Bejek Janko, župnik: Izseljensko vprašanje v Prekmurju O tem vprašanju se je že veliko pisalo in govorilo. Ni čuda, saj je pa ravno to eno najbolj perečih vprašanj v Slovenski krajini. Obširno je razpravljal o tem vprašanju bivši izseljenski duhovnik g. škafar Ivan, precej tudi g. Camplin Ivan, ki je bil med izseljenci v Franciji. Tudi jaz sem o tem pisal precej obSirno v »Slovencu«, ko sem se vrnil od naših delavcev v Belju. Za obširno razpravo o tem problemu je treba precej časa in tudi prostora, sedaj pa ni ne enega ne drugega. Zato bom govoril o vsem tem le v obrisih in navedel, kar se mi zdi pač najvažnejše. Podal bom glavne misli iz predavanja, ki sem ga imel na tečaju Zavednosti pri nas pri Sv. Sebeščanu, leta 1938. Najprej nekaj številk. Trenutno imamo doma v Prekmurju okrog 13.000 sezonskih delavcev. Več tisoč jih je pa še v Nemčiji in Franciji. Kam naj spravimo vse te delavce? V Nemčijo jih misli borza dela letos poslati okrog 2500 in prav toliko v Francijo, 1200 jih bo šlo na državno posestvo Belje v Baranji, poleg tega še okrog 1200 na ostala veleposestva v državi. Tako jih ne bo šlo letos niti polnih osem tisoč, ostane nam torej še vedno okrog 5000 sezonskih delavcev doma. Dobre strani izseljevanja To stran izseljevanja lahko označim z eno samo besedo: d e n a r. In to bi bilo skoraj vse. Prekmurje je siromašno, posebno Gorička. Tu je svet hribovit, ilovnat in kamenit. Orne zemlje je sorazmerno rnalo. Ljudje se doma nikakor ne morejo preživljati. Prisiljeni so iti s trebuhom za kruhom pa naj bo to kamor koli. Ta borba za kruh je že stara. Tu so ljudje kakor ptice selivke, prezimijo doma, na spomlad pa v svet. Če ti ljudje ne dobijo zaslužka, bodo stradali in hodili raztrgani. Da o davkih in domovih niti ne govorimo. Treba je pa tudi tu ločiti katoličane od evangeličanov, ki so v splošnem veliko bolje situirani, in to radi tega, ker pač imajo že od nekdaj v zakonu samo enega ali dva otroka. So seveda tudi izjeme, velja pa na vsak način to v splošnem. Drugi siromašni del Prekmurja je ob Muri na Dolenjskem. Gosto je obljuden, veliko škodo dela Mura. Je pa na vsak način bolje kot na Goričkem. V ostalih delih Prekmurja se najdejo tudi siromaki, vendar ne v takem številu. Naši domovi bi prepadali, če ne bi bilo tujine. Boben bi pel svojo žalostno pesem. Naši delavci veliko zaslužijo in to je naša rešitev. Naši pridni delavci so zaslužili v sezoni nad 5000 dinarjev. — Pri dobri strani izseljevanja bi bilo še omeniti priučitev tujega jezika in kak nauk za obdelovanje zemlje. Jaz vsaj druge dobre strani ne vidim. Slabe strani Naj omenim le nekatere! Teh je namreč dosti. Odtujitev domu. Mladina odide v tujino, nekaj časa misli na dom, piše, pošilja denar, hrepeni po domu in domačem kraju, pa vse to počasi kopni, kakor spomladi sneg. Ne smemo reči, da bi bilo to pri večini našega delavstva, vendar jih je zelo dosti takih. Starši so ga poslali v svet, da bi jim pomagal pri gospodarstvu, mogoče so se celo zadolžili, ko je otrok odhajal v svet, pa otrok kmalu pozabi na vse, več ne piše in tudi denarja ne pošilja. Mnogo jih je že ostalo za stalno v tujini, ki niso izgubljeni samo za domači dom, temveč tudi za naš narod. Zakonska nezvestoba. Mnogo, mnogo zakonov je postalo nesrečnih radi našega sezonskega izseljevanja. Pa o tem ne govorimo radi. Ali je ona nezvesta postala v tujini ali pa on doma ali pa oba. Veliko solz se je že pretočilo. In zdi se nam, da je vsako leto slabše. Verska mlačnost. Naše delavstvo pride po večini v Nemčiji med evangeličanski narod. Naših cerkva ni v bližini, ne duhovnika. K službi božji ne hodijo, spovedi ne opravljajo, tudi molitev je bolj slaba. Dobrega zgleda ni in se ne smemo niti čuditi, če človek sčasoma postaja mlačen. Drugi so zopet blizu cerkve, vendar ne gredo k sv. maši. Imamo seveda tudi lepe izjeme, ki so nam delale čast v tujini. Pa mi govorimo o slabih straneh izseljevanja. Nemški gospodarji — evangeličani in morda tudi katoličani — so se tudi norčevali iz naših deklet in fantov, če so hoteli iti v cerkev. Pa je vedno obveljala odločna beseda naših ljudi, če so se postavili po robu. Znanih mi je veliko takih primerov. Kmečki liudje v Franciji so tudi zelo mlačni ah celo versko brezbrižni, če že ne brezverci. Na naše ljudi to tudi vpliva. Drugod so zopet v nedeljo mo- rali delati ali so pa sami tako hoteli. Dopoldne v nedeljo so dekleta tudi prala perilo, popoldan pa okrog na obiske in v gostilne. Torej o kakem pravem verskem življenju ne moremo govoriti. Tujina ima tudi v tem oziru svojo moč. Moralni propad. To je pa najbrž še najhujše. Dejstvo je, da naša mladina prihaja iz tujine pokvarjena. Zopet poudarjam, da govorim o slabih straneh izseljevanja. Veliko mladine ostane poštene tudi v tujini. Če upoStevamo vse okoliščine, bomo pač lahko razumeli, kako je mogoče, da mladina tako hitro in tako globoko pade. Verske opore ni, nadzorstva ni, skupno bivanje obeh spolov, pokvarjeni domačini v Franciji in Nemčiji, vse to prinese svoj del k prepadu naše mladine. Tujci so se pa večkrat tudi škandalizirali, take so špilala naša dekleta! Posledice so hude. Nezakonski otroci, spolne bolezni in popolna pokvarjenost — in to se pozna potem tudi doma. Leto za letom je hujše. Besede palerjev veliko ne zalpžejo. Če bo še nekaj let šlo v ti stvari tako naglo navzdol, bodo posledice nedogledne. Tak je dober del naše mladine in tudi nekaj mož in žen. Imam pa tudi pisma od nemških duhovnikov, kjer zelo lepo pišejo o našem delavstvu in trdijo, da je naš narod srečen, če ima vso mladino tako zgledno. Up6števajmo tudi, da gredo v tujino dekleta, stara po 16 do 17 let, ko so še tako lahkoverne in v tako zvanih norih letih. Prenaporno delo. Ljudje se v tujini popoinoma izgarajo, posebno v akordnih delih. Naš delavec je znan kot zelo dober in delaven in se žene za vsakim dinarjem. Pritisne še mraz, posebno v Nemčiji tako konec novembra in v decembru in naši ljudje takrat res veliko trpijo. Veliko se jih ponesreči, da ostanejo za vse življenje za delo nesposobni. Precej jih tudi umre, in to brez verske tolažbe, ker pač v začetku tujega jezika ne razumejo. Slabih posledic je še več, pa sem, mislim, glavne vse omenil. V prejšnjih letih so se delavci okuževali v Franciji tudi s komunizmom. Smernice za bodoče Bil sem dvakrat dalj časa med našimi izseIjenci v državi. Živim v kraju, kjer je sorazmerno največ sezonskega delavstva. Navedem torej naj smernice za bodoče! Mogoče si jih kdo aamišlja drugače, jaz ^pač Jiapišem, kar sem izkusil in kakor si jaz zamialjam v bodoče naše izseljevanje. V tttjmo naj greao -res potrebni! Ali je to treba še poudarjati? Treba je in še kako. Da je bilo in je še med našimi sezonskimi delavci tudi precej bpgatašev, je Jiam Prekmurcem predobro znano. Znani so mi primeri, da je imel kdo v posojilnici naloženih do 50 tisoč dinarjev, doma v hlevu več glav goveje živine, celo konje, čez 20 oralov zemije — in je le šel v tujino. Da je imel doma pri gospodarstvu radi tega škodo, je razumljivo. Res je sicer, da mu gospodarstvo v sedanjih razmerah ne bi prineslo toliko, kakor je saslužil v tujini, vendar se nam zdi to napačna pot in zahte-..  vamo, naj se takim v prihodnje pot v tujino zabrani. Če bi doma tako garali, kakor delajo v tujini, bi jim tudi domače gospodarstvo več prinašalo. Taki deiavci niso pravi sezonci in teh ne bi smeli šteti pri celotnern številu. Še veoja krivica se nam zdi, če taki bogataši gredo na rovaš siromakov, ki so morali večkrat ostati doma, ker ni bilo vsč mesta. Mirne vesti trdim, da bi jih lahko vsako leto ostalo doma vsaj ena eetrtina, pa ne bi imelo Prekmurje;;  radi tega -kake škode. ^Otroci naj ostanejo fioma! Zdaj sili vse v svet. Komaj zapustijo soiske klopi in že jih neka skrivna sila vleče v tujino. Lansko leto so šla dekleta v Nemčijo stara po 16 ali 17 let. V mnogih primerili brez vsake potrebe. In Bog varuj, da bi jim kdo brani!! Tudi proti volji staršev -so šle. In to take, Iri irnajo doma vsega dovolj, le lepega zimskega površnika jirn doma niso mogli kiipiti in druge razkoane obleke. Neka bolezen se je lotila naše mladine. Vsi in vsak sili v svet. Uspeh vidimo. Tu&i fantje jiiso nič boljši. Raslika je le ta, da fantje bolj služijo za pijačo. Zgodise dostikrat, da kljub velikemu zaslužku naša mladina spomladi išče posojila, da se lahko spet vrne v tujino. Da škodi tako naporno delo naši mladini, je več kot jasno. Saj si lahko vzamemo primer od živalstva. Četudi se takoj ne poznajo posledice, pa jim naša nepremišljena mladina ne bo ušla. Da se pa taka mladina pokvari moralno, je prav gotovo. Torej naj v bodoče ostane mladina doma! Lansko leto je sieer oblast izdala naredbo, da pod 20. letom nihče ne bo smel iti v tujino, pa se oblast te svoje lastne naredbe ni držala. Zdaj je oblast v Soboti sklenila na posebnem posvetovanju, da ne bo smelo nobeno dekle pod 21. letom v tujino, fantje in možje pa ne pod 30. letom. Letos so nam zagotovili, da se bo ta sklep tudi izvajal. Jaz sem sieer malo drugačnega mnenja. Za moški spol je ietnica malo previsoka. če bi postavili to številko na 25 let, bi bilo tudi dovolj in se mi zdi bolj pravično. Razlogov za to bi bilo dovolj. Oblast je tudi sklenila, da se bo letos bolje rešetalo; bogataši da na noben način ne bodo mogli v tujino. Naj bi šli pri nepotrebnih še eno stopnjo niže in bi naj dovolili siromašnim fantom in možem že s 25. letom iti v tujino! če se je pa to sklenilo morda iz kakih drugih ozirov, seveda ne morem nič proti temu ... Starši z majhno aeco naj ostanejo doma! Zadnja leta dajejo starši otroke nekako v najem. Posledice se poznajo pri vzgoji. To dobro vidimo v šolah tudi mi kateheti. Vedno naj bi ostal eden doma, če že res ni dobro preskrbljeno za vzgojo otrok. Duhovna oskrba. Vsaj dva duhovnika naj bi šla z našimi delavci tako v Nemiijo kakor tudi v Francijo, pa še to bi bilo premalo. Doseči bi se moralo, da bi se tudi v Franciji naši delavci naseljevali bolj skupaj. Kaj pa izsel jevanje v domači državi ? Tu je največ na palerjih — gazdah. O tem sem se dobro prepričal. Če je paler dober, lahko veliko hudega prepreči. Kakor sem videl, gre tudi oblast palerjem na roko. Če je pa palcr sam slab, morda moralno pokvarjen, ne moremo dosti pričakovati tudi od naših delavcev, eaj je on tam edina nadzama oblast. JNaj na.vedem samo en zgled dobrega palerja! Je to Horvat Peter, moj farnik, ki že 11 let vodi naae delavstvo. Tu že več let spi delavstvo ločeno po spolu, zvečer se moli skupno in vsak večer. Pri njem se ne eme preklinjati. Uči delavstvo tudi cerkvene pesmi in marsikaj drugega koristnega. Ta paler ae vedno odločno zavzame za naše ljudi. iLahko bi navedel tudi zgled slabifa palerjev. Tu bi se inoralo nekaj narediti. Upam, da vendar imamo v Prekmurju 10 sposobnih mož za palerje, ki so siromaki, pošteni, versko neoporeSni in sposobni tudi v drugih ozirih za vodstvo našega ilelavstva. To za Belje. Za druge kraje velja isto. Plača je tu precej slabša kot v tujini in zato lahko trdimo, da gredo sem res le zaslužka potrebni delavci. Obsojamo pa trditev, da gre n&ša mladina samo zato, da lahko tu skupaj spijo. To je laž in Obrekovanje na-. šega delavstva. Zdi se nam tudi neumna trditev, da se našim delavcem ne kuhajo koruzni žganci radi tega, ier Prekmurci koruznih žgancev sploh ne jedo. To samo mimogrede, da boste vedsli, kaj se vse piše o našem deJavstvu. Na veleposestvih v državi so naši delavci naseljeni v večjem številu, tu bi se laže vzgajali. Imamo tudi svojo oblast, pri kateri bi tudi menda lahiio dosegli, da bi sama posegla po potrebi vmes. Letos so se teinu delavstvu zopet plače žboljšale, da lahko skoraj vsak zasluži v šestih meseeih okrog 2500 dinarjev, prvovrstni delavci pa za jurja več, kar tudi ni tako slabo, če upoštevamo, da ti delavci nimajo ob odhoda nobenih stroškov. Stalno bi moral biti tudi pri teh delavcih naš duhovnik. Opozoriti bi pa mogli na naše delavstvo tudi tamkajšnje duhovnike. Doseči bo na vsak način treba, da bodo imeli naši delavci nedelje in praznike proste. V tem se delavstvo dosti izrablja. Zadnja leta je sicer malo bolje. To v glavnem. Oklenimo se domače grude! Č6 pa že res moramo iti v svet, pa pokažimo povsod, da smo katoličani in Slovenci! Delajmo čast svoji veri in svojemu narodu! P«»ses^no gi^asRje za (fressg® polle^fe 1939 v SfovesisEd k^afini Dejstvo, da je pri nas mnogo sezonskih delavcev, ki prinašajo iz tujine lepe vsote denarja, goto\ro najbolj vpliva na nakup in prodajo zemljišč. Posestniki, ki ostanejo doma, navadno ne pridelajo toliko, da bi s svojhni dohodki krili vse izdatke, zato so mnogi primorani prodajati tudi zemljo. Delavci, ki prinašajo denar od drugod, pa isto prav radi kupujejo. Zaradi tega je pri nas kupčija zelo živahna, zlasti še v jesen, ko se delavci vračajo na svoje domove. Nekateri že sklepajo kupne pogodbe pred odhodom v tujino in potem že od tam pošiljajo denar naravnost na račun kupnine. V soboškem okraju je bilo lani od 1. julija do 31. decembra sklenjenih 350 kupiiih pogodb ter je bilo prodanih 318 velikih oralov zemlje za vsoto 2,581.700 din. Povprečna cena enega orala je bila torej 7376 din. Poleg tega je bilo v omenjenem času v soboškem okraju sklenjenih 51 izročilnih, 17 delilnih, 7 menjalnih in 11 darilnih pogodb. V lendavskem okraju pa je bilo od 1. julija do 1. decembra 1939. sklenjenih 274 kupnih pogodb v cenilni vrednosti 3,000.454 din. Prodanih je bilo približno 600 malih oralov zemIje in to povprečno po 5000 din oral. Izročilnih pogodb je bilo sklenjenih 48, menjalne 4, delilnih 10 in darilnih 10. Ta živahni promet z nakupovanjem in prodajanjem zemljišč pa posestne razmere v Slovenski krajini še slabša. Prodajalci navadno prodajajo samo dele svojih že itak majhnih zemljišč in tako se že doslej majhne parcele še bolj drobijo, kar je za tukajšnje razmere prava nesreča. Kajti iz tega se vrši mnogo pravd zaradi motenja poseati, m^jaih ^porov itd. S tem se že sedaj neurejena zemljiška knjiga še batj .komplicira, zaradi česar postaja potreba po novi _zemljiški knjigi vedno večja in bolj pereča. Končno še v zvezi s to parcelaeijo omeiiim, da bi zaradi škodljivih posledic te drobitve bilo nujno potrebno, da bi se ta parcelacija na nek iiačin omejila ali preprečila.