uspešnejša garancija za versKo m meščansko svobodo vseh brez raz- like narodnosti In vere. (Posebno tale zadnji odstavek je zelo na mestu!) Odgovor Črne gore oziroma čin Črne gore vzbuja nemo občudova­ nje, če pomislimo, da je izdan v tre- notku ko vojne ladje petih velesil plovejo proti Črni gori. Č rna gora se ne uda drugače, kot da se jo zdro­ bi, te slave pa m orda vendarle ne bo­ do hotele velesile doseči? Če se je pa dejansko ne napade — bo demon­ stracija brez vspeha in tista država, ki je te demonstracije klicala za eno blamažo bogatejša. Srbija na strani Črne gore. Zaeno s črnogorsko vlado je tu­ di Srbija odgovorila velesilam : Srbija izjavlja v odgovoru, da toliko časa ne m ore odpoklicati svo­ jih čet iz Albanije, dokler nova Al­ banija ne bo definitivno konstituci- jonirana in urejene državne oblasti. Dalje tudi ne m ore odpoklicati svojih čet izpred Skadra, ker je po pogodbi zavezana, da podpira č rn o goro toliko časa, dokler definitivno ne bo sklenjen mir. Konečno odklanja Srbija V svo­ jem odgovoru vsak protektorat kake tuje države nad katoličani in musli­ mani v onem ozemlju, ki pride po miru pod srbsko državo. Tudi Grška se Je uprla! Ne samo Črna gora in Srbija, tudi G rška se je uprla zahtevi vele­ sil. da bi zapustila južno Albanijo. London. 2. aprila. »Reuter« po­ roča, da je Grčija velesilam izročila olicielno izjavo, v kateri odločno pravi, da nobena grška vlada ne bo odredila, da grške čete izpraznilo od njih zasedeno epirsko in Južnoalban- sko ozemlje, in da prebivalstvo onih krajev ne bo trpelo, da bi se Izročilo Albaniji. Tako, sedaj pa vidijo velesile de­ lo svojih diplomatov. — Ako se bo komu hotelo reči, da Je neroden, za rapotje in kaj podobnega — se mu bo reklo: diplomat. MIROVNA POGAJANJA. Porta je sprejela predloge velesil. To pot se Je Turčija podvizala. Velesile so ji izročile, mirovne pogoje 31. marca, včeraj 1. aprila je Turčija že odgovorila. In sicer so velesile predlagale, kakor je znano sledeče: meja med Bolgarijo in Turčijo naj tvori črta Midia—Enos; o Egejskih otokih bodo sklepale velesile; Tur­ čija odstopi Kreto; zahteve zavezni­ kov po vojni odškodnini ne morejo velesile podpirati; kakor se sprelme ta podlaga za mirovna pogajanja, morajo sovražnosti prenehati. — Vse te predloge velesil je Porta sprejela v celoti. Istočasno so izjavili zavezniki, da sprejmejo obmejno črto Enos-Mi- dija kot bazo za nadaljna pogajanja, obenem pa bodo zahtevali tudi odstop Egejskih otokov, vojno odškodnino in predajo vseh turških čet zapadno od linije Enos-Midija. Očlvidno Je, da se nanaša zadnji pogoj na Skader. Zavezniki so pripravljeni ustaviti sovražnosti le v tem slučaju, če Tur­ čija sprejme te pogoje. Kljub tem soglasjem obstoja važna točka, ki bo povzročila neso­ glasje med velesilami na eni in Bal­ kanskimi zavezniki na drugi strani. Ta točka je Skader. Zavezniki zah­ tevalo, da sea posadka v Skadru uda srbsko-čmogorski armadi. Velesile, samoobsebi s tem ne bodo soglašale in zato ne moremo reči ničesar dru- zega, kot da je mir še daleč, če ne pade Skader. Ko pa pade — kaj na­ stane potem ?. . . Trzinci. (Spisal Jos. Ciperle. meščanski učitelj na Dunaju, umrl v Ljubljani, dn-’ . 21. novembra 1908.) 1. Trzin le vas pri Mengšu na Kranjskem. Prebivalci te vasi so te­ daj Trzinci. A ti Trzinci so neko po­ sebno prekucuharsko pleme. Pravijo, da so potomci onih slavnih rokov­ njačev, katere je mojstrsko narisal pokojni Jurčič v svojem romanu »Rokovnjači«. In vredni potomci so Trzinci svojih slavnih pradedov ro­ kovnjačev. Prekucuharji so tudi oni, kakor že rečeno. Ko bi jih kdo po­ stavil na kak kraj zunaj zemlje, iz­ ruvali bi tudi vse vijake, na katere je privintana zemlja v neskončnem c prostoru, ter bi Jo telebili, kamor bi hotela pasti. To bi bila malenkost za­ nje. Ker pa do sedaj še niso imeli te izvrstne prilike, poskušali so vedno svojo telesno moč na samih malenko­ stih, katere so jih pač seznanile z onimi mnogokrat skrivnostnimi pro­ stori, ki se imenujejo ječe. a svetov­ ne slave si še niso mogli pridobiti. Škoda! 2. Nekoč, in to še pred kakimi 40 ali 50 leti, so bili Trzinci jako na gla­ su. Osobito Ljubljančani so rajši za­ hajali med same kanibale kakor med Slovenska zemlja. Iz Maribora. Pretečeno nedeljo smo imeli tu občni zbor »Slovenske kmečke zve­ ze«. Konstatiram o kar v naprej, da je biio to zborovanje zelo zadovolji­ vo vsled dejstva, da se ga Je udele­ žila komaj tretjina one množice, kot pred (remi leti. Odposlancev je bi­ lo, debelo vzeto, kakih 80, vse dru­ go pa so bili naši duhovniki, župniki, večinom a pa mlečezobi kaplani. Na zborovanje so prignali tudi do 10 viničarjev, kot stafažo S. K. Z. Žalo­ sten je bil pogled na to »množico« a to prvič radi »množice« in drugič, ker smo videli med navzočimi tudi par, o katerih nismo mislili, da so res toli neumni, da se puste tako ne­ usmiljeno »vleči« od naših duhovni­ kov. Govor poslanca Povšeta je bil včasih kaj neslan. Prava ironija se nam je zdel patetičen protest na- pram državi, ki rajše kupuje »kano­ ne«, za kmeta pa nič nima. Ja, Ja, gospod poslanec bi bili radi velik ljubitelj kmetov, pa pozabijo, da so sami tudi glasovali za — »kanone«, kakor sploh vsi klerikalni poslanci. Tudi hvalospev, koliko je že naredi­ la kranjska S. K. Z., se nam je zdel zelo žaltav. Saj dobro vemo, da je položaj kranjskega km eta še ža- lostnejši. kot oni štajerskega. P ra ­ vilen se nam je zdel edino le med­ klic. da S. K. Z. na Štajerskem, za svoie člane »ni storila nič«. Je bil sl- ser na to smeh, pa dozdeval se nam Je zelo prisiljen in nadušljiv. Dr. Ko­ roščeva izvajanja so bila še bolj vodena. Edino zanimivo bi bilo m orda to, da je ta razdiralec našega narodnega boja, čisto odkrito napo­ vedal boj že obstoječemu sloven. obrt. in trgov, organizacijam po Slo­ venskem štajerju. »Resolucija«, ki ie bila prebrana, ima le to za vsebi­ no, da naši backi popolnoma odobra­ valo dosedajno politiko syojih ko­ zlov in da smejo tl delati vso sloven­ sko politiko — na lastno pest! Kam jadraš slovenski štajerski kmet —?? Iz Ruš. Ni mnogo slovenskih krajev ta­ ko prikupljivih. kot so znane naše Ruše nad D ravo in zelenim Poho­ rjem. Ponosni smo nanje mi, po­ nosna pa je tudi vsa sloYensko ču­ teča D ravska dolina. Saj so naše Ruše vzgledne v narodnem oziru v splošnem. Šaino, da bi se odvadili še par starokopitnostij pri raznih pojavih našega življenja. Kar sram nas je bilo. ko smo n. pr. pri pogre­ bu ranjkega Migota pretečeno nede­ ljo slišali, kar naenkrat nemško po­ velje tamoŠnje požarne brambe. Ne­ kaj nas je presunilo, nekaj nas je d im ilo ... Rajni je bil Slovenec, pa tudi govorilo se je izključno sloven­ sko pri pogrebu. Ne Rušani! Kaj ta- cega ne več! Slovenci si hočemo v vsakem oziru ohraniti do Vas za­ upanje in veselju. Odvadite se takih slabostij v malem, da boste čisto popolni tudi v velikem na zunaj. Pa brez zamere. Iz Ptuja. Naša renegatska m estna klika bi morala gladu crkniti, če bi je ne podpirala slovens_ka okoliška mno­ žica. Seve. Ornigh In njegovi vedno in vedno računajo na slov. nezaved­ nost. Na belo nedeljo sta bila v P tu ­ ju pri maši tudi dv_a Orla v kroju. »Nemški« Ptuj je bil seveda na mah v veliki nevarnosti in fanta nista bila le aretirana, m arveč $ta še mo­ rala plačati denarno globo. Ne po­ tegujemo se m orda za »Orle«, bilje- žimo pa ta dogodek le. da pokažemo Trzince. Trzinec je bil takrat sploh bitje napolnjeno z vsem i nečloveški­ mi grdobami in hudobijami. Mnogo, mnogo se je čulo o krvavih napadih, nasilstvih in ropih, katere so baje provzročali Trzinci. Strašno, strašno so se vedli T r­ zinci. Zdaj so koga zaklali, zdaj so koga malo oklali. Zdaj je m oral kdo radi njih v krtovo deželo, zdaj so po­ slali koga rakom žvižgat. Zdaj so po- mogli komu v nebesa, zdaj so pah­ nili koga naravnost v pekel. Zdaj so zmehčali komu možgane, zdaj so preklali komu butico. Zdaj so zrahlja­ li komu rebra, zdaj so prizadeli komu drugemu kako prej neznano srčno rano, katera mu je provzročila večno spanje. Zdaj so okresali koga, zdaj so komu nabrusili pete. Zdaj so izbili komu oko iz glave, zdaj so stopili komu drugem u prerobato na kurja očesa. Zdaj je bil kdo zadavljen v Trzinu, zdaj zopet na kak drug način prestavljen v boljše življenje, kjer se mu ni bilo treba bati Trzincev. 3. Učinili so pa tudi m arsikaj do­ brega in koristnega na tem svetu. Celo ozdravili so koga. Tako je šel nekega dne neki berač ob dveh berg- ljah skozi Trzin. Videlo se je. da je hoja zanj jako mučna, kajti ubožec je bil hrom. Naenkrat pa prileti nanj po­ leno iz neke trzinske hiše. Iiudomuš- slovenski Javnosti, kal sl vse dovo­ ljuje ptujska renegatska špisarija nam nasproti! Tako daleč se ne spoza­ bijo niti v Celju in Mariboru! (Op. ured.: Radovedni smo, kaj porečejo k temu klerikalni drž. in dež. zbor. slovenski štajerski poslanci.) Iz Komna. »Božji mlini meljejo počasi, a gotovo!« pravi pregovor, ki se je začel uresničevati v Komnu. Našim klerikalcem je bilo to že nebrojkrat napovedano, a oni menda tega niso hoteli verjeti. Ko so bili na vrhuncu moči in slave, so nam hoteli dati glavni udarec z izvolitvijo desetih častnih občanov, a glej, ko so polo­ žili zadnji kamen stolpu klerikaliz­ ma, se jim je ta začel rušiti in od tedaj gre pot iz višave v nižavo. Klerikalni štab je bil uverjen, da se nas upa naš dekan samo s pogledom držati na uzdi, a mi §mo mu poka­ zali, z nezaupnico županu In kler. starešinom, da temu ni tako. Sle­ dila je odpoved 19 starešin in na­ mestnikov (naprednih), no, in sled­ njič je prišlo, kar je m oralo priti, to je odlok c. kr. okr. glavarstva iz Sežane, ki pravi: »Nalaga se tamo- šnjemu županstvu, da naj takoj pri­ pravi vse potrebno za nove občin­ ske volitve.« Z drugimi besedami re­ čeno: Ne spadate več tja. torej na­ pravite prostor drugim. Preteklo nedeljo je imelo »Sadjarsko društvo Za komenski okraj» občni zbor. Brezskrbnih obrazov so se zbrali odborniki (po večini klerikalci) v bivšem farovškem skednju, ki pa je predelan v dvorano »Slov. kat. izo­ braževalnega društva«. Veselih o- brazov so se menili, ker gotovi so bili svoje zmage. Njih pristašev je bilo kakih 15 navzočih. Kot da bi strela udarila med nje, posebno ob­ ledel Je predsednik g. Goduič Miro­ slav iz Komna št. 18, ki je znan či- tateljem »Dneva« iz »Komenskega Balkana«, ko se je prikazal na vratih v vsej svojej oblinosti, sam Bog nas varuj, oni — Švara, ki jim je pripravljal do sedaj edino le bridke urice, a za njim cel roj udov, ki pa ni obetal njim nič dobrega. Naša gospoda notar in dekan gledata ki­ slo... Predsednik otvori zbor s hvalisanjem sam ega sebe. Po tajni­ kovem poročilu, ki ni trajalo več kot pet minut, je predlagal dr. Kotnik naj se izreče odobru za velikanski trud zahvala »z gor povzdignjenimi rokami.« Predsednik, da na glaso­ vanje. a od navzočih 44 udov jih je bilo le 17 za zahvalo, a ostali proti. Predlog Je padel. Dekanu se obraz dall&a . . . N o tar p o stala razburjen . . Predsedniku zmanjkuje sap a. . . ker take »hvaležnosti« za svoj »veli­ kanski« trud ni pričakoval. IV. to­ čka: Volitev novega odbora. Dr. Kotnik razburjeno predlaga, naj ne- udi zapustijo dvorano. Predsednik takorekoč zapodi nekaj mirnih ljudi iz dvorane. Tem potom vprašam o, kako pravico so imeli do tega? Ob­ čni zbor je vendar javen, k takemu ima vstop vsakdo, posebno pa^ če ne moti nikogar. Š tirikrat so šteli ude, štirikrat revidirali udnine itd. samo, da bi kaj našli, ki bi povzro­ čilo kako besedovanje, da bi lahko občni zbor zaključili, in prenesli na drugi dan. Notar predlaga predsed­ nikom zopet Mir. Goduiča; proti- predlog pa je bil za Josipa Švara, Komen 161/88. Klerikalci — paf! Glasujejo! Švara 25 glasov, Goduič 19. Bil je izvoljen naprednjak Šva­ ra. Dekanu je postalo v r o č e ... No­ tarju primanjkuje zra k a. . . Biyšemu županu, menda sedanjemu upravi­ telju z »njegovimi Igjtnanti« je po­ stala dvorana zadušljiva, ker zrak ni Trzinci celo s hromci niso imeli usmiljenja. Osupnjen pogleda berač krog sebe in milo zajoče: »Oj, usmi­ lite se ubozega hrom ca!« Toda v od­ govor prileti zopet poleno in zopet poleno. Berač pa ne bodi len, stori, kar bi storil vsak pam eten človek na njegovem mestu, dene berglje Čez ramo, ter jo urnih krač odkuri iz Trzina. Od tistega dne ga vsaj Trzinci niso več videli hoditi ob bergljah. Ozdravila ga je čudotvorna moč tr­ zinskih polen. 4. Nekoč so kurirali neko prav pre­ pirljivo žensko. T a ženska namreč se je posebno s svojim možem jako m nogokrat kregala. Nekoč se je tudi sporekla z njim prav robato ravno pred trzinsko vasjo. Tako se je raz­ kačila nad njim, da celo z njun ni m a­ rala iti dalje, ter kar sam a divjala v Trzin. Mož njen pa, jako miren Člo­ vek, je krevsal počasi za njo, misleč si: Kedar se boš nadirjala, se boš pa ustavila! Toda v Trzinu so jo ustavili T r­ zinci, da ji malo ohlade prevročo nje­ no kri. Ženska pa začne z milim gla­ som klicati svojega m oža: »Ljubi An- drejček, kje si. kje si! Pridi na pomoč, pridi na pomoč!« Tako ljubeznjivo ga še nikdar ni klicala. In prikrevsal je tudi v resnici Andrejček s samo­ kresom v roki. Na tako orožje pa e postajal napreden, in vsi ti so jo odkurili iz dvorane, ki služi »veri in omiki« in jo prepustili naprednja- com. Komenski Odrin se je predal, 'odpredsednikom je bil izvoljen g. Josin Kovačič št. 41; nato še po- rebno število odbornikov, vsi — na­ prednjaki. Tako sc je začel poraz dekanove nadvlade v Komnu. Ko- menci le tako naprej in pokažimo im, da se upamo vladati sami sebe, jrez. da bi hodili h komu k »ra- portu« najmanj pa h kakemu deka­ nu. čegar delovanje naj bo posve­ čeno edinole cerkvi, ker on je edino njen zaročenec. V tem »ničnostnem« svetu naj bodo delavci na polju po- itike oni, ki so v to poklicani. Kri­ stus je ukazal učiti: »Ljubite se med seboj«, a ne pridgati o »Soči«, »Dne­ vu« itd. Na svidenje! Dnevni pregled. Mi. in veliki trenotki naše politike. Ne bom napisal kakšne razprave, ho­ čem pa opozoriti na nek nedostatek, o katerem se mi dozdeva, da je že tudi marsikdo drug o njem razm iš­ ljal. V našem narodnem življenju v podrobnem, v onem nas južnih av­ strijskih Slovanov pa v splošnem, je vse polno trenotkov, ki bi že sami po sebi zahtevali, da imamo tudi sami za se v rokah moč, z vsemi si­ lami pred javnostjo — tudi najširšo — braniti naše interese. Morali bi jih z vso vehemenco dajati, ozir. zasto­ pati zlasti Nemcem nasproti t. pr., imeti bi morali za se svoj nemško pisani list, v katerem bi se osredoto- čevale vse naše težnje, ki bi bil naša obrana v pravem pomenu besede. Zlasti zadnje poletje smo radi tega mnogo zgubili. Imamo sicer Slovenci močno in lepo razvito slovensko dnevno časopisje, vprašanje pa je, če nam le to popolnoma zadošča! Nem­ ški dnevniki informirjo nalašč Nemce dan za dnevom napačno, vsled če­ sar — in to je popolnoma naravno — zgubljavamo m arsikakšnega med njimi, kojega simpatije so bile preje — vsaj iz stališča narodne pravico- ljubnosti — na naši strani. In vrhu tega, nemške dnevnike do stalne po­ lemike z nami. Dobili bi s tem ne­ dvomno mnogo terena. Da nisem imel pred dnevi priložnosti ^ govoriti z nemškim politikom — drž. in dež. poslancem gor. štajerskim — bi se bil gotovo kedaj pozneje oglasil. A mož mi je sam dejal: »Dokler bo naša žurnalistika stala na polju časnikar­ stva Vam nasproti brez močne od­ pore v istojezičnem časniku, bo Vam težko, se rtam ufftavljati. Kaj pa ho­ čete? č e se Vi še tako branite v slo­ venskem časniškem gozdu, je odmev le slaboten in lahko nam je. Vašo slovensko polemiko popolnoma za­ molčati. Postavite nam m očnega na­ sprotnika in vsilite nam žnjim, da Vas upoštevati moramo.« Dozdeva se mi, da ima mož popolnoma prav, zlasti v teh dnevih, ko nas poleg vseh ostalih, pobija še gostobesedni dr. Rostohar s svojimi brbljavostmi in slavoželjnostjo v »Unionki«. In ko- nečno: Ali ni ravno epizoda »Rosto- har-Union« najboljši dokument danes navedenega? Zdi se mi ta tem a do­ volj zanimiv, da se oglasi še kdo drugi, a ne samo iz krogov naše žurnalistike. m arveč tudi iz ostale naše javnosti. Spectator. Bombardirajmo! Dan na dan slišimo o bombardiranju na Balkanu. Naši južni bratje žrtvujejo življenje in imetje, da rešijo domovino, in da osvobode, kar je bila nekdaj njih last. Bombardirajo in zmagujejo. Kaj pa mi Slovenci? Ali je v nas še kaj krvi. še kaj navdušenja in prave po- Trzinci niso bili pripravljeni, in pusti­ li so žensko. To dejstvo je pa kuriralo popol­ noma to žensko. Od tistega dne se ni nikdar več sprla s svojim možem, kajti domišljala se je, da je bila to božja kazen, da je prišla Trzincem v roke. ker je bila vedno preveč groba s svojim možem. In zakon njiju je bil od tega dne postlan s samimi roži­ cami. 5. Nekoč je prišel tudi neki defrav- diran denar po njih v roke pravem u gospodarju. Ne more se sicer reči, da so ga z dobrim namenom izročili mu, a zgodilo se je le. Bilo je tako-le: Nekdo je poneveril večjo svoto denarja v Ljubljani, zbežal od tod, ter jo krenil proti Dunaju. T akrat še ni bilo železnice. Ko Je prišel v T r­ zin. napadli so ga Trzinci po svoji stari šegi in navadi, kakor vsacega, ter ga potokli na tla. Ko je potem le­ žal v nezavesti, prebrskali so vestno vse niegove žepe ter so tudi srečno našli 'ponever. svoto, med drugim tudi dva bankovca po tisoč goldinar­ jev. Ta dva tisočaka sta bila pa oso- depolna zanje. Poslali so potem ne­ kega Trzinca, ki je najpoštenejše iz- gledal, v Ljubljano, da ju ta m izme­ nja za drobiž. Toda L ju bljančanom se je zdel tudi ta Trzinec jako sum­ ljiv, ter so ga izročili slavni ljubljan­ ski polieiii. Ker se pa ni mogel tu ve­ žrtvovalnosti? Poglejmo, kako gre' Baikauec v boj za narodno stvar. Sledimo jim — bombardirajmo! To­ da k;e. koga? Saj ni trd n ja v ... O so trdnjave — tudi mi imamo domo­ vino, hi jo je treba rešiti. Bombardi­ rajmo te dni nabiralnike naše Ciril Metodove družbe — Sokola in dru­ gih društev, ki skrbe za naše trdnja­ ve. Bombardirajmo! Ako vržeš vanj krajcar — misli, da si ustrelil s pu­ ško, jiko vržeš nikel. misli, da si zavrtil strojno puško — krone naj bodo kanonske krogle — petakoni pa naj veljajo za težke poljske lopo­ ve — petafc odleže za en juriš pod naslovom »pet na nož.« Slovenci bombardirajmo! Vse družbe nai tek­ mujejo med seboj v bombardiranju, pripravlja naj se tudi »generalni na­ skok«. ki ga bomo storili ob prvi priliki, ko zaslišimo zopet o kaki ve­ čji zmagi s tem, da položimo »ka­ men« ali večjo svoto za naša dru­ štva. Naš nasvet je resen. Ako Č r­ nogorec. Srb ali Bolgar pusti vse in gre s svojo krvio branit domovino, zakai bi mi ne bili zmožni žrtvovati par krajcarjev. Ako hočemo bit? bratje svojih južnih bratov — bom­ bardirajmo. Ako hočemo biti vredrr' velikih zmag — bombardirajmo tu­ di mi. Po naših gostilnah stoje na­ biralniki prazni — in naše trdnjave padajo. Bombardirajmo! V današnjem drugem podlistku prinašamo črtico »Trzinci« iz peresi pok. Jos. Ciperleta. — Josip Ciperl i je bil meščanski učitelj na Dunaj i in ji umrl v Ljubljani dne 21. nov 1908. Josip Ciperle je bil marljiv it nadarjen mož — posebno se je pe­ čal s pedagogiko. Zanimale pa so ga tudi druge vede — in ni pozabil svoje ožje domovine. Njegova gospa vdova nam je izročila nekaj manj­ ših spisov, ki jih bomo priobčili. Vsi se odlikujejo po lepem jeziku — po \repkih mislili in zdravih dovtipih, z teh kratkih spisov se kaže kre­ menita slovenska duša. Zato opo­ zarjam o nanje. Dalmatinski duhovnik o mučeni- štvu. Spljetska »Svoboda« prinaša sledečo vest; Pri veronauku je ka­ tehet Don Ante Alfirevič govoril- o mučenikih in dejal: »Tudi 20stoletje ima svoje mučenike. V minulih dneh ie umrl mučeniške smrti prepričan katolik zato. ker je veroval. Muče­ nik je: patei Palič. Otroci so mol­ čali in so začeli debelo gledati ka­ teheta. Tega mučenika so ubili Srbi, ker so hoteli, ds bi prestopil na pra­ voslavje. in ker ni hotel, so ga mu­ čili in naposled ga je en srbski vojak prebodel in s sabljo razsekal na kosce.« »Ni res, ni res« — so za­ kričali otroci. »Palič je bil puntar, ki je šuntal Arnavte proti Srbom in Črnogorcem.« Ljudska knjižnica v Mariboru (Narodni dom) je šte]a m eseca suš- ca t. 1 . 202 čitatelja, ki so si izposo­ dili 405 knjig. — Knjižnica ima vse najuovejše knjige in je dostopna brez izjeme vsakom ur; kupi si izkaznico za 20 vin. na katero dobi 12 knjig. Izposojajo sc vsak torek in četrtek •od 7. do 8. ure zvečer in vsako ne­ deljo od 9. do pol 11. dopoldne. Z m oškega učiteljišča v Gorici. O tem zavodu smo čitali v začetku tekočega šolskega leta marsikaj le­ pega. »Dan« nas je temeljito sezna­ nil z katehetom dr. Kobalom. Seve­ da: Gospoda sedijo na previsokem stolčku, da bi poslušala pritožbe in korigirala svoje postopanje z go­ jenci. In če se zopet oglašamo, ne delamo tega zaradi njih, ker njih srca so otopela. Mi govorimo javnosti, in ona naj sodi! Pred kratkim se je zgodilo, da so izobčili iz zavoda ne­ kega študenta. In odkrito poveda- rodostojno izpričati, da je dobil ta denar po pravični poti, so ga zaprli. Dognali so potem tudi pravično, da sta to tista tisočaka, katere je pone­ veril oni v Trzinu nakresani defrav- dant. Tisočaka sta šla potem za že­ lezna v rata tedanje justične palače na Žabjeku. Toda v slavo ljubljanske deželne sodnije bodi povedano, da so dobili obsojeni Trzinci radi pretepa tega goljufa jako milostljivo kazen. Upoštevala je namreč sodnija: »Da brez trzinski vrlih korenjakov, Ne bil bi videl gospodar več tisoča­ kov.« 6 Pri vsi svoji divjosti so pa bili Trzinci veliki babjeverci. Nekega dne pozno zvečer so se jako hudo pretepali. To ni bilo sicer me navad­ nega v Trzinu. Zakaj so se l^retepali, o tem niso nikdar razmišljali. Pretep jim je bila potrebai kakor lačnemu kos kruha. Oboroženi so bili s pali-. cami, gorjačami, koli in plankami, ki so strašansko padale po glavah, ple­ četih in hrbtiščih hrabrih Trzincev. M arsikateri teh junakov je bil že oblit s krvi°- . , . . « Kar naenkrat se začuie od daleč zvonček, ki je naznanjal, da nese du-. hovnik umirajočemu zadnjo popotni­ co M ahoma telebijo trzinski bojev-, niki svoje gorjače in kole daleč od, sebe. pokleknejo kraj ceste, ter §e no, da še doslej ne vemo za vzroke, ki bi zadostilo opravičevali izključi­ tev. Morda jih bodo znali povedati gospodje profesorji, ki so glasovali ' a izključitev? Pa jih ne bodo po­ vedali, ker jih ni. Doslej nam reč za­ dostnih vzrokov niso povedali, — Da je dotični študent obiskoval neka znanstvena predavanja in iz l;ole- gijahiosti nekaj minut spremljal go- \poda_ predavatelja, to vendar ne opravičuje tako hitre izključitve. Go­ spod profesor Petrossuni pravi, da se je študent vedel arogantno. Mor­ da zato, ker je pri zasliševanju z mirno vestjo rekel, da le hlapci in hinavci se lažejo in da svoboden uovek govori resnico? Ali pa zato, ker ni hotel podpisati od njega ne­ pregledani zapisnik? S stvarjo se bo pečal še deželni šolski svet. Da bi le razsojal pravično in ovrgel brez­ obzirno kruto obtožbo učiteljskega zbora! Sicer: Študentje, učiteljišč- mki zakaj ne protestirate in branite cast učiteljišča in svojih prednikov v Kopru?! Vi pa Finžgar, Kobal, Lavrenčič: Ne bo Vam teknil avan- znia pridobljen s tem, da ste vrgli mlado življenje na cesto. Take stva­ ri se gode le po slovenskih zavodih kjer so kateheti zavladali z vso kle­ rikalno mogočnostjo. Bomo še pisali o tem. — Gasilno in reševalno društvo v Kranju naznanja sklep, po katerem se ne bo več udeleževalo procesij in da omeji svojo soudeležbo pri poža­ rih in nesrečah le na mesto Kranj. Zadnje utemeljuje s tem, ker deželni odbor kranjski noče dati podpore. Dopis se vzame na znanje. To je vz- gledno društvo, temu pa bi sledila tudi druga! Bitka s steklenico. Kakor ve­ mo vsi, so Trzinci strašno razbur- I .11 ve narave, in to že iz starih, sta­ rih časov. Kakršni so že bili stari • Trzingi, taki so sedaj tudi njih po­ tomci. Naenkrat jim zavre v glavi kri katere ne pohladi niti pet polnih škafov vode. France Rebolj je tudi Trzinec in kot tak ima hudo vročo kri. Ej, kadar mu ta zavre. Drugače je posestnikov sin in je star devet­ najst let, V teh letih pa kakor bi imel Človek sršene v sebi. Dne 2. m arca t. 1 . je sedel v Strm oletovi gostilni v Trzinu posetnikov sin F ri­ derik Narobe. Ni sedel sam. Druščino mu je delala polna steklenica, ki se je bahato šopirila na mizi in iz ka­ tere je Narobe zdajpazdaj srkal njeno vsebino, ki pa nikakor ni bila, brezalkoholna; podomače povedano: rrid e rik Narobe se je naslajal ob rumenem pivu. Bilo je že precej po­ zno, ko so se odprla v rata gostilne m v sobo je stopil Franc Rebolj. Glava mu je delala precej krasne loke od desne na levo in od leve na ^ a.r P e č a lo , da je Franc Rebolj ali pijan ali pa utrujen in zaspan, bi vendar ne hodil v gostil­ no Rebolj si je naročil pijače in se­ del moško za mizo. Kmalu pa mu je začela cincati glava, dvignila se je še enkrat, dvakrat, nato pa se po­ bratila z mizo in jo je poljubila, to se pravi: Franc Rebolj je zadremal kakor kralj M atjaž. To ravnanje kralja M atjaža, oziroma Franceta Rebolj pa ni bilo nikakor povšeči Frideriku Narobetu. »Kaj bo hodil v gostilno spat kujon? Naj rajši do­ ma ostane! Tako jel« In Friderik Narobe je sklenil, da bo napravil s Francetom Reboljem kratek proces. Vzel je kozarec piva in se je pribli­ žal dremajočemu kralju Matjažu. Napravil je z roko čudovito gesto in ubogi zaspani kralj M atjaž je imel naenkrat vso vsebino kozarca za začno poniž. križati in skesano trka­ ti ob prsi. Lepo je bilo pogledati kle­ čeče Trzince ob cesti. A ko se je oddaljil duhovnik od njih, skočili so takoj tje, kam or so vrgli prej svoje bojno orožie. a glej! našli niso ničesar več. Iskali in iskali so dolgo, a našli niso le nič. Iznašli so pa v svojih bistrih buticah, da je bil to prst božji, da jim je Bog sam skril to orožje, češ, jaz hočem, da se ne pobijate. In odšli so mirni vsak na svoj dom. Več dni so živeli potem v trdni veri, da je zmanjkalo orožja vsled božje volje, in niso se tudi pretepali. A prišlo je vendar na dan, da so se med tem, ko so klečali Trzinci ob cesti, priplazile njih ženske do ko­ lov, jih pograbile in odnesle domu. Ko so izvedeli to, začeli so se med Trzinci zopet običajni pretepi. 7. V najnovejšem času se sliši ma- ,Io o Trzincih. Počasi se pomikajo imed dekadente. Užene se nam reč ;_vsaka stvar na svetu. Užene se star lev , užene se najsrboritejša babnica' :užene se največji galaotnež. užene se najljutejši državnozborski kričač, in iz krvoločnih tigrov postajajo Trzin­ c i preprosti ljudje. Njih pretepaška slava bledi od dne do dne. Njih slavni pradedje, glasoviti rokovnja­ či bi pljunili z zaničevanjem na te potomce — trzinske dekadente. vratom . To mu gotovo ni bilo bogve kako prijetno, zakaj kralj M atjaž je kakor bi ga kača pičila skočil po­ konci in zagrom el: »Kdo pa me je polil? Auf!« In kralj Matjaž se je oborožil s pivsko steklenico. Ko je Friderik Narobe videl, da je narobe napravil in ko je spoznal, da mu grozi kralja M atjaža bridki meč v podobi pivske steklenice, je pobeg­ nil. Pa ne iz sobe. Na mizo je sko­ čil: »Tu je zdaj moja trdnjava, tu na visokem kraju. Kakor niso Črnogor­ ci mogli dobiti Skadra in ga še niso, tako bom tudi jaz na tej višini na varnem , pa četudi napravi Rebolj juriš!« si je mislil hrabri Friderik Narobe. Pa je zopet narobe mislil. Rebolj je res napravil juriš in je slavno zmagal. Njegova krepka ro­ ka je visoko dvignila meč — ste­ klenico in je zadela z njo Narobeta v glavo in sicer v obližje senca. Trdnjavskemu junaku se je kar po­ svetilo v glavi in zdelo se mu je, da bije njegova zadnja ura in da bo treba trdnjavo predati. Skočil je z mize in se je hotel še z zadnjimi mo­ čmi boriti za svojo trdnjavo. P a ni bilo več treba, zakaj sovražnik se je umaknil v sosednjo čumnato. »Za njim!« se je zasvetilo Narobetu ma­ ščevanja polno oko in udrl jo je za sovražnikom. Ta pa je že davno iz­ ginil. Trdnjava je bila sicer rešena, toda njen poveljnik je bil ranjen. Iz- mili so mu rano in ga obvezali. T rd­ njava pa je bila vendar rešena. Kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi jo sov­ ražnik začel z nova naskakovati. Ob pravem času .p a je prišlo poro­ čilo o bitki na uho velesilam — se­ natu deželnega sodišča, ki je sov­ ražniku prepovedalo nadaljno bom­ bardiranje trdnjave. Poklicalo pa je tudi na odgovor oblegovalen — Fr. Rebolja. Ah, in zmagalec Narobe- tove trdnjave je bil včeraj obsojen na štirinajst dni strogega zapora. Junak ie sklonil glavo in je molčal. Gotovo si je mislil: »"Sic transit glo- ria mundi«, »tako mine slava sveta«. Maškare v Domžalah ali žalo­ stna zgodba o remeljnu. Ta zgodba se je vršila letos na pustni torek y Dom iajah. Pustni torek je pustni torek, / e od nekdaj je pri nas nava­ da. da imajo na ta, sv. Pustu po­ svečeni dan. m aškare glavno bese­ do. In tako se je zgodilo tudi letos v Domžalah. Fantje so se napravili v gostilni pri Janežiču za m aškare in so začeli kot taki svoje rajanje. Maškar ie bilo po celih Domžalah vse polno. Ljudje so se jim smejali in jim dajali tu denar, tam vino. Vino seveda v gostilnah. In m aškare so začele piti in so pile taka. da so bile dvakrat m aškare. Ena izmed teh m aškar je bil tudi France Jenko, 19letni posestnikov sin iz Domžal. Kot m aškara je hodil od gostilne do gostilne in je popival in zbijal šale. Razume se. da se ga je slednjič že precej nalezel. Slednjič je Jenko na­ šemljen prijadral — bilo je že precej pozno — v gostilno M atevža Cerar­ ja, kjer si je zopet namakal jezik v vinu. Kmalu za Jenkom pa je stopil v gostilniško sobo tudi hlapec Janez Urbanija. Ko je ta Jenka zagledal, se mu je njegova, Jenkova, m aska zazdela silno neumna. Šel je torej k maškari Francetu Jenku in mu je strgal peresa raz kiobuk. No, Jenku to seveda ni bilo povšeči in planil je na Ubranijo kakor razjarjen ris. Začela se je borba z nohtmi in Jenko ie bil kmalu ves razpraskan po o- brazu. Bitka se je slednjič končala za zmirom, posebno ker je odšel hlapec Urbanija domov v svoj hlev spat. Tam je nam reč ležal. Bil je precej vinjen, legel Je na posteljo in ie kmalu zaspal. Luči, ki je bila v hlevu pa ni ugasnil. Takole okrog polnoči je bilo. ko se hlevna v rata nenadoma odpro in iz noči stopita v hlev dve grozeči postavi izmed ka­ terih je imela prva v rokah remelj. Ona postava, ki je imela remelj v rokah, je bliskoma prihitela k Urba- nijevi postelji. In Urbanija je straho­ ma videl, kako se je remelj dvignil in Urbanija je strahom a občutil na svoji glavi, kako ga je remelj pobo­ žal. In Urbanija je strahom a videl, kako se je remeli drugič dvignil in Urbanija je strahotna občutil, kako ga je remelj drugič pobožal. In U r­ banija je nato še neštetokrat stra ­ homa videl, kako se je remeli dvi­ gal in Urbanija je nato še nešteto­ krat na svoji koži strahom a občutil, kako ga je remelj božal. Urbanija pa je tudi spoznal, kdo je ta remelj dvigal in ga z njim božal — ona grozna postava je bil Jenko m ašče­ valec. Sodišče pa ni bilo z njegovim maščevanjem prav nič zadovoljno in Jenka m aščevalca obsodilo vče­ raj na dva m eseca težke ječe. Ono drugo postavo, ki je stopala z Jen­ kom ono noč v hlev. kjer je U rba­ nija ležal — Janeza Habjana — je vsled pomanjkanja dokazov opro­ stilo. Tako se je končala torej ža­ lostna zgodba o domžalskih m aška­ rah, o remeljnu in o Jenku m ašče­ valcu. Pni streljanju iz možnarja po­ nesrečil. Na Veliko nedeljo je streljal iz možnarja 501etni posetnik Janez Brence iz Dovja. Po lastni nepre­ vidnosti sc mu je pri nabijanju naboj izprožil in celi strel ga je zadel v levo stegno in ga težko poškodoval. Še ena nesreča pri streljanju iz možnarja. Te dni sta hotela tovarni­ ška delavca Jože Logar in Mihael Papler odstraniti iz nekega m ožnar­ ja star naboj. Ko sta naboj vrtala, se ie m ožnar nenadoma izprožil in celi naboj je zadel delavca na obe roki in oba težko poškodoval. Tudi nesreča po lastni neprevidnosti. Dva nasilneža. Samski Ignacij Kmet je bil že od Novega leta usluž- ben kot hlapec pri posestniku Franu Maroltu v Obrijih. Na Veliki ponde- liek ga je obiskal njegov brat F ran­ ce Kmet in je ostal tam še naslednji dan. Oba brata sta obiskala več go­ stiln in sta prišla precej natrkana domov, vsled česar je nastal med njima in med posestnikom Maroltom prepir. Oba fanta je Marolt porinil skozi vrata in ta za njima zaklenil. Z gnojnimi vilami in z odprtim no­ žem sta razgrajača nato šiloma vdrla v hišo in sta grozila Maroltu, da ga bosta ubila,. Marolt je ves pre­ strašen pobegnil. B rata Kmet sta nato razbila stensko uro, razlila sta iz neke posode deset litrov mleka in poškodovala še več druge hišne oprave. Oba je orožnistvo aretiralo in izročilo deželnemu sodišču. Ciril Metodova podružnica na Brdu pri Lukovici ima svoj občni zbor v soboto 5. aprila t. 1 . ob 7. uri zvečer v gostilni gosp. Smrkolja, se­ daj Pungartnik in Blatnik.) Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. P oro­ čilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. K obilni ude­ ležbi vabi odbor. Jadranska banka. Dne 30. m ar­ ca t. 1 . ob 10. uri dopoldne se je v r­ šil VII. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu. Zborova­ nje je vodil predsednik banke, nje­ gova ekselenca Niko baron Nardelli. Čista bilanca per 31. dec. 1912. iz­ kazuje sledeče stavke: Aktiva: Gotovina v blagajni 971.836 K 50 v, menice 7,207.618 K 10 v. vredno­ stni papirji 2,218.030 K 81 v. kon- zorcijalni posli 360.922 K 12 v, dolž­ niki 22,196.575 K 64 v. nepremični­ ne (bančna poslopja v Trstu, Spljetu in Šibeniku) 670.862 K 40 v, inven­ tar 98.606 K 86 v. prenosne stavke 175.310 K 95 v, skupaj 33,899.763 K 38 v. Pasiva : delniška glavnica 8,000.000 K, rezervni zakladi 642.283 kron 58 v. vloge 6,556.868 K 72 v, upniki 18,018.507 K 36 v. nedvignje- na dividenda 1S47 K 50 v, čisti do­ biček 680.246 K 22 vinarjev, skupaj 33,899.763 K 38 v. Kakor iz pregleda razvoja razvidimo, je Jadranska banka tudi y preteklem letu lepo na­ predovala: skupni promet je znašal 1.457,379.822 K 58 v (lani 913,107.548 kron 58 v). — Jadranska banka je otvorila ¥ minolem letu dve novi podružnici in sicer v Kotoru in Met- kovicu, in je s tem razširila m režo svojih podružnic na 8. Podružnico v Kotoru je pridobila banka s tem da se je z njo fuzijonirala že dolgo vrsto let obstoječa dobro vspevajo- ča H rvatska bokeljska štedionica. Predlog upravnega in nadzorstvene­ ga sveta glede razdelitve čistega dobička je bil enoglasno sprejet in se bode izplačala za leto 1912. kakor lani 6V4%na dividenda t. j. 25 K po delnici (glej današnji inserat). Divi­ denda je plačljjva od danes pri bla­ gajnah banke v Trstu. Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani. Metkoviču, Opa­ tiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. V dopolnitev nadzorstvenega sveta Jadranske banke je bil enoglasno izvoljen g. dr. M. G. vitez Domene- go, zastopnik generalnega ravna­ telja c. kr. priv. južne železnice itd. na Dunaju. Ljubljana. — Še par dni in »Balkanska vojna« — izide bogato ilustrirana, na 80 straneh za 20 vinarjev. — Opo­ zarjam o naše naročnike, da čim pre­ je pošljejo naročnino in da nam spo- roče, da hočejo knjigo imeti. Dobro bi bilo, da bi jo po deželi naročali po več izvodov skupaj. — Nemščina prva! S podržav- Ijenjem policije se je slovenski zna­ čaj Ljubljane še bolj germaniziral. Ne le da so uvedli skrajno neukusne in kakor se je že na Dunaju izkazalo, tudi popolnoma nepraktične pickel- haube, zaradi katerih stražniki poleti omedlevajo, pozimi pa v glavo zm r­ zujejo, — tudi uradni jezik bo seve­ da nemški. Doslej je policija urado­ vala povsem slovenski, kar je bila na slovenski zemlji le njena prokleta dolžnost. A tudi napisi nad stražnica­ mi bodo nemško-slovenski. Na okro­ glih tablah z orlom v sredini bo glav­ ni napis nemški, in spodaj prim erno ponižan, še slovenski napisek. Tako bomo imeli v Ljubljani poslej k. k. Sicherheitswaclitpostne! Po čegavi zaslugi, g. dr. Šušteršič? — Javen shod priredi Politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj« danes zvečer ob 8. v gostil­ niških prostorih »Na klavnici«. Me­ sarska cesta št. 4. Govori deželni poslanec g. dr. V. Ravnihar o pred­ metu »Vodne sile ob Ljubljanici in mestna občina. Zadeva je za vsake­ ga prebivalca m esta Ljubljane naj- večjega pomena. Razen tega pridejo na razgovor še druga gospodarska vprašanja. Komur je za prospeh Ljubljane, naj se shoda udeleži! — Druga benefična predstava dramskega osobja slov. gledališča se vrši danes v četrtek. Vprizori se za­ bavna burka s petjem »On in njego­ va sestra«. Glavne vloge so v ro­ kah gospoda Jos. Povheta, gospoda Skrbinška in gdč Vere Danilove. Sodeluje vse dramsko osobje. Pri predstavi svira orkester slov. filhar­ monije. Predstava, ki jo režira go­ spod Povhe, se vrši v prid dram ske­ mu osobju. torej izven abonementa, za lože nepar. Upamo, da bo izka­ zalo občinstvo to pot našim marlji­ vim igralcem s svojim obiskom v večji meri svojo hvaležnost, nego je to storilo pri tako žalostno obiskani torkovi predstavi. ^ — K poročilu o »Čebelarskem društvu« omenjamo, da je tajnik in blagajnik tega društva Minko Zirkel- bach, ne pa Ivan Zirkelbach, knjigo­ vodja plinarne. — Iz Simon Gregorčičeve jav­ ne ljudske knjižnice v Ljubljani si je 987 strank v mesecu m arcu izposo­ dilo 3015 knjig. Povprečno na dan 110 knjig. I^etos se je že izposodilo 9146 knjig. Knjižnica šteje okrog 6000 zvezkov. — Mestna hranilnica ljubljanska. Prom et m eseca m arca 1913. 1643 strank je uložilo K 841.155.13. 1512 strank je dvignilo K 1,031.862.58. Stanje ulog K 41.811.088.72. Število uložnih knjižic 29.054. V I. četrtletju 1913 se je hipotečnih in občinskih po­ sojil izplačalo K 468.721.66, vrnilo kron 416.515.55. Stanje posojil kron 26,634.810.35. — Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja zadnjikrat senzacijski kriminalni roman »Železna roka« ali »Beg iz Bagua«. Velekomičen je film »Jokey iz ljubezni« z M aks Lin- derjem. V petek drugi del senzacijs- kega filma »Ljudje med ljudmi«, ki je vzbudil pretekli teden velikansko zanimanje. V soboto »Obleganje Od- rina«, najboljši dosedaj kazanih fil­ mov. Trst. Sm rt. nesteča na krovu norve­ škega parnika »Bratsland«. Kapitan umrl zaradi padca. V pondeljek zju­ traj okoli 7. ure so razkladali pred livarno pod Skednjem prem og s par­ nika »Bratsland«, ki je priplul te dni v naše pristanišče. Nesreča pa je hotela, da je padel iz koša velik kos premoga ravno takrat, ko je bil koš dvignjen najvišje v zrak, da bi ga nato spustili na breg. Prem og je padel ravno na kapitana parnika, Alojzija Hansena. starega 37 let. iz B revika na Norveškem. Težak kos je zadel kapitana s tako silo. da se je omotil in izgubil ravnotežje in je pa­ del s poveljevalnega mostu, na ka­ terem se je nahajal. Ubogi kapitan je padel na krov in obležal nezave­ sten. Ko so prihiteli k njemu neka­ teri mornarji, so ga zagledali vsega v krvi. na glavi pa je zijala grozna rana. Nemudoma so poklicali ške- denjskega zdravnika dr. Freiberger- ja, ki Je prišel takoj na mesto nesre­ če. Ko je pregledal ponesrečenca, je spoznal, da ima revež razbito loba­ njo in strto vratno vreteno. Telefo- nično je bil poklican avtomobil z zdravniške postaje, ki je prepeljal mladega kapitana v bolnišnico. Čez pol ure pa je že izdihnil, daleč od svoje domovine. Pozlačen baker. V zadnjem ča­ su je bilo mnogo ljudi ogoljufanih, ker so nakupili predmete, ki so bili le pozlačeni, a so jih plačali za zlato. Pclicija je pridno zasledovala te go­ ljufive pozlatarje in jih je tudi nekaj izsledila in zaprla. Včeraj pa je pri­ šel na vrsto zlatar Aleksander T a­ maro. Bil je na sumu. da pozlačuje baker in ga prodaja za zlato. Včeraj i se je izvršila hišna preiskava v nje­ govi trgovini in na stanovanju v ulici Massimo d’ Azeglio št. 3. V trgovini ni mogla najti policija nič sumljive­ ga, pač pa sc našli v njegovem sta­ novanju več klopčičev bakrene žice in večjo zalogo tenkih zlatili ploščic in nekaj platine. Zlatar je bil areti­ ran in najdene sumljive predmete je policija zaplenila. Zlatar pride pred sodišče. , , Predrznost tatov. Konja m ko­ čijo so odpeljali Iz hleva. Alojziju Erzetiču iz Kormina, ki stanuje v ulici Bariera vecchia 39, so ukradli tatovi konja in kočijo. Ponoči so se splazili v hlev. kjer je imel Erzetič konja, razbili vrata, vpregli konja v kočijo in_ se odpeljali. Hlev se na­ haja v ulici Bosco 12. Ko je prišel zjutraj, Erzetič v hlev, ni našel ne konja, ne kočije. Podal se je nato na policijo in je javil tatvino. Konja in kočijo je cenil na 1600 K. Erzetič je zelo potrt, zakaj konj in Kočija sta bila vse njegovo premoženje. Člani nar. Kluba »Trijjlav« sc iiljudno vabljeni na sestanek, ki se bode vršil v petek, 4. t. m. ob pol 9. uri zvečer v kavarni »Minerva«. Mladenka se je vrgla pod vlak. Trst, 31. m arca. Včeraj popoldne se je vrgla mlada žnska pod dirjajoči vlak. Mladenka je stara 21 let in stanuje v ulici Pavlo Vergerio in se menda imenuje Gizela Lesich. Do tega obupnega koraka je prignala mla­ denko nesrečna ljubezen. Gizela ie bila uslužbena pred nekolikimi me­ seci v neki trgovini čevljev v ulici Belvedere. Njen gospodar je bil mlad človek in Gizela ga je vzljubila posebno zato. ker je bil tudi on zelo prijazen z njo. Polagoma sta si bila bolj in bolj odkrita in naposled se je razvnela med njima ljubezen. Lju- bimkovala sta, in Gizela je bila vsa srečna in živela v prepričanju, da bo njen gospodar njen soprog, saj jo je tako ljubil. Gospodar pa je bil že oženjen, a njegova soproga je bila odsotna, menda je nekje v Italiji. Gospodar pa ni o tem ničesar zinil Gizeli. Obnašal se je pač tako. ka­ kor da bi bil še fant. — Te dni pa je bila Gizela nekje izvedela, da je njen gospodar oženjen. Opominjali so jo. naj zato ne občuje z njim pre- iniimno. Za mladenko je bil to silen udarec, vendar pa je bila še v dvo­ mu in mislila je, da so j. drugi le za- vidni. Vendar je koj, ko je to slišala o svojem gospodarju, hitela k njemu v prodajalno in mu povedala, kaj je slišala o njem. Očitala mu je, zakaj jo je slepil in mamil, zakaj ji ni po­ vedal. da je poročen, da bi vsaj ne upala nanj. Njen mladi gospodar pa je tajil, da bi bil poročen. Ko pa je hotela izvedeti Gizela razne podrob­ nosti in ga prav resno in odiočne zavračala, se je gospodar hipoma razjezil, nato je odšel iz prodajalne in je izginil. Odpeljal se je bil iz Trsta. V začetku je mislila Gizela, da se je njen ljubimec in gospodar !e razžalil, ker mu je očitala takih pre- greškov, toda ko je izvedela, da ie njen gospodar in ljubimec odpotoval iz Trsta, se je hudo razžalostila. Te­ daj je bila prepričana, da je vse res, kar so ji povedali. Drugače bi ne bilo mogoče, da bi odšel kar iz T r­ sta. ne da bi ji kaj rekel, ne da bi io pozdravil. Njeno prepričanje je šc potrdilo to, da se ni vrnil več njen gospodar, čeprav je poteklo že več dni od njegovega odhoda. To je spravilo mlado gensko v obup in sklenila je končati 'svoje življenje, zakaj tega ni mogla več prenašati, da bi bila zapeljana in varana od gospodarja, zraven pa še zasm eho­ vana od svojih znancev. — Včeraj je napravila grozen sklep. P o n r1 -1 ie se je napravila in odšla proti Sv. M. Magdaleni, kakor da bi šla na iz- prehod. Prišla je do železne ceste in se je ustavila ob progi. Mitnice so bile spuščene, kar le bilo znamenje, da pride kmalu vlak, ki dospe ob 3 in pol na kolodvor državne želez­ nice v Trst. Vlak, ki je imel pridr- drati vsak čas. je prihajal iz Pulja in nosi štev. 109. Vse polno ljudi, ki so se izprehajali tačas v krasnem po­ poldnevu, je stalo ob progi in ča­ kalo. da pojde vlak mimo. Tudi Gi­ zela je stala ob progi, čisto mirna je bila in naslanjala se je na ^zaporni­ ški drog. Vlak je prihajal. Še nekaj trenotkov in pridirjati m ora do m it­ nice. V tem hipu se je dekle pripog­ nilo in smuknilo pod drogom na dru­ go stran. Nato je brez obotavljanja stopalo proti tračnicam. Vlak ie bil le par sto m etrov odaljen. Ljudie, ki so videli dekle, so začeli vpiti na vso moč, naj se umakne vlaku, ona pa je stala sredi proge in je zrla ne­ premično v vlak pred seboj. V zad­ njem hipu pa se je vrgla na tračnice in je izginila pod ropotajoči stroj. Ljudstvo je zakriknilo od groze in mnogi so bežali proč, da bi ne videli tega prizora. Strojevodja, ki je tudi opazil dekle na progi, je brž ustavil vlak, toda bilo je prepozno, zakaj vlak je dirjal z veliko silo. — De­ kleta ni bilo videti. Ko se je vlak ustavil, so zagledali dekle, ki se je bilo zajezdilo med neko železje ob strani stroja. Truplo je bilo nedotak­ njeno, in dekle je še živelo. Izvlekli so jo izpod stroja, a tu se je pokazal grozen prizor, dekletu je bila odtr­ gana noga popolnoma proč pod ko­ lenom. Navzoči ljudje so bili tako pretresli, da niso vedeli kaj storiti. Nobeden od navzočih ni maral nesti nezavestno dekle v. bližnjo bol­ nišnico, in to iz groze. Nazadnje so nekatere straže in sprevodniki vzdi­ gnili dekle na vlak, ki je odpeljal de­ kle s seboj v mesto. Nekdo pa je te­ lefoniral na zdravniško postajo, naj pride zdrayniški voz z zdravnikom na postajo, ker se ie zgodila nesre­ ča. Dekle je bilo seveda nato takoj obvezano na postaji in potem odpe-