost.
Ruska letala na kitajskem boiilču
USPEŠNA KITAJSKA OBRAMBA HANKOVA. — STOPETDESET NOVIH RUSKIH LETAL IN TISOČ PILOTOV.
Novice
Studentie so preživeli počitnice med obmejnim prebivalstvom
Skupina naših visokošolcev, ki se je po priliki izmenjavala, je sklenila preživeti počitnice med našim obmejnim prebivalstvom. Za taborjenje so si zbrali hribovito faro Št. Danijel nad Prevaljami, tik naše severne meje.
Akademiki so prinesli s seboj pole Hi-gijenskega zavoda za podrobno proučevanje naše vasi in prilik v njej. Na nedeljo so počakali ljudi po maši in jim povedali s kakimi nameni so prišli. Niso prišli zato, da bi jim navili nove davke, ampak da pokažejo svetu, v kakih težkih prilikah živijo. Akademiki so, za nekaj let bodo na odgovornih mestih, zato hočejo videti, kako živi naš kmet. Kmečko prebivalstvo jih je z razumevanjem sprejelo. Kmalu se je prepričalo, da to niso več tisti'študentje, ki hodijo na po-, čitnice pijančevat in ki mislijo, da jim je vse dovoljeno.
Akademiki so razdeljevali med knjige, ki so jih nabrali po naših založbah, pri MP, VD itd. Precej knjig je dala Mladinska Matica; največ jih je bilo narodno obrambne vsebine. Pomagali so kmetom pri njihovem poljskem delu in pri nezgodah, jim pisali prošnje in izpolnjevali tiskovine higijenskega zavoda. Za vse so se zanimali. Kako je z vodo in pomagali pri popravljanju lesenih vodovodov, kako je s cestami, ali je velikokrat suša, kako je s požari. Našli so hudournike, ki napravljajo velike škode,
zraven pa se zanimali za vaške običaje pri porokah, smrtih, na proščenjih. Raziskali so bolezni in napravili porazne statistike o prezadolženosti kmečkih posestev. Videli so, kako delujeta v vasi sadjarska in čebelarska podružnica in govorili s hlodov pred cerkvijo o gospodarskem položaju kmetov doma in po svetu.
Št. Danijel ima 27 hiš in 32 družin, v katerih živi 10 moških in 96 ženskih prebivalcev. Hiše in . koče so raztresene po večini okrog cerkve. V predvojnih časih je vodila narodno zavedna vas borbo za slovensko uradovanje ter za slovenske učne knjige v šoli. Šola je bila ustanovljena I. 1870. in bila do prevrata utrakvi-stična. Pri delu jim je šel zelo na roke in jim pomagal tamkajšnji učitelj g. Grafenauer.
Na enomesečnem taborjenju so dobili akademiki neverjetno jasen vpogled na razmere na naši vasi. Pregradili so tudi prepad, ki po navadi loči inteligehta in nezaupljivega vaškega človeka. Nabrani material bodo oddali higijenskemu zavodu, kateri bo morda napisal kako študijo, vsi bodo pa imeli zavest, da so opravili veliko, čeravno podrobno delo.
Prihodnje počitnice bi si morala vsa akademska mladina postaviti za cilj številna taborjenja po naših vaseh, posebno pa v obmejnih krajih.
uničil posekana in zložena drva v vrednosti za din 6.000'—. Pogorela je ludi trgovina v Moščancih v katero je udarila strela. Celotna škoda vseli požarov se ceni na okrog 150.000'— din. Velika ovira pri gašenju požarov je pomanjkanje vode v Goričkem delu Prekmurja, vsled česar gasilci niso mogli uspešno gasiti. Upravičena je zaradi tega želja posameznih vasi, da sc zgradi čim več globokih vodnjakov.
o. Zgraditev betonske ceste Ljubljana-Bled. V nadaljevanju modernizacije te ceste bo dne 5. sektembra t. 1. prva ofer-talna licitacija za odsek Jeprca-Labore. Proračunska vsota znaša 13,193.469 dinarjev.	J	r
V nedeljo, 14. avgusta 1938 ob 15-30 uri ponovitev - sijajno upseie narodne igre:
„MIKLOVA ZALA*'
v letnem gledališču Sokola Ruše. - V slučaju slabega vremena na praznik 15. avgusta 1938.
o. Znižanje voznine na železnici. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo za udeležence in delegate, ki se udeležijo proslave ob tridesetletnici »Narodno strokovne zveze« v Ljubljani. — Ugodnosti bodo v'veljavi od 1. do 7. sept. proslava sama se bo vršila 3. ih 4. septembra. '
o. Pasji kontumac je odrejen za ljutomerski okraj. Pred dnevi je stekel pes ugriznil dečka, ki pa ga zdravniki najbr-že. ne bodo mogli rešiti, ker je bil prepozno oddan v bolnišnico.
Kulturni film Maribora in okolice
Kakor smo že včeraj poročali, se mudi
v Mariboru filmski režiser in producent g. Hermann Winter iz Monakovega. Ker si je s svojimi kulturnimi filmi pridobil mnogo zaslug za Jugoslavijo, smo ga poiskali v hotelu »Orel« in ga prosili za kratek razgovor. G. Winter živi sedaj že dve leti v Jugoslaviji, večinoma v Beogradu ter ustvarja pri nas kulturne filme. O naših prirodnih krasotah se g. filmski režiser ne more dovolj pohvalno izraziti. Pravi, da je s kamero prepotoval Švico, Nemčijo, Češkoslovaško, Ameriko in druge države, toda nikjer ni našel tako hvaležnega kraja za filmanje kakor pri nas v Jugoslaviji.
Na vprašanje, kaj ga je privedlo v Maribor, je g. Winter odgovoril, da je prišel prav za prav zaradi mariborskih slovesnosti, ki bi jih bil rad filmal. Ko pa je videl naše krasno Pohorje, solnčne vinorodne Slovenske gorice, ko je videl romantični Mariborski otok in slišal slovenske pesmi se je odločil, da filma Maribor in njegovo okolico za velik kulturni film. Zadevno se že pogaja z mest-'iio občino.
Filmski režiser in producent g. Winter je znana osebnost v filmskem svetu. O njem je pisal in še piše ves evropski in ameriški tisk. Njegovi kulturni filmi so - iJ^jmoderneje opremljeni in so vseskozi
■ ■ -i------—i—
na umetniški višini. Za Jugoslavijo se g. Winter odločil po posredovanju našega poslaništva v Berlinu. Doslej je v naši državi dovršil 6 velikih kulturnih filmov. Njegov največji režiserski uspeh je gotovo kulturni film »Ramazanske noči« posnet v Sarajevu. Ta film predstavlja neprecenljivo vrednost ne samo za nas, ampak za ves kulturni svet. Pri tem filmu je sodelovala tudi naša stanovska tovarišica, novinarka Irena Sack iz Monakovega, ki je dobra pomočnica filmskega režiserja.
Ko bo g. Winter dokončal kulturni film Maribora, bo filmal tudi Zagreb. Nato ga bo pot vodila v Albanijo. Dobil je namreč vabilo albanskega kralja, da filma svečanosti ob .priliki 10-letnice pro klamacije kraljevine. S tem bo g. Winter zaključil filmsko turnejo po Evropi in odpotoval na Kitajsko, kjer bo tudi ustvaril več kulturnih filmov.
G. Winter je povedal še mnogo zanimivosti, ki jih je doživel kot filmski režiser, toda tako lepo kot je pri nas, je dejal, ni nikjer. Le škoda, da imamo o Jugoslaviji tako malo propagandnih in kulturnih del. Zato se bo g. Winter še vrnil k nam, kajti tu je našel najboljši kraj za ustvarjanj? vseh vrst filmov.
—ig-
o. Proslava 25-lctnice dušnopastir-skega delovanja evg. župnika Adama L u t h a rja bo 28 .avgusla v Puconcih, G. Luthar je postal 1. 1911 kaplan in je nato po kaplanovanju v ’ v raznih krajih 1. 1913 poslal župnik • V Puconcih. Od začetka izhajanja glasilu prekmurskih evangeličanov „Du-Sevnoga lista“ pa do danes jc. njegov glavni sotrudnik in dolga lela tudi njc-Rov urednik. O proslavi za katero vlada med evangeličanskimi verniki veliko zanimanje bomo še poročali..
o. Gradbeno gibanje v Košakih v zaboju. Letos je gradbeno gibanje v Košatil jako slabo. Košaška občina je izdala doslej samo tri gradbena dovoljenja, "led tem ko lani deset. Zastoj v gradbe-n°sti v Košakih je predvsem poslcdica ^ccej strogih predpisov, ki veljajo v jeleni gradbenem okolišu, v katerem od-°ča mestni gradbeni odbor. Na zastoj pa vPlivajo tudi razmeroma visoke cene stavbišč. ki so na desnem bregu Drave Za 3/a nižje kot v Košakih, in pa višji ^radbeni stroški.
°* Problem prostora pred Jožefovo ®9rkvljo v Studencih. 2c dolgo sc občina
v Studencih trudi, da bi se preuredil prostor pred cerkvijo Sv. Jožefa v Studencih. Samostanski hlev pač ni kraju v okras. Zato je želja studenškega prebivalstva, da se ta problem končno veljavno reši. Občina išče za ureditev tega prostora primerno posojilo, za katerega se že vrše pogajanja.
o. Krošnjarenje v obmejni coni. Nepre stano se ponavljajo primeri, da prodajajo krošnjarji svojo robo v obmejni coni, kar je strogo prepovedano. Zdaj so orožniki spet prijel dva, in sicer prodajalca pre prog Hasana Fazliča in Hosjaka Izidora, ki sta od hiše do hiše ponujala suho robo, o. Napredek Murske Sobote. Izravnavanje terena na Glavnem trgu pridno napreduje. Poštna uprava je dala položili tudi kabel od Delavskega do ma do hotela Krone. Z dovršitvijo kanalizacije in kablov, bo dobil Glavni trg čislo drugo zunanjščino.
o. Murska Sobota. Požari so v Prek murju na dnevnem redu. Od 0. julij do 1. avgusta je bilo nič manj kot požarov samo v soboškem okraju. Po leg stanovanjskih in gospodarskih po slopij jc gorelo v gozdu ,kjer je požar
n. Prepoved otvarjanja novih -gostita in točilnic. V Donavski banovini do preklica ne bodo izdajali dovoljenj za nove gostilne in točilnice. Zadevo so pokrenili sami gostilničarji, ker so se pivnice po banovini tako širile, da je prišlo na priliko v Novem Sadu na vsakih 30—40 ljudi kako krčmarsko podjetje. Nova dovoljenja se bodo izdajala samo takrat, če bodo to zahtevali obči interesi.
n. Stavka mornarjev. Na parniku »Olga Topič- ki je zasidran v šibeniškem pri stanišču in nalaga boksit za Nizozemsko, so mornarji prenehali z delom. Ko so jim obljubili, da se bo posadka povečala za 7 mož, so nadaljevali z delom. — Na parniku »Rada« pa so izkrcali na zahtevo mornarjev 4 neorganizirane mornarje in vkrcali organizirane.
n. Z motornim čolnom pobegnil v Španijo. Z dubrovniškega pristanišča je pred dnevi izginil motorni čoln. Domnevajo, da ga je ukradel nek Ivan Žuljevič iz Vojvodine, da bi pobegnil na njem v Španijo. '
n. Otrok padel v mlatilnico. V vasi Ku-modražu je padel v mlatilnico 13 letni otrok. Zobovje ga je docela razmrcvarilo, da je bil takoj mrtev.
n. V Beogradu je izginila osemnajstletna Olga Milojevič, po poklicu kroja-čica. Njeni starši pripovedujejo, da je bila že več mesecev brez stalne zaposlitve. Vse čakanje in poizvedovanje je bilo doslej' zaman.
n. Trije dijaki iz Linča bi bili kmalu utonili v Savi. Holeč napraviti roman-
Po 23 lelili sc jc povrnil iz Rusije tično potovanje do Črnega morja, so
v domovino 47-letni mizar Ivan Flajšer iz Brežic. Leta 1915 jc bil na ruski fronti ujel, po vojni pa jc ostjil v Krasnojarsku, kjer jc imel mizarsko delavnico. Tam se je tudi oženil z Rusinjo. Zaželel pa si je nazaj v domovino, kar se mu je po velikih težavah ludi posrečilo. Na ruski meji pa so mu vzeli ves denar, tako da je pripotoval do Maribora brez sredstev. Od tu so ga z ženo in otrokom odpremi^ v,Brežice, kamor jc pristojen.
•»
Višek češke filmske umetnosti
PATER VOJTEH"
V glavnih vlogah:
Rolf Wanka in Jirina Stepničkova.
Edinstveni iilm, ki jc dobil na mednajodni filmski razstavi v Benetkah prvo nagrado. Ta prekrasni film »e predvaja do vključno nedelje
v Grajskem kinu.
n. Beograjski in bukareški župan bosta v septembru posetila Atene z namenom, da spoznata administrativni sistem atenske občine, ki ga je uvedel tamošnji župan, na čigar povabilo tudi potujeta. Oktobra poseti Atene tudi praški župan, ki pa bo seznanil grške mestne očete o socialni politiki praške občine.
n. Kongres Zveze finančne kontrole se bo vršil sredi avgusta v Splitu. Razpravljali bodo predvsem o stanovskih vprašanjih.
n. Potres v Zagrebu. V sredo ob 19 uri 57 minut in 21 sekund so zaznamovali seizmografi Zagrebškega geofizičnega. zavoda na Griču zmeren lokalni potres. Izhodišče potresa je bilo v Zagrebački gori. Največji sunek je trajal 10 sekund.
n. Filatelistična razstava v Zagrebu. Hrvatsko filatelistično društvo v Zagrebu bo praznovalo 40 letnico obstoja in 20 letnico izdajanja društvenega glasila. Ob tej priliki bodo v dneh zagrebškega velesejma razstavili najlepše zbirke znamk.
n. Karija za Židi. 15 agentov zagrebške kriminalne policije jc napravilo te dni po mestu racijo pa kavarnah in boljših restavracijah. Največ so zajeli tujih Židov, ki so pribežali iz Dunaja k nam. Razen treh, ki niso imeli v redu dokumentov, so vsi izpuščeni.
n. Na plitviških jezerih namerava neka švicarska družba zgraditi velik hotel, ki bo eden najmodernejših v Evropi.
n. 17 milijonov din za popravljanje in gradnjo novih cest. Za gradnjo nove ceste Crna Reka - Sv. Djordje je predvideno 5,700.000 din; za popravilo ceste Zagubice - Brestovačka banja 5,500.000 din; za popravilo ceste Žugabica - Brestovačka. banja 4,600.000 din; dalje bodo popravili železn konstrukcijo mosta čez Moračo pri Podporici, za kar je predvideno 1,000.000 din. Ministrstvo je razpisalo licitacijo.
si v Celju bili kupili čolnič in ž njim že priveslali do Krškega. Tam pa je v deročem valovju čoln bulnil ob. skalo in se prevrnil. Na srečo so bili slučajno v bližini domačini, ki so jih rešili iz vode.
n. Levinja je povrgla mladiča. V Zoološkem vrtu v Beogradu je povrgla levinja Vera mladiča. Ko je prišel mladič na svet, ga je potegnil lev, ki je bil z levinjo v isti kletki, k sebi in ni dopustil, da bi se mu mati približevala; kar jc pa levinjo zelo vznemirjalo. Zato so morali leva spraviti s kletke. Samica čuva tako skrbno mladiča, da ne more nihče zraven.. Niti fotografirati je še niso mogli z mladičem. Levji mladič je prvi, ki se je kdaj skotil v Beogradu.
n. Stekli pes obgriznii 7 ljudi. V Brčkem je obgrizel stekli pes 7 ljudi; odpravili so jih v bolnico, kjer so jim dali injekcije. Ko so lovili psa, jc nastala po mestu precejšnja zmeda.
n. Sodo namesto žganja je izpil mizarski pomočnik v Varaždinu. Čeprav so ga takoj prepeljali v bolnišnico in mu izpraznili želodec, je mož kmalu izdihnil.
n. 2,500.000 din za melioracijo srednjega Posavja. V Dubočci blizu Slavonskega broda bodo zgradili črpalko, . ki bo metala v sekundi 4.400 litrov vode v. Savo. Tako bodo dobili 11.000 juter .plodne zemlje. Denar so dali; 1,000.000 Din. ministrstvo, 1,000.000 Din je iz fonda za javna dela, 500.000 Din banska uprava Savske banovine. Velika črpalka je začetek javnih del, ki se še nameravajo izvesti za izboljšanje srednjega Posavja.
~DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. 'Prvi dan žrebanja 36. kola so bile izžrebane sledeče številke:
Din 200.000: 3079 62529 Din 80.000: 22360 93685 Din 60.000: 2451 1T114 Din 50.000: 93902 Din	40.000:	97849
Din	35.000:	69624
Din 20.000: 7990 27183 98314 99457 Din	i 5.090 :	46207	98093	99702
Din	12.000 :	22655	70355	72413 75716
Din 10.000: 5920 11557 21081 25379 26124 36765 42147 44033 45092 58408 62834 66771 72539 74441
Din 8000.—:
5681	8996	19259	27377	32574	35866	38517
41039 42079	43304	43750	43771	43830	47780
49700 68230	70284	72029	78871	92500	95423
Din 6000.—:
836	1841	2494	5262	5608	20461	21771
24250 25040	26316	34647	37133	39555	4327'4
47788 48030	55350	60234	65491	65721	71945
75515 77575	77942	89331	91759	95784
Din 5000.—:
1040	3036	9370	14452	16277	17920	28242
32332 47949	48422	49265	54571	56692	60581
66361 72709	73965	81027	85471	88240	88652
Din 3000. :
1575	9036	10689	11396	16334	21236	22041
22871 24865	25671	28866	32223	.36002	39111
40672 40723	40728	41806	44723	50810	54092
54692 56977	58792	83362	94266
Pooblaščena Klavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25.
Stran '4.
»Več er n i k«
V M a r i b o r u, dne 12. VIII. 1938.
Maribor
S pesmijo manifestiramo vero v moč Slovanstva
Slavje češkoslovaško-jugoslovanskega bratstva — Sijajen uspeh praških konservatoristov
Že v dvorani, ki je bila nabito polna se je stopnjevalo navdušenje, da so morali ponavljati pesem za pesmijo. Ko pa so ob koncu zapeli himno »Hej Slovani«, in je vsa dvorana stoje pomagala, se publika kar ni mogla pomiriti. Ploskanja in vzklikov ni hotelo biti konec. Še na ulici pred kino-kavarno je stala množica ljudi, ki je goste navdušeno pozdravljala in manifestirala.
V kino-kavarni sami pa so med tem gostje, obdani od neštevilnih prijateljev povečerjali. Sledile so napitnice. Prvi jih je v zanosnih besedah pozdravil predsednik tukajšnje Jugoslovansko-češko-slovaške lige minister dr. V. Kukovec, ki je poudaril veliki pomen obiska iz tiste Češke, ki je danes vzgled vsemu svetu v odločni obrambi svojih pravic in svoje svobode. S krasno pesmijo so bratje Čehi vžgali v nas plamen slovanske misli, ki je danes bolj kakor kedaj drugič živa. Tudi mi bomo sledili njihovemu vzgledu in vztrajali pri svojih pravicah. Kot drugi jim je izrekel dobrodošlico dr. Lipold kot predsednik zadruge Mariborski teden. Vzbujal je spomina na zletne dni v Pragi, ko so jugoslovanski Sokoli spoznali, kaj zmorejo Čehi. Končar je z vzklikom »vernost za vernost«. Dr. Cvetko je govoril v imenu mariborskih akademikov. Poudarjal je tople simpatije, ki jih ima prav danes bratska ČSR po vsem svetu in seveda še prav posebno pri nas, ki smo s Čehi in Slovaki usodno zvezani. Izrazil je upanje, da jih ob letu 'zopet vidimo in slišimo. Tajnik Češkega kluba g. Kovaf je govoril o čustvih mariborskih Čehov, ki so posebno v zadnjem času veliko mislili na svojo staro domovino.
.V imenu čeških gostov se je nato zahvalil njihov voditelj namestnik rektorja prof Dčdeček nekako takole: »Drage sestre in bratje! Nisem dovolj govornika, da bi vam mogel popisati krasne trenutke,. ki smo jih med vami doživeli, in se vam vredno zahvaliti za ljubezen, ki smo jo pri vas vžili. Posebno v Mariboru, kjer so izrazi simpatij gotovo dosegli višek, nam je narod izkazal toliko naklonjenosti, da vsega zdaj niti prav dojeti ne moremo, in se bomo zavedli'popolnoma šele v Pragi, kjer bomo pripovedovali, kako nas imajo naši prijatelji Slovenci radi.« Navdušeno vzklikanje in ploskanje je sledilo njegovim besedam.
Razpoloženje je raslo in kmalu smo se vsi pomešali, da nisi več vedel kje so čehi in kje so Slovenci. Čeprav smo govorili vsak po svoje, smo se vendar dobro razumeli. Posebna mladina, ki je ple-sala s Čehinjami, ki so bile v krasnih narodnih nošah, je kaj hitro našla kontakt.
Trenutek, ko sta bila prof. Dedeček in dirigent Danon nekoliko sama, sem uporabil, da bi jih povprašal o tem in onem. Oba sta mi bila rade volje na razpolago. Lahkota, s katero so peli, pač ni izdajala, da imajo že deset koncertov za seboj (Novi Sad, Beograd, Sarajevo, Mostar Dubrovnik, Korčula, Makarska, Split, Zagreb, Ljubljana in enajsti Maribor.) Ko so se odpravljali na pot, so bili pač še nekoliko v skrbeh, saj niso poznali naših razmer; toda že prvi nastop jim je pokazal globoke simpatije vsega naroda. Posebno študentje, med katerimi jih je mnogo, ki so študirali v Pragi, so se izkazali. Gospod profesor ima že nekako vzajem-nostno tradicijo, saj je bil on tisti, ki je v Parizu organiziral jugoslovanske študente v zbor »Jugoslavija«, ki se je prav dobro obnesel. Tudi zdaj pripravlja za zimo velik simfortijski koncert, kjer bodo predvajali same jugoslovenske kompozicije. Iz njegove šole je prišlo že mnogo jugoslovanskih dirigentov: P. Miloševič, dr. Vučkovič, D. Šijanec in O. Danon, ki je prišel na to srečno misel, da združil ta zbor. — O. dirigent je »Saraj-lija« in sva se lahko pomenila kar po hrvaško, čeprav zna seveda izborno češko, saj je bil že 6 let v Pragi. Zbor je osnoval letos v januarju z namenom, da bi gojil izključno samo narodno pesem. S tem, je rekel, se da najlažje širiti med narodom slovansko misel in v tej smeri ima namen tudi nadaljevati. Za sabo ima ta mladi zbor že devet koncertov na Češkoslovaškem, tudi v radiu. Povsod so imeli dosedaj še najugodnejše kritike. Za vse te uspehe se imajo zahvaliti spretnemu umetniškemu vodstvu g. prof. De-dečka, ki je na ta zbor seveda zelo ponosen (je vpadel g. prof.). »Naš zadnji namen pa je,« je dejal g. dirigent, da s pesmijo na svoj način manifestiramo svojo vero v moč Slovanstva.«	jad.
Za povzdigo tujskega prometa
Včeraj popoldne je zborovala v hotelu „Orel“ Tujsko prometna zveza in
se je občnega zbora udeležilo 21 delegatov. G. predsednik inž. Šlajmer je najprej pozdravil navzoče odličnike, zlasti okrajna načelnika gg. dr. Eiletza in Šiško, g. Sottlerja, g. inž. Benka, g. dr. Trstenjaka, nar .poslanca g. dr. Vebleta ,g. dr. Jegliča, g. Bodoška. g. Kračnerja in g, dr. štera, zastopnike in župane slovenskih mest, šefa glavnega kolodvora g. Permeta, g. ravnatelja dr. Peršeta, g. dr. Žižka in druge. Predlagal je dalje, da sc odpošljela pozdravni brzojavki ministru za trgovino dr. Vrbaniču in pomočniku di-reklorja drž. železnic g. Cugmusu. Zahvalil sc je tudi mariborski, ptujski in celjski občini za naklonjenost. G. ravnatelj Loss je nato podal letno poročilo, ki je izšlo tudi v brošuri in ima sledeče razdelke: poročilo uprave, razvoj tujskega prometa v letu 1937, zboljšanje tujsko prometnih prilik, propagandno delo, komercialno delo. notranja organizacija in delovni program.
Govorili so še zastopniki naših občili; zastopnik Zveze gostilničarskih udruženj g. Berlič in za Zvezo za tujski promet g .dr. Žižek. G. Zavadlal je za nadzorni odbor predlagal razreš-nico staremu odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Debata vprašanja proračuna ni rešila, ker zborovalci še niso imeli v roka višine dotacij. Tudi članarina bo določena pozneje. Tretjina odbora, ki je z žrebom izpadla, je bila ponovno izvoljena do drugega leta, ko poteče poslovna doba celemu odboru.
m Iz carinske službe. Višji carinski inšpektor Bogdan Cvitkovič je iz Maribora premeščen v Dubrovnik, višja kontrolorja Edvard Vagazzi in Ivo Šavglič sta premeščena v Maribor, prvi iz Viro-vitice, drugi s Sušaka.
m. O komasaciji okoliških občin z mestom se zadnje čase ne govori več. Se .pred meseci tako aktualno vprašanje velikega Maribora je stopilo v ozadje. Kljub temu pa pripravljajo zlasti finančno šibkejše občine akcijo, da se ta problem spravi zopet na dnevni red. Komasacijo oziroma veliki Maribor bi bilo zagovarjati z ozirom na to, da bi se tudi mariborska okolica prilagodila mestu in tujsko-pro-metnim zahtevam Maribora.
m. Brivci iz cele Slovenije se bodo sestali. V Celju bo prihodnje dni sestanek vseh brivcev iz dravske banovine. Sestanek sklicuje Zadruga brivcev in frizerjev v Mariboru. Razpravljali bodo o zaščiti minimalnih cen, o vajeniškem vprašanju in o odpravi mojstrskih izpitov.
m. Žrtev dela. Včeraj popoldne se je pri delu ponesrečil 25 letni tesar Jakob Obreza iz Begunj. Ko je tesal za tvrdko
Glaser v Rušah stavbeni les, se je vsekal pod desno koleno tako, da si je zdrobil kost. Ponesrečenca so nemudoma pre-p Ijali v bolnišnico.
m. Kostanjarji, z obrtno pravico, ki so že lani pekli kostanj in ki želijo v letu 1938-39 peči kostanj v območju mesta Maribora, se vabijo, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 16. do 20. avgusta 1938 med uradnimi urami.
m. Kup asfaltnih plošč na Glavnem trgu je tako visok, da skoraj popolnoma zakriva pekarno g. Čeboklija in krzna-rijo gospe Šoperjeve. Ker imata imenovana obrtnika zaradi tega že dalje časa veliko škodo, bi bilo umestno, da mestna občina ta kup odstrani.
LAMPIONE in ZASTAVICE za DEKORACIJE nudi v največji izbiri V. WEIXL IN SINOVA
m Letno gledališče Sokola Ruše ponovi v nedeljo, dne 14. avgusta ob 15.30 narodno igro v 4 dejanjih: »Miklova Zala«, katero je po romanu dr. J. Šketa napisal Franjo Sornik in katera ]e v režiji opernega pevca, ruškega rojaka g. Vekoslava Janka doživela pri premijeri prodoren uspeh. Premijeri te igre je prisostvovalo nad 3.000 gledalcev. Oglejte si posnetke od prve vprizoritve ki so razstavljene v izložbah tvrdk: A. Macun, J. Benko, Turk & Vremec v Gosposki ulici in automat. bufetn v Slov. ulici. V slučaju slabega vremena se predstava vrši 15. avgusta. Gostje se lahko poslužijo vlaka, ki vozi ob 14.30 iz Maribora, ker se bo predstava začela pol ure kasneje kot običajno. Na svidenje v Rušah!
m. Na češki tehnični visoki šoli v Pragi je diplomiral na oddelku arhitekture in visokih gradenj g. Ljubo Humek iz Maribora.
* Velika tombola JS dne 15. avgusta na Trgu svobode. Glavni dobitki avtomobil Opel, motorno kolo, moderna spalnica, radio-aparat, harmonika itd. Tom-bolske karte po din 5.—.
* S Putnikom v Celovec (Vrbsko jezero). Za gornji izlet, ki ga prireja Put-nik z najmodernejšim avtokarom »Radio ekspres« v ponedeljek, dne 15. avgusta je na razpolago še par sedežev. Vožnja le Din 120.—. Prijavite se takoj pri Put-niku Maribor.
* Tombola gasilske čete Pobrežje bo v ■ nedeljo 14. t. m. Za 2.— din dobite 1500.— din!!
* Združenje trgovcev za mesto Maribor ponovno opozarja, da bodo mariborske trgovine prihodnjo nedeljo dopoldne odprte, v ponedeljek pa ostanejo ves dan zaprte.
* Obiščite našo slovito Rogaško Slatino ob priliki Putnikovega avtobus-izleta v ponedeljek, dne 15. avgusta. Vožnja le Dla 50.—. Takojšnje prijave pri Pntniku Maribor.
Kujtura Leo Frobenius umrl
Nemški kulturni filozof, svetovni potnik in neumorni raziskovalec primitivnih kultur vseh kontinentov Leo Frobenius je nedavno preminul. Kljub visoki starosti je imel namen, potovati v neznane predele Afrike, odkoder je že v prejšnjih desetletjih prinesel premnogo gradiva za psihologijo primitivnih ljudstev, njihov mit, religijo in umetnost.
Napisal jc veliko število knjig, večina znanstvenega gradiva pa je ostala neobdelana v arhivih, kajti za delo, kakršno je zasnoval in le deloma tudi izvršil, je eno človeško življenje premalo.
Njegovo znanstveno delo je temeljito na zbiranju materiala o vseh pojavih Človeške kulture. Velika misel, ki jo je začel Frobenius uresničevati že v 21. letu svojega življenja. Ker je kmalu spoznal, da ne bo mogel sam in sproti urediti ter znanstveno obdelovati snovi, ki se mu je začela kupičiti, je ustanovil več arhivov, od katerih sta najbolj znana »Afriški arhiv« ter »Institut za kulturno morfologijo«.
Najznačilnejše na njegovem življen-skem delu, čigar vrhunec pomenijo knjige »Svetovni nazor primitivnih ljudstev«, »Izvor afriških kultur« in »Naravoslovna veda o kulturi«, je sveži duh živega in organičnega, ki preveva vsa njegova dela, in sintetičen pogled na celoto.
Svoje pojmovanje o nastanku in rasti
kuhture je strnil v eno besedo: nauk o kulturnih okrožjih (»Kulturkreislehre«), Njegov kulturni nazor je prodrl v evropski znanstveni svet že koncem 19. stoletja (i894), vendar pa bo njegov pomen za zgodovine vede o kulturi (kulturo-slovje) znala ceniti šele bodočnost.
m F.
k. Anton Tanc: Kronika delavske kulture v Mariboru. Prispevek k jubilejni kulturni razstavi Maribor 1918—1938. Založila mariborska »Vzajemnost«. — V brošuri na 64 straneh jc prikazal znani mariborski socialistični kulturni delavec Anton Tanc ves razvoj kulturnih prizadevanj mariborskega socialističnega delavstva po ošvobojenju. Knjižica, ki vsebuje mnogo pomembnega gradiva, bo dobro služila tudi bodočim kulturnim zgodovinarjem.
k. Vprlzoritev dramske pesnitve »Breskov cvet«. Danes zvečer ob 20.30 uri bo v Ljudski univerzi gledališka predstava mladih avantgardistov, ki nam bodo prikazali kitajsko dramsko pesnitev »Breskov cvet«. Cene sedežem so 10, 7, 5, 3, 2 din. Tisti, ki ste kupili karte za literarni večer, dobite denar povrnjen pri blagajni, morete pa karto tudi zamenjati za vstopnico k predstavi »Breskovega cveta«.
k. Max Reinhardt v Ameriki. Znani nemški režiser, ki je do nedavnega bival na Dunaju, se je odločil, da bo v Los Angelesu uprizoril Maeterlinkovo »Sinjo ptico« in Goethejevega »Fausta«. Razen
tega bo osnoval filmsko šolo. Število učencev je omejeno na 100; celotna šolnina bo stala 1500. Poleg njega bodo poučevali še: Paul Muni, Eduard Robinson in Norma Shearer.
k. London 3n njegovi poetje. Imenovanje ulic je nekak znak za poetični okus mesta. Posebno zanimiv v tem oziru je London, o katerem poroča »The Poety Revievv«, da je imenoval 26 cest oziroma avenij po Miltonu, 8 po Byronu, 7 po Ruskinu, 5 po Shakespeareju, 3 po Spencerju, 3 po Browningu in 2 po Svvinbur-nu. Po teh statistikah bi bil med Londončani Milton mnogo bolj popularen kakor na primer Shakespeare.
k. Prepovedan časopis. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjenje v Parizu izhajajočega lista »La voce degli Ita-liani« po naši državi.
k. Konfiscirana brošura. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo razširjanje in prodajo knjige »Ekonomska podloga hrvatskog pitanja«, ki jo je sestavil L Bičanič in izdal dr. Vladko Maček. — Konfiscirana je tudi avgustovska številka zagrebškega mesečnika »Pri-vredni list«.
k šolske reforme v Albaniji. Novi albanski prosvetni minister Abdurahman Dibra se je lotil obsežne reorganizacije šolstva, število srednjih šol bo zmanjšane tako, da bo s prihodnjim šolskim letom Albanija imela samo še tri srednje šole: v Tirani, Skadru in Korci. V te šole bodo pripuščeni samo učenci, ki so položili strogi sprejemni izpit in ki morejo
plačevati znatno povišano šolnino. Štipendije za študije v inozemstvu bodo tudi zelo omejili. K tem ukrepom je napotila ministra stalno naraščajoča brezposelnost v duševnih poklicih. Da se omogoči mladini praktična strokovna izobrazba, pa bodo osnovane kmetijske, obrtne in trgovske šole.
k. Izdala Evrope. »Antikomintern Ver-lag« v Berlinu jc izdal te dni že dolgo napovedano knjigo »Vcrrat an Europa«, ki jo je spisal bivši urednik lista »Dres-dner Anzeiger« Karl Vletz. V knjigi je zbrano vse, kar se je v zadnjih mesecih v Nemčiji pisalo o »boljševizaciji« Češkoslovaške. Delo je bilo takoj poslano vsem organizacijam Antikominterne po vsem svetu.
k. Malaria Monthly. V Amsterdamu na Holandskem je pričela izhajati v angleščini svetovna revija za boj proti malariji. V 1. in 2. številki so zbrana poročila o tej bolezni v raznih državah, o zdravljenju itd.
k. Na Baški na otoku Krku se je tudi letos kakor vsako leto vršil festival, ki je postal prava revija krških narodnih pesmi, plesov in nošenj. Mnogoštevilni tujci, ki so festivalu prisostvovali, so polni hvale.
k. Geografski kongres se je vršil te dni v Rotterdamu. Udeležencev je bilo 1200 iz 40 držav. 10% je bilo Francozov. Poleg mnogih konferenc in predavanj so se vršile številne ekskurzije, ki so vedtiO zvezane s takimi kongresi.
Šport
ŠPORTNI USPEHI FINCEV V ZADNJIH 20. LETIH.
Olimpijske igre bodo, kakor že znano, zaradi odpovedi Japoncev, leta 1940. na Finskem. Prav je, da spoznamo športne Uspehe tega malega narodiča, katere je dosegel v zadnjih dvajsetih letih, torej od časa, ko je petrograjska vlada spoznala, da se ni mogoče več upirati naraščajoči narodni zavesti Fincev. Leta 1905 so dobili zlato svobodo in že leto pozneje smo jih videli v Atenah kot zmagovalce v metu diska.
Tudi na olimpijadah so igrali važno vlogo, saj so na vseh zmagali v večjih disciplinah. Kdo ne pozna po imenu in uspehih Pavla Nurmija, ki je na olimpijadi v Anversu leta 1920 postal olimpijski prvak na 10 km, v cross-contryu na .8 km, zmagali so pa Finci tudi kot moštvo. Največji športni uspeh je dosegel za Fince Nurmi leta 1924 v Parizu, ko je priboril svojemu narodu kar sam štiri zlate kolajne. Nič slabše se niso odrezali v Amsterdamu leta 1928, ko so dosegli šest prvih mest in postavili obenem tri svetovne rekorde. Izven Evrope so nastopili prvič na predzadnji olimpijadi v Los Angelesu. Tudi tu so dosegli zavidljiva mesta, najbolje pa sp odrezali v metu kopja, saj so dosegli prva tri mesta. Posebno vidne uspehe so želi to leto v rokoborbi. Kokkinem je bil prvak srednje kategorije ;Pihalajamaki pa v peresni teži in svobodni rokoborbi. Veliki uspehi na zadnji o-■Hmpiadi v Berlinu so nam še dobro znani, posebno Vo smo se začudili, da so zasedli v telovadbi mesto pred nami. Tudi v zimskem športu korakajo Finci od uspeha do uspeha. Od prvih zimskih tekem v Chamonixu pa do predlanskih v Garmisch-Partenkirchenu, opažamo, kako hitro se dvigajo po rekodni lestvici In čeprav ne šteje finski narod niti štiri milijone pripadnikov, je s svojimi velikimi uspehi pridobil polno pravico do ponosnega naslova — olimpijskega gostitelja.
s. Osiješka Slavija v Mariboru. V nedeljo 14. t. m. bo gostovala v Mariboru znamenita Osiješka Slavija proti tukajšnjemu Železničarju.
. s Na mednarodni jahaško-vozaški turnir v Aachen je odpotovala jugoslovanska ekipa. Tekmovalo bo 19 narodov, vendar zaradi odlične forme naših jaha-. Čev lahko računamo na večji uspeh.
. s Jutri se prične kolesarska dirka na 600 km dolgi progi okoli Hrvatske in Slovenije.
• s Praška Slavija in Ferencvaros sta se sporazumela glede termina za odigranje finalnih tekem za srednjeevropski pokal. Prvič se bosta pomerila 4.. septembra v Pragi, revanžna tekma pa bo 11. sept. v Budimpešti
s V .lahkoatletski tekmi med Poljsko in Norveško so zmagali Poljaki v raz-nierju 49:45.
Gospodarstvo
Iz obširnega poročila, ki je bilo podano na včerajšnjem občnem zboru Tujsko prometne zveze v Mariboru, je razvidno, da je lani posetilo razne kraje Jugoslavija 907.935 oseb, za 36.981 manj kot leta 1936. Število domačih turistov se je povečalo od 257.590 na 273.897, zato pa se je zmanjšalo število inozemcev od 687.326 na 634.038. Kljub nekoliko nazadujočemu prihodu tujcev pa se je povečalo število nočnin, in sicer od 5,265.600 na 5,289.113.
Zadovoljiv je bil lani tujski promet predvsem v Sloveniji, kjer je obiskalo naše kraje 190.672 tujcev, za 11.285 več kot leta 1936, dočim je število nočnin za malenkost nazadovalo, od 999.387 na 998.732. Zlasti se je dvignil dotok tujcev iz inozemstva, od 51.857 na 56.190.
Po računih merodajnih mest znašajo dohodki našega narodnega gospodarstva od tujskega prometa na leto okroglo 510 milijonov dinarjev od domačih turistov in
170 milijonov iz tujskega orometa
v Sloveniji
340 milijonov od inozemcev, skupaj torej 850 milijonov dinarjev. Ker pa prihaja k nam približno trikrat toliko tujcev kakor potuje naših v inozemstvo, gre našemu narodnemu gospodarstvu v prid dobrih 150 milijonov. Ce pomislimo, da dosega saldo naše tujskoprometne bilance že polovico salda naše lanske trgovinske bilance, potem je pač pričakovati, da bodo merodajna mesta in sploh vsa naša javnost v bodoče posvečali še večjo pozornost razvoju našega tujskega prometa in vsestransko podpirali stremljenja za njegovo pospeševanje.
Razveseljiva je ugotovitev, da zavzema tujski promet Slovenije že dobro petino celotnega turizma Jugoslavije. Zato se lahko reče, da so imeli naši kraji lani od tujskega prometa najmanj 170 milijonov dinarjev dohodokv, kar dovolj jasno govori za voliko važnost tujskega prometa za gospodarstvo Slovenije.
vprečna cena je sedaj 10.4 centov za funt, franko angleška luka.
g. Dobave. Zbornica za TOI objavlja spisek raznih javnih ustanov, ki razpisujejo dobave, licitacije, prodaje itd. Spisek je interesentom v našem uredništvu na razpolago.
g. Cena živini se je na sejmih na Hr-vatskem gibala v preteklem mesecu juliju za vole 4.50—6, bike 4.25—6, krave 2.75—4.50, telice 4.50—5.75 in teleta 5— 6.75 dinarjev za kilogram žive teže. Pitane svinje so se trgovale po 8—9.50, mesnate svinje pa po 7—8 dinarjev za kg.
g. Dež, vreden skoraj milijarde. Dež, u je padel zadnje dni več ali manj po vsej Jugoslaviji, je sicer marsikateremu izletu prekrižal račune, tako tudi poset-nikom in prodajalcem Mariborskega tedna. kmetu pa je prinesel obilen blagoslov. Po vesteh iz raznih krajev je suša, ki je trajala že več mesecev, zelo škodovala koruzi in so računali, da je bo komaj polovica lanske. Dež pa je rastlino hitro popravil. Koruza si je naglo opomogla in kaže zopet prav dobro. Isto velja tudi za druge kulture, ki so takisto zelo trpele vsled suše. Računajo, da je poslednji dež obvaroval našo državo na poljih za približno pol milijarde dinarjev škode.
g. Premogovnik v Trbovljah bo tudi ves mesec avgust razmeroma dobro zaposlen. Naročila se gibljejo v dosedanjih mejah, tako da bo delavstvo skoraj vse dni v tednu zaposleno.
g.Žlvinska razstava bo v Mozirju 27. avgusta. Priredi jo tamošnja živinorejska zadruga. Razstavljenih bo 49 plemenskih govedi domače bele, takozvane marijadvorske pasme.
g. Od lanske letine koruze, ki je izpadla zelo dobro, je bilo v tekoči kampanji do konca maja izvoženih 60.700 vagonov v vrednosti 614 milijonov dinarjev. Nad polovice te množine je šlo v države, ki plačujejo koruzo z devizami.
g. Beograjski industrijalci ne bodo sklepali z delavci kolektivnih pogodb. Ta odločitev je plod ankete, ki sta jo priredili beograjska industr. komora in Združenje industrijalcev. Rezultat ankete je
ta-le: 1. Kolektivnih pogodb se ne bo sklepalo, ker je želja industrijalcev, da sami regulirajo delo v svojih podjetjih v duhu obstoječih zakonskih predpisov. 2. Kjerkoli je mogoče, naj industrijalci sami povišajo mezde, če so prenizke. Industrijalci bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da zboljšajo gospodarski položaj svojih delavcev-sodelavcev. Oni hočejo to storiti iz svoje volje, ker želijo naglasiti, da delavci nimajo boljših prijateljev od svojih delodajalcev.
g. Uvoz živine v Italijo je ustavljen do decembra. To je sklenilo italijansko ministrstvo financ v sporazumu z ministrstvom korporacij. Ukinitev uvoza velja za vse države, g. Motorni vlaki na progi Niš—Beograd -Zagreb naj bi se po načrtih generalne direkcije državnih železnic uvedli že s prihodnjim voznim redom. Sedaj so v pogajanjih zaradi dobave petih garnitur vlakov, ki se bodo takisto gradili v Tvor-nici vagonov v Brodu, motorje pa bi dobavila tvrdka Ganz v Budimpešti. Motorni vlaki bi vso razdaljo prevozili v 6% urah, doslej pa rabijo dobrih 12 ur.
g. Za novo bosansko transverzalno železnico Čačak - Banja Luka je bila te dni prva licitacija za oddajo del na progi Valjevo - Pričevič. Licitacije se je udeležilo šest tvrdk, vse domače.
g. Nacionalizacija sladkornih tvornic v Bolgarski. Skupina glavnih konzumnih in poljedelskih zadrug na Bolgarskem je kupila te dni dvoje sladkornih tvornic v Rusu in Plovdivu za 100 milijonov levov. Doslej so bili lastniki tovarn Italijani in Belgijci.
g. Velike prodaje bakra je bilo zaznamovati te dni rta londonskem tržišču. Kot kupci nastopajo v glavnem Nemčija, Rusija in Japonska. Baker kupuje skoraj izključno le vojna industrija. Po-
KOMORNI PEVSKI ZBOR PRAŠKEGA KONSERVATORIJA.
je na svojem včerajšnjem mariborskem koncertu dosegel mogočen uspeh. Nudil je pestro revijo češkoslovaških ter južno slovaških narodnih pesmi, ki so jih priredili skladatelji V. Žganjec, J. Malat, B. Čenč, V. B. Aim, J. B. Foerster, J. Sla-venski, J. Plaveč, S. Mokranjac, E. Adamič, F. Lysek, R. Matz in E. Hula. Pevsko zborno tehniko obvlada zbor odlič-,no; kljub temu, da so vsi solisti, zavoljo i česar bi utegnila nastati jakostna neenotnost, so pevci v skupnosti izenačeni ter ustvarjajo pevski corpus, kakršnega slišimo pri nas le redko. Zbor pa ni izvrsten zgolj s tehnične strani, kjer je pokazal vse odtenke sistematične glasovne izobrazbe, temveč tudi interpretacijski: zajema v globino, zavoljo česar je njegovo izvajanje bogato izrazilo vso čustveno razgibanost notranjega življenja, vloženega v prekrasne narodne muzikalne umetnine. V celoti je zbor na visoki umetniški stopnji ter je popolnoma razumljivo, da ga je občinstvo sprejelo s priznanjem in navdušenjem. Dirigiral je je Oskar Dan on, absolvent dirigentske šole moster D e d e č k a, ki deluje že več let zelo uspešno na praškem konservatoriju. Danon je izklesal svoje delo do izrednih fines ter ima veliko razumevanje za stilno dovršeni prikaz narodne zborovske literature. Nedvomno je velikanski umetniški uspeh včerajšnjega koncerta v prvi prsti zasluga tega mladega nadarjenega in ambicioznega dirigenta, ki mu bodočnost spričo njegovih odličnih kvalitet obeta ploden in širok razvoj. Program je izpolnila s solističnimi točkami prav tako izvrstna pianistka Marija Knotkova, absoltentka moj-sterske šole prof. V. Kurza. Z dovršeno tehniko in pravilnim doživetjem interpre-tacijske strani je podala dve klavirski skladbi B. Smetane: »Iz čeških plesov« (Medved, Kokoška) ter J. Luka »Vaško serenado« in zasanjano, globoko občuteno »Ljubavno pesem«. Tudi M. Knotkova je dosegla vsestranski zasluženi uspeh. Včerajšnji koncert je bil pomemben kulturni dogodek, ker je bil umetniški dovršeno zaključen ter nam je v blesteči obr liki posredoval estetski užitek prvega reda.	dc.
Sah
š. V tretjem kolu XV. narodnega amaterskega turnirja v Osjeku, je Sikošek nepričakovano izgubil nasproti Rabaru. Šiška pa je v dobljeni poziciji prekinil v igri z Martiničem. Lešnik je podlegel Rajkoviču. Stanje točk po tretjem kolu je naslednje: Rajkovič 2 in pol, Carev, .Miler, Rabar in Šubarič 2, Avirovič 1 in I pol »1), Sikošek 1 in pol, Šiška 1 (2) itd.
Kruh
Kruh je bil glavna reč v naši do-ftiači hiši, kar smo otroci kmalu dojeli. Ležal je skrbno zakrit v miznici, da niso toogle muhe do njega in da se ni preveč sušil; bil je z mizo vred na najimenitnejšem prostoru v izbi, skoraj bi lahko rekli ko Bog v tabernaklju v farni cer-kvi; samo da ni bil zaklenjen. Vsak, ki ie delal pri hiši, ali drugače kaj pomenil, je lahko prišel do kruha in si ga od-tezal. Otroci smo morali reči vselej: ^Lepo prosim!«, da so nam ga odrezali, 'n se na enakb čeden način zahvaliti. Po-Sebno so gledali na zadnje pri tujih in s9sedovih hišah; kajti kakršno je bilo tvo-^ razmerje do kruha, tako je bilo pri vas sploh. Že zmladega so nas učili tloma, da ne smemo delati s kruhom, ko |vlnje z mehom; vsake drobtine je bilo koda. Kajti pot do kruha je bila dolga, njega se je prišlo v potu svojega °Lfaza, kakor piše sv: pismo. Otroci sa-tni smo pomagali voziti gnoj na njive, notnagali orati, skakali smo preko strica. da so nam okrvavele noge, razbi-Ni grudje v letni vročini, vlačili snopje p0 ostrem strnišču h kraju, pobirali klasje ženjicami, odvezovali snopje pri mlat-
vi, da -smo bili z mlatci vred črni ko j vragi, kar se nam je še nekam imenitno zdelo. Potlej smo gonili vejalnico in brodili z rokami po očiščenem zrnju, ki je uatekalo v nečke. Mleli smo ga doma, ter smo imeli mlin, po kočah pa so ga otroci mleli na žrmlje. Vstal si zarana in mlel do poldne, da si zmlel za kolač kruha. Tak žrmljski kruh je bil črn in resda dvakrat grenak. Vedeli smo ga ceniti.
Ko se je mati pripravljala na peko — včasi enkrat na teden, pozneje, ko nas je bilo več otrok, tudi dvakrat — in postavila kvas, je zavladala vselej nekaka tiha svečanost po hramu. Nihče ni smel po nepotrebnem prihajati v toplo zakurjeno sobo in jo zračiti, ker bi se kruh prehladil. Samo mati je prihajala in se ustavljala ob nečkah za pečjo kot ob bol niku. Odrgrinjala je skrbno prekrito in nekam sivkasto testo, ki je kipelo ko trebuh noseče ženske. Ko so razlezli trije krizi, ki jih je mati udarila po zameše-nem testu, je razdevala testo v krnice in slamnjače, in otroci smo ji ga pomagali znositi v razgreto peč. Ta nošnja se je mogla vršiti naglo, kajti drugače bi se .preveč razhladila vroča peč. V vsem,ka-1 Ko se je ravnalo z moko, da je postala
kruh, je bilo nekaj obrednega: od prilivanja vode do treh križcev, ki so se raz-ezli... in še naprej. Ce se je peka skvarila in sc ni kruh spekel, kakor bi se mogel, je bil prepir v hiši. Oče je krivil mater, da ne ve speči kruha, ona pa njega, da ni pripravil prave moke.
Vselej, kadar je bil prinešen nov ko-ač na mizo, je oče vzel nož, prekrižal cruh po spodnji strani, rekel natiho: »Križi božji!« ter ga prerezal. Otroci smo stali okoli njega in zahtevali, da nam odreže »okoli hrama«, kar je pomenilo precejšen kos, odrezan od srede kolača do kraja. Tak kos je bil po navadi tudi precej širok, da nismo mogli skoz jega kukati na Pohorje.
Tudi v šoli smo se učili glede kruha; brali smo Slomškove drobtinice in si po-navli:
»Ce pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga!«
Prav rtič pa nismo vereli učitelju, ko nam je razlagal o zdravem črnem kruhu, Mi smo bili vedno lačni belega. Tega so pekli doma vsake velike svetke, ob gostijah, kratih in podobnih redkih dogodkih. Pekovskega kruha pri nas nismo kupovali; srečni smo bili, če smo dobili po nedeljah kak dinar, da smo si
ga kupili, ali pa sta nam ga oče in mati prinesla iz mesta.
Pri sosedovih kajpada nisi smel reči za kruh, celo malce braniti se je ' bilo treba, če so ti ga ponujali, in ponavljati: »Nisem lačen.«, pri čemer so pomagali tudi domači: »Ne, ni lačen, pravkar ga je pojedel lep kos!« Dobro, da sosedovi, dobra stara Kranjica ni nič dala na take besede in je rekla: »Ne pravi, otrok bi vedno jedel, tudi pri nas smo imeli ma1 le.« Navada je bila lepa in soseda je prinesla kruh, ki je dišal bolj kakor domač: Otroci smo morali poprositi, nekateri celo skeniti roke in se zahvaliti, preden smo zasadili zobe v dobri sosedov kruh. Da, prositi za kruh je bilo treba precej dolgo; tudi še takrat, ko si že priganjal živino oraču, že sušil na travnikih ih že pasel; prenehalo je to, ko si prijel sam za plug in izoral prvo brazdo ter se uvrstil med kosce. — Tako je človek rasel od omačem kruhu in njegov odnos do njega; vse je teklo v neki tesni čeprav nikjer napisani in zapovedani povezanosti. Kjer ni šlo zlepa, je pela Šiba; po navadi je dosegla svoje. _________________________________ (Dalje.) -
Mal' poloil dar domu na olta
Zanimivosti
Yenan — slavni $tan kitajske 8, armade
Yenan je sicer neanatno, a v§6 ka Kot dva tisoč let staro aesto »a križišču karavanskih cest Ig p@ntralne Azije, y Sianfu, ki je bil nekdaj sedež kitajskih cesarjev. Še danes Je taro vge polno starih kameni tih ©bokov in spomenikov, ki pričajo o	ko	ie
Yenan cvel kot izhodile c§sar§feih karavan v srednjo A?iio. Ko pa so se cesarji preselili v Peking, je ¥§nan izgubi na važnosti in pomen«. m&, ko ga je 193f] zavzela ?namČftUa § armada se je zopet za&l rabati in ra^u. Tisoči vojakov, študentov in Strankinih fimkeionapje.v sq gg Bfigtlili in nastala je prava stiska m §\&nev§-lišča ,kasarne in urade, Toda Ritajpi so si znali pomagat?. V ilovnatih gri-6ih, ki jih je tam VSe pglno, 80 §j
i n f 1 a I Vvl i	■»-» »«, v « r	1 r . . 1 - , i m	m m l« S   1 _ I  
izdolbli — prav šansiju in Senai, se v njih nastani'
akpr prebivalstvo v
XI globoke jame ja [j. Stroški so bili seveda malenkostni. Razen tega se |e jame najbolj varne pyed japonskimi bombami. Toda teh jam niso upopafejlj samo kot podzemeljska stanovanja v njih so naselili gele, univerze, bolni* ee i n cele -r- banke. l^ljub tem« hva*
lijo tujci, ki jih je tam jako mnogo — bodisi kot inštruktorji ftJi opazovali, izredno čistost, ki vlada v mestu.
Po oestah je videti vse polno japonskih uniform. Toda to niso vojni ujetniki, ampak regularna kitajska armada, ki se poslužuje, japonskih oblek in orožja, ki so si ga priborili. Treba je itediti,,.
Japonskih ujetnikov je v mestu le malo, Nesastraženi hodijo okoli in se preživljaj« g poučevanjem =- japonščine, kajti vsak kitajski vejak mera *na= ti nekaj japonskih stavkov; »Tovariš, predaj se,r „Ne bom« te umorili, saj smo si bratje !fS in podobna-v Yenanu imajo poleg nove tiskarne, ki je nastanjena v starem samostanu tudi radio sprejemno postajo, ki je v stalni p fronto in s stenskim časopisom obvešča občinstvo o uspe= hih in neuspehih domačega orožja.
Cie hodi človek po eestan tega prenovljenega mesta rap.ume gangkaiiko^ vo iijavoi „Cim dalj traja Y9jna, tem močnejša bo Kitajska-”
RVSKA EMIGRACIJA V JUGOSLAVIJI
Po podatkih ruske komisije za pomeč ubežnikom, šivi eri nas oknll 31J06 rus, kih emigrantov- Prva leta po vejal jih je bilo 4§,000. Od takrat d§ konca preteklega leta jih ie umrle okreg ?.§oe, a redilo se jih ie same kake 3.068. Število umrlih je bilo vedno večje od Števila rejenih Tudi Število porok med emigranti stilno eada- Po podatkih ruske pravoslavne eerkve v ieegradu je bilo sklenjenih 1, 1929 108 porok, leta 193? pa same ga.
Ruske šole pri nas imajo vse praviee kakor naše, ker poučujejo po našem učnem načrtu. }9?3. leta je bilo v Juge-’ slavij} 13 ruskih srednjih Sel; od teh poučujejo danes samo že 4 ruske srednje šole. To so meška In ženska gimnaglja V Beogradu ter kadetskj korpus in genski institut V Beli Cerkvi. 19|3. ieta je obiskovalo te šole 2.57? dijakov, letos Jih je obiskovalo 85?. — Ra*lišne osnovne šole po Jugoslaviji 611 učeneevj vadržu-je jih Državna komisija *a pomoč ruskim beguncem s sodelovanjem ruskih kole* «ii po naših krajih-
odlomek; iz Banske zgodovine
Sedanji vojni dogodki v Španiji m©6n© spominjajo na čas pred 318? leti. Takrat je v istem času, v poletju, stal ves polotok v plamenih vojne furije. V toku osvojevanja Hi§panije se je kartaianski vojskovodja Hanibal vrgel na Sagunt, ki so ga bojeviti prebivalci junaško hranili, Osem mesecev se je držala trdnjava proti divje naskakujočim Kartašanom. Ko so se pričela rušiti zidovja, so se Sa-gunčani branili dalje pod razvalinami, Ko so slednjič uvideli da bo trdnjava padla, so nažgali na trgu veliko grmado, Mnogi meščani so se vrgli v plamene, V prostovoljno smrt. Mnogi pa so se ? ženami in otroci aaprli v svoje hiše, jih Migali in v njih zgoreli. Kartalani so se ** to trdovratnost branilcev strelno ma«e-vali: kar je bilo 8e moških živih, ao vse pobiH, lenske in otroke na kot sulnje ratdelfli med vojake.
NADLEŽNI VELBLOD V PARIZU
Na lanskoletni svetovni raotavi v Pa« risu so imeli Parižani posebno atrakcijo i velikim velblodom, ki ga je bil pripeljal na razstavo Ben Motkar le Tuatea s prav posebnim namenom. Za nagrado petih frankov jo mogel namreS na njem jezditi kdorkoli ter tako poiskuaitl, kako mu kot Evropcu pristoja jela na velblodu. Tuni« žanu Benu jo šel posel sijajno Ispod rok, tako da se mu ni dalo vefi nasaj v Tunis s svojim velblodom. Odloftil m je, da bo ostal v Parizu m prezimil ter na spomlad znova začel služiti denarce, Sprva je imel velbloda na prostem, ko pa Je zima le prehudo pritiskala, je velbloda enostavno odvedel v svoje stanovanje v uHed des Feuillantines. S tem pa Je zagrešil po pa« riških pojmih velik areb. V hiši so začeli
ogorčene protestirati v§j najemniki in grositi, da be# velbloda napadli tudi dejansko, Naposled pa ie hišni lastnik Senu odpovedal stanovanje, Vendar pa stvar s deložacijo ni šla gladko. Ben se je uprl ter na podlagi najemne pogodbe 4oka?o, val lastniku, da mere imeti najemnik v svejem stanovanju tu® šivali, kakor n, PF. pse, mačke in podobno, Hišnemu P0’ segtniku ni tprej preostalo ničesar dru* gega, kot da je posegel po tožbi, šel je in tožil nadležnega — velbloda. Gibčni Ttmižan pa si je pridobil slavnega fran* eoskega odvetnika Thiodora Vaienevje, ki je znan zagovornik in obenem velik dovtlonei na sodišču in pri raapravah, tako da čeite reši svojega klijenta g dovtipom ali fino šalo, Parižani so prepriča* ni, da bo tudi tokrat njegov klijent ■»» velbloda *= samotano nravdp debil bre« nadalniega,
X Cbarley Chaplin odpravila nov tlim,
Ta mani filmski komik, pisatelj in režiser namerava prikazati v novem filmu brezdomca, Junaka preganjajo no svetu vie moderne nesreče 5 policija mu je ne« nehema za petami, Končno le prijadra v »Nobeno deželo«, kjer najde mir. V tej »Nobeni deželi«, nekaki sodobni Indiji Koromandiji ni ne policistov, ne carinikov In ne graničarjev, Za sodobno umetnost Je vsekakor snaSilno, kako in na kak način ta ameriški avtor v tem nemem filmu krltisira današnji družbeni ustroj,
>< Komemoracija, ki so jo priredili v Moskvi ob desetletnici izgjnotja heroj’ skega raziskovalca in znanstvenika Amundsena, nam Je znova osvežila napete trenutke pred leti. Amundsen se Je dvignil takoj, ko je zvedel za katastrofo, na letalu a napisom »Latham 47«. Na poletu ga Je spremljal znani francoski polami raziskovalec Quilbout. 2e drugi dan jima je nagajal vihar. Približala sta so ponesrečeni posadki Iz »Italije«, ali polarni viharji so bili premočni, da bi mogla pristati. Obenem Je prešla sleherna sled za njima. Ledeni viharji so prekrižali herojski načrt in ju uničili. Skoraj mesec dni Jc križaril ruski ledolomilec »Maligin« okrog kraja nesreče, ali zaman, RešiH so večji del posadke iz »Italijo«, Amundsena ne, Se isto leto m našli ruski mornarji desko, iz katere so razbrali napis; »Latham 47«; našli so Jo v bližini norveške obale. Pozneje so Norvežani z gotovostjo dognali, kje približno leži hladni grob Junaškega znanstvenika. Bo nekje v bližini Medvedjega polotoka hi nekaj pred Splcbergl. Tako je Amundsena pokopala tajna, ki Jo Je hotel razkriti in jo premagati, ko je 11. ;ec, 1911. osvojil Severni pol in ga še 'i2. maja 1926 preletel z letalom.
X Topovska krogla v drevesu. V občini Salaras, na Bavarskem, so podrli ISO let star javor. Pri tem so našli v notranjosti debla topovsko kroglo iz časov, ko so se v Allgfiu Napoleonovi vojaki bojevali z Avstrijci,
X Poljski ataše se zaletel z avtom v mrtvaški voz. Poljski ataše K- Wl§z-bionski je zadel na poli v Karlove Yary y mrtvaški vo?.. Težko se je ranil in Si prelomil obe nagi. Njegov spremljevalec je bil na mestu mrtev.
X Junaški župnik. V občini čabefi (Madžarska) so se pn nilatvi splašili štirje konji, upre?enj v veig, avfgli voznika in dirjali proti 130 deiaveem, aaposlenim pri mlatiinem stroju. V sadnjem trenutku se je evangelijski župnik Aleksander Horvath, velikan po postavi, pevzpl na vo;? in je konje, ki so se trikrat pei?kušali zaleteti med delavce, okrenil v polje, kjer jih je šele po enourni divji dirki mogel ukrotiti in pomiriti- Ko pa je šupnik hote! stopiti z voza, se ie prijel m sreg in se ?grudii mrtev na tla. Od prevelikega napora ga je ?adeia kap.
x Vladar 13,W§ otokov, Tq j@ sultan Hasan Nunidin Iskan.der 11., ki ga bodo te dni v navzočnosti zastopnika angleške via4§ kronali ga kralja, Qn je vladar maledivangkega otočja v In= dijskem oceanu (®90 dmiij od Ceylona) in ima svojo reaidenso na otok« Mali: Ponosno se imenuje vladarja otokov in 18 pokrajin, dasi jih v re§--
nici ni toliko. Prebivalstvo je mohame: danske vere in šteje kakih 70.000 duš..
x „Ja? s«m earl« v dem« r«§kih emigrantov v San Prgneispp je bivši polkovnik oaristične ruske 'armade Bogdanov^ naenkrat zblaznel, pog?a= bil sekira in * vgkrikom! šem. ear Nikolaj, jaz hočem pobiti boljšaj kel“ plan» nad upravitelja tega doma, barona Korfa, in druge tovariše. Alarmirana policija je še pravočasno pri= spela, da je preprečila večjo nesrečo. A Sele po hudi borbi so * megh pobesnelega moža razorožiti in zvezati. Medtem je bil že težko r-apii pet svojih prijateljev, ki jim zdravniki npajo rešiti življenje. Bogdanoviča so pre= peljali v blaznieo,
X Parne cestne pometačlee. Rgr munski listi poročajo o korypeiiski aferi, ki je dvignila veliko prahu. V mestni upravi v Sofoei je revizija ugotovila velike sleparije, vsied katerih so mestne finance oškodovane za težke milijone-Višek vseh sleparij pa je to, da ie bilo več dam iz odličnih družabnih krogov nastavljenih kot. oestne pemetaSlee in so skozi leta prejemale plaže, dasi nobena niti enkrat ni vsela v roke kake eestne metle. Državno pravdništvo je uvedlo strogo preiskavo.
X Nenavadna ljubavna tragedija se je odigrala v Ponte Pattolo v Italiji- Tam *e 70 letni delavec gantoveeehiO svojo 78-letno ljubico, ko sta se iz malenkostnega vzroka sprla, s pal|eo tako silovito udaril po glavi, da ji je prebil lobanjo in je starka kmalu izdihnila, Starca morilca so zaprli.
Pes raill otroka, Ig Regensburga poročajo: Neka mlada zakonska dvojica je s triletnim sinčkom napravila izlet k Donavi. Tam se je otrok Igral z ladjico in pri tem padel v vodo, kl ga je odnesla, ne da hi oče in mati, počivajoča na bregu, to opazila, Šele ko je mimo njiju pla-
nil v vodo velik pes volčjak, sta videla, kaj se je zgodilo. A njuna prestrašeno?*1 se je takoj spremenila v radost, kaiti pes je že bil pograbil otroka in ga živega prinesel na breg. Štirinožni reševalec, če-gar lastnik je neznan, se je ačividno po tenal okoli, zapazil kaj se je otroku zgodilo, in mu takoj priskočil na pomoč. Po svojem junaškem činu pa se pes niti pobožati ni pustil, nejevoljno je zarenčal in se nato izgubil v logih.
X, Devet novinarjev je našlo smrt pod ruševinami letala. V bližini Debrecina se je dogodila strahovita letalska nesreča, ki je zahtevala smrt devetih madžarskih novinarjev, Novinarji 50 se peljali na le* tajski mi.ting, ki bi se naj vršjl v Debre-
ginu na Madžarskem-
X »Rdeče morje«; v Benečiji. V tovgl-skem jeseru V Benečiji opažajo že nekgj dni, da voda rdeči. Pojav je nastal vsied velike rnnožjne sladkovodnih alg: Preiskuje ga naravoslovni muzej V
genetkah-
H. Neve uniforme dobijo italijanski državni uradniki. Zimske bodo iz temnomodrega sukna, letne pa iz belega platna:
* Prepožrešna lisica. Kakor poročajo li yebewila v švici, je tam ponoči v neki kgkošnjak prišla lisica in podavila vseh jao kokoši. Pri tem se jo tako nairia ,da ni mogla ves pobegniti ,in tako jo je doletela zaslužena smrtna ka?en;
X Fatriotičen samomor, V Tokiu si je S sabljo prerezal grlo 80 let stari upokojeni generalni major- Nishiyama. Zapustil ie nismo, v katerem pravi, da mu vest ne dopušča, da bi mirno živel v
Sgpziji v času, ko je domovina stiski. ishiJfama se je bil udeležil ruskorjaponr ske vojne 1904tQ§ pred Port Arthurjem kot poveljnik polka,
X Nov polet v stratosfero hoče tvegati v septembru poljski kapitan Bur-šynski. Balon, ki ga gradijo v Varšavi, bp največji izmed dosedanjih stratosferskih balonov, pri tem pa tudi najlažji. Ves ie jekla in aluminija bo imel polovico manj teže, kakor balon ameriškega majorja Stevensa, ki je leta 1915 dosegel višino skoraj 23.000 metrov in postavil e tem svetovni rekord. Veliko instrumentov ,ki so takrat gjnšili Stevensu, bo vzel s seboj tudi Burzynski, Stavila mu jih je na razpolago ameriška National Gepgra-phie Seeiety,
X Stare pariške tramvajske vagone namerava kupiti država Mandžukuo. Vršijo ae že pogajanja s pariško tramvajsko družbo. Gre za nakup kakih 2000 električnih vosov, ki so večinoma še v brezhibnem stanju,
X Podzemeljsko gledališče, v ruben-landski podzemski jami v Harzu se nahaja edinstveno gledališče v Nemčiji, V Baumannovi jami, ki je ena najlepših podzemskih jam v Nemčiji, §0 v Goethejevi dvorani napravili naravno gledališče za ljudske igre, na katerih pa smejo nastopati samo laiki.
Razno
JABOLKA
po din 2— ga kg oddaja Kme tijska drufcba. Meljska -c- 1J-60
NOYO|	NOVO«
Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice tn uteži- Izdelava precizna, cene smerne! Maksa Kert, Aleksandrova 19.	70
IZBORNO 8TAJERSKO VINO IN TSCHEUOIJCVO PIVO dobite na Mariborskem tednu v Šotoru Preiernova klet, V Preiernovi in Ooaposki ulici. Priporoča ie Tralenik Karl in Angela._____78
MADRACE. OTOMANE KAUCE .
»deluje solidno in poceni M, sterbal Meljska Z- ______1*
KOCE ODEJE is vate, volne, ouha, kakor tudi tvllo In klote ta, odeje kupite naicenoje pri tvrdki »Obnova«, T- Novak, Jurfil-čeva 6.	185
SPREJMEM DIJAKINJO nižjih razredov srednjih šol iz beljSe družine. Pomoč pri učenju. Naslov v upravi tega lista. 229	Stanovanle iiie
	DIJAŠKA STANOVANJA za dve mlajši srednjnšolki iKem- Prednost, kier možna nemške konversacila. Naslov v upravi- 178
aospop ki me le danes iskal za mesto hllnlk« nai pasti naslov v upravi VeCernlka, da se javim z ženo pri njem. 237	
	Isliiild
OO8PODA ali gospodično sprejmem v vso oskrbo. Krpanova ulica 25, studenci. 349 Posest	
	
VEe STAVBENIH PARCEL na prodal. Lepa lega, Vpraia-d; Stehllk Katarina, Studenci, kopaliiče, 240 Sfiitbo dom	posebno poceni Tehstllana BOitefeldl M«rlb»r, aoiposk« ul. 1*
Učemo RAZNASALCA KVASA * !£»tnim kolesom in neka) kavclle. VpraS*« PH Vrhuncu. Maistrova 17. 234	Prosto voliti a licMi pohištva in drugih piedmetov bo v suboto ob 3. mi v Ffsn* čiškanski ulici 21/11. nimma
VEC TAPETNIŠKIH POMOČNIKOV sprelme takoj »Obnova« P. Novak. Jurčičeva 6, 238	
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR, v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA r Mariboru. Iaha)a raven nedelje in prašnikov vsak dan ob 14. «rli Velja aa mesec j^rejeman v upravi ali pp poiti 10 din« dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredniitvo lo uprava« Maribor, j&omU&ka ul. 6- Telefon uredništva in upra*^
H* 33-6Z. PaStal ickavnl račan it-11*409.