Stran?. MarlborsKI »YX CETCNTK« Jutra ■ v m a •j u v 1 X I, vniv Pohorske skrivnosti Grorskarpriroda^ln duševnost. Ljudska medletna. Kače In močeradi. Obisk pri po­ horski »čudodelki«. Romantika izginja. dobnem naslanjaču sprejema bolnike. Zgovorna ženska srednje rasti s suge­ stivnim pogledom z mirno preudarnostjo Pohorska idila- s svojimi sotoanritm ja­ sami in neskončnimi gozdovi prehaja ob natančnejšem opazovanju tega prelepega koščka naše zemlje v svojevrstna skriv­ nostna doznavanja. Pohorje sicer nibog- ve kako odmaknjeno od mestnega življe­ nja, vendar gorska -priroda uravnava du­ ševno življenje Pohorcev) bolj kot kate­ rikoli drugi dolinski vplivi. Ne samo po­ časnost prehaja v mišljenje, doznaivanje in opažanje ljudstva, tudi osamelost in napori otopijo živčevje in čutila, da je temperament ljudstva težak, mrk, a v svojem bistvu — dober. Skrivnosti in tajnosti prirode viz-bujajo slutnje v nadnaravnih pojavih in bitjih: tuljenje vetrov, bučanje pohorskih vodo- padov in šumljanje poh. potokov, trganje in leganje oblakov po hribih in dolinah ustvarjajo v gorjancu povsem druiga na- strojenja, kakor v nas dolincih. Vraže so sicer širom Pohorja zelo skopnele, manj ugodni pai so izsledki v pogledu ljudske medicine. Težko je pač posvetiti v temne predele ljudske duše, da bi izginile kače, močeradi, žabe in krastače, kakor tema pred solncem. La­ hkovernost in vraževernost še bujno cveteta, ker ljudstvo na žalost le v skraj­ nih primerih išče zdravnika. Kdor spo­ zna in občuti to gorsko življenje, se ne čudi in ne podcenjuje ljudstva, ki bi_ se v drugih življenjskih razmerah gotovo prilagodilo kulturi 20. stoletja. Če pomislimo, da se je padarstvo v zadnjem času z raznimi »Zeileisi« in ■»Hblfer-Hamsli« nazpiaslo že daleč po kulturnem svetu, potem ne smemo za­ meriti našim Pohorcem, če si sredi ta- jinstveno šuštečih pohorskih šum najde­ jo pomočnico v vseh križih in težavah človeškega m - živalskega zdravja: čudo­ delno »dohtarco«, ki že 26 let izvršuje dela človeškega usmiljenja v duhu tra­ dicij svojega očeta — rajnega pohorske­ ga živinozdravnika. Pred dnevi, ko je zlato majniško soln- ce radostno obsevalo temno in gosto smrekovje pod Klopnim vrhom, sem sredi planinske poti po naključju srečal »pacienta«, namenjenega k pohorski ču­ dodelki. Tako človek zaide nenadoma iz mirne poezije gorske pomladi v roman­ tiko najtišjih pohorskih skrivnosti. »Pa ni to mkaka skrivnost, saj od blizu in daleč — celo iz mesta — prihajajo ljudje po nasvete. Že z avtomobili so prišli k njej!« Tako mi pojasnjuje bolnik, hoteč pregnati moje dvome. Pia je bila »ordinacija« resnično zani­ miva slika iz poglavja domačega zdra­ vilstva. Skrivnostna pot naju je vodila do ta jinsitvenega dom a. . . Kopica tule­ čih psov, kretenska postava majhne žen­ ščine, svojevrstna zidanica, vse to vzbu­ ja sum na zvezo z »višjimi silami«... S prijaznim možakarjem se že pred vrati prične živahen pogovor: odkod, za koga, zakaj itd. Cerberas kot predstraža naznani prihod svoji boljši polovici, ki nato v primitivni »zdravniški sobi« v u - prav strokovnjaško obrača steklenico s prinešeno »vodo«. Z neštetimi izrazi svo­ je izkušenosti, svojih zaslug in uspehov si -kmalu pridobi avtoritativen položaj, ki bolniku kmalu imponira, da se izpove, v kolikor bolezni ne dožene preiskava uri­ na. Ne bi trdil, da je to šarlatanstvo in mazašftvo! Ženska ima nekaj pojma o domačem zdravstvu, a uspehe dosega bolj sugestivnim potom. Kemična zdravi­ la odklanja, daje pa praške in tekočine iz pohorskih zelišč in koreninic, ki škodo­ vati prav- gotovo ne morejo. Župnik Se­ bastijan Kneipp ji je svetel vzor in nje­ no mnenje, da more bolnik okrevati ob priprosti hrami, vodi in čajih, je v skladu s skrivnostno črno omaro, ki jo ima ču­ dodelka v sobi. Polna je najrazličnejših steklenic, praškov, čajev in koreninic. Dobil sem vtis, da skuša na bolnika (vplivati predvsem z duševnimi sredstvi, kar se danes le redko vpošteva. Prikup­ na »materinska naklonjenost« je taka, da ne morem zanikati dobrih učinkov do­ mačinke zlasti na murko in z občutjem manjvrednosti obdarjeno naravo planin­ skega človeka. Iz teh vidikov je obisko­ vanje te »zdravnice« razumljivo. Ljudska navada je, ki bo ostala do njene smrti, čeprav je oblast že večkrat skušala pre­ prečiti njeno »prakso«. Z zaupanjem se je vračal bolnik, jaz pa sem odhajal v prepričanju, da s »čudo­ delnostjo* še ni dan povod za- razburje­ nje, niti za reklamo. Sočna planinska ze­ lišča in čiste pohorske vode prav gotovo ne bodo nikomur škodovale. Nasprotno! Pasjo in mačjo' mast, žabe, kače in mo­ čerade bodo sčasoma zavrgli tudi tisti, ki nimajo sredstev za zdravniško pomoč. Naravni razvoj gre svojo pot in z njim bo izginila ona romantika, ki nalše Gor­ jance usmerja tako, da ne vidijo dobrot in lepot svojeiga Pohorja v oni krasoti, kakor jih uživamo mi dolinci taim nad vrhovi. Ver. Zanimivo odkritje letal nad Mount Everestom »Jezero bogov« v Himalaji. po barvi vode sodeč, zelo globoko. Je­ zero leži prav na onem kraju, ki so ga omenjali domačini. Legenda pripovedu- Houstonova znanstvena letalska eks­ pedicija, o kateri smo že objavili daljši članek, se vrača z velikimi uspehi domov v Anglijo. Vse vesti, češ, da letala ome­ njene odprave niso preletela in fotogra­ firala najvišjega vršaca Himalajskega go­ rovja1 , Mount Everesta, so se izkazale kot neutemeljene. Ekspedicija pa je imela še drug velik in pomemben uspeh. Na svojem skrajno nevarnem poletu je od­ krila in točno narisala ter fotografirala tudi misteriozno »Jezero bogov« sredi Himalajskega gorovja, ki je bilo doslej znano le iz zamotanega pripovedovanja domačinov. Tajnik ekspedicije polkovnik Etherton je pripovedoval na povratku -na parniku »Rajputani«, da so angleški letalci na svojeijn drugem poletu nad Mount Eve­ restom nenadoma opazili v višini kakih 7.500 m velikansko jezero, ki mora biti, je, da črpajo bogovi vodo iz tega jezera, kadar so žejni ali kadar hočejo napraviti dež oziroma kadar želijo poplaviti dru­ ge pokrajine. Zanimivo je, da se je iz­ kazala pripovedba domačinov o »jezeru bogov« kot resnična. Legenda pripoveduje nadalje, o nekem plemenu »snežnih ljudi«, ki b2je prebi­ vajo visoko gori v večnem snegu in ledu Himalaje. Nekateri znani raziskovalci te­ ga najvišjega gorovja na svetu ne iz­ ključujejo možnosti, da prebivajo v prede­ lih Himalajskega gorovja slučajno tam­ kaj zaostali ljudje mongolskega ali in­ dijskega porekla. Posebno čudno pa je dejstvo, da je bilo »jezero bogov« naj deno in odkrito v višini, kjer bi po ge­ oloških zakonih ne moglo biti jezera. Dva patenta iz starih časov Amerika je bila že od prvih začetkov svojega razvoja dežela tekmovanja vseh mogočih in nemogočih patentov, deloma koristnih, večinoma pa tudi takih, ki so se rodili v prevročih glavah. Ameriški patentni urad je prejel in odobril na pr. 17. maja 1887. patent zrakoplova, ki so ga vlekli po zraku orli. Podatki v patent­ nem uradu pripovedujejo o njem, da se eden ali dva orla vprežeta v navaden zrakoplov, napolnjen s plinom, ki ga po­ tem vlečeta v daljave. Vodnik v gondoli pa določa smer vožnje na isti način z vajeti, kakor pri konjih. Druga taka no- bil prijavljen patentnemu uradu 25. apri la 1916. V tem primeru ni šlo za zabavo ali spoznanje kakih tajnosti narave, tem­ več naj bi koristil nestrpnim ribičem pri ribolovu. Patent je obstojal v konkav­ nem zrcalu, ki se je pritrdilo na vrvici takoj za trnkom. Po opisu izumitelja sa­ mega se približa velika riba zrcalu in opazi v njem samo sebe, seveda znatno pomanjšano. Riba1 potem misli, da je ma­ la ribica pred njo dobrodošel plen in hlastne požrešno po njej, v tem trenutku pa pogoltne že tudi trnek in se ujame Seveda manjkajo v zapiskih patentnega urada vsaki podatki, koliko rib je ujel izumitelj na svoj »sijajni patent«. Justifikacija pohotnega morilca. vwjcu, aaivv/i K *. ^ — ... V Elbiugu v Vzhodni Prusiji je bil pred rost je bil patent hipnotiziranja rib, ki je dnevi justifioran neki Paul Schtmanski, K il rvriifljvlien patentnemu uradu 25. apri- ki je v noči na .3. januarja t. 1 . najprej Mandžurske kokoši. Tam daleč od vzhodai prihaja vest, da je v Mandžuriji v tesno odmerjeni kra­ jini sedež posebno velike pasme kokoši, ki znese do 100 gramov težko jajce. To že nekaj pomeni, če pomislimo, da teh­ ta navadno kurje jajce okrog 50 gra­ mov. 60 igramo v težko kurje jajce je pri naši kokoši že nekaj posebnega. T. Koh- mura poroča o poskusih s temi kokošmi. Bilo je težko najti čistokrvno kokoš te pasme. V treh letih je spravil skupaj sa­ mo 13 petelinov im 32 kokoši. Jajce teli kokoši je tehtalo povprečno 90 gramov, v enem primeru 113 gramov, jajce z dve­ ma rumenjakoma pa celo 143 gramov. 0 petelinili pripoveduje, da dosežejo težo 5 kilogramov, kokoši pa 4.5 kg. Pač je pa jajc malo. V enem letu jih je znesla ena kokoš 77, druga pa samo 54. PaČ so pa bile tudi kokoši, ki so jih zneslo po 120 in celo po 190. Kokoši te pasmo hitro dorastejo, jajca neso že v starosti 187 do 219 dni. Večinoma neso jajca po­ zimi, kar je gospodarsko zelo važno. Slaba stran teh kokoši je pa, da njihova jajca niso posebno plodna’ , kajti samo i* tretjine se izležejo piščanci. Dva rimska romarja. Nedavno so listi poročali o bavarskem kmetu, ki se je bil napotil s težkim kri­ žem peš iz domače vasi v bavarskih Al­ pah v Rim. Namen je bil dober, toda križ ga je od dne do dne bolj pritiskal k tlom. Mož se je dolgo junaško držal, končno je pa začel omagovati in s kri­ žem vred se je dal tu pa tam peljati ne­ kaj časa z avtomobilom. Njegova poko­ ra torej ni bila popolna, toda kaj hoče­ mo, hrbet tudi ne prenese vsega in Č * človeku odpovedo noge, se mora pač pe­ ljati. Zdaj pa prihaja iz Rima vest o drugem romarju, ki je žilavega Bavar­ ca daleč prekosil. Gre za 501etnega Ed- munda Viviera iz Hasselta v Belgiji, ki je svoj načrt točno izpolnil. Mož je ho­ tel dobiti posebne odpustke svetega leta in ker ni imel denarja za vožnjo, se Je napotil peš preko^ Luksemburške, Alza- ško-Lotrinške in Švice v Italijo. Preko MilEina je srečno prispel v sveto mesto. ( Prehodil je 1679 km v 51 dneh. Koliko podplatov je raztrgal, ni znano. Tudi do­ mov se vrne peš. posilil neko 161etno dekle, nato pa jo se umoril. Porotno sodišče ga je obsodilo na smrt in so sodbo potrdile tudi vse višje instance. »Zares je bilo ju n aS k o dejanje, da ste * ke višine skočili v vodo in rešili utaplja­ n j ega se.« »Kaj bi bilo tisto, gospod. Le to bi ra® ■lel, kdo je bil oni tepec, ki me je bil sU- .1 v vodo.« ti« ...., Mali o Bazno GRAJSKA KLET. Danes zvečer sveže morske ribe: brodeto s polento in ka­ lamari jev rižoto. 2034 VEČJA KOLIČINA SLAD­ KEGA SENA v balah, p o dnevni ceni na prodaj. Vprašati pri hišniku, Jczdarska ulica 5. 2015 TRAJNI KODRI, 100.— Din z najnovejšim preparatom iz­ deluje Marica Požar, gleda­ liška frizerka. Vetrinjska ulica Št. 11. 2013 REFORM-HRANA. 10 dkg. Din 5.—. Z. Anderle, Maribor, Gosposka ul. 20. STF.NICOL uniči stenice z zarodom. Dro­ gerija K a n c . ______ SENO V BALAH se proda po najnižji dnevni ceni. Združenje prevozniških ohrtov v Mariboru. Tržaška MIZARSTVO. prvorazredno, za pohištvo ter ostala mizarska dela. Naroči­ la pod ugodnimi pogoji. Ciril Razboršek, Maribor. Dravska ulica 4. 1819 DNEVNO SVEŽI JOGHURT na debelo, na drobno. Mlekar­ na Bernhard. Aleksandrova cesta 51. Koroška cesta !0- 1668 Prodam NA PRODAJ NOVA SPAL­ NICA. nerabljena, kompletna, iz je­ senovega cveta, najmodernej­ ša, z otomano in stara spal­ nica, dobro ohranjena, iz tr­ dega lesa, tudi z otomano, po zelo nizki ceni. Kacijanerjeva tdica 10, vhod desno. št. 1. 2012 OBLEKE. ČEVLJE. če tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, po­ hištvo, perilo, plača najboljše Grajska starinarna. Trg svo­ bode. ■ 16fi2 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro in poceni. 1664 PIJTE DNEVNO BRAZIL- MATTE-ČAJ. 1 zavitek Din 5.— pri Z. An- derlu. Maribor, Gosroska ul. 20 1937 DOBRO IDOČO ŠPECERIJ­ SKO IN GALANTERIJSKO TRGOVINO. 5 minut od glavnega kolodvo­ ra. izven mesta, takoj pro­ dam. Ponudbe na upravo »Vcčorulka« pod št. 15. 2003 Službo dobi TRGOVSKEGA UČENCA sprejmem. Trgovina, S tritar­ jeva ulica 17 2005 Sobo odda OPREMLJENO SOBO, lepo, z vso oskrbo, oddam. Gosposka ulica 52. 2011 Stanovanje ENOSOBNO STANOVANJE. lepo, suho. oddam poceni v Pobrežju, Cesta na Brezje 99. 2008 STANOVANJE. obstoječe iz 2 sob in kabineta, išče višji državni uradnik na desnem bregu Drave blizu vo­ jašnic ali pa sredi mesta s 1. julijem. Ponudbe na upravo lista pod značko: »Zanesljiva stranka«. 5000 Službo išle LJUBITELJICA OTROK. Slovenka, s perfektnim zna­ njem srbohrvaščine in neko. liko nemščine, s trgovsko in gospodinjsko šolo. išče me­ sta pri boljši rodbini. Gre tu­ di v inozemstvo. Cenjene po­ nudbe na upravo »Večerni- ka« pod »Poštena« 4305 SEZONSKA PRODAJALKA v vseh strokah verzirana. tu­ di v delikatesni in slaščičar­ ski stroki, išče mesta za ta- koj ali pozneje. Cenjene po­ nudbe na upravo »Večernika« Maribor1 , pod »Dobra moč«. 3405 „PRI VEVERICI", Tezno bo priredil« na binkoštne praznike pod košatim i lip«"1' koncert In pojedino plliancev. — Pristna ljutom erska vina. Izbora* kuhinja« — - Se priporoča PEKLAR, gostilničar. MODNI LISTI FRANCO SK I IN NEM ŠKI V NAJVEČJI IZBERI V Tiskovni Z adrul M ARIBOR, A L E K SA N D R O V A C E ST A h Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. STANKO DETELA v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik