Leto H.
V Cejji, dni 17. septembra 1802
Štev. 18.
Domovina
ftN« 1. in 8. soboto vsakega meseca. — Dopiai naj se izvolijo frankirati. — Kokopisi m ne vrsC^jo. — Za imaente ae plaCiye vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. aa celo leto 1 gld. 30 kr.. n pol leta60kr. — Demarnajaepofclja: Opravnittv« „Domovi»" * Celji

Branimo, Slovenci, obe očesi svoji!
Kakor očesi v naši glavi, tako sta nam Slovencem dragi dve reči: vera klatoliška in beseda materina. To je zlati nauk nepozabnega nam vladike Slomšeka, to je nauk tudi sedanjega vrednega mu naslednika na prestolu lavan-tinske vladikovine. Presvetli cesar ima varovati ti svetinji in mi mu obetamo pokor&čino. Nastal je tako znani narodni program: vse za vero, dom, cesarja! Vsprejeli so vsi Slovenci ta program.
Z velikim veseljem smo se tedaj Štajerski Slovenci odpravili na I. slovenski katoliški shod v belo Ljubljano, ker smo menili, da se tu poravnajo iz častiželjnosti izvirajoče osobne mržnje, in da tu zjedinjeni z drugimi rojaki pokažemo, kako trdno se držimo svojega starega programa. Toda žalibog, ravno na tem shodu so se nam odprle oči in vrnili smo se z ranjenim srcem. Naša žalost je tem večja, ker se je pri odličnem delu kranjskih Slovencev pokazalo, da zaradi lepšega kliče slavo Bleiweisu, počivajočemu v grobu, zapušča pa njegov program, zapušča prapor, pod katerim smo se junaško borili za svoje pravice pol stoletja in dosegli že lepe uspehe.
Povdarjala se je na tem shodu, kar se samo ob sebi razume, z vso gorečnostjo, potreba verskega prepričanja med Slovenci in nihče temu ni oporekal, niti na shodu, niti po časnikih. Pa kako smo se čudili, ker se je ravno od sklicevateljev shoda napravil v šolskem odseku hudobnozvit napad na
drugo naše dragoceno oko, namreč na našo narodnost. Zgodilo se je to z nezaupnico, ki se je vrgla v obraz iz-glednemu vodstvu prepotrebne nam družbe sv. Cirila in Metoda S tem so neki gospodje, ki .e par let po Kranjskem in Goriškem pridno iščejo, kar nas razdružuje, nameravali ugonobiti edino družbo, ki brani naš narod potujčenja, ki se poganja za naš obstanek, kateri nam gre po božji in človeški pravici. Želeli pa so ob jednein zagnati sulico razkola med vrste tistih mož, ki z občudovalno požrtvovalnostjo ravno pri tej družbi v lepi slogi delujejo za vero in dom, in želeli/ če bi mogoče bilo, zasejati pogubni razdvoj tudi med doslej jedine Štajerce. Nadejamo se trdno, da se jim vsaj poslednje ne bode posrečilo nikdar, kajti brez sloge med saboj smo riba brez vode.
Povejmo sedaj odkritosrčno, kaj je vzrok bilo hrupu, ki je nastal na katoliškem shodu in ki ravnokar neprijetno odmeva po vseh slovenskih pokrajinah. Pripravljavni odbor za katoliški shod je predlagal, da se vsprejme resolucija, vsled katere bi se imel pre-drugačiti namen družbe sv. Cirila in Metoda. Družba se je priporočila, toda le v ta namen, da bi ,se z njenimi dohodki utemeljilo katoliško semenišče za učitelje v Ljubljani, ni se pa pohvalila in se hotela priporočiti zaradi starega namena, ki jo je poklical v življenje, namreč ustanavljati katoliške slovenska ljudske šole po tistih krajih, iz kate-
rih nas vsled pomanjkanja domačih šol »pozdravljajo umirajoči Slovenci".
Oglasil se je po predloženi resoluciji k besedi naš dični čast. gospod kurat in kranjski deželni arhivar A. Koblar, braneč dobri namen družbe in priporočujoč jo kot tako. Ali, kaj se zgodi! Skoraj nismo verjeli svojim ušesom. Ko je čvrsti govornik razkazoval, koliko opravičenih tožb da se je maloprej na istem mestu zaslišalo iz vseh slovenskih pokrajin zaradi hudobnih krivic, ki se gode Slovencem po sovražnih sosedih, kateri nam jemljo narodnost in ž njo tudi vero, ko je omenil, da ravno sedaj treba Slovencem zjediniti svoje moči, ter. kakor nekdaj proti Turku, složno v bran se postaviti ubijalcem, in to s sredstvom, ki ga že imamo pri roci. namreč z družbo sv. Cirila in Metoda . . . zadonelo je po sobani prvo oporekanje in krohotanje. kakor bi hoteli reči: „čemu to? naša narodnost je zagotovljena!" Dokazovaje, da so pravila družbe dobra, ker so posneta po nemški katoliški šolski družbi, da so bili vsi slovenski škofje naprošeni v družlrenih šolah postaviti svoje nadzornike in sploh izreči svoje želje, da je tudi družbeno vodstvo dobro, ker so v njem odločujoči členi vrli slovenski duhovniki, da naj se družita pusti pri miru. ker se njej ne more nič hudega očitati, da. če se je kdaj zgodila kaka mala napaka, se to ne more v zlo šteti družbi sami, ki je pred napakami vedno svarila, kakor se nihče ne drzne katoliški cerkvi očitati, da je slaba, če greši kdo njenih udov, da naj se iz vodstva vrže vsak člen, pri katerem bi se dokazalo, da izpodbija njene namene — vse te besede je spremljal hrup. Ko je pa govornik izrekel besede: „Devet tisoč članov slavne Ciril-Metodove družbe gotovo ve kaj dela," ni bilo oporekanja ne konca ne kraja, da je gospod predsednik kanonik Klun komaj napravil mir. Hoteli so nasprotniki preč. gospoda Koblarja i.Ttuliti, a on je stal
miren in neustrašen, ker je bil prepričan, da se je poganjal za resnico in pravico, ter je predlagal, da naj se v resoluciji izpuste besede: „v ta namen*. Malo-vredni naklep nove stranke se je pa-nato prav očitno pokazal, ko je gosp. koncipijent dr. Šušteršič začel javno sumiti gospoda notarja L. Svetca, češ, da ta „kristalizovana slovenska pamet" sicer v sobici pred Kristusom kleči a v javnem življenju ga pa kot svojega Gospoda ne priznava Hotel je napraviti g. L. Svetca za brezverca, ker je trdil v pripravljalnem odboru faktuin, da v evropski politiki dandanes vera ni na dnevnem redu, ampak narodnost Zdelo se je nam, ki razmere obeh gospodov dobro poznamo, da je gospod dr. Šušteršič s tem hotel razbremeniti svojo nemškoliberalno vest in odvaliti ž nje giehe prešnjih let na častivrednega, trideset let že javno delujočega, a ne-izpremenljivo v zasebnem in javnem življenju zelo vernega gospoda L. Svetca Pač lahko prešinja gnev stare slovenske domoljube, ki so se četrtinko stoletja s Svetcem skupaj borili za obe narodni svetinji, ko naenkrat pride mladi, nestalen dr. Šušteršič, kateri še ni ničesar storil za naš narod in drzno trdi, da „ noben pravi katolik ne more podpisati Svetčevih nazorov". Pripomniti moramo, da je Svetec svoje nazore pojasnil v posebnem pismu pripravljavnemu odboru, ko so ga bili odvrgli kot zagovornika Ciril-Metodove družbe na katoliškem shodu. A ker se po tem pismu g. L. Svetec ne more obsoditi — vsakdo je pa sam najboljši razlagalec — zamolčal gaje g. dr. Šušteršič in govoril je v govoru o oni seji, v kateri so ga hinavsko lovili, da bi ga vjeli v besedi. Par iztrganih in zasukanih Svetčevih stavkov je tedaj dr. Šušteršič porabil za napad obseg njegovega pisma, ki mu je bil znan, je pa požrl. In vender iz pisma govori gosp. L. Svetec jasno: „ Dajte narodu, kar je narodovega, Bogu pa kar je božjega! — Trikrat čuti vsak Slovenec ta neosnovani husitski mahljej po gosp. Svetcu, kajti predrzni
! jezik ni ranil samo našega očeta živega Bleivveisa, ampak ranil je tudi naš narodni program in družbo sv. Cirila in Metoda, češ, tudi ta je krivoverskji »ker ima mož s krivimi nazori jako važen upliv v njenem vodstvu".
Vse izvrstno in z dokazi podprto zagovarjenje g. arhivarja Koblarja, ki se je zopet oglasil k besedi, in pričal, da je g. L. Svetec dober katoličan v zasebnem in javnem življenji, vse svar-jenje, da naj se ne ruje z luliko tudi pšenice, vse je bilo bob v steno. Vpitje nove stranke nas je v tužnih mislih zaneslo na Pilatovo dvorišče, kjer je nekdaj nahujskano ljudstvo rjulor »Proč ž njim! Križaj ga!"
Da križali so ga pismarji, križali po krivici, a vendar ni umrl za vselej. Tudi ljubljenec našega naroda gospod j notar L. Svetec je zopet politično živ. i Še bode sukal pero in dvigal glas za nase pravice, dokler nam ne napočijo
lepši dnevi narodne ravnopravnosti.
H	^
f Franjo
Bilo je leta 1871. Bil sem Se mlad učitelj, pa vnet za svoj stan. za šolo in slovenstvo. Komaj smo končali šolo v Idriji, zapustim svoje bivališče ter se podam po svetu, ves vroče želje spoznati slovensko domovino na lastne oči. Potujem najprvo nekoliko po Notranjskem, a kmalu jo krenem na Dolenjsko. Čez Litijo, kjer sem obiskal slovenskega glasbenika, učitelja Adamiča in poslušal krasno slovensko petje v veseli in gostoljubni njegovi hiši. peljal sem se v prvič čez glasoviti „Bogenšperk" na Trebnje in Novomesto. Tu sem obiskal uradniško rodbino, ki je bila polna domoljubja in gostoljubne postrežnosti. Čez Kostanjevico jo pri piham v Krško, kjer sem imel že nekaj znancev. Pohodil sem notarja Ir-kiča, vnetega Slovenca in dobrega prijatelja Blei\veisovega. lrkič je bil takrat že ali nekaj let potem tudi deželni poslanec; bil je idrijski rojak. Kdor je pa v Krškem že, ne more si kaj, da ne bi krenil jo v Raj-henburg ali na Videni na štajersko stran. To sem tudi jaz storil. Šel sem v mično ležeči, s svojim gradom močno gospodujoči trg rajhenburški, kjer sem se najprvo za šolo in učitelje zanimal. Šolsko poslopje je bilo za tiste čase kaj veliko, čedno in pro-
Poprej mirovati bi bilo greh zoper na-turo. Črv se zvija, če stopiš nanj, in slovenski narod naj bi se ne ganil, ko ga teptajo? Da, vil se bo in izvil tudi izpod pete najnovejših sovražnikov, narodnih indeferentistov, ki ob času najhujega navala hočejo, da bi vrgli orožje v grm in se ne branili. Še nam bije srce za vero katoliško, pa tudi za besedo materino!
Ti pa, rešilna junakinja! ljuba družba sv. Cirila in Metoda, ki tako blagodejno deluješ posebno v Primorji in tužnem Korotanu, ki trgaš umirajoče Slovence iz žrela liberalnega nemštva in lahonstva, tebi vso čast in zaupanje naše! Prejela si zadnje dni že mnogo pozdravov od vseh krajev mile Slovenije, sprejmi danes še pozdrav katoliških Slovencev od bistre Savinje. Mi zaupamo popolnoma tvojemu vodstvu in se nadejamo, da ti bode tudi po naših krajih zaradi po nedolžnem piestanih udarcev vzrastlo n mnogo novih prijateljev in pokroviteljev.
Jamšek.
storno ter je spadalo med najboljše na slovenskem Štajeru. A kar je bilo v poslopji, to je bilo še večje vrednosti. V njem so bili 3 vrli šolniki slovenski: Glava jim je | bil nadučitelj in ob enem okrajni šolski nadzornik Fran Jamšek, sedanji nadučitelj v Braslovčah V. Jarc in novoimenovaui nadučitelj Fr. Podobnik za sv. Barbaro v Halozah bila sta mu vrla pomočnika. Vsi trije bili so vneti domoljubi in vrli šolniki, ki so me prijazno sprejeli in pogostili, kakor bi bili že stari znanci. Osobito me je navdajal z nekakošnim spoštovanjem kučegazda Jamšek. Kako to? Vsaj je bil šc takrat mlad in samec! Bil je že šolski nadzornik in šolski voditelj; zato je kaj pametno in mirno govoril, dočim sem jaz z mlajšima njegovima tovarišema menda bolj ognjevito poudarjal pri razgovoru slovensko stališče. Jamšek pa je modro govoril in med slovensko govorico vpletal tudi nemške stavke. Malo časa mi je bilo mogoče muditi se pri tovarišu, ki se mi je bil takoj prikupil po svojem dostojnem vedenji, po premišljenih besedah svojih, po lični zunanjosti, osob.uo še po lepem redu v šolskih izbah in svojem stanovanji. Samec je še bil, pa imel tako lepo urejene sobe, kakor bi mu jih bila že bogata
omikana nevesta okrasila, in postregel je bil svojim gostom z — buteljskim vinom. Vse to je za mene, učitelja na Kranjskem, kjer je bilo takrat pri Šolstvu in učiteljstvu Se vse v primitivnem stanu, tako veliko veljavo imelo, da sem Jamšeka od tega trenutka visoko čislal, čeravno sem .še malo vedel o drugih njegovih vrlinah. Iz Rajhen-burga sem jo popihal k prvi hrvatski učiteljski skupščini v Zagreb; od tod pa čez Ogersko na svoje novo mesto v Ljutomer, kjer pa na Jamšeka nisem nikdar pozabil, čeravno sva skozi 7 let delovala krajevno dokaj narazen, a v duhu sva bila kmalu jedina, ker sva bila pač enega duha. Jamšek je marljivo deloval v svoji šoli, vestno in natančno nadzoroval svoje šole v okraju brežke^a okrajnega glavarstva, kjer je bil šolski nadzornik od leta 1870—1876. Kot učitelj je bil izvrsten pedagog in metodikar. Za svoj stan je bil navdušen, ljubil je učence in učitelje, rad imel stariše in vse ljudi. Kot šolski nadzornik se je silno trudil, da je šolstvo povzdignil, šole razširil in ljudstvo naklonil, da je otroke rado v šolo pošiljalo. Prijazno je občeval s č. duhovščino, da se ni upirala novim šolskim postavam in na-redbam. Bil je odločen Slovenec, pa lepo miren, zato je bil prijazen tudi z Nemci in prizanašal še celo nernškutarjem, če je ž njimi v dotiko prišel. Ali ne samo na uradnem svojem polji bil je delaven, ampak tudi na privatnem Veliko let pred Gregorčičem že se je Jamšek ravnal po zlatih pesnikovih besedah:
.Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je s .oriti dolžan."
In takov mož je bil blagi Jamšek. Čeravno je svoje učitelje učil že pri nadzorovanji posamnih šol in pri uradni učiteljski skupščini, vendar je bil tudi predsednik učiteljskemu društvu v svojem okraji. In kot tak izkazal se je očitno domoljubnega šolnika slovenskega. Če je rabil pri uradnih skupščinah nemščino, katere je bil tako popolnoma zmožen kakor slovenščine, poslužil se je pri zborih učiteljskega društva skoro izključno le slovenščine. Svojih zborov pa ni nikakor skrival pod mernik. Vselej je skrbel, da je svet zvedel o rezultatih pod njegovim vodstvom se vršečih učiteljskih zborovanj. On in ž njim na isti šoli delujoči učitelji so bili radi tega sotrudniki slovenskih listov, osobito »Slovenskega učitelja', „Uč. Tovariša", ^Popotnika", .Slov. Naroda" itd. (Tudi »Domovine" se je bil ranjki Jamšek že koj pri njenem porodu spomnil. Ur.)
Da je bil slovenskim listom v resnici naklopjen in da tega niti pri visokih uradnikih, ki o nas Slovencih ali niso nič vedeli
ali pa nič dobrega ne, skrival ni, dokaz je to, da je I. 1873, ko je bil drugič na Dunaji, (prvič je bil 1: 1868, v kmetijskem tečaju, katerega je lepo opisal v III. letu Pedago-giškega letnika), visokemu uradniku v na-učnem ministerstvu (Pranseku) priporočal „Slovenskega učitelja", ki je takrat v Mariboru izhajal. (Kako debelo sem gledal tudi, ko je došla res naročnina za to ministerstvo).
Malo je tako izbomih učiteljev, kakor je bil Jamšek. če je hodil učenec le 2 leti v njegov razred, pa si je prisvojil popolnoma Jamšekovo pisavo. Svoje-učence je pridržal navadno osem let na svoji šoli. Ko so bili tako dobro podkovani, potlej so šele šli po svetu, v druge šole. Delali so mu zato povsodi čast, po vseh šolah so dobro napredovali, vsaj je veliko njegovih učencev, ki so duhovniki, učitelji itd. V krški meščanski šoli so bili njegovi učenci najboljši. Pa vsaj je sam sedanji knezoškof Napotnik bil v Konjicah nekaj časa njegov učenec, kar je njegova Milost sama hvaležno lani v R. pripoznala. Slabega učitelja se učenci ogibajo; Jamšeka se niso, marveč radi k njemu zahajali, ko so že odrasli in postali učitelji. Tako n. pr. sta sedanja rajhenburška učitelja gg. Matko in Ekselj oba bila njegova učenca in ga prej kot učenca, zdaj kot učitelja rada imela. Kako pa tudi ne?! Jamšek je bil skozi in skozi srce, blago srce od pete do glave. A bil je tudi mož, in možatost njegova ga je stala menda nadzor-ništvo. O tem mi je tako pripovedoval: Enkrat sklene učiteljsko društvo raajnikov izlet napraviti — v Zagreb, da bi si lepo mesto ogledalo in marsičemu priučilo. A v Zagreb hoditi, skupno Zagreb obiskovati, to tudi pred 18 leti ali koliko je že od takrat, nekaterim višjim c. kr. osebam ni bilo po volji. Tudi v Gradcu so zvedeli, da nameravajo zasavski učitelji preko Sotle iti. Da ne bi bili šli, ali da bi vsaj čreda sama šla, pastir (predsednik in nadzornik) Jamšek pa doma ostal, napove se zvita buča v Gradci, ki je nadzornik druge potence bila, da pride Jamšeka obiskat baš tisti četrtek, ko je bil on namenjen s svojimi tovariši v Zagreb. Kaj je Jamšek storil? Ali je postal mar figa mož? Ne. Ali je zapustil svoje tovariše ? Ne. On je šel kot mož poštenjak, kot mož-beseda v Zagreb, vsaj je bil četrtek prost šolski dan, višjega šolskega nadzornika je pa njegova soproga doma prijazno sprejela.
Nasledki tega mi niso znani. Faktum pa je ta: Ko so bili okrajni šolski nadzorniki 1. 1876 na novo imenovani, odličnega Jamšeka ni bilo med qjimi — več znanih nemškutarskih učiteljev je bilo pa še imenovanih. A Jamšeka to ni motilo, da bi
nuuye marljivo delal na šolskem pojji, baS nasprotno. Čeravno on uradnih učiteljskih skupščin n. pr. ni več sam vodil, pa je vendar pri vseh bil duša in pri vseh imel navadno največje in najtežje poročilo.
Sodeloval je pa tudi pri zasebnih uči-teljskih zborih, pri kmetijski podružnici in pri okrajnem šolskem svetu v Sevnici, kjer je skoro neprenehoma zastopal učiteljstvo svojega okraja. Pomagal je on v prvi vrsti, da se je čitalnica lani v R. otvorila. Ker je bil tako izborno delaven in izborno možat in ljubeznjiv mož, zato se je tudi narodnim možem, kakoršni so bili v njegovi bližini, n. pr. Lenčeku tako priljubil, da so ti spro-žili, da mn je dalo ministerstvo naslov šolskega ravnatelja. — čeravno bi kdo mislil, da ne more biti prijatelj duhovnikov, kdor
{> tako vnet zagovornik šolskih postav, ka-or je bil Jamšek, vendar se je pri njem skoro nasprotno pokazalo. Z domačo duhovščino je bil kaj dober. Pa najboljši dokaz za njegovo naklonjenost tudi temu stanu je to, da je prvega duhovnika na slov. Šta-
jeru opisal, tako kakor je zaslužil. V .Šolskih drobtinicah", ki se dobč pri Milicu v Ljubljani še, je Jamšek najobširnejie opisal neumrlega Slomšaka. — Kako skrben je bil kot oče, kažeta njegova mlada fantka, ki sta dobro odgojena dijaka, kaže pa tudi njegov spis o napačni domači odgoji, ki je izišel kot priloga »Popotnika" in še posebej. Jamšek je bil torej kaj dober slovenski šolski pisatelj, ki je pisal dobro pravilno in domačo slovenščino. Bil je tudi izvrsten gospodar, čeravno je podpiral narodno reč, hodil v druščino, bil lepo oblečen, vendar si je prihranil po svojem dobrem gospodarstvu nekaj novcev. Ker je njega vse ljubilo, zato je bil njegov pogreb veličasten — in v resnici
—	žalosten. Vse se je jokalo; učenci za dobrim učiteljem, tovariši za milim iskrenim prijateljem. Učitelji so mn zapeli 3 pesmi
—	na grobu mu je govoril nekdanji učenec, nadučitelj Mešiček v globokem, tako lepo, tako resnično, tako presrčno — žalostno, da se je vse vse na glas jokalo in ni moglo ločiti od prezgodnjega groba. Sosed.
Celjske novice.
(Visok gost) V sredo 14. t. m. pripeljal se je ob pol 4. uri Nj. c. in kr. visokost nadvojvoda Karol Ljudovik v Celje. Na kolodvoru bil je slovesno sprejet. Zvečer ob pol 6. uri odpeljal se je v Ljubljano.
(O L slovenskem katoliškem shoda v Ljubljani) nam ne bode moč tako obširno poročati, kakor bi radi, ker nam primaj-kuje prostora. Pač pa bodemo omenili one točke, ki so bolj splošne in se dotikajo tudi nas Štajercev. Danes izražamo v uvodnem članku svoje pošteno mnenje in odkritosrčno sodbo o vtisu v šolskem odseku glede družbe sv. Cirila in Metoda. Ker smo sami bili navzoči, je popolna resnica, kar smo zapisali, ne glede na to ali ono poročilo. Z nami zlagajo se skoraj vsi časniki ob mejah, „Mir", „Soča'\ ..Edinost", .Sloga' itd., ker čutijo, kakor mi, kaj da je ta pre-koristna diužba za nas Slovence, o katere delovanju, oni gospodje nasprotniki niso ho teli vedeti, alt pa so nalašč zatajili. — Prihodnjič pa objavimo govor našega prevzvi-šenega knezoškofa dr. M. Napotnika.
(Slovenske vknjižbe) so zdavna dovoljene in .slovenski odvetniki in notarji vknjižujejo tudi za slovenske stranke v slovenskem jeziku. Nesmisel pa je, da ima zemljiška knjiga samo po nemško spake-drana imena katastraln.h občin, kakor: Pi-reschitz, Ponkvitzen, itd. Skrajni čas je, da bodemo zahtevali, da se zemljiška knjiga
tudi v tem dopolni, da se vanjo zapišejo tudi slovenska imena katastralnih občin. Priporočamo to zadevo našim poslancem.
(Občinski odbor celjske okolice) imel je dne 11. t. m. sejo. ktere sta se udeležila tudi c. kr. okrajni zdravnik g. dr. A. Keppa in c. kr. okr. komisar pl. Kriechuber. Po predlogu g. dr. Sernec-a naložilo se je županstvu, da se prepriča, če so posestniki izvršili dotične zaukaze zastran odst ranjenja gnojišč, svinjakov, itd. ter dovoli dotičnim posestnikom za izpeljavo teh zaukazov še kratek obrok in potem ukrene vse potrebno, da se izvršijo vse varstvena naredbe proti koleri. — Nadalje je sklenil občinski odbor, da se postavi na obč. zemljišču na Bregu hiša za na koleri zbolele ter oskrbi potrebna . hišna oprava. Stroški za to stavbo naj se pokrijejo z denarjem iz občinske blagajne, oziroma naj se županstvo obrne na deželo, in državo za primerno podporo. — Skrb za to delo prevzel je za občino velezasluženi gospod Ivan Zupane, posestnik v Gaberjah. kteri je. kakor znano tudi v pretečenem letu nadzoroval delo pri prezidanju šole in si pridobil splošno zaupanje občanov. — Želeti bi bilo le, da bi vsi občani spoznali nevarnost bolezni kolere in storili vse, da se izvršijo dotični uradni zaukazi.
(Pošte naše> še vedno nemajo dvojezičnih pečatov. Prosimo občine naj se v vsakem takem slučaju obrnejo s prošnjo
naravnost na trgovinsko ministerstvo. Mi moramo višjim oblastim pokazati, da smo še tukaj, potem ne bodejo celjski nemškutaiji ntt ve« rekli, da slovenski jezik sega samo do Zidanega mosta.
(Naiim županom) moramo vedno ponavljati naj samo slovensko uradujejo. Po-gostoma dobivamo v roke nemška pisanja od čisto slovenskih županov. Nekteri župani so si celo naročili nemške pečate iz kavčuka, ktere na slovenske prošnje pri-tiskajo. Mi bodemo zanaprej vsako tako rodoljubno nemarnost s tem kaznovali, da bodemo dotične občine z imenom navedli
(Strah pred Neckormanom.) Zunanji rodoljubi nas večkrat poprašajo, zakaj v Celji Slovenci in zmerni Nemci še niso priMi do l1 zastopa v občinskem odbora. Nato jim od-govaijamo, da dolgo ne morejo trpeti seji danje razmere. Gospodarstvo našega mest-i nega zbora oprto je le na strahovanje. Mestni j! zbor ima v rokah volilce pri koncesijah, policijskih odredbah, itd In ta mestni zbor razume izvrstno preganjati lake, ki mu niso po volji. Tudi na drag način jemljo ljudi | v strah. V zadnjem času se je enkrat ura potrla na magistratu. Da bi jo popravil, noklicali so edinega za ta posel veščega nraija. Rekli pa so mu, da bode on smel ; le popraviti to uro, če bode postal njihov pr vrženec. Take stvari nplivnjo osobito na obrtni stan. Razumno pa je, da tako vla-!; danje ne more dolgo trpeti. In mi že danes napovemo, da se bodemo pri prihodnih mestnih volitvah tudi Covenci v zvezi z mer-< nimi Nemci kot opozicija z lastnimi kandidati udeležili in upamo, da ne brez vspeha.
(»Deutsche Wachf in »Marirarger Zoitang";) dobivali - ste po posredovanji celjskega in mariborskega poslanca precejšnje podpore iz nemškoliberalnega tiskovnega zaklada. Tako je dobila prva lansko leto 7000 gld., slednja pa 8000 goldinarjev. Kakor se čiye prihodnje leto odpade ta podpora. — No, potem je pa todi „vahtarča" fuč.
(Celjski diornisti.) Jedna poglavitnih ovir slovenskega uradovaiga v Celju so di-jnmisti, ki slovenskega jezika ne znajo in tacih je jako mnogo. Navado imajo namreč, da k sodniji sprejemajo take dijumiste, ki znajo na kakšen instrument gosti, da za-morejo pri nemškem godbenem društvu sodelovati. Tudi pri tem bodemo zanaprej bolje pazili, da ne bojo orivali samih nemških piskačev. Opozaijamo pa na to zadevo predsedništvo okrožnega sodišča.
(Bolniška blagajna v Celji) še vedno ni v redu, dasiravno je že eno leto preteklo od zadnjih volitev. Vlada že ima več kakor pol leta zadnjo našo pritožbo ne-
rešeno v rokah. Bliža se kolera in ministerstvo je ukazalo, naj bodejo posebno bolniške blagajne pripravljene, naša blagajna pa niti načelnika nima, ker se je po-prejšni načelnik odpovedal, novega odbora pa vlada zato ne mara, ker bode slovensk. Menda se bode vendar našel kteri naših poslancev, ki bode tudi v tej zadevi zahteval pojasnila. Treba je že!
(Savinjska dolina) bode letos zopet oživela Hmelj se je jako dobro obnesel, na Češkem pa imajo slabo letino. Vsled tega so kar pritisnili trgovci iz Češkega in plačujejo našim vrlim Saviiyčanom kaj lepe denaije. Bog daj srečo!
(Spomin as hitvo pri Sedann,) v kteri so pred 21 leti Prosi premogli Francoze so dne 2. septembra slovesno praznovali celjski nemškutaiji. Kupili so za nekaj desetič smodnika, zbrali se na Starem gradu, žgali kres in rakete in poleg tega obilno pili. Ko je vino razvozlalo jezike začeli so go- j voriti napitnice, v kterih so hvalili Prase in izrekli željo, da bi vse naše dežele že kmalu prišle pod prasovski komando. Posebno glasna sta bila advokat Stepischnegg in njegov pisar, ki sta si tudi ob Slovencih malo jezik brusila. Pravijo, da so udeleženci še le ob treh zjutraj zmagepolni pri-kolovratili domov. — Mi se samo zato zanimamo za to počenjanje, ker okrajno glavarstvo molče gleda te protiavstrijske demonstracije, če pa mi ob cesarjevem prihodu postavimo slavolok, nam pa hitro prepovejo. Toda ob pravem času jun bodemo to že dali pod nos.
(Naiim učiteljem) Prijatelj našega lista nam piše: Pred kratkim časom prišel sem na svojih potih v okolico Laško, Zidanega mosta in na Doberao. Srečeval sem v jutro |i otroke, ki so šli v šolo in nisem se mogel načuditi, da so popolnem kmetski otroci, ki so med seboj slovensko govorili, mene in tujce pozdravljali le „guten tok", namestu slovensko „dober dan" ali „hvaljen bodi Jezus Kristus". Ako se to že godi pri slovenskih šolah, kaj naj potem pričakiyemo od šol ..šulverajnskih". S tacimi nespametnimi nauki, ki jih imajo otroci od doma in iz šole, uničite že v mladem srcu vsako spoštovanje do svojega rodu in samega sebe. Kako naj postane iz tacega otroka kedaj vrl mož! Zato ne moremo drugače, nego da odgovornim roditeljem tacih šol kličemo: Sramota! Prihodnjič pridemo z-imeni.
(Popravek.) Slavno uredništvo! Na podlagi § 19. tisk. zakona, prosim, da sprejmete sledeči popravek:
Ni res, da bi poprej predno sem kako nemško šolo obiskoval ne znal nemški. Res pa je, da sem bil od otroka nemško podu-
čevan in vzgojen ter obiskaval in dovršil ljudske ter srednje Me t Oradci.
Ni res, da bi bila moja mati slovenskega kmeta hči. Res pa je, da je hči nemškega meščana te Slov. Gradca. —
Franc Kamniker.
Dostavek. Koliko imajo vrednosti taki popravki, o tem ne bomo govorili, naj si cenjeni čitatelji napravijo sami sodbo. Primorani pa smo po zakona vstreči tndi takim željam.
lpod^J«4m«nke norice.
▼offleer,) ki gaje sklical državni poslanec kanonik g. dr. Gregorec ▼ Mali Nedelji, obnesel se je sijajno. G. dr. Gregorcn izrekli so volilci zahvalo in priznanje, zlasti so z burnimi živio-klici odobravali snovanje jugoslovanskega kloba in teženja po združenji vseh Slovencev v jedno upravno skupino. Dne 18. t m skliče isti gospod poslanec svoje volilce v Slatini in dne 25. t. m. pri Sv. Janii na Dravskem polji.
(Prwn-ibe pri & duhorfani.) Č. g. J. Bohanec, kaplan v Ljutomeru, je postal župnik pri Svetinjah, č. g. Šmid, kaplan na Skalah, je dobil župnijo v Solčavi; č. g. M. Čepin, kaplan v Zrečah, pa pri sv. Janeza ▼ Razboru; č. g. R. Raktelj, kaplan v Moziiji, gre za provizorja ▼ Dohje; na njegovo mesto pride slovenski pesnik, č. g. Ant Aškerc (Gorazd).
(Prsmsmbe pri uradnikih.) G. komisar A. Unterdrain pl. Maiaing je premeščen iz Celja k okrajnemu glavarstvu v Slovenj igradec; v Celje pa pride od graške namestnije g. Henrik pl. Lorang.
(Presvetli eisar) je daroval za po-
pravo cerkve v Jurkloštru 100 gld.
(▼ Brežicah) je bilo premovaqje konj, razstava goveje živine, prašičev in kuretine 3., 5. in 6. t. m. Prignalo se je še precej živali. Lepo priredbo je pač slabo vreme zeM oviralo. Prav je, da se na ta način živinoreja poepeštge, kajti edino le živina še redi zdaj našega kmeta; brez nje bi bil kmet to, kar je riba brez vode, ali baron Moškon brez znanja slovenskega jezika, kajti ta nemški gospod brežkega okraja je ob koncu razstave moral hotd ali nehote slovensko besedo s kmeti spregovoriti. Vidite, gospod baron, le večkrat slovensko govorite — in pišite — in ne zaničujte zavednih Slovencev! — potem boderao še mi Vam „živio"-klicali.
(Med šolskimi knjigami slovenskimi,) ki ao dobiti v c. kr. šolski zalogi — piše nam učitelj, ni opaziti nikakoršnega napredka, kakor kaže njen najnovejši katalog. Mak) izide novih slovenskih knjig v tej
založbi, pa Se te slutijo le za učenje nemškega jezika. Edina nova slovenska knjiga, katero ima letošnji zapisnik, je Funtekova: Slovenako-nemška slovnica za obrtne šole.
(Podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda v Konjicah), bode imela svoj redni občni zbor, v nedeljo dne 25. septembra 1892, popoludne ob 3. uri v dvorani posojilnice konjiške, in ne 18. t. m., kakor se je drugod po pomoti poročalo.
(Lokalna železnica PoJjčaneKonjiee) bode dne 25. oktobra slovesno otvoijena.
(Raz okno padel) je 8. t m. hlapec Martin Podarešnik v pivovarni g. Simona Kukeca na Laškem in se tako potolkel, da je kmalu potem umrl.
(Amerikanski vinogradi) na Bizeljskem se lepo razvijajo. Izvedenci trdijo, da bode že letošnja letina vrgla nad 1000 veder vina. To je sicer še mak) Pa, če ae bode vinstvo tako lepo naprej razvijalo imela bode Bizeljaka v 10—15 letih več vina, ko poprej. Zato ne izgubimo še upanja, da ai bode tudi ta stan še opomogel. Le pridno nasajati treba.
(Oboji) Dne 28. avgusta sedel je hlapec Peter Kališnik ▼ Kiamaijevi gostilni ▼ Gornjem Gradu, kar prideta posestnikova sinova Simon Tisovnik in Gaspar Logar in začneta Kališnika dražiti in mu zabavljati. Ko stopi ta pred hišo, da odžene razposajenca, udarita ga s koli štirikrat tako močno presko glave, da se je zgrudil in obležal mrtev na mestu. Ubijalca sta bežala a orožniki so jn prijeli in izročili sodišču v Gornjem Gradu. Zadnje dni minolega mesca šli so posestnik Anton Ribič, mizar Anton Jug in tesar Janez Kukovec iz Dobnikove gostilne v Zlatem Ličji pri Št. Janžu na Dravskem polji domov. Na potu napadli so jih vaSki fantje s koli in cepci. Ribič in Kukovec sta lahko ranjena otekla, Juga pa so napadniki silno pobili in ga potem vrgli čez neki plot, kjer so ga drugo jutro našli nezavestnega Vsled dobljenih ran umrl je Jug še tisto popoludne. Orožniki prijeli so ubijalce in je izročili sodišči na Ptuji.
(Na mariborsko gimnazijo) je priSel za učitelja dr. Anton Schwaighofer, do-zdaj suplent na Dunaji. Ali zna slovensko? Ali zna novi ravnatelj slovensko?
(V Smarji pri JeUah) so bili 4. t. m priredili novo izvoljenemu županu dr. Jur-teli bakljado in podoknico. Tako je prav; odlične domoljube moramo v čislih imeti.
(Krivično postopa) znani nemškutarski nadzornik, ko male prestopke slovenskih učiteljev porabi, da strašno graja, kedar prosijo za kako službo. O tem smo se na lastne oči prepričali. Kdaj naB bode vlada rešila te more nemškutarske?!
(Pri n. Patra pod Gorami) je bilo ob sejmu kmetu v cerkvi ukradenih 386 gld., vse skupilo a prodane voli in te kar jo prej pri sebi mož imeL — Se v cerkvi lopovstvo no miruje.
(Toča) je potolkla v nedeljo 4. t m. okoli Kozjega in Podčetrtka.
(V Sorski) ae baba peščica nemšku-taijev, da so vstanovili »nemško bralno društvo*. Znabiti, da sta v kakošni krčmi načelnik Vidic (čisto nemško ime!) in tajnik Tomič (tudi nemško ime!) na mizo položila par nemških listov dvomljive vrednosti, pa ae potlej v .grafiki tetki* ponašata, da je bila že , hanptferaammlnnga* društva Sicer ae popolnoma ne čudimo, če taki nemškntaiji v Sevnici zvonec nositi nameravajo, ko inugo protekcijo od .Herbecga-fatra* — in ko Slovenci, žalibog, nimajo ondi zdaj kakošnega stalnega društva za društveno življenje.
(Žalostna targatov) bode letos. Trta je bolna, ni jo vedno hqjše in bqjfie zajeda, strupena rosa je letos močno napadla vse vinograde, kateri niso bili zgodaj škropljenj, med cvetenjem jo deževalo, da je bilo grdo; maj, juni in juli ao bili premrzli meseci; to so žalostni vzroki, da vidimo zdaj skoro povsodi ali velo ali prazne trte ali pa oboje skupaj. Le tu in tam visi žalosten grozdek, ki v zorenji bolje nazaduje kakor napreduje. Ta žalostna podoba je po vinogradih za Savo; morebiti je drugod boljše, Bog dqj! (Izjema je po mnogih krajih, kjer ao zgodaj škropili in ni še trtne uši. Ur.)
Droge slovenske novice.
Dražbo sv. Orila in Motoda) se je
slovensko občinstvo — čeprav to počitniško dobo ne vzpodbujevano po vodstvenih zahvalah — spominak) z veliko požrtvovalnostjo zadnji mesec. Hvaležnimi čutili beležimo najpoprej knjižni dar g. nad-učitelja Žirovnika iz Št. Vida nad Ljubljano, ki nam je poslal večjo zbirko in po 100 iztisov svoje ..Spomenice B. Potočnika" in ..opisa" 251etnici tainošnje čitalnice, in pa že tretji knjižni dar g. župnika Cotelja iz Kanfanara v Istri. — 6. Ivan čebašek pošilja 53 gld. nabranih mej duhovnimi in svetnimi gospodi o petdesetletnici vč. g. župnika Jerneja Ramovša v Poljanah; z letnino podružni c za ..Breški okraj" smo prejeli 30 gld. 20 kr. kot čisti ostanek dohodka gledaliških predstav vrlih diletantov breške čitalnice in 17 gld. nabranih v čitalnični puščici; g. I. Tomšič iz U. Bistrice pošilja 25 gld. nabranih po predsedniku ..planinskega društva" iz Sušaka o priliki izleta v Bistrico; Ciril-Metodijski dar Šent-
-12 gld.
Seterske molke podražnioe iznaša 9 kr.; oni »cestnega odbora" za okraj kamniški nabran na predlog g župana Močnika po g A. Moja«! mL pa 10 gld. 65 kr. — načelnik g Mihael Start* sam je daroval 5 gld. — o učiteljski konferenčni v Čr nomlji ao zložili zbrani gg. učitelji kot narodni oboloa o SOletnici službovanja s. nadzornika Joržinovica 10 gld; g Fr. Cargo iz Tolmina daruje 7 gld; gdč. Viktorja Pra-protnikova, učiteljica v Postojini pošilja 5 gld, nabranih v veseli dražbi drugi dan po slavn^j skupščini v Postojini, g pravnik A. S vigelj iz Borovnice pa 5 gfcL, nabranih
C i domači veselici; g bogoslovec Albin lun 2 gkL kot darilo malo dražbo v Smledniku; g mati umrlo ljubljanske vrt-narice Marije Podobnikovo nam je izročila 1 gld. 60 kr. kot letni navadni dar hčere, ki je umirajoč naročevala, da n^ nikar ne pozabi njenega vsakoletnega dara družbi, in iz Novoga mosta amo pnjsli od neimenovanega narodnjaka 1 gld — Vam, ki se spominate naše dražbe poaamno ali v družbah, veselih ali žalostnih, vsem vam naj izprosita brata sv. Ciril in Metod obilnega nebeškega blagoslova pri vsem vašem delovanji!
Vodstvo družbe sv. Orila in Metoda.
(6. Loko Svstea,) skoro mtirtarojloga in jako razumnega ter mirnega slovenskega domoljuba izvolila je šmartinaka občina pri Litiji za častnega občana Slava mul — Občina Št Lambertska pa je imenovala svojega župnika g. A. Beroeta testnim občanom.
(▼ šolski Mani) v Krikom uftS ae učenci mizarstva in rezbarstva. Bodoče leto se bodo učili le kqjigovezaqja in fbtogra-fovania, ker je g. učitelj Rozman izdelal fo-togranški aparat
(Pooobni vlak na sv. V&iaijo) vozil bode po jako znižani ceni od Maribora na Celovec in potem Beljak-Trbiž v ponedeljek dne 26. septembra 1892. — Skrbljeno je, da se bodo vršile cerkvene slavnosti, kakor ob vsaki priliki. Gotovo bodo bratom Korošcem s tem vlakom zek> vstreženo, ker nimajo mnogokrat prilike tako po ceni voziti se.
(Glasbama Matica) v Ljubljani je razposlala svojim udom kaj lepe muzikalije za tekoče leto. To vrlo društvo zasluži vso podporo.
(Is Mokronoga) v Radovljico je premeščen nadučitelj Grčar, zastopnik uči-teljstva v Krškem okrajnem šolskem svetu.
Novo šolsko loto v deželni vinarski, sadjarski in poljodeljski šoti v Grma pri Novem Mostu se prične 3 novembra Naše gospodaije cpazarj&mo na ta deželni zavod
ter jim zelo svetujemo, da pošljejo vanj za dve leti svoje gospodarstva namenjene sinove Poučqje se v slovenskem jeziku, in to v vseh predmetih niže realke, posebno pa še v strokovnih, umnemu gospodarju neogibno potrebnih predmetih, kakor v poljedelstvu in rastlinstvo, živinarstvu, vinstvu (trtacstvu in kletarstvu), sadjarstvu, zelen-jadaratvu, čebelarstvu. Ves strokovni pouk je spojen s praktičnimi opravki v gospodarstvu. Novi učenci Štipendisti imajo pouk, stanovanje in hrano brezplačno. Plačujoči učenci plačujejo pa po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa po 20 gld. na leto šolnine. Razen tega, da je ta zavod n bodoče gospodarje prekoristen, je tudi prav po ceni. Vsak imovit gospodar naj torej pošlje svojega gospodarstvu namenjenega sina, ki je dovrfiil ljudsko ali meščanske šole ali nekoliko razredov realke ali gimnazije ter je dopolnil 16 let, za dve leti v kmetijsko šolo v Grm in kesal se ne bode nikdar. Posebno je Se omeniti, da se učenci v Grmu učč tudi lepega vedenja, poštenosti ter štedljivoeti.
(Dolenjsko železnico) pridno gradijo. Leta 1893. bode otvorjena proga na Kočevje, 1. 1894 ona v Novo mesto. Ljubljanski kolodvor bode blizu Karlovškega mostu, pa železnica bede vozila tudi na glavni kolodvor južne železnice.
(Na Keroiksm) bodo vendar enkrat dobili kmetijskega potovalnega učitelja, ki bode slovenščine zmožen. Kmetijsko ministerstvo je v ta namen 700 gld. dovolilo.
(Pedagoaiško društvo) v Krškem je vprašalo dražbo sv. Cirila in Metoda radi podpore pri nameravani ustanovitvi zasebne slovenske pripravnice za učitelje v Krškem. Tudi je vložilo prošnjo na deželni zbor radi meščanskih šol na Kranjskem.
(Ameriškemu vinogradu) v Krškem je naklonil kranjski deželni odbor zopet 50 gld. podpore za nadaljno obdelovanje; ravno toliko kranjska hranilnica.
(Laiki nestrpljivci). V slovensko faro Brezovico pri Tistu, kjer je le slovenska služba bo^ja, prišel je slovenski kaplan, kateremu mestna gospoda tržaška neče izplačati neki del njegove plače, češ da nastavljeni kapelan ne zna laško. Čemu mu je tega treba?! Sicer pa on gotovo boije laško govori, kakor gospodje v mestnem svetu slovenski.
(V Kostanjevici) priredi v nedeljo, 18. t. m. podružnica sv. Cirila in Metoda veselico.
(Paeji kontumac). V Krškem je pretekli teden stekel pes, ki je nenadoma oklal več svojih tovariSev. Da bi se preprečila nedavna nevarnost in st> steklina ne raz-
širila v sosednih krajih, je zaukazalo c. kr. okr. glavarstvo v Krškem, trimesečni pasji kontumac za ta okraj za dobo od 1. sept do 1. decembra 1892. leta.
(Ostanki is 18. in 17. veka). V Krškem našel je g. P. več starih pečatnikov rokodelskih zadrug, kakoršne so bile v srednjem in še v novem veku. Na pečatih vidijo se natanko znamenja zadrug, tako ima na primer pečat črevljarske zadruge od leta 1609 vsa črevljarska orodja, od katerih so nekatera do cela drugačna nego naša. Še starejša zadruga nego črevfjanka bila je zadruga krojačev v Krškem.
(Na Trsat osir. Reko) pelje posebni vlak po zelo znižani ceni, tudi za Trst, 1. oktobra 1.1. Vse potrebno se poizve pri potovalnem odboru v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Drage »Titr^ake norioe.
(Deželni zbori) imajo svoje seje, pa nimajo posebnega dela razen proračuna za 1. 1893, o cestnih in drugih manj važnih zadevah. Na Tirolskem so imeli Italijani volitve, ker so se bili ondi voljeni poslanci svojim mandatom odpovedali. — Na Češkem se češki poslanci radi zatiranja svojih rojakov pritožujejo. Tudi štajerski nemšku-taiji se ntegnejo v Gradci razkoračiti.
(Delegacije) sklicane so na dan 1. oktobra v Budimpešto.
(Na Hrvatskem) zmaguje žalibože vedno bolj vladna stranka, tako da ima sedaj že uprave večjib mest v svojih rokah. V Zagrebu, Oajeku, Zemunu ima v mestnem zboru vladna stranka večino; po teh mestih so kr. uradniki voljeni za župana
(V Zagrebu) se bode še letos otvorila dekliška gimnazija.
(Pri velikih vojaških vajah) na Češkem in Ogerskem je bil tudi cesar pričujoč.
(Kolere) menda še nimamo v Avstriji, čeravno se sumljivi slučaji enake bolezni semtertje prikazujejo. Gosposke vse store, da bi jo zabranili. Najboljša bramba je snaga in navadno mirno redno življenje. Na severnem Nemškem, posebno v Hamburgu, hudo razsaja.
Ogled po Urokom sveta.
(Hamburg). Kolera še vedno razsaja. Dne 13. t. m. obolelo jih je 333, umrlo pa 142 oseb.
(Krištof Kolumb). Minulo je uže štiri-stolet. da je živel slavni mož, Krištof Kolumb, kojega pozna vsak človek rsdi slavnega čina njegovega, radi odkritja Amerike. 0 priliki štiristoletnice vrši se velika slav-nost v njegovem rojstvenem kraju Genovi, j
' Tudi ae je »tvorila onui razstava, katero so posetili rezan kralja in kraljice italijanske tndi zastopniki drozih držav. Tudi nekatere avstrijske ladije n. pr. ladija .Osaijevič Rudolf" so odplule v Genovo. V razstavi se vidi mnogo slik Kolumbovih, dalje njegova oprava, meč i. t d. Papež utegne imenovati Kolumba svetnikom radi njegovih zaslug za človečanstvo in katoliško cerkev.
(T Parim) zbolelo je za kolero 45, umrlo pa 26 oseb.
(Potadam). Cesarica nemška porodila je pricesinjo. To je prva hči v nemški kraljevi hiši od leta 1806.
(V Srbiji) so zopet grozne zmešnjave. Radikalna stranka bije se proti liberalni za vkido. Je pač križ predno se nove države vrede.
r) obiskal bode Poljsko. Delajo se velike priprave.
(T Ameriki) imajo tudi krepke dražbe sv. Cirila in Metoda. Nnjbclj je razširjena v mesto Tower-ju, Kjer izbija časopis „Ame-rikanski Slovenec", in v mestu Bi, obe mesti v državi Minnesota v Ser. Ameriki
(KoHko potrošijo rastt&M drftavef) Združene države v Ameriki 800 milijonov dolarjev, Franooaka 780, Britanska 412 in Prusija 400 milijonov dolariev na leto.
(Sdter r Amariko —«avU—) Za
nekaj ae je prepovedalo, da ne smejo ladije, ki vozijo iz pristanišča Hamburga, več {jndij prevažati v Ameriko, ker zelo razsaja kolera. —Kakih 200 ljudmi, največ Sknrenoev je imelo namen potovati črez Hamburg v Ameriko. Prišli so do Nemške m^e, pa niso smeli dalje.
Dopisi
Od HftrilJa Gradca pri
Zadnjič sem bral v Vašem listu dopis od sv. Krištofa. Moj sosed unstran Savinje je meni prav iz srca pisal, pa lahko bi bil še kaj več povedal. Dovolite toraj meni, da se tudi jaz oglasim.
Zdaj imamo dve šoli, pa saftio eden krajni šolski svet. V tem krajnem Šolskem svetu pa imajo tržani večino in nam oodo še za naprej zapovedovali Tržani pošiljajo svoje otroke v novo nemško šolo, ker so vsi otroci iz tržke občine všolani v novo nemško šolo. V našo staro šolo pa hodijo otroci iz občin sv. Krištofa in Marija Gradca. Zatoraj jaz ne razumem, kaj imajo tržani opraviti z našo šolo in zakaj bi mi kmetje || še plačevali tudi za nemško šolo. Radi bi tudi vedli, zakaj je še en razred spravljen v Amonovi hiši. Za to hišo moramo toraj še posebej plačati najbrž za to, da tržki župan in predsednik krajnega šolskega sveta škode ne trpi. V stari šoli pa je še več ko ilosti prostora za vse razrede. Tudi se meni /.di, da nimajo vsi učitelji in učiteljice pravice v šoli zastonj stanovati.
Mi moramo zatoraj na to delati, da dobimo za našo okoličansko šolo poseben krajni šolski svet, ki bo tudi za to skrbel, da pride stara šola čisto v našo lastnino. Tiste gospode v Celji, ki se na take stvari in na šolske postave razumejo, p,a prosimo, da nam pomagajo to doseči.
Tudi novega notarja dobimo, ki ne zna dosti slovensko govoriti, še manj pa slovensko pisati. Zahtevajmo v pisarni, da nam bodo delali slovenska pisma, katera znamo vsaj lahko brati, če pa ne morejo ali pa nečejo delati slovenska pisma, poj-
dimo pa nge v Celje ali pa ▼ Sevnico, kjer nam bodo prav radi napravili slovenska pisma. K laškemu notarju pa naj hodijo tržani in njibov župan, ki je bil nalašč na Dunaju za nemškega notaija prosit. Gospod notar bo že videl, koliko zaslužka mu bodo dali nemški tržani kateri mislijo, da je notar samo za njih in ne tndi ca ves drag skond čisto slovenski okraj.	K.
Zs Laškega trga. (Vesele urice nemikih sinov.) V nedeljo 4. t m so imeli nemčuiji našega trga izredno veselje. Bila je slovesno blagoslovljena in odprta od nemškega .šulvereina" na novo postavljena ljudska šola.
To vam je bila slavnost, da je ni Mizo enake. Pripeljala se je na prošnjo našega barvar-župana, slavna nemška (t) gospoda od vseh vetrov; bili so tndi neki iz Dmuya (menda ne častiti oča Weitk>f?), navzoči so bili iz Maribora, tudi Gradec se menda ni tak grd napravil, in neki tndi iz slavno-znanega nemškega Celja višji politični uradnik in g. Ambroschtktz. — Ob 4. uri popoldan se je začela slavnost. pri katerej je naš nekdanji ponižni barvar, a sedaj grozno „kun-šten" župan imel slovesen govor, kateri je* napravil tolik utis, da se je njegov strežni, kateri je marelo mul glavo govornika držal, ne vem če od veselja ali žalosti razjokal. Ravno tako so tudi drugi — seveda nemški — gospodje bili ginjeni videti. Kaj se je ravno govorilo Vam ne bom našteval; pa saj uže tako veste, da se je čez mero hvalila tista nemška .špraha", brez katere neki človek odo zveličan ne more biti. Tudi stari grad je bil ta dan ponosen; saj pa tudi lahko, ker so se tisti črao-radeče-rameni ptiči vi-
»oko ▼ srak poganjali, ter zaničljivo gledali spodaj veliko niiej obešeno cesarsko zastavo. — Pa to še ni vse nič proti temn, kar se ii je potem godilo, ko si je jela slavna dražba li za svoj želodec skrbeti. Prišedši čez most Savinje, krenili so jo gostje v gostilno ali bolje rečeno „Hotel Horiak", kjer so si slavni govorniki potem usta izpirali, da bi lože potem hvalili nemško kulturo, ter navduševali svoje »nemške* sobrate za boj proti tem nadležnim Slovencem. Toda res, bili so pa vendar »olikani" sedaj,, ko so si rebra inalo podprli. Moj tovariš mi je pa dejal: „Škoda, velika škoda, da ni večkrat v našem trgu kaj enacega, saj ravno danes se bodejo naši nemčurčki enkrat do sitega najedli in napili, ker uže sila davno morebiti tega niso storili." Ti pa, o slavni Bis-marck, da bi vedel koliko častilcev si imel ta dan v našem trgu in jih še imaš, čutil bi se pomlajenega, in neka posebna moč, prešinila bi tvoje stare kosti, pa tudi tvoja gola glava bi dobila zopet dovolj las, da ne bi se več »trolasi" imenoval. — Z Bogom za danes!
Brstiče. Kolikokrat mi Slovenci kako li številko svojih časopisov v roke dobimo, beremo poročila o surovih napadih, ktere imamo pretrpeti od strani naših »Ijubez-njivih zatiranih Nemcev" — boljše narodnih izdajic. Tak slučaj, ki osvitljuje nadutost naših nasprotnikov v prav svitli luči, imam širnemu občinstvu poročati iz Brežic, na vskrajnem jugu Štirske ležeče Abdere, v koji so si naši nemčurčki umeli toplo gnjezdo vstvariti. Omenjeno mestece ima bolnišnico in v tej opravlja službo upravitelja neki g. Pototsohnigg, bivši »feldbebel". Ta možicelj, ki nosi ravno tako lepo germansko ime, kakor lepo >likanost kaže, ima čudne pojme o dolgosti in širokosti svoje službe. Nedavno je moral v omenjeni bolnišnici zdravja iskati nek gospod, kteri je med časom svojega bivanja v bolnišnici tudi dva slovenska časopisa dobival. Ravno tisti čas je bila huda vročina in ta je v zvezi s prestrašno zavestjo, da se dobivajo v bolnišnico slovenski časopisi, provzročila nekak nered v možganih gosp. upravitelja. Kajti neki dan se razkorači pred posteljo tistega bolnika in da bolesten oddušek svojemu prepolnemu srcu, kteri se v slovenski prestavi nekako tako-le glasi: »Gospod, to Vas jako slabo osvitljuje — (wirft ein schiefes Licht auf Sie) —, da si držite samo slov. časopise, kteri nas Nemce (!) napadajo, kriva poročila trosijo, koji bodo slovensko občinstvo kmalu spravili tako daleč, kakor si je češko časopisje izgojilo Mladočehe, da no lx> Slovenec več vedel, kaj je in kaj hoče!" Omenil sem zgoraj, da je bila tedaj velika vročina.
ki je brezdvomno očrnila, da je bilo pri g. .upravitelju vse .schief", sicer ne bi bil izustil one gorostane besede. Sicer se je preskrbnemu g. upravitelju, kteri gotovo vso luč in modrost zajema iz dobroznanih blatnih lističev, tiskanih v Ce|ji, Maribora in Gradcu, — takoj primemo ustmeno odgovorilo, vendar naj širji svet zve, kako velikanske skrbi in čudno velik delokrog ima tak ubogi upravitelj in kako očetovsko skrb nam skazuje naš deželni odbor, ki nastavlja po bolnišnicah tako izvrstne, blage in olikane činitelje! Bog ve, ked^j bo nastopil za naše nemčuije oni veliki binkoštni praznik?
Poltretji dan odmevalo je gromovito pokanje topičev po krasnem zelenem Pohorju. Kaj pa je bilo? Je li bil mančver? Mogočnega streljanja na treh raznih krajih namen je bil, povzdigniti, oziroma svetu poročati svečanosti, ki so se vršile prve dni meseca avgusta. Celo prenovljena farna cerkev se je blagoslovila, obhajala se je primicija, kar se že tukaj celih dO let ni videlo. G. Anton Brezočnik (Hojnik) je z darežljivimi kmeti preskrbel g. primicijantu lepo gostovanje. Omizje je bilo silno živahno, vsi udoleženci se še zdaj z veseljem spominjajo nepozab-Ijivih dni. Le škoda da so se pogrešali vabljeni gostje, ktere so si blagi kmetje v svoji družbi želeli, in sicer večinoma iz trga, nemškutarskega pokolenja. Vrli posestniki, pozor! Nemškutarčki se sramujejo, z vami se pošteno razveseljevati. Če gre za „gšeft" z lesom, kako vas dobro poznajo in laskavo za vami postopajo. Pošteni kmetje, imate v svoji bližini .Gozdarsko društvo" čegar namen je, gozdarske pridelke vsake vrste spečavati in v denar spravljati in na ta način svojim društveni kom čim večo korist donašati. Predsednik mu je gosp. G. Lam preht iz Kumena, mož vaše krvi, vašega naroda in vašega stanu! Pristopite soglasno k temu društvu, nemškutarjem pa, ki bi v svoji nenasitljivosti le molzli, sicer pa vas prezirali, pokažite hrbet, da se tudi pri vas izjK>lni pregovor: »Svoji k svojim!"
Is ftofttaitia, 28. avg. Naše prelepe pevske slavnosti mnogi nemčurji ne morejo pozabiti in je sijajen vspeh te slavnosti ne-kterim popolnoma glavo zmešal. Tako se napenja nek tukajšnji pritlikovec v »celjski vahtarici" na prav sramoten in razžaljiv način ter ponuja s svojim dopisom iz Šoštanja potrpežljivim bralcem »celjske vah-tarice" prav neslan in popolnoma prismojen ..ričet". s kterim si bode jako občutljiva gospoda gotovo svoj želodec pokvarila.
Omenjeni dopisun poroča v svojem dopisu. da je bila cela slovenska pevska slav-
nost ▼ Šoštanj i pravi amerikanski cirkus, h kteremu se je cela Slovenija že več mescev pripravljala. Mi šoštanjski Slovenci, ki po znamo tega dopisuna žalostne razmere, zares srčno obžalujemo, da ni prišel namesto vrlih slovenskih pevcev v nafi trg v resnici amerikanski cirkus t zvezi s kako menažerijo, kajti lastnik bi bil gotovo vsprejel duhovitega poročevalca „vahtarice" za najsposobnejšega .pojazzo" ali bi ga pa bil namestil v svoji menažeriji, kjer bi kot .šaljiva opica" gotovo igral boljše svojo nlogo, kakor stori to v sedanji svoji službi in bi bil lastnik s to novo pridobljeno močjo gotovo jako zadovoljen.
Kar pa piše ta .modema opica" o daljni slavnosti, o vrlih mozirskih Sokolih, o vsprejemu gostov in o sprevodu v trg, moramo mu oprostiti, kajti velika vročina, ki je bila ta dan in nekoliko debelih po-žirkov iz .frakeljca", uplivalo je gotovo neugodno na njegove že poprej zmešane mo žgane in zadremane oči, in ni se torej čuditi, da je namesto čez tritisoč naštel samo 380 udeležencev — in da je namesto naših vrlih in nežnih tržank in velenjskih krasotic videl same kmečke dekleta, ktere bi nam gotovo tudi nikake sramote ne delale. Ako pa še dalje pravi, da je bila telovadba za nič, petje slabo, — moramo se nehotč smejati, ako tako človeče, ki ima o telovadbi toliko pojma, kakor kozli na Lokovičkih hribih in je petja vešč, kakor srake na Gorici — o telovadbi in petji kritizuje.
Nikakor pa ne moi imo oprostiti, ako človeče, ki nima v Šoštanji razun svojih dolgov prav nič zgubiti, ki od slovenskega kruha živi in je torej brez dvombe pravo katilinarično bitje, v resnici revež na umu in premoženji, ako torej tako človeče imenuje razun gosp. sodnika, g. notarja in gosp. Kramarja, kteri slednji mu je pri celi slavnosti najbolj imponiral — vse druge tukajšnje Slovence .katilinarične eksistence". Torej gospod Ivan Vošnjak, gospa Jožefa Vošnjak, gospod Kern, gospod Rajšter, gospod Wokan itd., itd. in mnogi drugi slovenski posestniki in uradniki, ki so tako v lepem številu razobesili .zastavo slave" na svoje hiše in s toliko naudušenostjo in trudom, ter obče hvaljeno prijaznostjo in gostoljubnostjo pripomogli mnogo k sijajnemu vspehu te slavnosti — vsi so torej po mnenju tega predrznega dopisuna katilinarične eksistence, vsi živijo od miiosti .vahtaričnega dopisuna". Hvala Bogu, da naši Slovenci predobro po-znajo to nesramno človeče in vso njegovo .žlahto", in da nikakor ne verujejo v evangelij .celjske vahtarice" in njenih krivih in lažnjivih prerokov.
Slava torej vrlim in zavednim šoštanj-
skim Slovencem. Nesramnemu fabrikantn .neslanega in prismojenega ričeta" v .vah-tarici" kličemo pa z največim zaničevanjem: .Pfnj te bodi!"
SMerina Id Ftqjt Prejmi zopet dična .Domovina" poročilo iz Podravja, dasi ni nič kaj veselo. V kratkem času končali ste dve osebi v Krčevini na nenaraven način svoje življenje. Posestnica Lucija Doki prala je pri potoku, a ker je bila reva božjastna, padla je v vodo in utonila. — 3. t. m. pa se je zabodel v Orešji mesar Jožef Alt, ko je pretepel in v Dravo vrgel svojo ženo, ktera se pa k sreči ni vtopila. Župan z občinskim slugo slišal je krič, hitel na pomoč, toda poznani surovež ognil se je na-daljnim sitnostim končavši po živinsko svoje življenje. — Toče še pri nas do sedaj, hvala Bogu, ni bilo, ali po Halozah je žalibog na široko uničila že itak jako ubožanemu ljudstvu vse poljske pridelke. — Najhujše je razsajala neki že okoli polnoči. Ubogega kmeta dandanes pač vse tare.
V naši občini bližajo se občinske volitve. Dosedaj vladali in komandirali so strastni nemškntaiji, dasi bi se temu vsiljenemu gospodstvn že davno lahko konec storil, ko bi se ljudje bolje za volitve zanimali. K zadnji volitvi prišlo je neki samo kakih 15 volilcev iz vseh treh razredov. Ni to žalostno znamenje narodne zaspanosti in mlačnosti v ptujski okolici. Ljudje še vse premalo Čitajo, vzlasti časnike, kateri bi je poučevali, kako morajo nastopati o takih prilikah. Razširjajte toiaj, rodoljubi, pridno, kjerkoli mogoče, dobre slov. časnike, kakor .Domovino" in .Slov. Gospodarja", med našim ljudstvom, da se vendar enkrat vzboljšajo te slabe razmere in namškutar-skim kričačem pokaže, da med poštenimi in zavednimi Slovenci ni-zanje prostora.
Kmetje, krčevinski volilci! Zjedinite se o pravem času, skličite vse narodne može še poprej k skupnemu posvetovanju, pri katerem naj se postavijo le odločno narodni in zanesljivi kandidati v vseh razredih. Te pa potem soglasno volite, ko bo prišel dan volitve. Sedaj se vzdramite iz svoje zaspanosti, ko je še ča8, da se ne boste po zneje kesali, ko bo že prepozno. Izvolite si jj odločnega slovenskega župana, ki bo vsikdar neu .trašno zastopal pravice in koristi svojih j občanov ter tudi vedno ostal zvest svojemu | milemu jeziku in narodu slovenskemu, kajti omahljivcev je še vedno dovolj. Ko pa bodo |j Slovenci gospodarji, naj se takoj vpelje slovensko uradovanje. Pri tej priiiki moram še z žalostjo omeniti, da tudi naši slovenski župani na daleč okoli skoro še izključno nemški uradujejo. Res, neverjetno, pa vendar resnica, lipam, da bo g. dr. Dečka
knjiga za slovensko nradovanje našim za- enkrat ponavljam: Krčevina, pokaži pri bo-slepljencem m nerodnežem odprla oči ter dočih volitvah svoje slovensko lice, kWje jim o marsičem pomagala H konen pa še pridite polnoštevihio na volišče'« •
Za poduk in kratek čas.
3. Glavni živež rastlinam je fosforova kislina. Ona je zvrst soli, ktera se v veliki množini v kosteh nahaja. V kosteh je fosforove kisline v 10 me 180 kg v baker gnano (tičji gnoj) v . 10 me 340 kg v gnoji živinskem v .... 2 mc 2 kg
Fosforova kislina deluje najbolj na rast sadja in sploh zrnja in kjer ta pomanj-kuje, tam se klasje ošabno kviško vzdiguje — tam so medli klasi!
Vse to troja tvarina pa mora biti zastopana v g. oji v polni množini, da zamore ena ali druga rastlina dobro rasti.
Sčim da amonijak v zemlji zadržimo, sem vam pravil; a s čim pa te soli: kali in fosforovo kislino Vam hočem povedati. Kedar slišim besedo sol imenovati, spominjam se takoj na kuhinjsko sol in vem da se v vodi raztopi; no, tudi te soli se v vodi raz-topne in gledati mi je na to, da mi voda gnoj ne izpira in gnojnica od gnoja in hleva ne teče.
Tam, kjer gnojnica po cesti v potek teče, rečemo lahko: srečno kali, srečno fosforova kislina in amonijak, videli se ne bodemo nikdar več! Toda malo kteri pomisli, da mu s tem sreča po vodi v Černo morje splava. Pomislimo malo, koliko take soli smo mi že v lOOletjih zgubili, ktera se nikdar nazaj vrnila ne bo, kar je vse zguba našim posestvam, škoda rastlinam.
Tudi to ni opravičeno, ako rečemo: e, saj gnojnica na moj vrt teče. ali na moj travnik! Vse to je za nič'
Taka gnojnica se izgublja globoko v zemljo, da ne da dobička; tam rastline ne morejo lepo rasti, ker so presite gnojnice; živina take trave neče jesti, ker smrdi!
In zakaj pa bi ti pasel vedno le iste rastline vsako leto, medtem ko ti druge po tvojem posestvu stradajo in umirajo od gladu! L*y, to je vse tvoja zanikrnost kriva, in zaradi tega ti nimaš takih pridelkov, kakoršne bi lahko imel. Vozi vsako leto po tvojem
Eosestvu večkrat, zdaj tu, zdaj tam gnojnico, ar ni težavno ako se navadiš, in videl boš, koliko bo več s«na in drugega! Koliko boš lahko več živine redil! Vsled tega pa bode zopet več gnoja in blagostanje se ti od leta do leta množi. Zato pa se pravi, da je gnojna jama kmetova zlata jama!
Ker je gnoj in gnojna jama tako važen, da najvažnejši del pri kmetiji, hočemo pre-
(Konec.)
vdaijati, kako bi se z gnojem ravnalo in kam naj bi ga spravljali, da nam nič v zgubo ne pojde. V to mora imeti hlev
1.	ilovnata tla, kajti le ilovica vso gnojnico nazaj drži. Tlak naj bo proti sredi, kjer je korito nagnjen Ves tlak, kteri je 3 dm ilovice debel, naj bo povrh še z brani pokrit, da se ilovnat tlak trgal ne bo. Žleb naj drži v gnojnično jamo;
2.	gnojišče mora tudi popolnoma gnojnico obdržati. Ko bi vedli, koliko ga zemlja vsako leto popije, kolika škoda je to za kmetijo, posebno pa pri vam, ko so presi-hajoča tla, (še v sosedov štepih po zemlji priteče, da voda zauživati ni), — gotovo bi si omislili tako gnojišče!
Ker mora gnojišče v senci biti, skop-Ijemo tam meter globoko jamo na štirikotnik. Velikost te jame se ravna po številu živine. Na eno živinče se računi 8 vozov na leto gnoja in tako lahko potem prerajtamo velikost jame. V to jamo navozimo pol metra nadebelo ilovice, ter jo dobro zbijemo tako, kakor je opekarji pripravijo. Tlak te jame mora viseti proti gnojnični jami, ktera je v onem kotu, kjer ne izvažamo gnoja. Stranske stene morajo biti tudi tako debele in so dosti 3 dm visoke, kajti gnoj mora biti od zunaj na zraku, ne v jami, v 4 vogle lepo nakidan, da lahko zrak do njega pride. Tlak kakor stranske stene se pokrijejo z brani, da ga z vozom ali pri kidanji ne raztrgamo.
Gnojnična jama mora tudi gnojnico popolnoma držati, zato raj mora biti tlak kakor vse stene taiste z ilovico v debelosti 3 dm nabite. Znotraj jame se denejo šibka brana v okvirji, da ilovnato steno držijo, zunaj pa se s kamenjem založi, da nam kak krt steno ne preje. Ako je jama v kvadratu od IV, m in do 2»/, m globoka, bode zadostovala.
Zdaj je vse pripravljeno, da nam gnojnica ne bode uhajala, da se bo le v gnojišče in iz tega v gnojniščno jamo iztekala.
Na tako pripravljenem gnojišči tudi soli ne bodemo nobene zgubili, samo gledati moramo, da nam deževnica v gnoj ne sili, ktera bi nam znala vse preplaviti. Na streho se dene žleb nad gnojem.
b) Na kaj pa nam je še paziti?
Da se ne kida tedaj, kedar bi se hlapcu ali dekli poljubilo. Dober gospodar ima za kidanje svoje dnove. Tedaj se ves gnoj
po celem gnojišči raznosi in dobro potepta, da se ne izsuševa in tudi ne ožiga. Potem se potrosi nek^j zemlje ali gipsa po vrhu, da použije amonijak.
c)	Kedar pa pride suša, treba je iz gnojiščine jame gnojnice dobiti in ž njo gnoj dobro politi. Saj veste, da ožgan, plešnjev gnoj tol ko velja, kakor sežgan kruh. Ako pa je gnoj vlažen, se neežiga.
d)	Kedar boste gnoj na njive izvaže-vali, ne raztrosite ga preje, ko boste kmalo orali, kajti raztrošen gnoj naglo in veliko amonijaka izpuhti, kar je v našo škodo.
e)	Gnoj na gnojišči mora biti lepo ob-kidan, da se krog njega gnojnica lahko v gnojniščno jamo izteka.
f)	Pleve, v kteri so zeli in druge žnitbe, nikdar na gnoj ne mečite, da si s tem ne vozite zeli na njive. To bi bilo v kratkem vse poglavitno v gnoji.
Namenil sem se bil danes tudi o šotni stenji in šotni moki govoriti, o kteri se je po časopisih govorilo. Veste pa, da šotna moka, akoravno ni draga, 60 kr. mc vendar kmeta, kteri si še dostikrat drugega na stenja kopiti ne more, preveč stane. Šota je iz nmriih rastlin, ktera se koplje na ljubljanskem močvirji in tudi drugod, s ktero se tudi lahko kuri. V novejšem času pa služi nekaterim tudi za stejjo.
Ona ima lastnost vse odpadke živalske kakor človeške v se posrkati in jih v trdo maso spremeniti. Amonijak smrdljivi drži tako nase, da na straniščih nobenega smradu ni. Kedar pa je jama P9lna, mora se gnoj iz take jame izsekavati in ga lahko v košu, ker je suh na njive nosimo. Za šole, oštirje in take, ki imajo zakotn:'*e v hišah, kjer jim dostikrat smrad polne nose in težke glave dela, bila bi šota kaj pripravna stelja.
S to se ravna tako-le:
Na dno izpraznjene jame se dene nekaj kil šotne stelje ali pa moke in tudi v kote. V taka stranišča se druga voda ne sme izlivati, kajti potrebovali bi potem več te moke. Računi se na dan za vsako osebo >/t moke in da se to vse dobro pomete, mora se vsak mesec enkrat s kolom prebroditi. Ako pa bi kdo utegnil tudi Sivini s to steljo nastiljati, lahko se ista dvakrat rabi, tako, da denemo mokro pod jasli, da se posuli, in jo potem v drugič rabimo.
Gnoj je sicer zelo dober, pa stane denar ta stilja in navadno živino oblati, posebno k«ye je težko snažiti.
Konečno bi izrekel ie^jo, da bi moje besede, danes tn govorjene, ne padle na kamenita tla Ko bi le eden ali dva Go tovljana si na jesen omislila za gnoj teh priredb, bil bi moj trud poplačan.
No Se vem, gosp. Antloga bo prvi,
•kteri se bo tega poprijel in njegov sosed i Kot mu bode pomagal ilovico voziti zato, ker mu od njega v štepih gnojnica teče, ktere je že zdavnaj sit. Prepričan sem, da mu bodo kmalu drugi sledili, ko bodo videli, kako mu gnojnica prav pride.
Priporočam vam še enkrat: začnite j pri gnojni jami, tako, kakor sem vam pravil!
V naši tJck^mi jgjfta je knjižica: „Navod kako ravnati v slučaji kolere." Cena zvezka je 3 kr. Opozarjamo si. županstva na ta pre-potrebni navod. Imeti ga mora vsaka hiša.
Primerna darila
priporoča uljudno
FRAN ČUDEN
UT ar J)L ▼ Itfrtfljani
poprej	Slonove ulice
Josip Geba	žtev. 11.
ter vabi uljudno preč. duhov&čino in si. občinstvo na ogled svoje velike izbora« zalog« najraznovrst-nejSih topnih ar, zlatih, srebrnih in nikelnatih, itniMli ar s nihalom, ar s itriiha in ar ba-dilnir (Weckeruhren), ar z godbo in gedbeaih valžkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih lOP* verižic, prstanov in ahaaov. Cene žepnim uram so naslednje: nikelnate are . . . .od gld. 380 do 6— * srebrne are s ključem „ „ 7 30 „ 10-— s srebrne remontoir - ure , „ 710 „ 12 — •3 iste s dvojnim oklepom „ n 9 — . 18 — 7 zlate ure sa dame ■ . , , 16 — „ 35 — zlate are sa gospode . „ „ 24— , 130"—
Garantiram povsem aa poštenost pri meni kupljenega blaga; sa zanesljivost mehanizma pa poldrago leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogtf prepričati, da moje blago ni zamenjati s dunajskim tovarniškim blagom, vzlic tema, da prodajan dobro blago za tes niska Mae.	(63) 8—1
VopravUa izrrfinjem točno in zanesljivo ter jamčim sa dobro izvrSbc. — Vnanjim naročnikom postrežem po želji s povratno poŠto. Oostrovani oaniki na željo gratia in banke.
Zobozdravnik
A. PAICHEL
iz Ljubljane (49)
izvršuje od 12.-20. septembra 1.1. v hotelu . .Elefant" v Celji zobozdravniška dela

m ■ ptaur (as) t-a
CeUe, Nova uliea, 18 — Spodnji	&
Dravburg (Koroško)	ft
priporote m aa iavrfevanje vseh v nje-	^ govo stroko apadsjoCih del po najnov«*}-
Sem ukusu in najniijej ceni.	V
C. kr. privite*.
(abrika cikorije
(88) S—S , Dobivajo se pri
miitari MMtt« ttttn t Zignta.

fosip Matič
Kolodvorske alice 7, Celje
Zalog« špecerijskega bla-j ga, Tina, delikates, južnega ovočja, ptičjega zobanja, mi-| neralnih voda, in deielnib pridelkov. — Blago vedno ■vete. Postrežba točna in cene niske. Zunanja naroČila oskrbe se s vsako povratno

H Zalogi speoerijskeft Nii S
ilaa Hočevar
Tinktara a ielodec,
katero prireja
lekarnar, v
j je mehko, o6bt-kttfofe delovanje pr*-htnA Mfniv M^jfr mMn, Odstre-njnjeteftafevteMea,
12 in več steklenic. _
klenic velja gld. 1 M, a 55 steklo. 6 kar. tel« velja gld. >-M. Pottamo plača ročnik. Po lo kr. stekleofico i
i	HIH
(14) 11-10
P. n.
pridelovalcem Štajerskega hmelja! Podpisana naznanjata, da sta v Žatecu (Saaz) na Češkem ustanovila posredovalno trgovino štajerskega hmelja pod tvrdko
Jakob Mik Hi^o Eckert
ter prosita to podjetje, ki bode ▼ posebno korist pridelovalcem hmelja, z dopo&ljanjem istega jih podpirati
Najino prizadevanje bode vedno Štajerskemu hmelju z direktno zvezo z največimi pivovarnami pripomoči do vezave in au pridobiti najvtfje cene.
Z velespoštovanjem (flO) 3-3	Janiž 4
JOSIP HOČEVAR,
krojaški
Celje, Graška cesta «t 14
Priporoča velečastiti duhovščini in | slav. občinstvu svojo (n)
veliko nlogo storjenih oblek j
za gospode fb dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah |
▼•lik tabor nku
iz vnanjih, kakor tudi domačih sve-1 tovno priznanih tvrdk in fabrik.
Krnilo naročilo * izrrii M žrtjo t trik Ank \ ter ar 9&0otn9ipti tmjna m io/n/hc pštirtUum .
todslsteU te urednik Ongtete Hribar. - Tisk Drattveae tttm D. Mte v Os*.