Poštnina platana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena poHumezui številki Din 1*58.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino« industrijo in obrt.
tt n \ * * *'
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 24. marca 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 33.
Dr. Itud. Marn:
Gospodarsko stanje Dravske banovine;
Splošna gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, je prihajala polagoma tudi v Jugoslavijo,, ki je ito krizo precej kasneje občutila kot druge države. Med zadnjimi banovinami v državi je bila Dravska banovina, ki jo je zadela kriza. Vzrok temu so bile precej urejene jcreditne razmere, ne prevelika napetost med aktivno in pasivno obrestno mero in pa majhna skoro nevidna spe-kulativnoet, ki ni mogla povzročati večjih trzavic.
(Ko pa se kriza drugod bliža vrhuncu, jo. v Dravski banojvini danes, n&jbblj občutimo. Za to ugotovitev je najbolj značilna statistika fconkurzov in prisilnih •poravnav izven konkurza. V Dravski banovini je bilo v prvih dveh mesecih tek<?£®£a '^fa otvorjeuih 18 konkurzov in. 20 prisilnih, poravnav, s katerim številom stoji Dravska banovina na p r -v e m meslbu-v državi.
I i 1 . .. < 1 :	*	k	'
,, Današnje gospodarsko stanje v Dravski banovini hočem v kratkih potezah opisati, ozirajoč se na industrijo, trgovino in obrt. ru ,
Vse stroke gospodarstva:	trgovina,
industrija in obrt tožijo, da splošno nazadujejo in, da letos ne bodo več zmogli davkov, vsled česar se odjavljajo tako trgovine kakor obriti. Glavni vzrok so oi«ki© cene kmetijskih produktov in živine, ki niso v mikaketm razmerju s cev nami obloge in obutve ter drugih obrtni dn industrijskih izdelkov, zato se-Ijaik deloma ne more kupovati, deloma se on in delavec do skrajnosti omejita v potrošnji teh predmetov.
Opazilo se je, da je te v enem ere?u gospodarsko stanje zadovoljivo in da tam uspevata tudi trgovina in. obrt. Vzfok je naraven. Edino v dotičnem srezu (Slovenske gorice) so jabolka, ki jih v veliki meni pridelujejo, prav dobro uspela .in so se za razmeroma visoko ceno prodala v inozemstvo. Vsled tega je prišlo med seljake obilo denarja, kar je ugodno vplivalo na splošno gospodarsko stanje tega sreza. Pristaviti moram, da les ne igra v tem srezu nobene gospodarske vloge in ga še primanjkuje. za normalno porabo.
Industrija je v težkem položaju ne samo radi (manjšega odjema izdelkov, ampak v glavnem radi neprestanega znižanja cen surovih in polfabrikatov, vsled česar industrije nikoli ne morejo pravilno kalkutlirati in jim konkurenca prevrne vsako kalkulacijo. Tudi če je produkcija večja kot poprej, ko je podjetje še imelo dobiček, mora slediti vsled navedenega dejstva izguba.
Kjer j© večja industriji, od katere za-visi tako rekoč celotno gospodarstvo kraja in okolice, je poslovni (promet ze-
lo	reduciran, n. pr. v Trbovljah ima redukcija premogovnika za posledico 30 do 45% zmanjšanje poslovnega prometa.
Kaj navedem položaj nekaterih večjih industrij.
K u d a r s k a industrija na jveč trpi, ker ni odjema premoga, za druge rude so pa cehe tako nizke, da se ne izptačA obratovati. Tako je položaj za svinec, ki ima svetovno oetoo. Mežica komaj životari, svinčeni rudnik Sitarje-vec v litijskem srezu je popolnoma prenehal z obratovanjem in odpustil 280 delavcev.
Tekstilna industrija se dobro uspeva, le da ne dela s polno kapaciteto. Podrobno povedano de'ajo teks-tilite industrije v Kranju dobro, d očim je velika tkalnica in (predilnica -v Tržiču reducirala obrat, istotako predilnica v
Litiji, na 5 dni v tednu. Kljub temu sta se ustanovili dve dovi tekstilni industriji in sicer v Celju za izdeloVahje bombaža ih bombaževe tkanine za čiščenje strojev ter v Mariboru nova tkalnici z moder.iiimi stroji, tekstilna industrijska driižba Kočevje je portino-žila delavstvo, dočitij je Tekstilna istd-tam skrčila deloviit čas ža polovico. Ma-
li	pletiiljski obriti p£ Želo nazadujejo.
Lesna i ii dušik r i j a kaže ponovno iiažadovanje ih je zla si i veliko vodnih žag popolnoma opustilo obratovanje. Stavbni les dobi še deloma odjem doma, eksportira se ga pa za 70% mah j, ker je konkurenca v inozemstvu (Rusija) prevelika in se tudi ne gradi toliko radi splošne gospodarske krize.
iFapirhia ILhidlu siri ja je tudli nazadovala ih reducira obrate. Vevškk papirnica n. pr. vzdržtije, keir ima močan rezervni fond.
i0 e v 1 j a r s k a i h u s n j a r s k a industrija občutno nažadUje; V Tržiču so vse liri tovarne čevljev reducirale obrate, tovarna Wosohhagg v Šoštanju dela (le s 40% kapacitete, tovarna Lau-rič, Konjice, je reducirala usnjairno za 30 odstotkov.
Kov i n s k a irtdustrija je zelo reducirala obrate, n. pr. Guštanj, dočith je Kranjska industrijska driižba Uvedla produkcijo novih izdelkov1, občutno fe trpela tudi mala žefel jarska obrt v Kropi in Kamnigorioi.
Steklarska industrija V Hrastniku 300 brezposelnih delavcev, v Tržišču pri Rogaški Slatini je odpovedala vsem delavcem^ a ni ostala pri odpovedi.
(Trgovina je najbolj občutno prizadeta in se je treba skoiro vprašati, kje je ostkl kbhsiuhi tildi najpotrebnejših stvari, h. pir. obleke, obutve iitd. Ljudje se hft najpotrebnejše omejujejo in ku-jpujejo 1e v skrajni sili. Zato je V trgovini največ konkUrzov in ‘prisilnih poravnav — majejo se celo sltare, trdne firme n. pr. v manufakturi. Občuti se zlasti zastoj prodaje kvalitativnega blaga.
Tudi gospodarsko stanje obrt a je pni večini, strok zelo žalostno, najbolj tnpii oblačilna stroka, Čevljarji se morajo boriti l velikansko inozemsko konkurenco (Bata!)^ ki se je v zadnjem času pričela baviti celo s popravili čevljev.
Opaža. se, da baš obrtniki oblačilnih sitrok odjavljajo obrte; da se izognejo visokim davkom in potem skušajo na nelegalen način iskati zaslužek.
Stavbni obrt stoji na zelo slabih nogah, ker je v naši banovini preveč stavbnih obrtov in ise prevzemajo včasih deli itudi pod lastno Ceno; majejo se poprej prav dobre firme.
Za povzdigo obrta in domače industrije se, v Dravski banovihi veliko stori. Banska uprava je v januarju in februarju priredila 13 strokovnih tečajev za različne oblite. Prav dobro jo v tem podpira Zbornica za trgovino, obrt hi industrijo, ki je tudi priredila več takih tečajev.
V	industrijskih krajih se prirejajo tečaji za žensko domičo Obrt ih sicer /Ji različne tehnike, da se da na ta način ženarii in hčeram delavcev lrtožriost zaslužka.
O	tujskem ipiometli v tekoči zimi moremo govoriti le v Kranjski gori, ki je naravna zhlteko-sportna postojanka.
iV splcŠneni je gospodarski položaj Dravske banovine v vseh panogah skrajno slab. Brezposelnost se kljub temu občuti v večji Tneri le v industrijskih krajih. Statistika ziaVardvahih delavcev pri Okrožnehi uradu ža zavarovanje de-lavcev kaže 28. februarja 1931 za 14'47 odstotkbv ihanj zavarovancev kot 31. decembra 1030.
Glede denarnega gospodarstva opažamo, da denarni zavedi na deželi, zlasti hranilnico ih posojilnice ria zadružni podlagi komaj zadostujejo povpraševanju po posojilih; znak, da se kmetje zadolžujejo, ker jlrri poljedelski pridelki niso donesli toliko dohodkov, da bi krila kmetska gospodarstva svoje potrebščine. Na drugi strani so pa banke in drugi denarni zavodi polni gotovine ih ne vedo, kam bi denar placirali. To je zopet znak mrtvila v gospodarskem življenju, ko se ne pojavlja prav nikaka podjetnost, tem manj spek li lat ivh ost.
Mednarodna trgovsko-politična stremljenja ih Jugoslavija.
Pod gornjim naslovom piše G. M. Eisen v »N. Fr. Pr.« sledeče:
»2e od prvih počeltikov napirej je bila Jugoslavija polno udeležena pri prizadevanju ža praktično sodelovanje evropskih agrarnih držav. Prav beograjska konferenca v novembru preteklega teta je (prinesla (pirVe praktične škilepe, kojih ižvedba je bila določena ža feto 1931. in ki naj vrhuhi v ustanovitvi in delovnih pričetku prodajne centrale vseh držav ž žitnimi ekšipbrtniimi ipre-viški. Na nedavno vršivši se kohJeteaici v Parizu v vprašanju razdelitve žitnih ekspertnih pr e vi šk o v v Evropi sO nastopile agVanie države ob živahnem sodelovanju Jugoslavije enotno.
Pri teh stremljenjih in odredbah gre izključno za za jamčenje primerne prodaje žita in pozheje tudi primernih cen; pri tem je pa jugoslovanska vlada obenem tudi zmeraj poudarjala svoje ca-rinsko-poi’itično stališče ter je vztrajala na zahtevi po preferenčnih carinah. Trgovska pogodba s češkoslovaško bo gotovo prinesla tariifne dogovore hied obertva državama1 ter bo spremeilila stvarci (položaj vsekakor hekbiliko v prid agrarnim interesom jiigosT&vije.
Kar se tiče bližnjih pogajanj Jugo-
stavije i Avstrijo, Jugoslavija ne odklanja znanih avstrijskih misli glede načelnih trgovsko-političnih sprememb. — Posebno zanimiv poskus mednarodnega !sode'>ovahja je bila dunajska konferenca Jugoslavije in Romunije o skupnem postopanju v lesnem ek športu. Čeprav ni nobenih vidnih zaključkov in čeprav tudi dosedanje informacije ne nudijo 'še enotne slike, ositane iinisel takšnega sodelovanja vendarle v diskusiji in ni izključeno, 'da še bo dogovor prej ali slej dosegel. Vsled. carinskega zbližanja med Nemčijo in Avstrijo je prišla tudi Jugoslavija deloma v popolnoma nov položaj, ki ga bo treba vsestransko ventilirati.
__—■ - "Tjfc r;-'  -----------
TRG JAJiSC.
Zadruga za eksport jajec v Št. Juriju ob južni železnici poroča: Produkcija je vsled poznega letnega časa hitro narasla, ne samo, pri nas, temveč tudi v im-portriih deželah Angliji in Nemčiji. Trg je na vsej črti oslabel. Čeprav je n. pr. cena v Italiji s 30 lirami za zaboj padla pod najnižjo lansko ceno, je konsum vseeno rezerviran in krije le najnujnejšo potrebo. Zato je pri nakupovanju potrebna največja previdnost.
Uradno poročilo o dogovoru med Nemčijb in Avstrijo.
Ves svet se bavi te dni s tem nenadno prišlim dogovorom. Uradno berlinsko poročilo se glasi (Wolffbuneau) v bistvu tako-le: Med nemško in avstrijsko vlado so se Vodili v zadnjem času razgovori o vprašanjih, kako bi mogli Nertižija in Avstrija pripomoči k udej-stvilvi misli evropskega sbdelovanja ila gospodarskem polju.
Ti razgovori šb pri obisku riiinistra dr. Curtiusa na Dunaju tako daleč dospeli, da se je moglo v naslednjih posvetovanjih ,v Berlinu in na Dunaju ugotoviti soglasje o nadaljnjem skupnem postopanju ha tem polju. Ob;e vladi sta postali prepričani, da se z dosedaj običajnimi metodami trgovske politike zaželjeni cilj rie <lid doseči, temveč dk se hi or a jo najti zži to drug4 pota. Ze v septembrii ije v Ženevi ižražil dr. Scfe-ber prepričanje, da se niora boljša organizacija evropskega gošpodaršivia pričeti z regionalnimi sporazumi. V zasledovanju te misli sita se obe vladi sedaj odločili, da napravita v tej smeri praktičen , pričetek ter da vstopita na podlagi določenih dogovorjenih smernic v pogajanja glede pogodbe za prilagoditev carinsko-političnih in trgovsko-poliltičnih razmer svojih dežel. Pri tem sta se obe vladi zedinili o tem,, da se hočeta začeitii pogajati tudi z vsako drugo evropsko deželo na, njeno željo o enaki ureditvi.
Dalije: Nemčija dn Avstrija se združita za blagovni promet med njima in za njiju blagovni profrnet z drugimi: državami v carinsko zvezo. Ti zveza MdJ se zgflradi po hovem sistemu, ki se znatno razlikuje od drugih šič'er jiri carinskih unijah običajnih oblik. Nieodvistaošil obeh dežel ostane nedotekrtjeha. Vpeljali bosta sogialujočo carinsko tarifo Wt »oglašujoč carinski zakon, ki se bosta, v bodoče mogla spremeniti le ha osndVi dogovora med njihia. Carinska upr!aVA obeh dežel 'ostane safaoštftjna. Carinski dohodki se žaračutiij6 po razdelitveheirt ključu, ki ga bo treba še določiti. Ott‘e državi naj obdržita pravico, da vsaka zase sklepa trgovske pogodbe Z drUgiihi državami, vendar se mora pri tem vpo-števati, da ite pogodbe niso v nasprotju z bodočo nemgštko, - avstrijsko pogodbo. Tudi naj se pri takšnih pogajanjih z drugimi državami nastopa po možhositi skupno. V sVrho gladke izvedbe pogodbe naj se osnuje paritetho seštavljeft ražsedlš^ii odbor, ki irtVa nalogo, da odloča v spornih vprašahjih tolmačenja tet da (poravna tudi druge fpri izvedbi pogodbe morda nastale razlike mišljenju bled obema deloma. Pogodba naj bo v dobi prvih treh let h e o dpo vodljiva, od tedaj dalje jo pa miore vsak od obeh kontrahenitov odpovedati z enolethim rokom, s pritrdilom zakonodajnih korporacij.
.	0,1	i
Odjek v inozemstvu.
Po prvem presenečenju, ki ga je izzvala v Parizu vest o sklehitvi carinske unije med Avstrijo in Nemčijo, so zla-Čeli sedaj v vseh političnih in diplb-matskih krogih 'presojati vs6 akcijo popolnoma mirno ih hfadho. POvdarja se, da prav žd praV ne gre za carinsko unijo, marVeč za pact le contrachendo, is katerim se Nemčija in AVstrija obvezujeta, da bosta v danem trenutku sklenili carinsko unijb.. V sedanji dobi je niožn^st carinske unije dokaj neverjetna, ker bi po obstoječem sistemu trgovinskih pogodb na osnovi klavžiile o največjih ugodnostih priŠIb do nevzdržnega stanja v Nemčiji in Avstriji, ker
bi bilo n. pr. mogoče uvažati carine prosto tudi žito iz Argentine.
Ves češkoslovaški tisk se še vedno obširno bavi z gospodarskim sporazumom med Avstrijo in Nemčijo in naj-odločnejše obsoja to akcijo, ki jo smatra za preračunano in odkrito proti Briandovi panevropski akciji.
Vest o sklenitvi carinske unije z Avstrijo in Nemčijo je izzvala v ženevskih krogih izredno presenečenje. Pri generalnem tajništvu Društva narodov in v vrstah stalnih delegatov se vzdržujejo
Nove smeri v trgovinski
6&daiija gospodarska kriza je povzročila, da so začele vse države kar najbolj intenzivno delati na tem, kako bi omi-iliile neljube posledice krize ter kako bi našli© ugodne trge za svoje produkte. Naravno je, da je pri tem 'morala stopiti v ospredje trgovinska politika posameznih držav, katero hočejo prilagoditi potrebam časa.
V	glavnem lahko opazimo itroje tendenc:
i
(Prva je težnja za ustanovitev avsltrij-ebo-nem&ke carinske zveze. Taka carinska zveza bi imela velik vpliv na trgovinske odnose z vsemi sosednjimi državami. Zlasti pa delata obe državi na item, da se revidirajo trgovinske pogod-ibe z Jugoslavijo in Madžarsko ter Italijo. Nemčija pa želi zlasti ojačiti trgovinske zveze z Romunijo.
Dirngia tendenca se opira pri vseh agrarnih državah, ki streme za reogani-zaoijio trgovinskih odnošajev na podlagi preferencijalmih carin. Sicer si te agrarne države, med katere spada i Jugoslavija, same niso dovolj na jasnem, ali bo tak sistem res ugodno 'vplival na gospodarski položaj v državi. Sistema preferencialnih carin ni namreč do sedaj uvedla še nobena država in zato aii mogoče praktično oceniti njegovih posiledic. Gotovo je le to, da ga industrijske države ne bodo sprejele, ker je ta sistem na mestu le tani, kjer država izvaža le malo število produktov in ie
za enkrat vsakega komentarja in čakajo i na rezultat pariških posvetovanj organizacijskega odbora evropske unije, na katerem se bo brez dvoma o tej stvari obširno govorilo. Soglasno pa izražajo v ženevskih krogih mnenje, da bi morale prevzeti inicijativo za eventualno intenvcncijo Društva narodov one države, ki so podpisale protokol iz leta 1922., s katerim sc je Avstrija obvezala, cla se bo varovala vsake akcije, ki bi ogrožala njeno gospodarsko in politično samostojnost.
politiki Srednje Evrope.
na gotova tržišča; industrijske države pa stoje v tem pogledu baš .na obratnem stališču: izvažajo veliko število različnih produktov in na vsa mogoča tržišča. Zato bi bila za odnose med agrarnimi in industrijskimi državami najboljša srednja pot, t. j. določitev kontingentov na izvoz produktov iz ene države v drugo. Za ikatero polt se bodo države odločile, je še vprašanje; odgovor pa bomo imeli na vsak način že tedaj, ko ibodo enkrat ! dovršena pogajanja, ki se sedaj vodijo s Češkoslovaško na eni strani ter s skoro vsemi 'balkanskimi državami ter z Madžarsko, Poljsko in Nemčijo ter Avstrijo na drugi strani.
Na zadnji gospodarski . konferenci v Parizu pa se ije ipojavila še tretja smer, ki stremi za preferencialnim plačevanjem evropskih produktov v Evropi; s tem hočejo doseči, naj bi evropske države kriil e svoje potrebe predvsem z evropskimi produkti in šele subsidijar-no naj bi prihajali v poštev produkti Amerike. To je torej poizkus koncentracije gospodarskih interesov Evrope proti Ameriki.
V koliko bo seveda iprišlo do realizacije vseh teh tendenc, ni danes mogoče še prav nič reči. Skoro vse države pa so si danes edine v tem, da se ne nahaja samo njih gospodarstvo v krizi, ampak da so prav tako v krizi sistemi in principi, na katerih so zgrajene sedanje trgovinske zveze, vsled česar je treba te reorganizirati.
Ljubljanska kredit, banka v Ljubljani.
V	soboto -i. i. m. se je vršil ob številni uaele/.bi aaaI. redni občni zbor delničarjev bjiiOijauske kreditne banke. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. dr. Petra Defranceschija je poročal o bilanci za ileto 1930. ravnatelj centrale gosp. Hanuš Krofta. Delničarjem je bilo razdeljeno letno poročilo, ki po kraitkem uvodu o svetovnem gospodarstvu in domačih prilikah poroča o delovanju našega najstarejšega in največjega slovenskega bančnega .zavoda v minulem letu.
Iz poročila povzemamo, da je poslovanje banke kakor v predidočih tudi v minulem letu v vseh oddelkih znatno napredovalo. Med aktiv, je narasla lastna zaloga vrednostnih papirjev od 16 na 21 milijonov, in sicer zaradi nakupa domačih državnih vrednostnih papirjev, vsota dolžnikov pa od 374 na 434 milijonov, zaradi prevzema večjega paketa delnic Združenih papirnic d. d. v Ljubljani. Med pasivami so se dvignile vloge na knjižice in vezane vloge v tekočem računu od 287 na 327 milijonov, ostali upniki pa od 153 na 184 milijonov. Bilančna vsoita je narasla od 571 na 653 milijonov, celokupni promet pa se je povečal na 45 milijard Din. Banka je imela poleg centrale podružnice v Brežicah, Celju, Črnomlju, Kranju, Mariboru, Metkoviču, Novem Sadu, Novem mestu, Ptuju, Rakeku, Sarajevu, Slovenj-gradcu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Slednja je pričela poslovati v minulem letu in se zelo ugodno razvija.
Občni zbor je odobril bilanco ter sprejel ipredlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička v višini 5 milijonov 421.828-85 Din. Porabi se 2 milijona 999‘997 Din za izplačilo 6% dividende, odnosno 9 Din ma delnico, 1 milijon ‘267.815 Din za dotacijo rezerv, 500 tisoč za dotacijo pokojninskega sklada uradni st va, 258.849-93 Din koit statutarna tantijema upravnemu svetu, 40.000 dinarjev kot nagrada nadzorstvu in in 258.849-93 Din kot pogodbena nagrada uradništvu. Na občnem zboru so bili ponovno izvoljeni v upravni svet zaradi poteka funkcijske dobe izstopajoči Slani, v nadzorstvo pa ponovno dosedanji člani. Na seji upravnega sveta, ki se je vršila po občnem zboru, je bil imenovan podravnatelj g. dr. Vuk Kli-ment za ravnatelja zavoda.
3* mMh oraro
Uradni dan Zbornice za TOI v Mariboru se ne vrši v sredo dne 25. marca 1931, temveč v četrtek dne 26. marca 1931 v prostorih Gremija trgovcev v Mariboru, Jurčičeva ulica 8.
jfaytauei0>dmi
PROMETNE OLAJŠAVE ZA XI. LJUBLJANSKI VELESEJEM OD 30. MAJA DO 8. JUNIJA 1931.
Generalna direkcija državnih železnic je dovolila udeležencem XI. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani 50% popust v potniškem prometu za vse vrste in razrede vlakov, izvzemši S. O. E. Olajšava velja za potovanje na velesejem od 26. maja do 8. junija, za povratek pa od 30. maja do 12. junija. Na podlagi sejemske legitimacije kupi potnik pri odhodu celo vozno karto do Ljubljane, ki mu potem velja za brezplačen povratek, ako dokaže, da je velesejem posetil. Za prevoz razstavnega blaga velja olajšava, predvidena v tarifi, II. del, odsek B-XIII.
Opozarjamo cenj. čitatelje na Mednarodni velesejem v Pragi, ki se vrši v času od 22. do 29. marca t. 1. Glej današnji oglas.
RUSKI LES ZA JAPONSKO.
Sovjetska vlada je sklenila z japonsko tvrdko Mazuura Tosca dobavno pogodbo za izvoz ruskega lesa na Japonsko. Pogodba velja dve leti.
&>4VgtU
■BSHBESBHHHH
Občinski zastop mesta Sušak se je izrekel za kolikor mogoče intenzivno pospeševanje industrije, zlasti za ustanovitev novih industrijskih podjetij.
Jugoslovanski krompir sme zopet neovirano v Avstrijo; tako javlja avstrijska vlada našemu poljedelskemu ministrstvu. Avstrijska strokovna komisija je preiskala jugoslovanski krompir in ni našla na njem nobene bolezni.
Pri uvozu blaga iz Poljske se smejo sprejeti samo ona spričevala izvora, ki so overovljena od diplomatskih ali konzularnih zastopnikov Jugoslavije v Poljski.
Split si hoče zgraditi plinsko centralo; stroški so proračunjeni na 10 milijonov dinarjev.
Zunanja trgovina Avstrije v februarju izkazuje 180-3 mil. šilingov uvoza in 109-5 mil. šilingov izvoza, torej pasivnost 70-8 mil. šilingov.
Tudi italijanski in francoski industrij-ci bodo obiskali Moskvo, in bo sredi aprila odpotovalo tja 17 italijanskih trgovcev. Povabil jih je Najvišji sovjetsko-ruski gospodarski svet. Francozi bodo šli v Moskvo poleti.
Zunanja trgovina Nemčije aktivna: izvoz v februarju (brez reparacij) je znašal 733 mil. mark, uvoz 605, aktivnost 128 milijonov mark.
Produkcija bele pločevine v Nemčiji je vsled nazadovanja nemške konservne industrije padla v teku enega leta približno za polovico.
Evropska premogovna industrija se pogaja v zadnjem času s precejšnjimi iz-gledi na uspeh o kontingentaciji produkcije, prodajnih trgov itd.
Royal Dutch Shell bo razdelila za preteklo leto skupno dividendo 24°/o (leto prej 20°/o).
Močnejši izvoz petroleja iz Rusije je na vidiku. Iz Azerbeidžana se poročajo produkcijske številke, ki prekašajo one, ki jih določa petletni načrt.
Angleško kreditno jamstvo za trgovino z Rusijo hočejo zvišati za 500 odstotkov. Z vprašanjem zvišanja se bo bavil tudi angleški parlament.
General Electric izkazuje v preteklem letu 57 mil. dol. čistega dobička proti 67-2 mil. v letu 1929 (rekord); promet je padel od 415-3 na 337-1 mil. dol.
Belgija je zvišala uvozno carino na oves od 6 frankov pri 100 kg na 21 frankov.
Od 160 plavžev v Nemčiji jih obratuje samo 53, torej niti tretjina. Od leta 1926 dalje, ko je bilo plavžev 206, pada njih število neprestano. Lani jih je bilo še 165.
Izvoz lesa iz Poljske je padel od 211 tisoč ton v lanskem januarju na 142.500 ton v letošnjem, oziroma od 27-9 na 18-3 mil. zlotov.
United States Steel Corp. je bila zaposlena lani samo s 65 odstotki kapacitete; obdržala je pa letos 7-odstotno dividendo iz čistega dobička v znesku 99 milijonov dolarjev.
Letnih dohodkov nad po 1 milijon dolarjev ima v U. S. A. kljub gospodarski krizi še zmeraj nad 500 oseb.
Število brezposelnih v Franciji je v zadnjem izkazu navedeno s 47.720 proti 1639 v. istem času preteklega leta.
Kartel tovarn damskih klobučevina-stih klobukov so ustanovili v Nemčiji. Sedaj se vršijo pogajanja za ustanovitev enakega kartela moških klobukov.
4685 milijonov dolarjev v zlatu imajo U. S. A. To je največja množina zlata, ki je bila doslej v kakšni deželi' koncentrirana.
Nad en milijon mark premoženja ima v Nemčiji 2465 oseb, nad pet milijonov 115, nad deset milijonov 40. Od lani do letos se je število milijonarjev kljub krizi pomnožilo za 130.
Banca Commerciale Italiana izplačuje 12-odstotno dividendo ali 60 lir.
Italijanska električna družba Edison izplačuje iz čistega dobička v znesku 137 milijonov lir dividendo 50 lir.
Rusija hoče zvišati produkcijo sladkorja letos na 2,650.000 ton. Dosedanja njena produkcija se giblje okoli 1 milijona ton.
Novo češkoslovaško investicijsko posojilo se krepko podpisuje in so zadevni krogi prepričani, da bodo podpisi dale-1 ko presegli predvideni znesek.
Zadružna gospodarska banka v Ljubljani.
Dne 23. marca se je vršil dobro obiskan občni zbor delničarjev Zadružne gospodarske banke, na katerem so bili odobreni računski zaključki za preteklo leto 1930. in sprejet predlog glede izpremembe ozir. izpopolnitev nekaterih paragrafov družbenih pravil. Pri volitvah v nadzorstveni svet so bili znova izvoljen vsi dosedanji člani nadzorstva.
Delničarjem je bilo izdano letno poročilo, ki v zgoščenih stavkih našteva mnoge važne momente, ki imajo odločilni vpliv na gospodarstvo in še prav posebno na bančno poslovanje. Iz bilance se vidi, da je Zadružna gospodarska banka navzlic gospodarskemu zastoju tudi v lanskem letu letu dosegla povoljne uspehe ter da vse panoge njenega poslovanja kažejo lep napredek, vsestranski razvoj in tudi izdatno notranjo okrepitev. Držeč se trdno svojega programa je svoje poslovne zveze v tu-in inozemstvu v vseh smereh še dalje razširila in učvrstila. Skupna bilančna vsota izkazuje 543-6 milijonov. Tuja sredstva so se zvišala od 467 7 na 522-3 milijone, kar pomeni prirastek ca. 55 milijonov. Temu zavodu poverjena denarna sredstva so presegla višino pol
milijarde s 33-5 milijoni in v tem oziru Zadružna gospodarska banka prednjači na ljubljanskem trgu.
Ne samo centrala, temveč tudi podružnice so dosegle lepe uspehe tako glede izpopotnitve organizacije kakor tudi v povečanju kreditnih poslov. Likvidnost zavoda je tradicionelno ugodna m znaša nekaj več kot 39% vseh njemu poverjenih denarnih sredstev. Celokupni promet poslovanja se je znova po\išal v vseh oddelkih in sicer za nekaj več kot 12%>.
Izkazani dobiček 1 829.689 Din omogoča 9% dividendo, ki se bo izplačevala izza 1. aprila 1931 z 9 Din za vsako delnico na blagajnah centrale, oziroma podružnic na Bledu, v Celju. Djakovu, Kočevju Kranju Mariboru. Novem Sadu, Somboru Splitu in Šibeniku. Na redni rezervni sklad je prenesen posebni rezervni fond, ki je bil doslej po-seboj i?Juizan v znesku 530.000 Din in leto« povečan s prispevkom od Din 441.48445. tako da izkazani rezervni skl-idi te banke znašajo z novo dotacijo nekaj ' eč kot 38°/o v razmerju z delniško glavnico, oziroma v skupnem znesku 4,633.506-28 Din.
Vprašanja konoplje v Jugoslaviji.
V	Beogradu se je 9. in 10. t. m. vršila v finančnem ministrstvu konferenca uradnih in strokovnih interesentov za proučevanje novih kontrolnih predpisov sa konopljine kvalitete. Predpisi so se označili soglasno kot dobri. Določajo okraje konopljine produkcije, način bere in predelovanja, sortiranje, paketiranje in označanje, kontrolo in prehod k uporabi novih predpisov. V veljavo stopijo predpisi tri mesece po priobče-nju v beogradskem uradnem listu.
Te dni se je zglasilo v trgovskem ministrstvu odposlanstvo jugosl. producentov in tovarnarjev konoplje. Zaprosilo je, naj monopolna uprava in posamezna ministrstva dajo pri naročilih prednost konoplji pred džuto in lanom, s čimer
bi se na eni strani dosegle boljše cene za konopljo, na drugi strani pa bi se omogočila večja zaposlenost v tej industriji. V ministrstvu so obljubili ugodno rešitev tega vprašanja. Dalje so zaprosili zastopniki konopljine industrije vlado, naj določi za izvoz konoplje eksportne premije, a so jim v ministrstvu rekli, da se tej želji ne more ugoditi. Slednjič so zaprosili industrijci, naj bi dali Privil. Agrarna banka in Narodna banka konopljini industriji cenen osemmesečni sezijski kredit, ki bi ga dali industrijci producentom konoplje na razpolago. Glede te prošnje je bila industrijcem obljubljena pozitivna rešitev.
* * *
Občni zbor gremija trgovcev v Krškem.
V	nedeljo 22. t. m. popoldne se je vršil v dvorani hotela Gregorič v Krškem .redni letni občni zbor .gremija trgovcev za srez K iško. Zborovanje je vodil gremijalni podnačelnik gosp. Fran Č e r n e, ki je po kratkem otvoritvenem nagovoru prešel takoj na dnevni red. Gremijalni tajnik g. Renat je prečital zapisnik zadnjega o.bčnega zbora, ki je .bil soglasno odobren. Podal je nato tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je štel gremij konec preteklega poslovnega leta 361 članov — 148 pomočnikov in pomočnic Iter 36 vjencev in 36 vajenk. Gremij se je v preteklem letu jako živahno udejstvoval. Uvedel je vajeniške preizkušnje, sodeloval pri urejanju delovnega časa in odpiranja in zapiranja trgovin, interveniral v prometnih zadevah in prodaji blaga nečlanom po konzumnih in zadrugah. Gremij je podpiral tri trgovsko nadaljevalne šole in sicer v Krškem, Mokronogu in v Št. Jerneju. Osnoval je na poziv Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani gremijal-no sekcijo lesnih trgovcev in aktivno sodeloval pri vseh važnejših akcijah, ki jim je dala iniciativo Zveza.
Sledilo je nato poročilo o premoženj- | skem .stanju gremija. Gremijalna im o- | vina je znašala konec pretekle poslovne j dobe 15.550-83 Din.
Proračun za tekoče leto izkazuje 31.245 Din dohodkov in 31.000 Din izdatkov. Razlika med dohodki iz pristojbin in izdatki se bo krila iz gremijalne doklade, ki je porazdeljena v štiri skupine in sicer I. skupino z 240 Din do- I klade, II. skupino s 120 Din, III. skupino s 50 Din in IV. skupino s 30 Din doklade. Med izdatki predvideva proračun. tudi podpore trgovsko nadaljevalnim šolam v giremijalnem območju in sicer za Krško 2500 Din, Mokronog 1500 dinarjev, Št. Jernej 1500 Din in Radeče pri Ziuanem mostu, kjer se bo osnoval .nadaljevalni tečaj za trgovske vajence, 1500 Dan. Trgovski nadaljevalni šoli v St. Jerneju s je dovolila iz grmijalnega imetja še izredna podpora 500 Din.
To daljši debati je bil proračun sprejet, prav tako tudi gremijalna doklada. Sklenilo pa se je, naj se gremijalna do-
klada za prihodnje proračunsko leto porazdeli v osem skupin.
Računska preglednika gg. Tuma in Počivavšek sta predlagala načelstvu ab-solutorij, kateri predlog je bil soglasno sprejet.
Z oziram na to, da dosedanji načelnik g. Rihard Engelsberger ne vrši več dolžnosti gremijalnega načelnika, se je sklenilo, da vodi do prihodnjega občnega zbora, ko se bodo vršile volitve celokupnega načelstva, gremijalne posle podnačelnik g. Fran Černe.
Soglasno se je .odobril nato preizkuševalni red za vajenske preizkušnje in vnesel v gremijalna pravila nov paragraf, ki uvaja obligatornost vajenskih preizkušenj za vse vajence in vajenke gremijalnega okoliša.
Tajnik Zveze trgovskih gremijev g. J. Kaiser je obširno poročal o trgovinskem položaju, vzrokih depresivnega stanja in akcijah, ki so se, oziroma ki se nameravajo izvršiti v pogledu davkov in gospodarske zakonodaje. Končal je z apelom, naj trgovstvo stremi za čim smo-trenejšo izpopolnitvijo svoje stanovske organizacije.
»Pri »Raznoterostih« se je živalno debatiralo o krošnjarstvu in načinu uspešnega pobijanja tega »la in o lokalnih potretah in akcijah, ki naj jih podvza-ine gremij.
Tudi ob tej priliki moramo, žali, zopet ugotoviti, da se trgovstvo vobče mnogo premalo zaveda važnosti stanovske organizacije. Udeležba na občnem zboru je bila namreč v sorazmerju z velikim številom članov jako pičla.
Advokat
ii.Fc I ni Min
vljudno naznanja, da je otvoril svojo advokatsko pisarno v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18. Telefon št. 20—17.
Gospodarski položaj v U. S. A.
Preteklo leto se je zaključilo v U. S. A. precej nerazveseljivo. Borza je bila skrajno .slabo .razpoložena; dve newyorški banki, United States Bank in manjša Celsea Bank, sla bili zatvorjeni.
V	zadnjih desetih letih je bilo suspendiranih v Ameriki okoli 10.000 bank. Na 18'57 bank v Zedinjenih državah je prišla v preteklem letu 1 bankrotna banka. Od 24.630 bank, ki so obratovale na koncu leta 1929, je ustavilo do 31. dec. 1930 izplačila 1326 bank, to je 5-8 %. To je najvišja zadevna odstotna mera v finančni zgodovini Amerike. Večina teh bank so manjši zavodi po deželi, ki razpolagajo le z omejenim kapitalom; le 188 od njih iso bile članice zveznega rezervnega sistema. Te banke .so razpolagale s skupnimi vlogami v znesku 994 milijonov dolarjev; največja med njimi, suspendirana United States Bank, je imela sama 161 .milijonov dolarjev vlog. Nenavadno visoko število lanskih bančnih insolvenc, več kot dvakratna množina 'leta 1929, ima svoj vzrok v težjem gospodarskem položaju, ki je .sledil zlomu špekulacije v oktobru 1929. Dejstvo, da tako visoko število bank ni .moglo premagati depresijskih posledic, kaže po mnenju merodajnih finančnikov na neko gotovo slabost v finančnem sistemu U. S. A.
Naravno so se pojavile želje po bančnih reformah iin se ameriški parlament temeljito bavi s proučevanjem posameznih faz bankarstva. Owen Young je postal glasnik finančnikov in je zahteval v svojih izvajanjih drastične reforme iin zakon, ki predpisuje popolno kontrolo koinercielnih bank .od .strani vlade, in najsi se to izvrši tudi z delno spremembo ameriške ustave. Y.oung zahteva popolno ločitev vložnih in hranilnih bank. Vse komercialne banke naj se prisilijo, da pristopijo k zveznemu rezervnemu sistemu, ki naj dobi primemo nadzorovalno .pravico nad delovanjem svojih članic.
Delniške družbe so v preteklem letu
izkazale močan padec dohodkov napram letu 1929, kar je bilo glede na padec surovinskih cen in na nazadovanje kup-čijskega poslovanja pač pričakovati. Zaključki zadnjega lanskega četrtletja so bili slabši kot oni prvih treh četrtletij. Seštetje 375 vodilnih družb na vseh poljih industrije in trgovine kaže v letu
1930	za 34 odstotkov manjši dobiček kot v letu 1929. Zlasti so trpele železnice, ki gospodarski položaj najbolj osvetljujejo.
Že več mesecev ugodne razmere na denarnem trgu trajajo nespremenjeno dalje; morda so postale celo ugodnejše. Večkrat je težko, kako bi se denarni previšek placinal. Vsled kopičenja odvisnega denarja je obrestna mera nadalje padla. Denar za 30 do 60 dni se dobi po 1)4 do 2 %, za 00 dni po 1% do 2 %, kar je najnižja obrestna mera že več let sem. Newyorška rezervna banka je znižala 24. dec. 1930 svojo obrestno mero na 2 odstotka in so ji zvezne rezervne banke drugih držav sledile, tako Bostonska od 3 na 234 %, one v Chicago, Clevelandu, St. Louisu, S. Francisco itd. od 3 34 na 3 %, dočim so druge rezervne banke ostale pri obrestni .meri 334 %.
Mnenje v Ameriki je, da je globinska točka depresije vobče že prekoračena.
Xitil>ljUtiaha jggg
Tečaj 23. marca 1931.
DEVIZE.
Amsterdam 1 h. cold. Berlin IM
Bruselj 1 belga . ! . ! Budimpešta 1 pengO
Curih 100 fr...........
Dunaj 1 šiling London 1 funt Nfewyork 1 dolar . . . Pariz 100 fr Praga 100 kron
Prst KM) lir
Povpra- ševanje	Ponudbe
Din	Din
	
	22-825
13-55	13-58
—■—	7-9299
—•—	9-9283
1094-10	1097-10
7-9938	8-0238
—•—	276-63
56-715	56-915
—•_	°22-77
168-38	169-18
298-11	298-28
Poravnave in konkurzi
Društvo industrijcev in veletrgovcev j v Ljubljani je izdalo naslednjo okrož-, nico o otvorjenih .in odpravljenih kon-j Kurzih in prisilnih poravnavah izven
j KunKurza za čas od 11. do 20 marca 1931.
A. OTVORJENI KONKURZI:* Dravska banovina: Kraus Franc, Kočevje; Zmifek Alojzij, Stara Fužina.
Savska banovina:	Keslei Šalamun,
Medjurič.
Urinska banovina: Banka,rska radnja Vojnovič i Ko., Sarajevo.
Dunavska banovina: Krašek Jovan i Jelisaveta, noj. Muliler, Stari Sivac; Ivkovič Marija, Bačka Paianka; Vojinovič Dimitrije, iPožanevac.
Moravska banovina: Petrovič P. Ata-; ua.sije, Negotin.
j Vardarska banovina: Cekič Josif — j Lešnjak, Leslcovac; Vasiljevič Jovan, j Skoplje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Bano Zig-mund i Berta, Beograd, Kralja Milana ul. 37; Mandil Avčam, Beograd.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAV-
NAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina:	Gajšek	Ludvik,
Spod. Hudinja pri Celju; Hlastam Slavno, Trbovlje; Laure Martin, Konjice; Osredkar Josip, Ljubljana, Linhartova ul. 8; Šmajs Apolonija, Braslovče št. 49.
Savska banovina: Češki magazin, lastnika Robert i Blanka Mayec, Zagreb,
V	laška ul. 66; Gudac i Justič, Kraljeviča; Hiirscbl Leo, Bjelovar; Horvat Ivan, Virovitica; Košič Miroslav, Pirša ves; Margetič Alojz i Marija, Sirova Katale-na; Rabagjija Josip, Šemovac; Seljan Dragotin, Zagreb, Masarykova ulica 1; Težak Pavel, Varaždin; Uzelac Rade, Oguilin.
Drinska banovina: Salaj Miša, Vin-kovci; Šijakovič Ivan, Šid.
Dunavska banovina: Andrejevič Slobodan, Vršac; Lišak MibajL, Cantavir; Muller Josif, K ruja ja; Rafar Terezija, Nikinac; Tifenbach Petar, B. Paianka; Tkač Jelen, Vršac; Viilsbach Josif i Ana roj Bajer, Bela Cikva.
C. ODPRAVLJENI PREDKONKURZI: ©riirtka hanovirira: Tublč Sava, Sad.
D. ODPRAVLJENI KONKURZI:**) Dravska banovina: Faninger Marija, Maribor; Janc Anton, Male Dule št. 9; Kranjc Adolf, Konjice; Perger Franc, Dobova.
Savska banovina: Kureševič Aleksander, Zagreb; Vukas Dane R., Plaški; Winterhaltern Albina, Jastreba rsko.
Drinska banovina: Dabič i Perič, Valjevo; Jelič Vojislav, Arilj; Kneževič
i	iNenadovič, Užice; Veselinovič Petar i Milutin, Novak.
Dunavska banovina: Adamovič Milič, Gor. Milan ovac; Blagojevič Milan, Kragujevac.
Moravska banovina: Arsenijevič-Stoj-kovič Života, Prnjavor; Panič Stojan, Pirot, Pejčič Stavre, Niš.
Beograd, Zemun, Pančevo: Jovanovič Miloja, Beograd, Kralja Aleksandra 225.
E. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**)
Savska banovina: Bunjevac J. Rade, Plaški; Deutsch Marko, Križevci; Ivančič Tomo, Crikvenica; Milankovič Miša, Vukovar.
Dunavska banovina:	Leporis Jovan,
Vršac; Milutinovič I Vajzer, Novi Sad; Naumov i Vrška, Stara Pazova; Sajer Jovan, Novi Vrbas.
*	Ostali podatki, n. pr. kdaj ,je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od. pravljeno, se izve v društvenem tajništva
Vsak smotren gospodar čita »Trgovski list«!
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi samemu sebi!
Zato čitaj list redno in priporočaj ga tudi vsem svojim prijateljem!
V	pisale so se i z ip r e m e m b e in dodatki pri nastopnih f i r m a h Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Peter Angelo, družba z o. z. v Ljubljani.
'Vsled sklepa .izrednega občnega zbora družabnikov z dne 14. februarja 1931 9ta se spremenila odstavka 9.) in 10.) družabne pogodbe z dne 20. decembra 1928 tako, da ima družba enega ali več poslovodij, katerih vsak je upravičen tvrdko samostojno zastopati in podpisovati, slednje na način, da pristavi od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke svoj podpis.
Izbriše se poslovodja Fanzoj Franc.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1931. (Firm. 197 — Rg C III. 270/6).
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ljubljanska gradbena družba z o. z.
'Prokura je podeljena ing. Boleslavu Likarju, pooblaščenemu civilnemu inže-njerju v .Ljubljani, ki bo kolektivno z enim poslovodjem zastopal in podpisoval tvrdko s pristavkom, p. p.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 231 — Rg C II 35/18.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Minerva«, Arhar & Kosem.
Besedilo fimne odslej: »Minerva«, Roji na & Kosem.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 211 — Kg A VII 33/3.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Silicium, družba z o. z.
Izbriše se prokurist Henrik Kenda. Prokura je podeljena Janku Dolarju iz Ljubljane, Gorupova ulica 3/1, ki ima v smislu družbene pogodbe 'pravico, družbo samostojno zastopati in za njo podpisovati s pristavkom pp.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm. 226 — Rg C III 148/5.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Jugo-Poehtler«, družba z o. z,, tovarna sifonov in sodavičarskih strojev.
Po sklepu občnega zbora z dne 22. I.
1931	se je družba razdražila in prešla v llikvidacijo.
Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
161 — Rg C III 189/4. odd. III., dne 28. februarja 1931. Firm.
*
Sedež: Sv. Lenart.
Besedilo: Lenarška autoprometna družba z o. z.
Družba sloni odslej na družbeni pogodbi z dne 19. januarja 1922, posl. št. 1840, izpremenjeni z notarskimi pismi z dne 23. marca 1928, posl. št. 539, z dne 23. marca 1928, posl. št. 4621 in z dne 7. avgusta 1930, posl. št. 7528.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 5. marca 1931. — Firm. 89/31 — Rg C I. 47/16.
*
Sedež: Frauheim.
Besedilo: Thomas Krainz.
Obratni predmet: Kurbiskernol - Er-zeugumg.
Vpis firme v nemškem jeziku se iz-premeni v slovenski jezik in se glasi odslej:
Besedilo: Tomaž Krajnc.
Sedež: Fram.
Obratni predmet: Tovarna oija.
Imetnik:	Tomaž	Krajnc,	tovarnar	v
Framu št. 70.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne '5. marca 1931. — Firm. 142/31 — Rg A I. 152/99.
Mednarodna konferenca dušika se bo
vršila v pričetku aprila v Parizu. ‘21. t. m. so se pričela predpogajanja. Na konferenco bodo prišli tudi Amerikanci.
Inozemske emisije Zedinjenih držav
so dosegle v preteklem letu rekordno vsoto 1088 milijonov dolarjev, kar je 50 odstotkov več kot leta 1929. Največ kreditov je dobila Kanada.
Nemčija in Avstrija hočeta pri bodočih pogajanjih z Jugoslavijo nastopiti skupno, prav tako pri pogajanjih z Romunijo in Ogrsko. Beremo, da hočeta sprejeti sistem preferenčnih carin.
Zakonski osnutek o začasni oihejitvi sladkornega izvoza je sprejel javanski ljudski svet. Zakon prepoveduje izvoz sladkorja brez pismenega dovoljenja vlade in pravi, da bo vlada vsako leto določila najvišjo dopustno izmero izvoza.
Hranilne vloge v Avstriji so znašale na koncu februarja 1968 milijonov šilingov.
ŽUiianja trgbvinft Francije pada; v januarju in februdlju je padel uvoz ža 1685 milijonov frankov na 7881 milijonov, izvbz f>a za 2408 milijonov na 5331 milijonov; izvbfcrti padec je torej skoraj polovica vsega izvoza.
Ceiia sladkorja bo morda tiiočnb narasla; tako poroči amsterdamski »Han-delsblad«, da se je izjavil zastopnik ameriško-kubanske sladkorne produkcije v razgovoru o bližnji sladkorni konferenci v tem smislu.
Banco di Roma izplačuje 6-odstotno dividendo (lani isto), Bapca d’ America d’Italia pa nič (lani i%).
Češkoslovaška bo, zvišala uvozno carino na vžigalice od 170 na 510 Kč, torej za trikratni dosedanji znesek. Zvišanje se motivira z nevarnostjo uvozne-gu dumpinga.
Novi dogovori o produkciji kavčuka se bodo vršili ta tedeii v Londonu. Poleg Angležev in Holandcev bodo to pot navzoči tudi Francozi in Belgijci.
Golimi ia Grauoshone in His Mastelfš Vcice se fuzionirata. Nova delniška družba bo imela najmanj 30 mil. dolarjev glavnice. Pred fuzijo bosta obe družbi izplačali dividende in sicer prva 15 odstotkov (lani 20), druga 30 (lani 40 odstotkov).
Studebaker jejirodal lani ža 861 mil. dolarjev avtomobilov proti 145'3 milijonom leta 1929.
Produkcija čaja bo ostala letos najbrž nespremenjena, ker so se pogajanja o omejitvi vsled nesporazuma med britanskimi in holandskimi producenti razbila.
Zvišanje carine na sladkor in sladkorno peso v Franciji od 140 na 170
frankov je sedaj parlament odobril. Zvišanje postane veljaviid ž dnem razglasitve.
National Surety Co. v New Yorku,
največja kavcijska zavarovalna driižba na svetli, razdeljuje za leto 1930 zopet 10-odstotno dividendo.
VELlki STROJNA NAROČILA RUSIJE V ANGLIJI.
Vlada v Moskvi je naročila pri zvezi britanskih industrljcev ža 1 milijon funtov strojev. Po pisanju londonskih listov je to največji kontrakt, ki je bil na polju strojile IilduStrije doslej sploh naenklat sklenjen. Gre v brvi vi-sti ža tekstilne šti-oje, med tijimi tudi ža take, ki bodo predelovali tudi »bombažu podobno surovino« ruske produkcije.
* * *
ROMUNŠfct) POŠOJILd pM^EKtNO.
To posojilo, ža kaitero jamči romunska vlada, se glasi na 1325 milijonov frankov. 575 milijonov bo placirAhlli v Franclji, dirugo se bo porazdelilo nied druge države. Emisijski tečaj je 87 %, obrestovan je 7 'A %, doba 40 let: Posojilo je namenjeno produktivnim investicijam.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 2. aprila t. 1. ponudbe glede dobave strojnega olja in vazelina, lopat ter jeklene vrvi. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v jiisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Splošni oddelek Diiekcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. marca t. 1. ponudbe glede dobave 60.000 pol papirja. — Strojni oddelek Direkcije državniii železnic v Ljubljani sprejema do 27. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10 garnitur Samotne opeke. (Pogoji sp na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 50 ms hrastovega lesa in 520 komadov varoval; do 8. aprila t. 1. pa gleiie dobave 40.000 kg pšenične moke, raznega ze\ezat 1200 kg rebraste pločevine, 7000 kg črne pločevine, 100 komadov plošč iz jeklene pločevine, 500 kg silicium-žice iij glede • . v;- r l, ,	i-..	’Vi"	• i-	J
cevnie, i>uy Kg smtuum-zice m gie<* dobave kabla. — Dirbkcija drŽaviieg; rudnika Velenje sprejema do 26. marc;
100 kg kolofonije, 100 kg barve in 500 kilogramov sadre; do 9. aprila t. 1. glede dobave 250 komadov stekel za okna, raznega gumijevega materijala, vijakov, ključavnic, ventilov, »Presspann«-papir-ja in 50 kg cinka. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. aprila t. 1. ponudbe glede dobave gum za avto. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarili Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Mariborskd sejmsko poročilo. — Na svinjski sejem dne 13. marca 1931 je bilo pripeljanih 61 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari kothad 165 do 250 Dih, 3 do 4 mesece stdri 280 do 350 Dih, 5 do 7 mesecev stari 4b0 do 500 Din, 8 do 10 mesecev stari 55b do 600 Din, 1 leto stari 900 do 1100 Din, 1 kg žive teže 8 do 9 Din, 1 kg hiftve teže 10 do 12 Dih. Prodanih je bilo 25 sviti].
pa glede
kilogramov riža in 25.000 kg jišedlčiie moke. — Direkcija rUdatske šole v Zenici sprejema do 28. marca t. 1, ponudbe glede dobave potrebščin ža izdelovanje j načrtov, i pisalnega stroja, pisarniškega ' materijala lit telefonskih aparatov. — Direkcija drž. rudnika Bteža sprejema do 2. aprila t. 1. ponudbe glede dobave
Mariborsko sejmsko poročilo. — Prignanih je bilo i5 konj, 16 bikov, 345 volov, 374 krav in 13 telet, skupaj 763 komadov. Povprečne cene ž4 različhe živalske vrste na sejniu dne 10. marpa 1931 so bile sledeče (za 1 kg žive teže); debeli voli 7-50 do 8-50, polpebeli voli 6-50 do 7, plemenski voli 4;50 do 5-50, biki za klanje 6 do 7, klavne krave debele 5-50 do 6’50, plemenske. krave 4 do 5, krave ža klobasarje 2 do 275, mlada živina 5 do 7, teleta 8 do 9 Din. Prodanih je bilo 280 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 23, v Italijo 14 kotha-dpv. — Mesne cene: volovsko me: sij I. vrste za 1 kg 18 do 20, II. vrste 14 do 16, iheso od bikov, krav, telic 10 do 12, telečje mbso I. vrste 22 do 35j II. vrste 12 do 20, svinjsko meso sveže 14 do 25 Din.
Cena srebra je v zadnjem času na londonskem trgu nekoliko narasla, na 14'/2 funtov.
Ceno železa v U. S. A. So pričeli posamezni koncerni nekoliko Zviševati.
‘Grgovci in industrijci!
Veletrgovina
n
priporoča
M ,.M MM	-	f	-	V	.	,tl	*■	•	..	AL. .J .....
SpeceriisHo biaso
'IZli
Tovarna vinskega kisa, d, z o. z Ljubljana
najfinejši in najokusnejši
m
k
s
namizni
iz pristnega vina
Zahtevajta ponudbo I
Tehnično In higljenično nafno* erneje urejena klaarna v Jugoslaviji
se priporoča za
•'j m,
inseriFOnje/
’
ra.novr.tno ig.n]., moko ln.dalalns.prl« rtulk«
i>« v	j	Ulil	IIOlK	I	c
'' Raznovrstno
rudninsko vodo
a?: •	1»
mm
Svetovni velesejem, ., ti
h«vo in mlin ja v« a cluktr. obratom
pa katerem so žastop&ni narodi ih države
, i	■■ i t	V«
Ceniki na raapolago 1
nizana vožnja
za brzovlake.in navadne vlake Jugoslavija 25%j ČehoslovaŠka 33%, Avstrija 25%
Pojasnila in
legitimacije daje: Cehoslovaški konzulat, Ljubljana
A UMU CeMPAKV. li«bljona
Aleksandrom r. 2
Pušnik, Ljubljana, Dunajska č. I
LIANA
TVURNICA KtJVERT IN KONFEKCIJA PAPlftJA
I u Tt "T. ~T~
RrRftNZINGER
LJUBLJANA
,t i S •	'r'	:-Kr	-	^	'	rr	t	r-	,
prevzema vse v to Btroko spadajoče posle. K,m i t n 9 s k 1 a d i fc i e z direktnim tirom od , glav. kolodvora Cariasko skladij .1. Mišina: tfošzrlfu prosta skladij;!. Carinsko posredovala. P r a v o z pohištva s pohištvenimi vozovi In avtomob il
,i! lll-bljU .,11 11	;
Rp p *TJ
Telefon 25-52
v j 'imu
cenah
ISRABNA
ba^na
knjigo-
veznica
Ureja dr. IVAN PLE8S. — Za Trgovsko - lnduatrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.