188
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz bojišča na Laškem. Poslednji teden ni bil srečen za našo armado. Čeravno se je junaško bojevala pri Ma-genti, je vendar sovražnik s tako silo priderl na dveh krajih čez reko Tičin, da se je 4. t. m. strašni boj unel sopet med Magento in Tičinom. Naši bi bili gotovo zmagali, če bi se pervo in drugo kardelo naše armade ne bilo pre-dalječ nazaj umaknilo in sicer tako dalječ, da jima ni bilo več mogoče, o pravem času sopet na bojišče dospeti. Da je bil boj sile strašan, in da so se na obeh straneh vojskovali kakor levi, se lahko iz tega posname, da je Magenta važen kraj, od kodar je le en dan hoda v Milan, glavno mesto Lombardije. Bojevali so se tako serdito, da so naši kakor tudi uni mislili, da so tepeni, in Francozi so se umaknili čez Tičin, naši pa proti Addi. Potem pa so se sopet spri-jeli 5. t. m. in, kakor smo gori rekli, izid boja za naše ni bil srečen. 8. t. m. zjutraj sta cesar Napoleon in sardinski kralj slovesen vhod obhajula v mesto Milan, ktero je fran-cozka armada obsedla, naša armada pa že 5. t. m   povelje
* —   1
dobila, Milan zapustiti, ravno tako tudi vse cesarske gosposke , ktere so sle v VTerono, boje pa se bodo v Mantovo preselile. — Koliko je na vsaki strani mertvih in ranjenih, se ne ve za gotovo; naš vojskovodja Gvulaj pravi, da je naših kakih 4000 do 5000 ubitih in ranjenih, francozki general Mac Mahon, kterega je Napoleon pri tej priči za maršala naredil pod naslovom vojvoda magentskega, pa piše francozkemu ministerstvu, da je 2000 Francozov ubitih, 9000 pa ranjenih. — Čeravno ima sovražnik Milan v svojih rokeh, vendar z Milanom še nima Lombardije, ker Milan je odperto mesto; ključ v Lombardijo ste Vero na in M a lito v a. — Garibaldi je v Lecco prišel in stoji zdaj na meji južnega ali italijanskega Tiroljskega in žuga to deželo napasti; zavoljo tega je izdala vlada v Botzenu oklic 7. t. m. Tiroljcom, v kterem pravi: Bolj in bolj se bliža nevarnost, iu vsaki dan utegne sovražnik čez mejo udariti. Torej, hrabri možje dolin in planin, ni več odlašati; vzemite, kakor so Vas naš cesar in gospod ogovorili, orožje in stopite v boj za Boga, cesarja in dom; zberite se nemudoma v kompanije, zberite si oficirje in pripravite se, sovražnika serčno sprejeti. — Kakor telegrafne naznanile pišejo, skuša sovražnik z levim krilom svoje glavne armade iz Milana naprej dreti; ali mu je to veljalo ali ne, danes še ne vemo. Naša armada hrepeni, se kmali skusiti s sovražnimi četami, in poslednja zs:uba ni njene jnnakosti celo nič omamila; tako piše vojskovodja sam. — Sploh je zdaj gotovo, da naša armada ne ostane ob reki A d da, temuč da se pomika na to stran Minčija, od kodar je tudi leta 1848 rajni maršal Radecki Sardince s tako slavnimi zmagami podil. Kmali bomo tedaj slišali, da seje pri Peškieri, Veroni in Man to vi terdno ustanovila in tu se bodo še le pravi Loji zaceli. Tudi c. k. vojna pošta je v Mantovo prestavljena, znamenje, da se jedro naše armade tukaj zbera. Naj-noveji telegram je povedal, da so naši terdnjavo Piačenco, potem ko so jo razrušili, zapustili; tudi iz An k one in Bolonje so se umaknili čez Pad v Benečijo.
Iz Dunaja. Že v poslednjem listu omenjena nova rekrutirenga po vseh deželah cesarstva bode za šesti del večja, kakor je bila poslednja.
-1- Vsem cesarskim vradnikom (Beamten) je došlo povabilo, naj bi stopili v cesarsko armado, v ktero bodo vzeti za oficirje; po vojski jim je na voljo dano, iz armade zopet stopiti v poprejšno službo in sicer na tisto mesto, na ktero bi bili prišli, če bi bili z mirom v vradniški službi ostali bili.
—   Vsi patentalni in reservativni invalidi so po cesarskem ukazu v vojaško službo v transportuicah, bolnišnicah, v izdelovavnicah patronov, kot delavci pri mon-turskih komisijah, kot pisavci i. t. d. neutegoma poklicani. Izvzeti so samo, kteri nimajo kake roke ali noge, ali kteri so slepi.
—   Kakor časnik „Allgem. Ztg." piše, je naša vlada znanega generala Jochmus-a, kteri je poslednjič v letu 1849 pod nemškim deržavnim oskerbništvom minister unanjih oprav bil, vdinjaia za feldmaršal-lajtnanta v avstrijansko armado.
—   Knez Metternih, nekdanji pervi minister, je po kratki bolezni v 87. letu starosti 12. t. m. na Dunaji umeri. Pri njem je bil do poslednjega trenutka njegov stari pri-jatel knez Pavel Esterhazv, kteri je imel ravno v London iti, in je zavoljo tega kakor tudi zavoljo ministerske zapreke v Londonu svoj odhod odložil.
Iz Ogerskega. V The tu je stekel pes več psov in otrok popadel, preden so ga mogli ustreliti; že sta dva otroka za steklino strašno smert storila, in Bog ve, koliko jih bo še. Gosposka je ukazala, vse pse ondašnje okolice za dva mesca prikleniti.
Iz Horvaškega. Iz Zagreba. K temu, kar je no-vičar unidan o poslavljenju rajnega bana Jelačica povedal, imamo   še   dostaviti,   da   po   dovoljenju  presvitlega   cesarja
a —-
imata tudi brata banova z njunimi nasledniki vgrofovsk1 stan povzdignjena biti.
Iz Rusije. Minister knez Gorčakov je nedavno mnogim ruskim poročnikom na Nemškem razposlal pisma, v kterih pravi, da ruska vlada hoče neutralna ostati, dokler ne bodo vladarji nemških zveznih dežel potegnili z avstrijansko vlado; ako se pa to zgodi, bo ruska vlada g Francozom potegnila.
Iz Italije. Iz Sar dinske ga. Iz Turi na. Mnogo polj s ki h oficirjev se je ponudilo sardinski vladi, da bi radi v njeno armado stopili; zlasti je bilo veliko tacih, ki so se že leta 1848 in 1849 vojskovali pod banderi sar-dinske vlade zoper Avstrijo. Sardinska vlada pa sedaj ni hotla nobenega uslisati in vsem Poljcom odrekla vstop v laško armado.
—   Iz Napolitanskega. Novi kralj je trem popi ejšnim ministrom slovo dal in s tem pokazal, da se ne bo v vseh rečeh terdovratno starega vladanja deržal; tudi je za terdno obljubil, v sedanji laški vojski na nobeno stran se vreči. Sardinski kralj je stric sedajnemu kralja napolitanskemu.
—   Iz Rima. Kakor časnik „Oss. Triest." pravi, terja francozka vlada od sv. Očeta papeža sledeče reči: Pervi č, da slovo da svojemu ministru unanjih oprav Antonelli-tu; drugič, da Francozom izroči policijo; tretjič, da se podro terdnjave, ktere so Avstrijanci pri Jankinu sbzidali, in četertič, da se dovoli Francozom, skozi Romanijo marširati.
—   Iz Parme. Vojvodinja je zapustila deželo, vladarstvo posebnemu odboru izročila in armado prisege odvezala, ktera se je iz lastne volje in s dovoljenjem mo-denežkega vojvoda v Modeno umaknila.
—   General Goyon je vrinil med papeževe posle tudi Francoze, kteri mu imajo vsaki dan tudi najmanjšo reč na znanje dati, ki se v papeževem poslopju zgodi. Skrivne vrata in stopnice v papeževih sobah so ali zazidane ali pa zaklenjene, in še celo k papežu ne sme nihče, za kterega general Goyon ne ve ali komur on ne dovoli. Uzrok, da Francozi nad papežem tako pazljivo čujejo — je neki to, da je hotel preoblečen enkrat iz Rima uiti in na Dunaj, ali kakor drugi pravijo v Milan bežati. Nad tem, da sv. Oče ostanejo v Rimu, je pa Francozom vse ležeče.
—   Iz Napolitanskega. 9. t. m. so, kakor je naznanil telegraf iz Londona, prijadrale angležke ladije na morje blizo Napola.
Iz Nemškega. Razpertija, ktera je bila zmeraj znamenje ;,nemške edinosti", tudi v sedanjih homatijah čedalje bolj svojo glavo povzdiguje. Ker se pruska vlada še vedno opotavlja, za občno varnost nemških zveznih dežel krepko na noge stopiti, večina drugih nemških dežel pa želi, zapustiti pot vednega odlašanja, so si te dežele sedaj s prusko zlo navskriž in slišalo se je že, da nektere manjši zvezne dežele žele, razrušiti staro nemško zvezo, ktera je že dosti puhla in nezmožna.
—   Iz B e r o 1 i n a. Med oficirji se tukaj glasno govori, da bo kraljevič vladar prevzel poveljstvo cele p rus ke armade, — kadar se bo omajala. — Da je prijatelstvo med prusko in rusko armado se precej ohladilo, nihče več ne taji, zlasti, kar se je zvedilo, da hoče Rus tudi ob pruski meji nekoliko svoje armade nastaviti. Ruska vlada se je pa tudi s tem nekako sumljivo pokazala, da se je začela Poljakom nekako prilizovati. Brati je tudi, • da se bliža čas, da se bo mogla pruska vlada, kar so Francozi in Sar-dinci v Lombardii, za gotovo izreči, kako in kaj. Al ravno iz teh krajev se slišijo take nasprotne reči, da se ne da nič ne belega ne černega za gotovo povedati. Tako beremo, da se nahajajo nepodpisane pisma, ktere kličejo prusko vlado, naj seže po nemški cesarski kroni. Nadjamo se, da bo to klicanje ostalo glas vpijočega — na gluhe ušesa, še več se pa nadjamo,   ker smo prepričani,  da Ne me L še
189
190
niso pozabili sreče, ktero jim je nesloga naklonila pod Napoleonom I.
Iz Francozkega. V Lyon-u kujejo zdaj dve svetinji, ki se bote poslale na Sardinsko: ena s podobo Napoleonovo in z napisom: „1 talija mora biti svobodna noter do jadranskega morja", — druga pa s podobo kralja sar-dinskega in z napisom: „Viktor Emanuel III., kralj italijanski, braniteljem samostojnosti italijanske."
— „AlIg. Ztg.a piše, da se francozka vlada prizadeva doseči, da bi iz Schillerjeve žaloigre znano: ^Devico orleansko", ktera je 31. maja 1431 umerla, za svetnico spoznali. Devico orleansko kmetje na Francozkem za politično svetnico že dolgo v čislih imajo, kakor cesarja Napoleona I.
Iz Angležkega. Iz Londona. Našem bravcom je znano, da je sedanje ministerstvo, ker ni več po volji der-žavnemu zboru, pretekli mesec raji deržavni zbor razpustilo kakor da bi bilo samo odstopilo. Kraljica je potem ukazala, naj se vnovič volijo poslanci v deržavni zbor/ Te volitve so bile v začetku tega mesca končane in novi deržavni zbor se je snidil 7. t. m. Kraljica sama je zbor začela z ©govorom, v kterem pravi, da je angležka vlada vse storila, da bi se bila odvernila sedanja vojska; al to se ni zgodilo. Ker je pa angležka vlada prijatlica z vsemi vladami, ktere se sedaj na Laškem vojskujejo, hoče neutralna na vsako stran ostati, to je, z nobeno strano potegniti. Da pa vendar domača dežela varna ostane, je bilo treba, svojo moč na morju pomnožiti. Dalje je rekla, da ste angležka In francozka vlada se znapolitansko sopet sprijaznile in v poprejšno zvezo z njo stopile. Kakor pomenki v zgornji in spodnji zbornici deržavnega zbora 8.. t. m. kažejo, tudi temu novemu zboru sedanji ministri niso po volji, in čeravno sta se oba ministra v zgornji in spodnji zbornici, kar sta mogla, izgovarjala in zagovarjala, je bilo vendar očitno, da (tedanjemu ministerstvu že klenka. Palmerston in Rus sel sta se pogovorila, da ne bota eden zoper druzega, kdor kolj med njima bi utegnil pervak novega ministerstva izvoljen Liti. Ta novica ni kaj vesela za nas, ker Palmerston in Hussel nista  prijatla Avstrijancom.
Iz Turškega. Iz Carigrada 25. maja. Strah in groza je včeraj zvečer prešinila vse tukajšne Turke. Včeraj zvečer namreč je o hudi uri strela udarila v minaret (turn) cerkve ali mošee, kteri se pravi „Chirkai-Szeadeta ali mošea ^svetega plajšatf, in je zbila znamenje polomesca z nje. Ta mošea je v starem serailu in vsaki Turk jo ima v velikih čislih zato, ker se v nji hranuje plajš, brada in troje zob preroka Mahomeda; vsako leto potuje sultan z veliko slovesnostjo v to mošeo, častit omenjene svetinje. Lahko je tedaj verjeti, da je Turkom ta prekucija polomesca velik strah prizadela in to toliko več, ker je ravno zdaj ruski veliki knez Konstantin v Carigradu, kterega se Turki boje, da bi utegnil biti naslednik njih preroka v Carigradu.
—   Iz Dobrovnika piše časnik wOesterr. Corr." od 4. t. m., da so vstajniki, kterim je 500 Cernogorcov pod vodstvom Ivo Rakova pomagalo, terdnjavo Klobuk napadli; boj je dolgo terpel, kervi pa ni bilo ravno veliko prelite. Turški poveljnik Mehemet paša je vstajnike za-podel in Klobuk s potrebnim živežem previdil. Vstajniki so bili tudi od Trebinja odgnani.
—   Govori se, da je v turških deželah francozkih opravnikov kakor listja in trave, kteri sem ter tje hodijo in kristjane zoper turško vlado šuntajo in jim na serce govore, naj vstanejo zoper Turke in se cesarju Napoleonu v naročje veržejo, kteri je prišel jarma rešit vse narode.
Iz Egipta. V časnikih toiikrat imenovani Lesseps, kteri sedaj v Egiptu živi in se je tako krepko poganjal za suežki kanal, se poganja sedaj še krepkeje, da bi nabral v Egiptu denarjev za pot Lahom, kteri gredo iz Egipta v vojsko zoper Avstrijo, kjer je bil Lesseps vselej tako gostoljubno in tudi s častjo sprejet! — Časnik „Times" piše: Kakor se zdi, je začel tudi kralj namestnik misliti, kako bi se na lastne noge postavil in stavi ves svoj up v francozkega cesarja. Obdan je zgolj od francozkih sveto-vavcov in od njih se uči, kako naj se pogodbe in pravice z nogami teptajo. „Times" piše dalje: Ako se kralj namestnik prederzne, pogodbo od leta 1840 prelomiti in se od Turčije odtergati, si bo nakopal vso angležko oblast iz Korfii in Malte, iz Bombaja in Aden-a na glavo.