=lq^3Jo^>
iiisiirnoui
1
1
I
i
k. k. Kaiser-Franz-JoseDli-ErymiiasiMS
in Krainburg
für das Schuljahr 1907/1908.
Inhalt:
1.) Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. 0(1 1'ohlina (lo Prešerna. Spisal Ivan Grafenauer.
2.) Schulnachrichten. Vom Direktor.
Krainburg 1908.
Buchdruckeroi von Kleinmayr & Bamberg in Laibach Verlag des k. k. KaiscT-Franz-Joseph-ßjmnasiums.
W.
1
1
<sr
:®~L\£/J’ <S~
k.®: l g®» .
M lil u 111LJ
ilos
h. h. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums
in Krainburg
für das Schuljahr 1907/1908.
Inhalt:
1.) Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. Od Pohlina do Prešerna. Spisal Ivan Grafenauer.
2.) Schulnachrichten. Vom Direktor.
Krainburg 1908.
Buchdruckorei Ig-v. Klointnayr & Fcd. Bamberg in Laibach.
Verlag des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums.
Zgodovina novejšega slovenskega slovstva.
I.
Od Pohlina do Prešerna.
Prvi oddelek.
Ivan Grafenauer.
Uvod.
Predmet našega razmotrivan ja bo novejše slovensko slovstvo; zasledovati hočemo njega notranji razvoj v zvezi z narodovim dušnim življenjem in z vplivi tujih literatur, v kolikor so povzročile ali pospeševale kako novo gibanje v našem slovstvu. Obračati pa hočemo svoj pogled pred vsem na poetiško literaturo, na znanstveno pa samo v toliko, v kolikor se nam v njej kaže takozvani „duh časa“ in v kolikor je javila svoj vpliv na lopo knjigo. — Pojma „novejši“ pa ne mislim omejiti pretesno; „novejše“ slovensko slovstvo imenujem naše slovstvo od Vodnikovih do naših dni v nasprotju z našo staro literaturo srednjega veka, protestantske in katoliške dobe.
Pričeti hočem z ono dobo, v kateri se zasnuje nit razvoja, da se no pretrga več, s p r o s v e 11 j e n o d o b o v našem slovstvu. Iz reform prosvetljenega absolutizma začno pohlevno kliti prve cvetice naše posvetne poezije. Vendar pa jo čas pred vsem praktičen; tako tudi baron Žiga Zois, ki stoji v središču literarnega gibanja, in Vodnik, „prvi slovenski pesnik“. Zgledi po bili francoski klasicizem, ki je našel poti k nam skoz nemški medij, nemško slovstvo, večinoma predklasiške dobe, in avsifcrijsko-nemško slovstvo.
A nov duh, duh r o mantike, je dospel kmalu tudi do nas. Najprej ga vidimo pri znanstvenikih, ki se zanimajo za narodno poezijo, za pravo narodno govorico nasproti zgolj literarnemu jeziku; glavni učitelji so: brata Grimm, Humboldt in germanistiška šola. Pozneje prodre ta duh tudi v poezijo. Po Schleglovem zgledu se ozirajo pesniki po romanskih literaturah, navdušujejo sc pa tudi že ob slovanskih romantikih, kakor ob Čela-kovskem, Kollarju, Mickiewiczu in Puškimi. Vraz in Prešeren značita dve različni struji in dva viška naše romantike.
Po Prešernovi smrti je romantika pokopana. Zraisel za poezijo je večinoma izginil; politiški cilji prebujajočega se naroda stopajo tako v ospredje, da postane literarna umetnost njih dekla. Slovstvo, poezija ima pomen le kot rodoljubno delo, dolžnost rodoljuba je, da kuje pesmi. Politiški poetaster Koseski, „Noviški“ klasik, porine v ozadje — Prešerna. Lepo slovstvo je našlo zavetje pri celovškem „Glasniku“, ki se ga je oklenil mladi rod. Levstik in Jenko sta glavna zastopnika te mladine. Ko je „Glasnik“ 1. 1868. pod Stritarjevo egido začel odločen boj proti „Noviški“ literarni diktaturi, je „Glasnik“ sicer preminil, mladina pa je zmagala.
„Zvon“, ki je začel 1. 1870. izhajati na Dunaju, je vidno znamenje te zmago. Stritar, učitelj poetike za mlajšo generacijo pisateljev in pesnikov,
stoji v središču. Čeprav je sam ves prepojen z novoromantiškim sentimentalnim pesimizmom, čeprav jo bolj utopistiški sanjar brez pravega daru za opazovanje, je bil vendar velik prijatelj realizmu, ki ga je videl pri Levstiku, Jurčiču in Kersniku. Obdarovan poleg toga s finim čutom za obliko, je bil kakor rojen za to, da je rešil slovensko slovstvo formalno anarhije domorodnega pesništva in da je postal voditelj novi generaciji, ki nam je podarila precejšnje število velikih duhov, kakor: Gregorčiča, Aškerca, Jurčiča, Kersnika, Tavčarja, Detela.
Sredi devetdesetih let pa je vstala „moderna“ v znamenju boja za „novo strujo“ naturalizma, ki se mu je pridružila kmalu tudi dekadenca v liriki. Kakor skoro v vseh takih bojih prvoboritelji sami niso ustvarili velikega; šele mlajši rod, ki se ni več boril za tehniko, je dospel do umetniške višino, v pripovednem slovstvu zlasti Gankar in Meško, v-liriki Kette in Zupančič. Izmed pisateljev, ki niso vzrasli naravnost iz „moderne“, sta največja umetnika Finžgar in Medved.
Razdelitev tvarine sledi naravno iz tega razvoja: I. Prosvetljena doba, blizu od 1. 1765. do okrog I. 1810. II. Slovenska romantika, okrog 1. 1810. do Prešernove smrti I. 184!). III. Doba reakcije (doba „Novic,“ in „Glasnika“), 1. 1849. do blizu 1. 1870. IV. Stritarjeva doba, od 1. 1870. do okrog 1. 1895. V. Slovenska „moderna“, od 1. 1895. naprej.
I.	Prosvetljena doba.
1.	Splošni pregled.
Utrujenost, ki je objela po viharnih verskih, socialnih in državnih preobratih šestnajstega stoletja za več ko sto let vse kulturno življenje osrednje Evrope, je začela giniti šele v sredini XVILT. stoletja. Prosvetljeni absolutizem Friderika II. in Marije Terezije je izkušal povzdigniti ljudsko blagostanje; večje zanimanje za slovstvo je bila naravna posledica. Vsemogočni vpliv francoskega „dobrega okusa“ je jel na Nemškem po hudem boju Lcssingovem giniti in Herder je pokazal na narodno poezijo, ki naj bi rodila pravo nacionalno slovstvo.
Tudi naše slovstvo je trpelo pod vplivom splošne srednjeevropske literarne letargije. Protireformacija, kmetiški upori in turški navali tudi niso ravno preveč pospeševali kulturnega napredka. Nemško plemstvo), narodno indiferentno in tuje meščanstvo, revno, tlačansko kmetiško ljudstvo, trepetajoče pred valpetovim bičem, to ni moglo biti podlaga živahnejšemu narodnemu razvoju. Samo duhovščina je skrbela, a v naj skromnejših mejah, za verske potrebe ljudstva in duhovnega pastirstva.
Pot do napredka so utrlo šele reforme Marije Terezijo in Jožefa II., s katerimi sta hotela pred vsem utrditi edinstvo habsburških dežel in povišati davčno moč podanikov, zlasti kmetov. Ustanovitev ljudskih šol je bila podlaga vsaj najprvotnejše ljudske izobrazbe, osebno osvobojenje tlačanov pa je bilo prvi pogoj za boljši razvoj gmotne in dušno kulture našega kmeta, jedra slovenskega naroda. Težko tehtajo nasproti tem blagodejnim reformam jožefinski germanizatoriški nameni, ki so jih nameravali pospeševati tudi z novo, 'takozvano „nemško“ ljudsko šolo. A k sreči smo imeli tačas nekoliko za šolo navdušenih mož, kakor Kumerdeja, Japlja, ki so znali odkrhniti to protinarodno ost in dobiti pohlevno mestece v ljudskih šolah tudi slovenskemu jeziku. A od tega časa sem se bije boj za pravico slovenščine v šoli, ki še zdaj ni dobojevan. Pouka pa ni hotel cesar Jožef samo za otroke, ampak tudi za odrasle; doseglo naj bi se to s poučnimi, poljudnimi knjižicami o računstvu, o kmetiških in gospodarskih stvareh, o čebcloreji, živinoreji itd. Tudi tega stremljenja so so Slovenci takoj poprijeli. Stali so torej prod s k o r o čisto novim problemom:	za-
dostiti v slovenskem jeziku šolskim in poljudno poučni m potreba m. In navdušeno so se lotili rešitve tega problema razni pisatelji, Pohlin, Kumerdej, Japelj, Linhart.
Obenem pa je nastalo še drugo vprašanje, važnejše za nas in plodo-vitejše za slovstveni razvoj, vprašanje, ali ne bi bilo mogoče tudi v slovenskem jeziku zlagati umetne pesmi, kakor je to .šele; pred kratkim sijajno pokazal o nemškem jeziku — Klopstoelc. In začeli so reševati tudi ta problem; poskusi, izšli iz Pohlinove šole, so se nam obranili v Devovib „Pisanicah“. Po obliki in vsebini so sc naslanjali ti proizvodi na sodobno nemškoavstrijsko pesništvo, ki pa je bilo daleč zaostalo za drugim nemškim. Pastirsko pesništvo rokoko-dobe z osladno zaljubljenimi vzdihi Amint in Elmir, dvorni poetje začetka XVIII. stoletja z dolgoveznimi patetiškimi prigodnicami, epigramatiki takozvane berlinsko šole, pesniki moralnih pripo-vesti in basni so bili vzori ncinškoavstrijskega pesništva okoli 1. 1770. Edina osebnost, ki nekoliko nadkriljuje to omejeno obzorje, je Mihael Denis, bard Marije Terezije in Jožefa II., vnet avstrijski patriot, ki se je učil pri lvlop-stocku. Preko tc literature, ki so je spoznali pač povečini iz dunajskega „Musenalmanaha“, ne sega obzorje sotrudnikov „Pisanic“. Nekoliko razsežnejši pogled ima Japelj, ki je v svojih poskusih segal tudi po izvunavstrij-skih pisateljih, po Hagedornu, Gellertu, Kleistu, Zachariäju.
Bistven korak naprej je stopil baron Žiga Zois, pravi zastopnik svetovno izobraženega prosveti jenea. Po vseh svojih nazorih, tudi v jezikoslovnih in estetskih, je bil učenec prosvetljene dobe. Vendar pa se opažajo pri njem tudi že sledovi novega duha, duha Ilerderjevega. Učenca njegova sta Vodnik in Linhart, ki ju lahko imenujemo začetnika slovenske lope književnosti.
Obravnavati moramo torej najprej Marka Pohlina, „Pisanice“ in Japlja, potem pa Zoisa, Linharta in Vodnika.
2.	Pohliaov krog.
Pohlinova toliko grajana osebnost zavzema precej važno mesto v zgodovini slovenskega slovstva, ker on ne znači samo nekak sklep pretekle katoliške dobe, ampak tudi začetek nove. Njegovih jezikovnih napak radi tega še ni treba prezirati. Dobršen del njegovega jezikobrodstva pa temelji v tem, da je bil Ljubljančan (rojen I. 1735.) in da kot bosonogi avguštinec — dvanajstleten je vstopil v samostan v Mariabrunnu poleg Dunaja — ni mogel spoznati prave narodne govorice, tudi tedaj ne, ko se je vrnil po dovršenih bogoslovnih naukih v Ljubljano. Tu je ostal do I. 1775., ko je bil poklican za bogoslovnega profesorja na Dunaj. V Ljubljano se je vrnil zopet I. 1781. kot subprior, dokler ni šel (1. 1701.) zopet na Dunaj in nato v Maria-brunn, kjer je umrl 1. 1801.
Eden izmed'prvih se je Pohlin pridružil delu za praktično l judsko izobrazbo; napisal je abecednik (1. 1765.), računsko knjižico (1. 1781.), skrbel jo poleg pouka („Kinotam za potrebo inu pomoč“, 1. 1789.) tudi za zabavo („Kratkočasne uganke“, 1. 1788.).
Važnejša kot ti spisi pa je za slovstveno zgodovino njegova slovnica „Kraynska Grammatika, das ist: Die crainerische Grammatik“ (17(iS). Kakor je liotel pri Nemcih Gottsched po zgledu-francoske akademije s svojo „pravilno“ slovnico ustvariti „pravilen“ jezik, tako pri nas Pohlin. Kakor Gottsched jo tudi Pohlin zaničeval ljudsko govorico „in je delal tako kakor učenjaki in jezikoznanci, ki vedo ceniti kako besedo in si jo prisvojiti (Kr. Gr., str. 15.)“. Ker mu je pa manjkalo pri tem še jezikoslovnega znanja,1 ni moglo biti iz pokvarjene moke dobrega kruha.
Kar pa za nas pride v poštev, ni toliko slovnica sama kot njegova „metrika“ in „poetika“, prva v slovenskem slovstvu. Sama ob sebi je prav brez vsake vrednosti, ker odseva iz nje samo popolno Pohlinovo neznanje
o	slovenski prozodiji.2 Tudi zgledi niso bogvekaj. Pisani so največ v heksametrih in aleksandrincih; zadnji vir jim je pač kaka nemška renesančna poetika. Kl jub svoji ničvrednosti pa je bil ta drobni poskus slovenske metrike povod poskusom, iz katerih so izšle „Pisanice“ in pozneje Vodnik.
S svojo metriko je obrnil Pohlin pozornost, pred vsem svojih sobratov duhovnikov, tudi na posvetno pesništvo; bodril jih je po svoji slovnici in ustno, da so sc vadili v slovenščini in v slovenskih verzih, ki jih je
o.	Damascen Dev po Pohlinovem odhodu na Dunaj prvič 1. 1779. zbral v „Pisanicah“. Po svoji ideji so izšle pisanice iz francosko-nemškega alma-naškega gibanja. L. 1765. je izšel v Parizu prvič „Almanac des Muses“.
V	začetku sedemdesetih let so posneli to podjetje tudi na Nemškem v GSt-tingah in v Lipskem. Kmalu jo sledila cela povodenj takih almanahov; dunajski, ki je izšel prvič 1. 1777., je najslabši izmed njih. In ta je bil oče — našim „Pisanicam“.
Tega izvora tudi ne morejo zatajiti. V p-r i g o d n i c a h , zloženih v nerodnih aleksandrincih, heksametrih in distihih, se kaže slabo prebavljen Denisov vpliv. Marija Terezija, .1 ožef IT., Pohlin in njegova slovnica, to so najbolj priljubljeni predmeti tem prigodnicam, ki težko stokajo pod težo mitološkega bremena in „visokega“ patosa. Tudi ostala lirika ni dosti drugačna, puhla po vsebini, nerodna po obliki. Edina izjema je Vodnikov „Zadovolne Krajnc“. Epigrami, ki jim večinoma manjka bistveni znak epigrama, kratek izraz z ostro poanto, so posneti po nemških zgledih in po Marcialu, učitelju tudi nemških epigramatikov. Ne moremo so torej čuditi, če najdemo časih kak epigram v „Pisanicah“ in pri — Lessingu. Tako „Auf einen Zweikampf“ in „Dvuboj“, „Auf die Magdalis“ in „Na Paulo“ (Marcial X., S.) :
1 Naslanjal se jo pač na soroden češki vir, kar pričajo izrazi „Pähölzhek“ = Page (str. 179.), č. paholok; „hambajozliega“ — höhnend (str. 95.), č.hamba; „knifh“ = č. kntže.
2 Vir mu je kakor za slovnico najbrže kak severnoslovanski spis, za kar pričajo imena njegovih poetiških bogov: Tribek, 1’ahoda, Skritek, Pohvist (str. 184 — 18o).
Nubere Paula cupit nobis, ego duoere Paulam Nolo: anus eat. Vellem, si magis esset anus.
Die alle reiche Magdalis Wünscht mich zum Manne, wie ich höre, Reich wäre sie genug, das ist gewiß; Allein so alt! — Ja, wenn sic älter wäre.
Al’ jest nočem Paule za ženo si vzeti. Paula je prestara. Ja, ke 1>’ starše bila Že, be otl jest, de berä se spot zloeila.
Paula oče mene za moža imeti,
Ali sta epigrama kaj v sorodu? — Glavna napaka tudi pripovednih pesmi jo gostobesednost. Navadno so m orali zu j oče vsebine kakor tudi
ravno ne poganjajo. Tako je Devov „Paradiž“ posnet po Hagedornovi pesmi „Adelheid und Heinrich, oder die neue Eva und der neue Adam. I. Erzählung“, samo da je slovenska mnogo bol j sirova — žena no smo jezditi psa, doeim pri Iiagedornu ne sme bosa stopiti v lužo. — I levova opereta „Belin“, ki hvali v alegoriji Jožefa IT. — uglasbil jo jo učitelj Jak. Zupan —, je spisana po zgledu Metastazi jevern. „Zapopadek“ ji je: „Bellin (sonce) ena senca dobrutliveh Oblastnikov bode za svoje lubeznivoste inu krotkoste velo od Rhodarjov za Boga goriuzet; za leto čast se Burja (vetr) teh nausmileneh Gospodarjov senca, zabstojn muja. On bo zaveržen ter iz špot.am za svoje hudobnoste volo iz B hod ar skeli ottočec stiran.“
Jezikovno stojo „Pisanice“ od kraja do konca na istem nizkem stališču, v pesniškem izražanju „pesniki“ niso napredovali dosti, pač pa se lcažo nekak napredek z ozirom na vsebino in metriko. Bočim obsega prvi zvezek „Pisanic“ (1770) skoro samo prigodnico, stopajo pozneje, v drugem (1780), tretjem (1781) in v četrtem neizdanem zvezku1 v ospredje druge pesniške vrste, ki pa seveda tudi niso kaj posebnega. Tudi staroklasiška metra izginejo
—	aleksandrinec vlada neoviran — in verzifikacija postaja nekoliko lažja. Kaj boljšega v teh začetkih ne moremo pričakovati. „Pisanice“ je treba vzeti za to, kar so, za vaje. Jezik in verzifikacija sta morala dobiti neko spretnost, proden se moro pesnik prosto gibati. Da 90. bile „Pisanice“ šola za metriko, to jo njih pomen in to jo pomen tudi Marka Pohlina in njegove metrike.
Nekako nadaljevanje te strani nalogo „Pisanic“ jo dolo Kamničana Jurija Japlja (1744 —1807), znanega prevajavca in urednika „Svetega pisma“ (1784 — 1802). Njegovo cerkvene pesmi2, ki so večinoma prevedene iz nemškega in latinskega jezika, kažejo v tehniki vpliv Gellertovili duhovnih pesmi in sc berejo gladko. Z malimi popravki se rabijo šo dandanes. Poleg tega pa se jo Japelj pečal tudi s posvetno pesmijo in je dokaj dovršeno prevajal Ilagedorna, Gellerta, Kleista, Mendelsohna in Zachariiija,
1 Izdal ga je dr. Šlebinger v „Izvestju II. državno gimnazijo v Ljubljani“ za šolsko leto 1904/05; lepo Šlebingerjevo razpravo o „Pisanioah“ gl. „lzvestje“ iste gimnazije za leto 1905/00. Bila mi je za „Pisanice“ glavni vir.
2 Izdal jn: „Cerkvene Pesmi“ (1784); pesmi je dodal tudi „Zbranim molitvam“ (1786) in svoji izdaji „listov in evangelijev“ (1787).
nemške „Moralische Erzählungen“ in basni. Za originalnost sc pesniki  
nadalje tudi M etastazi je vo opereto „Artakserkses“. Njegovi rokopisi žal še vedno ležo neizdani v ljubljanskem Rudolfinu kljub že pretekli stoletnici Japljeve smrti. Po obliki so Japljeve pesmi — soditi morem le po cerkvenih —- mnogo boljše od Vodnikovih prvencev, dikcija je lepa in uglajena, verzi-tikacija prosta in neprisiljena. V tem tehniškem oziru lahko imenujemo Japlja vrednega predhodnika Vodnikovega, čeprav pesnik ni bil.
Čisto osamljena prikazen in torej brez nadaljnjega vpliva na razvoj slovenskega pesništva je štajerski pevec Leopold Volkmer (1741 —1816). Doma iz Ljutomera, je postal 1. 1704. duhovnik in je kaplanoval po raznih štajerskih farah do 1. 1808., ko je stopil v pokoj. Umrl je pri sv. Urbanu 1. 1816. — Gellertovc, Gleimove in Lessingove basni so mu bile kot pesniku za vzor. Po verzifikaeiji in stiilu spominja bolj na gostobesedni, konver-zacijski ton Gellertovih basni kot na pregnantno kratkost zrelega Lessinga. Formalno nikakor ne dosega višine Japljeve. Njegove pesmi je prvi izdal Ant. Murko 1. 1836. — radi tega ga je uščenil Prešeren: „č enč Volkmera Murko zdajavec“ — nanovo pa dr. Jož. Pajek 1. 1885.
3.	Zois in njegov krog.
Le reven poskus je bilo vse to, kar se je literarno delalo pod Pohli-noviin vodstvom, a ledina je bila zorana, čakala jo sejavca, da bi sprejela seine. In sreča nam je tačas podarila pravega moža, bil je baron Žiga (Sigmund) Zois, pl. Edelstein. Po očetu Mihaelu Angelu je bil laškega rodu, po materi, Kranjici Ivanki pl. Kapusovi, pa Slovenec. Rodil se je v Trstu 1. 1747., in ko je dorastel, se jo izobraževal v Italiji, kjer se je poskušal 'tudi v laških pesmih. Njegov poklic — oče mu je zapustil veliko izvozno trgovino z železom in mnogo fužin na Gorenjskem
—	ga je silil v naravoslovje, kjer je bil strokovnjak. A tudi v drugih znanostih in v sodobnem slovstvu je imel precej razsežno znanje, saj je bil učenec francoskih enciklopedistov.
Temelj njegovemu leposlovnemu naziranju je bila klasicistiška poetika prosvetljene dobe. Poetike TSoileanja (1636—1711), Batteuxa (1713 do 1780) in njegovega nemškega prevajavca Ramlerja so bile njegova navodila. Ravnotako je odgovarjalo tudi slovstvo, ki ga je obvladal, večinoma tej ltlasicistiški estetiki. Sodobno italijansko, francosko slovstvo mu jo bilo znano, istotako nemško predklasiške dobe in pač tudi prvih klasikov, čeprav o kakem vplivu Klopstocka, Wielanda in Lessinga ni sledu v njegovih pismih. Važen pa je vpliv novejšega nemškega slovstva, Herdorja in Burgerja. Herder s svojo ljubeznijo do narodne poezije, s svojo zahtevo originalnosti in „idiotizmov“, t. j. narodnega jezika, v nasprotju z uniformiranim pismenim jezikom mu je zelo ugajal. Bürger pa, ki jc, eden izmed prvih poleg Goetheja, udejstvoval Ilerderjcve nauke v produktivni poeziji, je pokazal s svojo balado „Lenoro“, kaj se pravi pesniti v narodnem duhu.
Pod vplivom teh novih nazorov je pisal Zois Vodniku, „da se s prevodi in s posnemanjem ničesar no doseže, čas zahteva originalnost; ta pa se ne more od nikogar zahtevati, ker je nebeški dar (I. pismo, Vodnikov spomenik str. 40.)“; kar pride izpod njegovega peresa, mora hiti pisano v narodnem duhu, za narod (IV. pismo). Nadalje mu poroča, da so nahajajo pri novejših narodih tudi že epske pesmi, ki so spesnjene v narodnem duhu („Lenora“, IX. pismo). Priporoča mu Ossiana, a svari ga, da naj ne posnema Denisovega preobloženega sloga (Herder, 1. c.). — Vendar pa je ostalo Zoisu še marsikaj iz prejšnjih, vkoreninjenih nazorov prosvetljene dobe, tako nekak racionalizem, ki je znak te dobe in tudi njeno estetike. Vodniku piše, da naj rabi mitološke izraze (škrat, mora, vesa itd.), ki so se ohranili do danes v našem jeziku, le v tem zmislu, da se izbijajo predsodki, zmote in prazne vere, ki so z njimi združene (IX. pismo). Zastareli so tudi njegovi nazori o bistvu epske, didaktične poezije, .o enoti časa in dejanja itd. (IX. pismo).
S Zoisovim znanjem in zanimanjem za slovstvo se jo pa družilo tudi mladeniško navdušenje za prospoh slovenskega slovstva. Združeval je okrog sebe vse izobraženstvo v Ljubljani. Japelj, Kumerdej, Linhart so so redno shajali v njegovem domu v Ljubljani; on jih je nagovarjal in navduševal za slovstveno delo. Najbolj se je zavzemal za izdelovanje „filozofsko-kritiško“ slovnice in besedn jaka, ki bi odgovarjal sodobnemu stanju umetnosti in znanosti. Kumerdej jo prevzel to delo, Linhart m,u je pomagal, pa tudi Vodnika je pritegnil k temu delu kmalu potem, ko je stopil z njim v zvezo. Poleg tega pa je navduševal zmožne može tudi za pesniško delo, Linharta za dramatiko, Vodnika za liriko; budil in bodril je oba. Brez Zoisa ne bi imeli ne Linharta, ne Vodnika.
Pa tudi sam je prijel časih za pero in napisal ali priredil kako slovensko pesem. Kopitar poroča Dobrovskemu, da jo prelagal Zois v prejšnjih letih najbolj priljubljene arije na slovenski jezik; italijanski operni pevci so jih peli potem slovensko, ko so prišli, navadno o veliki noči, v Ljubljano. Prevodi niso bili slabi, so Italijani so jih priznali za „cantabilissiirio“, ne tako nemške. Pozneje je prevedel tudi Biirgerjevo „Lenoro“. Porabil je ta prevod mogoče tudi Prešeren, ko je v Ljubljani svoj prvotni prevod priredil za „Öbelico“ (Pintar, Zbornik Slov. Mat., IV. 160—163).
Ko jo Vodnik (179(5), že po Linhartovi smrti, prišel v Ljubljano, je bil reden gost v Zoisovi hiši, zlasti še, ker Zois, vsled protina ohromel, ni mogel nikamor iz svojega stanovanja. Tudi naš prvi romantik, Kopitar, se je seznanil s slavistiko pri Zoisu. Sploh je bila Zoisova hiša do njegove smrti (10. nov. 1819) shajališče duševno aristokracije v Ljubljani. Največja njegova zasluga pa je, da jo Linharta navdušil za slovensko dramatiko in da je zbudil in vzgojil Vodnikovo „modrico“, ki je spala prej že celih dvanajst let (1781—1794).
Starejši izmed teli dveh Zoisovih ljubljencev je:
A u t o n L i 11 h a r t.
Za naše slovstvo je važen kot začetnik slovenske dramatike. Rodil se je v Radovljici dne 11. decembra 1756. Oče njegov je bil Moravan, mati Ila-dovljičanka. Ko je dovršil v Ljubljani gimnazijo, je vstopil (1770) v stiski samostan, a je zopet izstopil (1778) in šel na Dunaj, kjer je dovršil pod Sonnenfelsovim vodstvom policijski, trgovski in finančni tečaj. Stopil je tudi v vrsto nemških poetov. Sonnenfels, avstrijski učenec Lessingov, in Denis sta mu bila učitelja. Poleg teli dveh pa je vplivala nanj največ italijanska opera Metastazijeva in pastirsko pesništvo Guarinijevo. „Blumen aus Krain“ (1781) so plod tega dela. -Nas zanima v tej zbirki zlasti prevod „Pegama in Lambergarja“ v heksametrih. Meščanska tragedija „Miss Jenny Lowe“ pa kaže Linharta Lessingovega in Sonnenfelsovega učenca. A vse to delo je bilo nedomače in zlasti pesmi niso bile nič boljšega kot nemški pendant slovenskih „Pisanic“. Ko so jo očistil pozneje Linhartov okus, je uničil, kar je mogel dobiti teh svojih prvih, nedomačih poskusov.
Zois mn je pokazal drugo pot, da je „steze popustil nemškega Parnasa“ ; in šele zdaj dobi njegovo književno delo pomen za slovensko slovstvo. Ko je prišel v Ljubljano, se je lotil po Zoisovem prigovarjanju najprej slovenske zgodovine. Izdal je v dveh zvezkih razsežno delo: Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs (1788 in 1791). Izšla je ista izdaja tudi za Nemčijo z novim naslovnim listom „Nürnberg 1796“. Prvi zvezek obsega prazgodovino naših krajev do naselitve Slovencev, drugi pa slovensko zgodovino do podjarmljenja po Frankih. Linhartova zgodovina je pisana jako trezno in razumno. „Slovenci imamo malo učenjakov, ki hi bili tako razumno pisali o naši preteklosti ter pri tem sklepali iz takratnega kulturnega stanja južnih Slovanov na starejše dobe.“ (Murko, Časopis za zgod. in narodop., 111.223.)
Se važnejši je Linhartov poskus, uvesti slovenščino v gledišče. Posamezne pesmi v Zoisovem prevodu so se pele sicer že prej kot kuplot.i v laških operetah, a drugače so slovenščina še ni slišala v gledišču iz preprostega vzroka, ker še nismo imeli 110 ene glediške igre. Zopet po Zoisovem prigovarjanju se je lotil dela Linhart. Po igri „Die Feldniiilile“ tedaj priljubljenega dunajskega dramatika Jož. Richterja je priredil za slovenske razmere „Županovo Micko“ (tisk. 1790), ki so je igrala v ljubljanskem gledišču 28. decembra 1789. Igrali so jo diletanti iz najodličnejše ljubljanske družbe na korist ubogim. Vsebina je sledeča: Žlahtni mestni gospod Tulpenhoim zalezuje pošteno kmetiško dekle Micko. Ta začetka zaupa njegovemu prilizovanju in ne mara za Anžeta, ki bi jo imel rad za ženo, a skrbno varuje svoje poštenje. Ker ji Tulpenheim drugače no
more do živega, hoče navidezno skleniti ženitovanjsko pogodbo, da bi jo potem zapeljal. Toda vmes pride bogata mlada vdova Šternfeldovka, nevesta Tulpenheimova, in Micka in Šternfeldovka spoznata, kakega ženina sta imeli. Za kazen morata biti Tulpenlieim in njegov prijatelj Monkof navzoča, ko piše od Monkofa najeti pisač Glažek 'ženitovanjsko pismo za Micko in Anžeta, povrh pa izgubi Tulpenheim še svojo bogato nevesto. — Igra je spretno prirejena za naše razmere, tako da res mislimo videti pred seboj slovenske tipe, in živahno zapletena, tako da še danes lahko vpliva na odru, čeprav ji je Govekar v svoji prireditvi zabrisal časovni kolorit.
Še večjega zanimanja je vredna druga Linhartova prireditev „Veseli dan ali Matiček se ženi“ (tisk. 1790). Matiček, prej vrtnar, zdaj prvi služabnik barona. Naletela, graščinskega gospoda na Gorenjskem, se ima oženiti z brhko hišno Nežko. Baron je obljubil doto, ker jo hoče potem skrivaj imeti za ljubico. Žužek, graščinski kancelir, mu pri tem. pomaga. Zvečer pred poroko ji sporoči, naj pride na vrt, kjer jo bo baron čakal. Ko razodene Nežka te baronove namene Matičku, hoče ta prekrižati njegove račune s tem, da zbudi v graščaku ljubosumnost radi baronice. Nežka pa pove baronici, kaj namerava graščak; obe skleneta, da gre gospa zvečer na vrt preoblečena za Nežko, Nežka pa za baronico. V tem pa nastane druga težava. Smrekarica vloži pri graščinskem sodišču po „besedniku na deželi“ Zmešnjavi ugovor proti Matičkovi ženitvi z Nežko, ker ji je obljubil, da jo vzame za ženo, ko mu je posodila „200 kron“. Pri razpravi se pa pokaže, da je ona — njegova mati, Žužek pa njegov oče. Vse bi bilo v redu, a Žužek ga zdaj opozori, da se je Nežka sporazumela z baronom. Kes izve, da mu je obljubila sestanek na vrtu. Zato povabi godce in svate za zvečer na vrt, kjer naj se skrijejo in prikažejo, ko da znamenje. Gospod zvečer dvorani dozdevni Nežki, Matiček pa iz jeze dozdevni baronici. Baron ju zasači in ju hoče kaznovati, a namesto tega stoji osramočen pred vsem občinstvom.
Kakor je že povedal M. Čop, ni „Matiček“ zgolj prevod Beaumarchaisove drame „La folle journee ou le mariage de Figaro“ (spisana 1. 1773, prvič igrana v Parizu 1. 1784.), ampak samostojna prireditev. Dejanje je lokalizirano na Gorenjskem in vsled tega prilagodeno domačim razmeram. Comte Almaviva-baron Naletel jo graščak na Gorenjskem, Figaro-Matiček ni avanziral za grofovega poslanca v Londonu, ampak za prvega baronovega služabnika. Marcel in e-Smrekarica je iz plemenitašinje degradirana za ključarico na Gobovem gradu pri Novem mestu. Paze Chcrubin je postal študent Tonček itd. Najvažnejša je pač izprememba v sodnijskih priborih. Vlogo Matičkovega očeta jo sprejel od seviljskega zdravnika Barthola, zastopnika Marceline, graščinski kancelir Žužek, ki je pa sicer prevzel vlogi ključarja Bazila in zastopnika sodišča Brid’oisona. Bartholo pa je postal Zmešnjava. Linhart pa je črtal tudi vlogo Marceline, Smre-
karica sama namreč ne nastopi. S tem so v zvezi seveda tudi še drugte izpreinem be, namesto Marcelino-Smrekarieo svari Figara-Matička Žužek itd. Popolnoma Linhartova je karakteristika sodišča, kjer nam slika svojevoljno krivičnost graščinskih sodišč, smešno nemško uradovanje. — Naravno je tudi, da je izginil v Linhartovi drami ves revolucionarni značaj dejanja. Mesta, v katerih se govori o „droit du seigneur“, ki se ga hoče graščak po-služiti pri Nežki, so vestno črtana ali pa vsaj zabrisana, Figarojev monolog (V. 4.), kjer kritizira ves pravni red svojega časa, je skoro docela izginil, najbrže že v Linhartovi predlogi. Linhart prejkone ni prevajal zgolj po francoskem originalu, ampak je najbrže porabil tudi kak glediški rokopis, ki je bil gotovo že za avstrijske razmere prikrojen. „Figarojeva svatba“ se jo namreč v Ljubljani že igrala nemški, kar omenja Linhart sam v svojem Matičku (I. 8). Kupleti so skoro gotovo prirejeni po taki nemški predlogi, ker originalnim kupletom čisto nič ne odgovarjajo. Jezik jo kakor v „Županovi Micki1' še precej lep in prožen, da pa ne more doseči duhovitosti originala, je umljivo, saj je bil to poleg „Zupanove Micke“ prvi poskus, porabiti slovensko prozo v drugo svrho kot za nabožne in poučno knjige.
Usoda Linhartu ni dala časa, da bi se povzpel še više, do samostojnih dramatiških del, umrl je, šele devetintrideset let star, 14. julija 1795. Bil je v zadnjem času e. kr. okrožnošolski komisar in potem tajnik kranjskih deželnih stanov.
Druga važna osebnost, ki ga ima naše slovstvo zahvaliti Žigu Zoisu, je
naš prvi pesnik	T_ ,	.	,
11	Vale n 1.1 n V o d n i k.
Hodil se je pri Žibertu v Zgornji Šiški dne 3. febr. 1758. Bil je iz zdrave, šegave rodbine in ta šegavost se pozna tudi v vsem Vodnikovem književnem delu. Devet lot star je popustil igre, luže in drsanje in šel v šolo, kjer ga jo 1. 1707 šolmašter Kolenec učil pisati in brati. Ker je bil deček bistre glave, je šel v Novo mesto k stricu frančiškanu o. Marcelu, ki ga je 1. 1768. in 17G9. pripravljal za prvo latinsko šolo. Naslednjega leta je šel v Ljubljano in dovršil do 1. 1775. šest latinskih šol pri jezuitih, nakar je stopil v frančiškanski red. — Že 1. 1773. se je mladi dijak seznanil z o. Markom Pohlinom, ki ga je navdušil za slovenščino in ga vpeljal tudi v poezijo. Po klasieistiških vzorih Pohlinovih se je poskušal od začetka v visoki odi, deloma v antiških metrih. „Mila pesem“ o. Marku v slovo, „Prošna na Krajnsko Modrino“ in „Krajnske Modrine žaluvanje“ radi smrti Marije Terezije spadajo v to vrsto. Pesnik občuje z muzo, dobi od nje piščalko, jezdi pegaza itd.; slog je patetičen in nakičen z najinnogovrstnejšimi „pesniškimi pripomočki“, vse kakor pri Denisu. A revna vsebina ni v nikakem razmerju s tem zunanjim aparatom. Nekaj boljša je pripovedna pesem „Klek“, v kateri je porabil pesnik vero o veščah, ki letajo na Klek, da tam rajajo in se goste. Sklep je nekako racionalist iško moralizujoč. A niti o eni teh pesmi ne
moremo reči, da je v njej kaj poezije. Vse je — narejeno. Poleg tega tudi pesnik ni bil kos težavni antiški metriški obliki, ki se je z njo še težko boril Prešeren, preden jo je obvladal, in pod težo oblike mu je izginila — misel.
Ce pa je Vodnik stopil z visokega koturna, ako je opustil ježo pegaza in je brez pomoči „modrine“ zajel vsebino iz svoje lastne vesele duše in iz življenja svojega ljudstva, s katerim se jo čutil eno, tedaj si je vsebina, misel sama ustvarila obliko; preprosta vsebina, preprosta oblika. Tako jo že za časa „Pisanic“ kljub Pohlinu in Denisu nastal „Zadovolne Krajnc“ („Pisanice“ 1781), pesem polna zdravega slovenskega humorja. — Ta ' „Zadovoljni Kranjec“, priden za delo, vesel in poskočen, malo tudi bahat, to je pravi, pristni trdni gorenjski kmet. — To je bila prava struna in treba jo bilo le moža, ki bi bil mladega frančiškana bodril, da bi hodil naprej po tej poti. A za zdaj ga še ni bilo. Dev, urednik „Pisanic“, ni bil pripravni mož in s „Pisanicami“ jo zaspala tudi ravno šele zbujena Vodnikova pevska žila.
Kmalu pa je došol Vodniku ukaz, ki jo bistveno izpremenil tek njegovega življenja. Cesar Jožef II. je bil ustanovil več novih samostojnih župnij in zato je bilo treba tudi več posvetnih duhovnikov, ki jih je poklical iz samostanov. Dne 3. januarja 1784. 1. je dobil tudi Vodnik škofijski odlok, da naj gre vun „<luše past“ (AfslPh. XX. 390—391). Šel je dne 10. aprila zn pomožnega duhovnika v Soro, kjer je ostal do februarja 1785. Odtod je prišel za subsidiarija na Bled, kjer je — od 1786 kot k «operator — ostal do oktobra 1788. — Ze 1. 1787. jo sicer dobil odlok za v Kranj, a ta sc je najbrže preklical, ker Vodnik nikdar ni služil v Kranju. Oktobra 1788 pa je bil poklican v Ribnico, kjer je ostal štiri leta. V tem so je ustanovila v Gorjusah samostojna kuracija, avgusta 1792 jo vložil Vodnik pri briksenski škofiji prošnjo za mesto in z odlokom z dno 4. oktobra 1792 je bil imenovan za gorj 11škega kurata.
Bivanje v Gorjušah je bilo za Vodnika zelo važno, kor sc je tu, prcjkone 1. 1793., seznanil z baronom Zoisom. Zato, da bi sc bil z njim seznanil že na Bledu, nimamo nobenega dokaza. T o s n e j š a zveza vsaj z bogatim mecenom in mentorjem se začenja šele z letom 1793., za kar govori tudi Vodnikova opomba v njegovi avtobiografiji: „Kamenje pognati fim fo vadil 1793.“ Za mineralogijo pa ga je navdušil Zois.
Že od 1. 1781. sem se je bil Vodnik odtujil vsakemu literarnemu delu; Zois pa, ki je z zelo srečno roko izbiral pomočnike za svoje izobraževalno delo med slovenskim ljudstvom, ga je pritegnil v krog svojih prizadevanj in ga tako rešil slovenskemu slovstvu. V pismu z dne 20. marca 1794 mu razlaga svoj program. Razen Japljevega prevoda „Svetega pisma“ se za ljudsko izobrazbo še ni dosti storilo. Manjkajo še primerne knjige za zcmljo-pisje, naravoslovje, manjka poezije. Težko da bi se prišlo temu v okom, preden izide filozofsko-kritiška slovnica in dober slovar. Kumerdej dola na
obeli. Slovnico je že izgotovil, a jo še enkrat predeluje z Linhartovo pomočjo (ostala je vedno rokopis). Delo pri slovarju radi slovnice zaostaja. Naj bi prevzel nekatere črke Vodnik. — To delo je Vodnik tudi res sprejel in se trudil z njim — ko je prišel v Ljubljano, je namreč prevzel vse delo — do svoje smrti. Za temelj si je vzel Adelungov nemški slovar. Po Vodnikovi smrti je kupil 'ta rokopis M. Ravnikar in ga izročil Metelku, da bi izdelal slovar. Metelko dela ni dovršil (prim. Prešernov epigram „Abeoedarju“). Izročil je rokopis 1848 „Slovenskemu društvu“, in ko sc je 1854 odločil škof Wolf, da izda slovenski slovar na svoje stroške, je porabil M. Cigale v tako-zvanega Wolfovega slovarja neinško-slovenskem delu tudi Vodnikov rokopis.
Na Vodnikovo ponudbo, da napiše za Slovence potrebno zemljepisje, odgovarja Zois (20. marca 1794), da bi bilo bolje začeti s — pratiko. Ta je priljubljena pri ljudstvu, povsod jo rabijo. Tu bi se ljudstvo navadilo na tečno dušno brano, ako bi se mu ponudil tem potem kak poučen sestavek, kak moralen izrek, kako kmetiško pravilo v verzih, vmes tudi kaka pesmica, v začetku manj, pozneje več in važnejših stvari. Uredniški posel naj spre j m e V o d n i k. Obenem bodri Zois Vodnika, da naj svoje pevske žile ne pusti počivati. Vodnik se je v začetku obotavljal, a na Zoisovo prigovarjanje se je vdal in poslal nekatere poskuse baronu, ki jih potem kritikuje. Za zgled mu naj bo edini Horacij, mu svetuje, s prevodi in posnemki se ne pridobi ka j prida, treba je originalnosti. Ena izmed prvih pesmi, ki jih je Vodnik poslal Zoisu, je neki „Knappenlied“ (mogoče „Jeklenice“) in „Dramilo mojih rojakov“. Zanimiva je zlasti druga pesem, ker se nam je v Zoisovi kritiki ohranil prvotni zapis, ki ga je pesnik pozneje v „Pratiki“ popravil. Tako dobimo pogled tudi v pesnikovo delavnico.
„V olika P r a t i k a“, ki je izšla trikrat (za 1. 1795. — 1797.), je prvo Vodnikovo literarno delo. Poleg prozaiških sestavkov je objavljal v njej tudi nekatere pesmi: „Krajnc, tvoja dežela je zdrava“ (Pratika za 1795), „.Novu letu se voši“, poznejše „Novo leto“ (P. za 1796), „Zadovolni Krajnc“ (P. za 1797). V Pratikah za 1. 1790. in 1797. je priobčil poleg tega tudi uganke in „napise za mesece“, ki jih je pozneje Levstik narobe imenoval „Staro“ in „Novo pratiko“. Napisi „Nova pratika“ so izšli namreč v Pratiki za 1. 1790., „Stara pratika“ pa za 1. 1797. — Glavni namen „Pratike“ pa seveda ni bil leposloven, ampak poučen. Vodnik je hotel ljudi poučiti po-malem v zemljepisju („Popissuvanje Krainske dežele“, P. za 1795, „Popis-suvanj.e te zemle“, P. za 1796 in 1797), v računstvu, vremenoslovju, gospodarstvu, poleg tega pa jo vpletel vmes še kako kratkočasno ali poučno pri-godbico. — In vendar je bilo to majhno podjetje odločilne važnosti za pesnika. „Pratika“ je izročila Vodnika zopet poeziji, ki ji je dal že slovo, in v Pratiki jo našel svoj ton. Domače življenje, zdravo in zadovoljno, domača šala, šegava in vesela, to je vsebina njegovi poeziji, lahka in nekako poljudno preprosta jo oblika. In taka je ostala Vodnikova poezija k. o.	2
odzdaj naprej vedno, samo v „Iliriji oživljeni“, v „Vršacu“ in v „Spomeniku“ se vzdigne visoko nad vsakdanje življenje.
V	zvezi s „Pratiko“ jc pač tudi, da jo prišel Vodnik v Ljubljano. Zois je potreboval tako porabnega delavca poleg sebe, zlasti ker Linhart ni bil več med živimi. Že 1. 1795. je prosil Vodnik na Zoisovo željo za župnijo na Ježici; ker tega mesta ni dobil, je prosil pozneje (1796) za mesto koopera-torja pri sv. Jakobu v Ljubljani; to mesto je dobil meseca junija istega leta.
Precej ko je prišel v Ljubljano, ga je pridobil Zois za novo delo, Vodnik naj bi urejeval slovenski časnik, ki bi izhajal v isti zalogi kot „Pratika“, pri Friedr. Egerju v Ljubljani. V začetku 1. 1797. je izšla prva številka „L u b -lanskih N o v i e“. Izhajale so štiri leta (1797 — 1800), poldrugo leto po dvakrat, potem po enkrat na teden v mali osmerki. Pisal jih je od konca do kraja Vodnik sam. — „Novice“ niso bile političen list v našem pomenu, časopisje ni imelo tačas besede ne o notranji, ne o zunanji politiki, imelo je edino ta namen, da je seznanilo bravce s poročili o vojskah, v kolikor se niso pristrigla, z novosti od blizu in od daleč in z razglasi višje in nižje „deželske“ gosposke. Tudi „Lublanske Novice“ so torej napolnjene s takimi novicami z raznih bojišč, iz domačih in tujih krajev, o iznajdbah, o prirodoslovnih, zdravniških, gospodarskih in najrazličnejših drugih stvareh, ki jih danes beremo v predalu „dnevnih novic“. Najvažnejši spis je „Pove d an j e od s 1 o v e n s k i g a jezik a“ (L. N. 1797 — 1798), v katerem obravnava Vodnik Slovane kot del arijskega plemena, njih razširjenje, njih zgodovino in značaj, njih pravopis in slovstveno zgodovino, posebej še slovensko.
Za pesnika Vodnika noviški čas ni prinesel mnogo žetve. Predgovori „Novic“ za novo leto, pozneje večkrat popravljeni in izpremenjeni, prevod „Cesarske pesmi“ in Denisovega epigrama „Nelsonu“, in napis, ki ga je Vodnik lastnoročno zapisal v svoj izvod „Lubl. Novic“, letu. 1799. (zdaj v licejski knjižnici v Ljubljani), to je ves pesniški plod tega časa. A tudi v teh maloštevilnih pesmicah so kaže ona za Vodnika značilna šegavost in deloma samoironija, zlasti v napisu „Lublanskim Novicam“, v katerem je označil slabo gmotno stanje „Novic“ z verzi:
So bomo zmedlle,
Iskavca dobilo,
Pretekla bo zima,
Zastojin lias Iše,
Nob&den nas nima,
Ko jez in Bukvfše.
Vzrok tej neplodnosti jo bil pač ta, da jo bil Vodnik v tem času močno obložen z delom. Postal je namreč 1. 1798. profesor poetiko na gimnaziji, kjer je učil za 4-00 gl. v najvišjem razredu vse predmete razen verouka. Poleg tega pa je posvetil svoje pero tudi drugemu koristnemu delu; izdal je 1. 1799. — „Kuharske bukve“.
Potem ko je s koncem 1. 1800. opustil izdavim je „Novic“, je mogel posvetiti svojo moč zopet modricam. L. 180(3. je izdal droben zvezek poezij „P e sme z a pokusi n o“. Poleg že znanih pesmi iz „Pratike“ in iz „Ljubljanskih Novic“ je priobčil tu odo „Veršac“ (slika na prvem listu ga predstavlja bravcu), „Na sebe“, basni: „Kos in Sušic“, „Sraka inu Mlade“, „Nemški in krajnski kojn“ iu o „petelinčkih dveh“, dalje dve anakreontiški pesmi „Plesar“ in „Star pevic, ne boj se peti“ in nekaj napisov. Izmed novih pesmi je pač najznamenitejša „Veršac“, ki poje slavo veličanstvu planinske krasote, ki sili človeka, da so poniža pred njo, in ga obenem visoko povzdigne nad vsakdanjost, da gleda Božjo krasoto in moč v naravi; poleg „Veršaca“ pa nas mikajo pred vsem čisto po Vodnikovo osoljene basni, „pravljice“ jili imenuje sam. — Poleg čiste Vodnikove osebnosti in še svežih spominov na planinsko krasoto Gorenjskega vidimo v teh pesmih tudi literarne vplive od strani nemških pravljičarjev in anakreontikov sredine 18. stoletja. Gellertova basen „Das Kutschpferd“ 1 je pač oplodila Vodnikovo o nemškem in slovenskem konju; ker je tudi v Gleimovih basnih med nemškim in francoskim konjem nacionalno nasprotje, j e Vodnik Geller to vemu socialnemu nasprotju pridružil še nacionalno. Na Vodnikove anakreontiške pesmi pa ni vplivala toliko ona inanirirana, prazna, lažnjiva erotika nemških anakreontikov, kakor grška „Anakreontea“ s svojo svežo lahkoto in brezskrbnostjo. „Star pevic, ne boj se peti“ spominja močno na taka „Anakreontea“. Blizu v ta čas utegnejo spadati tudi Vodnikovi prevodi nekaterih izmed pesmic, ki so jih pripisovali Anakreontu, veselemu pevcu s Teja. Sam jih pa ni izdal, pač radi erotiške vsebine, ostale so nenatisnjene, dokler jih ni priobčil deloma Kastelic v „Kranjski Č belici“, IV. zv., in vseh Smole v svoji izdaji Vodnikovih „Pesmi“ 1. 1810.
In prišlo je leto 1809., ko se je Avstrija vnovič pripravljala na vojsko proti Napoleonu. Razni nemški pesniki so hrabrili in bodrili borivce za domovino za boj proti sovražniku. Collinove „Wehrmannslieder“ in Castellijeve „Kriegs- und Wehrmannslieder“ so zbudilo tudi Vodnikovo muzo. Kot duhovni pastir meščanske garde je zapel „Pesmi za brambovce“, ki so po večini posnetki in prosti prevodi po nemških brambovskih pesmih; tako je „Molitva za brambovce“ prevod prvih treh kitic Collinove pesmi „Gebet“, „Brambovska dobra volja“ pa prevod Collinove „Wehrmannslust“. Kakor pri Collinovih gostobesednih proizvodih — Gleimove grenadirske pesmi so mu bilo zgled — pogrešamo tudi pri Vodnikovih brambovskih pesmih pravo, iskreno vojaško navdušenost.
Zmagovitega Napoleona te Collinove in Vodnikove pesmi niso ustavile. Maja meseca 1. 1809. je videla Ljubljana tretjič Francoze in z oktobrskim mirom (Schönbriuni, 14. oktobra 1809) je pripadla Ljubljana s Kranjsko,
1 Gosposki konj se ponaša s svojo lepoto nasproti kmetiskemu konju, brez katerega bi pa ovsa ne dobil.
a*
Goriško, Trstom, gorenjo Koroško in delom Tirolske francoski provinciji Iliriji, li kateri je spadala še Istra, hrvatsko Primorje, Dalmacija in Dubrovnik. Ljubljana je bila glavno mesto. Ostalo je tako do meseca oktobra 1813.
Za Slovence francoska vlada nikakor ni bila to, kar Nemcem. Nemci, ki jim je razbil Napoleon staro, trhlo ladjo „rimske države nemške narodnosti'', so smatrali francosko nadvlado za nadvlado tujstva, posebno Prusi niso mogli prenašati sramote, da so pri Iioßbachu tako sramotno tepeni Francozi zdaj tako globoko ponižali naslednika „Velikega Fritza“ in potomce njegovih vojakov. Zato pa tisto sovraštvo, ki ga čujemo iz pesmi Prusa Arndta. Pri nas je bilo drugače. Tudi pri nas so sicer morali Francozi najprej zatreti upor kmetiške črne vojske, proden so mogli mirno vladati nanovo ustvarjeno provincijo. Potem pa se uporov ni bilo več bati. Francozi so storili vse, s čimer so mogli pridobiti naklonjenost narodovo. Gradili so nove ceste, popravljali stare, pazili so na javni red in varnost lastnine, razbojniško zalego rokovnjačev so zatrli slcoro dodobra. A kar je glavno, nasproti germanizatoriškim tendencam avstrijske vlade so se oprli na domačo narodnost in podali slovenščini dostop tudi v šole. Na ljudski šoli se jo vpeljal po Marmontovem ukazu slovenski učni jezik, na meščanski šoli se je smela učiti nemščina le pod pogojem, da se poučuje tudi francoščina. Tudi na gimnaziji se je najprej poučevalo slovensko in nemško, pozneje francosko. Vodnik je bil eden izmed najbolj vnetih delavcev pri tej reformi. Bil je nekaj časa ravnatelj ljubljanske na tri razrede skrčene gimnazije, bil je kot tak nekaj časa tudi nadzornik ljudskih šol (ecoles priinaires), obenem pa je bil ravnatelj obrtnih in umetnih (ecoles d’arts et metiers) in ljudskih šol. Ker ni bilo slovenskih učnih knjig, je bilo treba novih. Napisal jih je Vodnik sam. Pet knjig je napisal naglo zaporedoma: „Abeceda za Perve šole“, „Keršanski Navidc za Ilirske Dežele“, „Pismenost ali Gramatika za Perve Šole“, „Početki Gramatike to je Pismenosti Francoske“ (vse I. 1811.), in „Abeceda ali Azbuka, Das ABC-Buch, L’Abece“ (1812).
Iz tega razvidimo, kako jo poživil Vodnika ta duh, ki je dal vsaj nekoliko svobode dolgo zatiranemu narodu. Ne bomo se čudili, da jo dal duška temu svojemu veselju tudi v pesmi. „Iliria oživlena“ je bila prvič natisnjena v „Pismenosti ali Gramatiki za Perve Šole“. Predmet tej pesnitvi je vstajenje slovenske narodnosti, poosebljene v „Iliriji“. Prvi odmev romantike nam bije na uho iz te navdušene in vznesene odo: pogled v preteklost, v slavno zgodovino Ilirije-Slovenije, pred katero sta so tresla Galec ob Padu in Rimljan za svojim ozidjem, naj oživi narodovo samozavest, zavest jezikovne skupnosti vseh južnih Slovanov naj daje narodu moč. In to moč in to zavest skupnosti, ki ne pozna več tesnili provincialnih mej, je vzbudil d u li N a p o -
1	e o n o v , duh narodne svobode.
Besede „narodnost.“, „jezikovna enakopravnost“ pa tačas avstrijski državniški slovar ni poznal, in ko je po odhodu Francozov zavladal Met-
ternichov absolutizem, je moral Vodnik drago poplačati svojo narodno navdušenost. Metternichova vlada ni vedela, da je Vodnik zapel „Ilirijo oživljeno“ kot Slovenec, pozabila je, da jo je zapel kot zapriseženi podanik Napoleonov. Začetka so mu še pustili njegovo službo, bil je učitelj na gimnaziji in ravnatelj mestnih normalk, medtem ko je pesnik slavil avstrijske zmage v raznih napisih. Ko pa je 1. 1814. prosil za mesto profesorja zgodovine na liceju, je prišlo presenečenje. Direkcija ga je bila predlagala na prvem mestu, a marca 1815 je dobila odlok, da naj se Vodnik ali penzio-nira ali pa porabi zunaj Ilirije, a ne za učitelja mladine. Zaman je poskušal Vodnik dobiti vsaj mesto učitelja italijanščine na gimnaziji. Novembra meseca 1815 je moral iti v pokoj z malenkostno penzijo, pri pouku so ga smeli porabiti le še provizorično, stalnega mesta mu na Dunaju niso hoteli več dati, bil je — prenevaren; tudi „Ilirija zveličana“ ni več pomagala.
V	zadnjih lotili so je preživiI poleg penzije s prevajanjem uradnih razglasov. Pridno se je bavil z arheologijo in numizmatiko.
A „modrica“ in njegov humor ga nista zapustila kljub slabim časom. Prirejal in prenarejal je svoje staro poezije, a Uidi ena najlepših njegovih pesmi je nastala najbrže v tem času, „Moj spomenik“, ki je izraz notranje harmonije v pesnikovi duši tudi v najhujših dneh: „Ne žvenka ne cvenka — Pa bati se nič — Živi se brez plenka — O petju ko ptič!“ Izraža pa ta pesem tudi ponosno zavest, da je izvršil svojo živi jensko nalogo in kakor Horacij svoj „Exogi monumentum aere perennius“ zakliče ponosno:
Ne hčere, ne sina Po meni ne bo;
Dovolj je spomina,
Me pesmi pojo.
Tudi z narodno pesmijo se je bavil mnogo v tej dobi, zapisoval, pre-delaval in prirejal je najrazličnejše narodne pesmi, balade in poskočnice. Najznamenitejše so pač: „Kralj Matjaž in Alenčica“, „Ravbar“, „Pegam in Lambergar“. S tem je v svojih zadnjih letih daroval duhu romantike, ki je imela preroditi po njegovi smrti slovenski narod in slovensko slovstvo. Umrl je za kapjo 8. januarja 1819, star blizu 61 let
Malo pesniška doba „prosvetljenosti“ je dosegla svoj višek v osebnosti Vodnikovi. Njegova prijazna, vesela, brezskrbna pesem nam znači začetek slovenskega pesništva, Vodnik nam je „prvi slovenski pesnik“. Velik pesnik pa Vodnik ni bil, velikih novih idej nam ni prinesel. V ono vrsto srednjih talentov spada, ki so si po nekaterih delih trajne vrednosti zasigurali lepo mesto v slovstvu, ki pa po svoji celoti no ostanejo „večnosti“. Pesmi kakor „Dramilo“, „Zadovoljni Krajnc“, „Vršac“, „Ilirija oživljena“, „Moj spomenik“, „Kos in brezen“, „Sraka in mlade“ pa bodo ostale, ko bodo marsikateri drugi „slavni“ pesniki že davno pozabljeni.
II.	Slovenska romantika.
1.	Splošni pregled.
Po Vodnikovi smrti in že pred njo se je začela v slovenskem slovstvu nova doba, doba romantike.
Skoro vse XVIII. stoletje je stalo v znamenju prosvetljenosti in njenega racionalizma, ki je priznaval samo to, kar se more zaznati s čuti, dognati s samim razumom. To suhoparno mišljenje pa je postalo človeškemu duhu pretesno in prišla je reakcija v vesoljnem dušnem življenju. V nasprotju s suho razumnostjo „prosvetljenosti“ je prišla zopet do pravice „nebeška hčerka“ fantazija, nasproti internacionalnosti prejšnje dobe se je poudarjala individualnost narodova, „narodnost“, v poeziji jo pokazala „romantika“ na neprecenljivo vrednost narodne poezije in narodnega slovstva sploh, ker se v njem v poetiški luči vidi značaj in preteklost narodova. Zakaj tudi nasproti racionalistiškemu kriticizmu „prosvetljenosti“ je utrla romantika pot novemu, zgodovinskemu naziranju v znanosti in je tako ustvarila tudi nove znanosti: germanistiko, slavistiko, romanistiko.
.Nekak predhodnik romantike je bil Herder, ki je v zmislu poznejše romantike že vplival na Zoisa in Vodnika. S svojimi „Volkslieder“ je oživil zanimanje za narodno pesem, opozoril je na Ossiana, Homerja in na ljubljenca romantikov Shakespeareja. V „Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit“ je poglobil dotedanje naziranje o zgodovini narodov. V zgodovini kakor v poeziji je opozoril na zgodovinski razvoj in s tem utemeljil pravičnejše naziranje o zgodovini, zlasti pa o poeziji preteklih stoletij in drugih narodov. Posebno važno za slovansko romantiko pa je poglavje o Slovanih („Ideen“, Iß. knjiga, 4. pogl.), v katerem popisuje, kako velik narod so Slovani, kako pa kljub svoji hrabrosti niso bili bojeviti, ampak so raje mirno obdelovali polje in tržili in tako dosegli visoko stopnjo omiko. A ta kultura jih ni ubranila zatiravcev in več narodnosti, zlasti Nemci, so hudo grešili proti njim. Nesreča je pač hotela, da je moral ta mirni narod imeti za sosede Nemce in — Tatare. Na koncu pa pravi: „Želeti je, da bi so zbirali pri njih ostanki šeg, pesmi in pripovedelc in da bi se na zadnje sestavila celotna zgodovina tega rodu.“
S Ilerderjevimi idejami so se seznanili Slovani večinoma šele po posredovanju nemške romantike, pred vsem mlajšega romantiškega rodu, ki jo sprejel Herderjeve misli in nadaljeval njegovo delo. Herder in romantiki so opozorili Slovane na narodno pesem. Kopitar je eden izmed prvih posre-dovavcev tega češčenja. Pri Slovcncih sicer ni dobil pripravnega moža, ki bi
bil vzdigoval ta narodni zaklad — z Vodnikom je bil skregan — zato pa je našel Vuka Stefanoviča Ivaradžiča, ki je kot nabiratelj in izdavatelj srbske narodne poezije, kot gramatik in ustanovitelj novega srbskega pravopisa in pismenega jezika učenec Kopitarjev. Po svojih zvezah z nemškimi učenjaki, zlasti z Grimmom, je Kopitar tudi pospešil, če ne povzročil, velikansko slavo srbske narodne poezije na zapadu. Vuku sledi potem v nabiranju narodnih pesmi kar cela vrsta slovanskih romantikov, Šafafilc, Kollar, Celakovsky, Milutinovič, Vraz, Jarnik, Smolo itd. Še celo uradno se je pospeševalo tako nabiranje slovanskih narodnih pesmi, tako po zagrebškem škofu Verhovcu in nadvojvodu Ivanu.
Kakor pri narodni pesmi se je kazal vpliv romantike in Herder ja tudi v zgodovini in arheologiji. Šafarik, prvi slovanski starinoslovec — bil je 1815 do 1817 v Jeni — je kot zgodovinar učenec romantikov. Glavno delo njegovo so „Slovanske starožitnosti“. Kakor romantiki je hotel tudi on z zgodovino prebuditi narodno zavest. Njegovo naziranje o kulturi in o življenju starih Slovanov pa je čisto Herderjevo. Za njim je šla v tem oziru slovanska arheologija še do novejšega časa.
Še odločilnejša pa je bila nemška romantika za znanost o narodnem jeziku pri Slovanih. Kopitar, drugi ustanovitelj slavistike — prvi je Dobrovski -—- se je učil pri germanistiki, hčerki romantike, in ni bil zastonj v najožji znanstveni zvezi z Jakobom Grimmom. Že svojo slovnico (1808 — 180!)) je postavil po zgledu germanistike na naravni 'temelj narodnega jezika in starih slovenskih pisateljev - protestantov. Kakor germanistom tudi njemu leksikograf in gramatik ni postavodajavec, ampak statistik jezika.
Pa nemška romantika ni bila učiteljica Slovanov samo v teh bolj znanstvenih stremljenjih, ampak jim je kazala nova pota tudi v poeziji. Češki romantiki, Celakovsky, Kamaryt, itd., so se zanimali za nemške romantiške pesnike Fouque, Novalis, Tieck, za dramatike Müllner, Houwald i. dr. Nasprotno pa so se zanimali Nemci za češke snovi, n. pr. za pripovest o Libuši. Poleg tega pa so obračali kakor nemški romantiki svojo pozornost na svetovno literaturo, zlasti na romanske literature. Čelakovslcega ljubljenec je bil Petrarka, enako tudi Prešernov. Celakovsky je opeval kakor Prešeren svojo nesrečno ljubezen v sonetih, v sonetih je spesnil Jan Kollar svojo „Slavy Dcera“, v sonetih je pel svojo ljubezen Mickiewicz. Poleg Petrarka pa ho občudovali slovanski romantiki tudi Herderja in ljubljenca nemške romantike, Shakespeareja, in Angleža Byrona. Ta je vplival največ na poljsko (Slowacki) in rusko slovstvo (Puškin) pa tudi na češko (K. H. Miiclui) in slovensko (Prešeren). Pri vsem tem pa je slovenska romantika nekaj samobitnega, ker se je postavila na realni temelj lastne narodne individualnosti. Vsled tega tudi pri slovanski romantiki in njenih večjih zastopnikih ne moremo govoriti o posnemanju, ampak o samostojnem prilaščanju idej.
Na j večjega pomena je pa bila nemška romantika za probujo narodne zavesti pri Slovanih, vsled česar je dobila ta doba tudi ime dobe narodnega preporoda. Kakor so sc Nemci borili proti prevlasti francoščine, tako Slovani proti prevlasti nemškega jezika. Kakor so se Nemci pri tem navduševali za narodno slovstvo, za domačo zgodovino, tako tudi oni. V spisih bratov Schleglov, zlasti Fr. Schlegla, so našli svoja gesla. Kar je govoril ta o ljubezni do domovine, o narodnih spominih ljudstva, o jeziku, ki narod nima nič večjega in bolj samobitnega od njega, o slavni preteklosti, ki je največ j e blago narodu, vso so lahko prevzeli zase; najbolj pa so morale prijati slovanskim rodoljubom njegove besede, ako je govoril o pravici do lastnega slovstva, ako je poudarjal, da je barbarsko, če temelji vzgoja in družabno občevanje na podstavi tujega jezika. Narod, ki pusti, da podivja njegov jezik, mora podivjati tudi sam. Ce si pa pusti vzeti svojo zgodovino, izgubi zadnjo podporo svoje dušne samostojnosti. Vse to je prešlo Slovanom, zlasti zatiranim avstrijskim, v meso in kri, posledica je bil — narodni preporod.
Kakor pri vseh Slovanih, tako se je razširila romantika tudi pri nas Slovencih. Kakor pri drugih Slovanih tako se je tudi pri nas razcvetelo slovstvo pod osvežujočim vplivom mladega duha. Rusom je podarila doba romantike Puškina, Poljakom Mickiewicza, Čehom C) el altovskega, Hrvatom Mažuraniča in Vraza, nam pa — Prešerna.
Toda tako črez noč novi čas ni prišel. Treba je, da ločimo dve generaciji. Prva, starejša, izhaja neposredno iz nemške romantike, in sicer je povzela pred vsem njena znanstvena stremljenja. Kopitar ji je na čelu. Oplodila je najbolj domače jezikoslovje (Kopitar, Metelko, Jarnik) in oživila zanimanje za narodno poezijo. Okoli 1. 1830. pa je nastopil mlajši rod, ki pa ni iskal več svojih vzorov samo pri nemških romantikih, ampak stoji na eni strani že tudi pod vplivom slovanske romantike pri Cehih in Hrvatih, Poljakih in Rusih, na drugi strani pa kažejo poleg nemškega tudi zapadno-evropski vpliv — važna sla zlasti lord Byron in Th. Moore — in vpliv italijanskega romantiškega ljubljenca Petrarka. Na čelu te generacije stojita Prešeren in Vraz, ki značita zopet dva različna toka, slovenski in ilirski. Plodovit za nadaljnji razvoj našega slovstva je le prvi s svojim Prešernom, dočim se drugi izlije v hrvaško slovstvo.
2.	Začetki slovenske romantike.
Da ideje romantike za Slovence niso bile izgubljene, nam kažejo najbolj stremljenja Kopitarjeva za povzdigo slovenskega pismenega jezika. Kopitarjeva slovnica, ki je prva postavila slovensko jezikoznanstvo na temelj narodnega jezika in zgodovinskega jezikoslovnega razvoja, je najlepši literarni plod začetkov slovenske romantike. — Kmalu vidimo, da se na vseli krajih zbuja narodna zavest in širi zanimanje za slovenski jezik. Leta 1810. se je ustanovila v Gradcu „Societas slovenica“, za katero si je pridobil
Janez Primic precejšnjih zaslug. To društvo je navduševalo pred vsem graške bogoslovce za slovenstvo in je imelo namen, da pospešuje nabiranje narodnih pesmi med štajerskimi Slovenci. Nadvojvoda Ivan, učenec ITer-derjanca Johannesa von Müller, se je 1. 1809. v Ptuju „sramoval“, da ni mogel slovenskih brambovcev nagovoriti slovenski, in dal povod za Smigočevo slovnico (1812). Leta 1811. so razpisali štajerski deželni stanovi konkurz za slovensko stolico na graškem liceju, 1. 1812. je dobil to mesto Jan. Primic, a radi njegove bolezni je kmalu prenehala; 1. 1822. se je razpisala v novo in jo je dobil naslednjega leta (1823) Koloman Kvas. To je začetek stolice za slavistiko na graškem vseučilišču, ter je Kvasov naslednik, Gr. Krek, prvi profesor slavistike na tem vseučilišču.
Ljubljana je sledila graškemu zgledu. Kopitarjev učenec Metelko je. dobil 1. 1817. stolico slovenskega jezika v ljubljanskem bogoslovju, ki jo je zahteval Kopitar že v svoji slovnici (str. 56.). Na podstavi Kopitarjeve slovnice in Dobrovskega „Ausführliches Lehrgebäude der böhmischen Sprache“ (1809) je napisal za učni pripomoček slovnico „Lehrgebäude der Slowenischen Sprache“ (1825). Enalco je 'tudi na Koroškem Urban Jarnik navduševal svoje rojake za domovinske ideale; proučeval je v ta namen našo staro zgodovino, se skliceval na delo slovenskih blagovestnikov, nabiral narodno blago in kazal na lepoto domačega jezika.
Iver ta naš jezikoslovni romantiški rod ni imel svojega časopisja, so rabili narodnjaki za glasila razne romantiške časopise. Na Dunaju je ustanovil Fr. Schlegel „Deutsches Museum“ (1812 —1813), sledili so mu razni drugi časopisi, najvažnejši za nas so „Wiener Jahrbücher der Literatur“ (od 1. 1818. naprej). Kopitar je sodeloval pri vseh, iz „Jahrbücher“ pa je ustanovil resnično organ zapadnih slavistov. Tudi v Gradcu, v Celovcu in v Ljubljani so sodelovali slavisti pri romantiških zgodovinskih listih, tako v graškem „Der Aufmerksame“, v celovški „Carinthiji“ in v ljubljanskem „Illyrisches Blatt“. Vsi ti listi so se zanimali z veliko ljubeznijo tudi za slovensko zgodovino, za slovensko narodnost in slovenski jezik.
Ker pa so bili vplivi, ki so delovali na to našo starejšo romantiško generacijo, bolj znanstvenega značaja, se ne smemo čuditi, da ta generacija ni bila pesniško navdahnjena, še Jarnik je v svojem romantiškem času opustil pesnjenje; glavno njeno delo je bilo znanstveno, namenjeno oživ-ljenju slovenskega jezika in ojačenju slovenske narodne zavesti. Ker je pa ostala 'ta generacija z ozirom na pesništvo na zastarelem stališču prosvetljene dobe in se je podala — zlasti Kopitar in njegovi ljubljanski privrženci — pod jarem dunajske Metternichove reakcije, je zadela 1. 1830. ob odpor pri mlajši generaciji in je bila poražena v „abecedni vojski“, v kateri se je bil ob črkah principielen boj za svobodo pesništva.
Glavna zastopnika naše starejše romantiške struje sta Jernej Kopitar in Urban Jarnik.
Jernej Kopitar je bil rojen 23. (21 ?) avgusta 1780 v Repnjah na Gorenjskem; deset let star je prišel na ljubljansko gimnazijo, 1. 1799. pa je postal domači učitelj pri baronu Žigu Zoisu in ostal pri njem kot tajnik in knjižničar osem let. Tu se je začel pečati tudi s slavistiko; Schlözerjev „Nestor“ je že tu vplival nanj. Z Vodnikom pa, ki je zahajal k Zoisu kot nekak „domači slavist“, ni bil v posebno prijateljskem razmerju; že iz Ljubljane pa je prvič pisal Dobrovskemu in se mu ponudil za poročevavca „in slovenicis“. V Ljubljani je začel pisati in izdajati svojo slovnico „Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnthen und Steiermark“, ki ji je Zois dobil založnika. Nadaljeval in dokončal jo je na Dunaju. Z denarjem, ki si ga je prislužil v Ljubljani (blizu 2000 gl.), se je šel
1.	1808. na Dunaj učit pravoslovja. L. 1810. je postal cenzor slovanskim in grškim knjigam in bil v kratkem (decembra 1. 1810) tudi sprejet v dvorno knjižnico, kjer je napredoval do prvega kustosa in dvornega svetnika (1844). Umrl je 11. avgusta 1844.
Njegova najvažnejša spisa sta njegova slovnica (1808—1809) in „G 1 a g o 1 i t a C 1 o z i a n ti s“ (1836), v katerem je izdal glagolski spomenik „Glagolita Klocov“ in „Preisinške spomenike“; v tej knjigi je tudi razložil svojo panonsko 'teorijo o domovini staroslovenskega jezika.
Njegovo delovanje na Dunaju je bilo največjega pomena za vse Slovane. Bil je skoz in skoz romantik. Dokaz temu je njegova ljubezen za narečje kot pismeni jezik, njegova vdanost katoličanstvu in njegov zapadno-slovanski patriotizem. Kopitar je občeval z bratoma Avg. Willi, in Fricdr. Schlegel, z Jak. Grimmom, zanimal se je za germanistiška vprašanja, zlasti za avstrijski idiotikon, sodeloval je pri vseh dunajskih romantiških časopisih in je iz „Wiener Jahrbücher der Literatur“ ustvaril glasilo avstrijskih slavistov. V svojem spisu „Patriotische Phantasien eines Slaven“ je podal program za slovansko delo v slovnici, zgodovini in slovstvu, zahteval stolico „linguae slavicae antiquissimae“ na dunajskem vseučilišču, ki jo je res dosegel Kopitarjev učenec Miklošič 1. 1849. Sanjal je o slovanski osrednji akademiji na Dunaju, ki naj bi bila središče vseli drugih, tudi ruskih, hotel je izdati slovansko enciklopedijo i n ustanoviti osrednji organ za vse Slovane od Moskve do Kotora. Največji pomen pa je imel kot dušni oče Vuka Karadžiča, kot nabiratelja in izdavatelja narodnih pesmi, kot gramatika in leksikografa; kot tak je oče novosrbskega pismenega jezika in pravopisa (M. Murko).
Za Slovence je pa njegov pomen ta, da je povzročil ustanovitev stolico za slovenski jezik v Gradcu (samo posredno) in v Ljubljani, stolice za slavistiko na Dunaju; dalje, da je razširil slovensko obzorje preko Zoisovega in Vodnikovega, da je postavil temelj proučevanja slovenskega jezika in tako po Metelku jezikovno vzgojil celo vrsto pisateljev (tudi večino Oebeli-čarjev), da je vzgojil Slovencem in Slovanom učenjaka slavista Miklošiča,
in da je bil v dunajskih letih tudi, pač samo v formalnem oziru, učitelj Prešernov.
U r b a n J a r 11 i k se je rodil dne 11. maja 1. 1784. pri Nadižarju 11a Potoku pri Št Štefanu v Ziljski dolini, 1. 1795. je vstopil v celovško gimnazijo, potem v semenišče. L. 1800. je prišel v Gaj niče za kaplana, potem v Podkrnos, 1. 1811. je postal mestni kaplan v Celovcu, 1. 1818. župnik v Šmihelu, 1. 1827. pa v Blatnem gradu nad Vrbskim jezerom, kjer je umrl dne 11. junija 1. 1844.
Prva doba njegovega delovanja (do 1. 1811.) je bila pesniška. V poeziji je učenec sodobnega nemškega pesništva, prevajal je Schillerja kakor tudi druge sodobnike, Fellingerja, Ermina, zajemal pa jo tudi iz starejših pisateljev, tako iz Lichtwerja(l7l9—1783). V svojih preprostih izvirnih pesmih izraža svojo ljubezen do rodne zemlje in svoje narodno navdušenje. Njegove pesmi spadajo med boljše one dobe, čepi‘av stalne vrednosti nimajo. Potem ko je prišel v Celovec, ni več pesnil, ampak se je posvetil ljudski izobrazbi in znanosti, izdajal pa je v svojih spisih tudi še zdaj pesmi in prevode iz prejšnje dobe. Večina njegovih pesmi pa je ostala v rokopisu. L. 1814. je izdal „Zber lepili ukov za slovensko mladino“, 1. 1817. „Sadjerejo“. Največ pa se je pečal v poznejši dobi z jezikoslovjem in zgodovino. Sodeloval je pri koroških zgodovinskih glasilih, ki so nastala pod vplivom romantike. Kot jezikoslovec je kakor Kopitar polagal največo važnost na narodno govorico, ki jo je proučeval in ji dal pravico tudi v svojih spisih. Po Kopitarju in Dobrovskem je študiral tudi staroslovenski jezik: sad tega dela je knjiga „Versuch eines Etymologikons der sloveni sehen Mundart in Innerösterreich“ (1832). Proučeval je tudi tujke v slovenščini in iz njegovega peresa je prvi slovenski (v ilirskem jeziku spisani) dialektološki spis „Obraz slovenskega narečja u Koruškoj“, ki je izšel v prvi knjigi Vrazovega časopisa „Kolo“ (1842). Kot zgodovinar pa je posegal nazaj v najstarejše čase. Najvažnejši spis v tem oziru je „Andeutungen über Kärntens Germanisie-rung“, v katerem je na podstavi krajevnih imen določil bivše slovensko ozemlje in razložil vzroke ponemčenju. Skušal pa je tudi v svojem narodnem navdušenju tolmačiti rimske napise po slovensko. Odlomek latinskega napisa na vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju 11. pr. je razložil za vprašanje „Ali ima sveto vero“ (sc. vojvoda). Važno pa jo, da nam je ohranil obrazce slovenske in nemške prisege koroških fevdnilcov iz 17. stoletja. Jarnik jih je stavil v 12. in 14. stoletje. Pridobil si je zaslug tudi kot nabiratelj narodnih pesmi in šeg', v čimer je bil učitelj Vseslovanu Matiju Majarju, in je v poznejših letih sodeloval tudi pri ilirskih glasilih, tako pri Vrazovem „Kolu“.
3.	Mlajša slovenska romantika.
Dočim jo starejša generacija slovenske romantike bila samo pod neposrednim vplivom nemške, zlasti avstrijskonemške romantike, pridejo pri
mlajši slovenski romantiki v poštev tudi že drugačni vplivi. Romantika je bila med tem časom našla pot k drugim Slovanom, pred vsem k Cehom in Poljakom in dobila pri njih izrazito obliko. Starejša naša romantika je imela pred vsem znanstven značaj; tudi pri mlajši najdemo kritičnih, znanstvenih duhov — visoko nadkriljuje vse veliki duh Čopov, vendar pa ima ta rod bolj pesniški značaj. Višek tej dobi in višek vsemu našemu slovstvu je dr. Fr. K s. Prešeren, poleg njega stoji Stanko Vraz. Vendar pa ta rod ni enoten po svojih stremljenjih, deli se v dve struji, kateri zastopa na eni strani graški ilirski, na drugi strani pa ljubljanski slovenski krog.
a)	Ilirizem in Stanko Vraz.
Nove misli so prihajale k nam od severnih bratov, od Čehov, novo navdušenje od vzhodnih sosedov, od lir valov; te nove ideje pa so prišle iz Jene, kamor so hodili v začetku 19. stoletja študirat slovaški protestantovski kandidati bogoslovja. Jonsko vseučilišče je bilo takrat glavni sedež ideali-sfiške filozofije in središče svobodomiselnega narodnega gibanja nemške mladine. Poleg najvažnejšega zastopnika znanstvenega panslavizma Šafa-1'1'ka je študiral tukaj tudi glavni zastopnik poetiškega vseslovanstva Jan Kollar (1793—1852). Dve leti, preden je Kollar (1. L817.) prišel v Jeno, se je tam med dijaki osnovala „Burschenschaft1', ki se je s pretirano ljubeznijo oklepala domovino „Vsenemške“, ki je posnemala v noši in šegi „staro Germane“, sovražila tirane, ki so ljudstvu pridržali pravice, obljubljene v francoskih vojskah, in si ustvarila neki ideal domovine, „mater Germani jo“. Isto jesen, ko je prišel Kollar v Jeno, je doseglo to „bur-ševstvo“ svoj višek pri wartburški slavnosti (Wartburgfest, 18./X. 1817).
V	Jeni se je seznanil Kollar z romantiškimi ljubljenci, Ilerderjem, Goethejem, Ossianom, Rousseaujem, z Minnesänger ji, Stürmer ji in Drängerji, s pesniki „Gottinškega loga“, s Petrarkom, Tassom in Dantejem; tu je prevzel od burševstva, ki jo smatralo za sramoto, ako jo bil kdo samo Prus ali Švab in ne Nemce, idejo vseslovanstva; tu si je ustvaril po zgledu Gor-manije ideal „matere Slavo“, ki jo opeva v svojem ciklu sonetov „Slavy Dcera“ (1824). Svoje ideje o vscslovanstvu je potem razložil v knjigi „Über die slavisclio Wechselseitigkeit zwischen den verschiedenen Stämmen und Mundarten der slavischen Nation“ (Pesta, 1837), kjer poudarja, da naj vsak jezik iz sorodnega jezika dobi novih moči. On ne zahteva politične skupnosti, tudi ne nanovo ustvarjenega skupnega jezika, ampak to, da naj vsak omikani Slovan zna štiri glavne jezike, ruski, ilirski, poljski in češkoslovaški. Slovanski učenjaki pa naj poznajo poleg tega tudi slovstvo vseh slovanskih narodov in tudi jezik sorodnih plemen, Lotvinov, Litvancev, Kurov, Vlahov, Albancev, Grkov itd. S r e d s t v a za vzajemnost pa naj bi bile knjigarne, zamenjava knjig med pisatelji, stolice za slovanske jezike,
časopisi, pisani v vseli slovanskih jezikih, javne in zasebne knjižnice s slovnicami, slovarji vseh slovanskih jezikov, izilavanje narodnih pesmi in prislovic, odstranjenje tujk in enoten pravopis za vse Slovane, ali vsaj za vse one, ki imajo ista pismena, latinico ali cirilico (Murko).
Z velikanskim navdušenjem so skoro pri vseh zapadnih Slovanih sprejeli tc misli, najbolj navdušeno pri Hrvatih in pri delu Slovencev. Pri Hrvatih se je začel okrog 1. 1830. odločen odpor proti stremljenju šovini-stiških Madjarov, da bi podjarmili in pomadjarili vso Hrvaško. Iz tega odpora in iz ideje slovanske vzajemnosti, ki so jo dobili Hrvatje od Kollarja, je vzrastel „ilirizem“, stremljenje združiti vse Jugoslovane, ali vsaj vse Hrvate in Slovence, v en narod z enim pismenim jezikom.
To gibanje je izšlo, kakor vsako podobno, iz mladine. Začetnik pri Hrvatih mu je bil mladi Ljudevit Gaj (1809—1872), po rodu Kajkavec. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in v Pošti. V Gradcu in na Dunaju se je seznanil z romantiko, v Pešti pa z Janom Kollarjem in z njegovimi mislimi o vseslovanstvu. V Budimu je izdal potem 1. 1830. hrvaško in nemško knjižico „Kratka osnova h o r v a tsko-s 1 avenskega pravopisanja“, v kateri je predlagal, da naj se uvede češki pravopis pri vseh Jugoslovanih, ki pišejo z latinico — dozdaj so Hrvatje č n. pr. pisali na štiri načine: c, ch, cs, teh — s to knjižico pa je seznanil hrvaško mladino tudi s Kollär-jevimi mislimi o slovanstvu. Ko se je 1. 1831. Gaj povrnil na Hrvaško, je tudi ustno širil Kollärjeve ideje in seznanjal svoje rojake z učenostjo Kollärjevo in s „čudesi“ divne njegove pesnitve „Slavy Dcera“. „V borbi z Madjari in v nevarnosti pred mogočno nemško kulturo so iskali mladi Hrvatje pomoči pri velikem slovanskem rodu“ (Horvat). Narodna zavest se je zbudila in skoro ves hrvaški narod s plemstvom vred se je postavil madjarizaciji v bran, grof Janko Draškovič je izdal (1832) v Karlovcu „Disertacijo iliti razgovor“, kjer zahteva, da hrvatski poslanci v Požunu branijo narodna prava. Gaj je začel 1. 1835. izdajati politične „Novine Ilorvatske“ in literarno prilogo „Danica Ilorvatska, Slavonska i Dalmatinska“ z devizo: „Narod bez narodnosti — tijelo je bez kosti“. Iz začetka je vladal tudi tu še stari madjarski pravopis in kajkavsko narečje. L. 183G. pa se jo prekrstil list v „Narodne ilirske novine“, priloga pa v „Danico ilirsko“. Jezik je zdaj štokavski, pravopis pa češki. Istega leta (1836) se je tudi z Babukičevo slovnico položil temelj novemu „ilirskemu“ pismenemu jeziku. Cela vrsta pesnikov se zdaj oglaša v „Danici“, največja med njimi sta Ivan Mažuranič in Slovenec Stanko Vraz.
Narodno navdušenje „Ilirov“ je potegnilo za seboj tudi duhove po Slovenskem, zlasti pa na Štajerskem, kjer je bilo tudi že pred letom 1830. med Muro in Dravo živahno narodno gibanje. „Ilirske“ ideje so začele dobivati tal na Slovenskem zlasti vsled prizadevanja mlade družbe dijakov in bogoslovcev, ki so se zbirali v Gradcu od 1. 1830. do 1. 1838. L. 1823.
se ;je bila tu obnovila stolica za slovenski jezik na liceju in Primičev naslednik, Koloman Kvas, je zopet poučeval slovenske bogoslovce v slovenskem jeziku (po Danjkovi slovnici). Živahnejše pa je postalo življenje po 1830.1., potem ko so prišli tja Miklošič, Stanko Vraz in Davorin Trstenjak. Poleg njih pa je študirala tu še cela vrsta navdušenih slovenskih dijakov in duhovnikov. Navdušenje, ki so ga videli pri Čehih, je vplivalo tudi na ta mladi krog; učili so se slovanskih jezikov in literatur; češki romantiki Öelakovsky (nar. pesmi!), Hanka (Kraljedvorski rokopis!), Kollar so jim bili ljubi znanci; zlasti „Slavy Dcera“, ki so jo prebirali v originalu, jih je navduševala za „mater Slavo“, tako da so se prijatelji med seboj imenovali „sinovi Slave“. Poljsko slovstvo so posredovali poljski emigranti z Ruskega, ki so prišli v večjem številu tudi v Gradec. Najbolj se je temu krogu priljubil Mickiewicz, pa tudi poljsko narodno pesništvo. Prebirali pa so Vraz, Trstenjak in Soklič tudi Shakespeare j a, Byrona in Lamartina. To niso bili več samo znanstveni in teoretiški vplivi, ampak živi pesniški, kaj čuda torej, da je ta graški rod pesniški, tako da so celo poznejši znanstveniki, kakor n. pr. Miklošič in Trstenjak, zlagali pesmi, kakor jih je pri Cehih — ŠafaHk. Stanko Vraz je v tem času pesnil v slovenskem jeziku, čeprav v vzhodnoštajerskem narečju, ki so ga v Ljubljani imeli za polhrvaško. Med tem časom je dobil (1830) v Zagrebu ilirizem določno obliko, kmalu nato pa je izšel Kollärjev spis o vzajemnosti. Uspeli tega je bil, da so je mladi graški rod vedno bolj nagibal k ilirizmu. Mlade ljudi je navdušila misel, da bi se mogel ustvariti en močen jugoslovanski narod, ki bi se potem uspešno boril proti vsem svojim sovražnikom. Uirstvo pa je vplivalo tudi drugod, s tako močjo pa nikjer ne kot pri graški mladini, ki jo bila doma v bližini Hrvaške. To jo odločilo, da jo postal S ti a n k o V r a z ilirski pesnik in da je „popustil steze slovenskega Parnasa“. Miklošiča pa je peljala pot na Dunaj, kjer je postal mladi roma ni,iški pesnik, ki si pa je bil tudi v jezikoslovju sezidal trden temelj, v Kopitarjevi šoli prvi slovanski jezikoslovce v 1!). stoletju s svetovno slavo. Drugi pa, ki so spadali v ta krog (Trstenjak, Muršec in drugi), so ostali večinoma na Slovenskem in ostali tudi Slovenci, čeprav so si dopisovali prav radi v slovensko-hrvaški mešanici. Po Vrazovem odhodu v Zagreb (1838) je ilirska ideja pri nas propadla; vendar pa je izvršila veliko delo: utrdila je slovensko narodno zavest na Štajerskem in Koroškem.
Glavni zastopnik ilirizma pri Slovencih je Stanko Vraz. Rodil se je 1. 1810. (30./VI.) v Cerovcu v ljutomerskem okraju. V Mariboru je vstopil v gimnazijo 1.1824.; v šesti šoli so je seznanil z Miklošičem, s katerim je šel istočasno (1. 1830.) v Gradec. Vraz je tu najprej študiral filozofijo (bivši licej) in pravoslovje, ki ga pa nikdar ni dovršil. Še preden je prišel v Gradec, se je učil slovanskih in „evropskih“ jezikov in se bavil s pesništvom (seveda slovenskim), še bolj pa v Gradcu. Posebno češko
in poljsko slovstvo je vplivalo nanj. Kollärjeve sonete iz „Slavy Dcera“ je poskušal prevajati; zlagal je v slovenskem jeziku sonete po Mickiewicze-vem vzoru in pesmi po zgledu poljskih krakovjakov, ki se pozna njih vpliv tudi v poznejših hrvaških djulabijali. Mitološki aparat: Lada, Vile itd., sentimentalne tožbe o izgubljeni slavni slovanski preteklosti, kažejo na Kollärjev vpliv. Poleg tega pa se je učil največ pri prijatelju Prešernu.
Z veliko vnemo je nabiral slovenske narodne pesmi in je v ta namen prepotoval Koroško, Kranjsko, Štajersko in slovensko Ogrsko. Dobival pa je gradiva tudi od drugih nabiravcev, tako od svojih graških tovarišev, od (Urbana Jarnika, Smoleta, Koritka in od Matija Maj ar j a, ki ga je tudi spremljal na popotovanju po Koroškem. Te narodne pesmi je potem izdal v svoji zbirki „Narodne pčsni ilirske“ v Zagrebu 1. 1839.
Ko je 1. 1834. v Ljubljani prenehala „Öbelica“, je hotel Vraz z Miklošičem in Trstenjakom osnovati enak almanah „Metuljček“ v ilirskem pravopisu in v vzhodnoštajerskem narečju (1837). Iz Vrazove prve pesniške dobe, ko je pesnil še slovensko, se je ohranilo prav malo, med drugim oda na nadvojvoda Ivana, ki je bila posebej natisnjena 1. 1839. Večino spisov, kar jih je imel od 1. 1832. — 183(i., je izgubil na svojem popotovanju po Štajerskem 1. 1837. Upal je, da se pridruži „Metuljčku“ tudi Prešeren, in v tej nadi se mu je zdelo možno, „da more slovensko slovstvo še dalje životariti“. To se ni zgodilo in proti koncu 1. 1838. se je za stalno preselil v Zagreb in se pridružil Ilirom, pri katerih je bilo več življenja kot tostran Gorjancev. Tam je izdajal potem v „ilirskem“ jeziku svoje poezije. Leta 1840. so izšle „Dju-labije“, 1841 „Glasi iz dubrave žerovinske“, 1845 „Vjenac soneta“ in „Gusle i tambura“. Kot urednik „Kola“ (1842 — 1847), pri katerem so sodelovali tudi nekateri Slovenci, med drugimi Jarnik in Majar, in kot tajnik 1. 1842. ustanovljene „Matice Ilirske“ je bil središče literarnega gibanja v Zagrebu. Umrl jo za jetiko 1. 1851. (24. maja).
„Djulabije“ in „Vjenac soneta“ spadajo med najboljšo ljubavno poezijo hrvaškega slovstva. Vraz je — po Prešernovem zgledu — prvi uvedel v hrvaško poezijo balade, romance in satiro („Komarovi i obadovi“, izšli po pesnikovi smrti). Vsebina njegovim poezijam je ljubezen do dekleta in do domovine, slovenske in hrvaške. V svojih poezijah kakor v vsem svojem literarnem delu, kot nabiratelj narodnih pesmi in kot urednik je bil Vraz popoln romantik. V svojih poezijah se je naslanjal na narodno pesem slovensko, hrvaško, češko in poljsko, in na Prešerna; učil se je pri ruskih, čeških, poljskih romantikih, pa tudi pri Angležih. Prevajal je iz ruskega Homjakova, dazvkova, Lermontova, Puškina in druge, iz poljskega zlasti Mickiewicza, iz češkega „Kraljedvorski rokopis“ in Erbena, iz angleškega Byrona, Thom. Moorea i.dr. — Z narodno poezijo je hotel utrditi, čisto po romantiško, narodnost in v njej je hotel najti obrambe proti tujstvu. Njegovo zbrane spise „Djela“ je izdala po njegovi smrti „Matica Ilirska“ v štirih zvezkih
od 1. 1863 —1868., ki jim je sledil pozneje še peti (1877). „Izabrane pjesme Stanka Vraza“ pa je izdal pri „Matici Hrvat,ski“ 1. 1880. Markovič.
Za nas je Vraz največjega pomena kot nabiratelj in izdavatelj narodnega blaga. Ostavil ga je po svoji smrti še 21 zvezkov, ki jih je hranila do 1. 1868. vVrazovi ostalini „Matica Ilirska“, a jih potem podarila „Slovenski Matici“. Zdaj uporablja to dragoceno ostalino prof. K. Štrekelj v svoji klasični izdaji slovenskih narodnih pesmi.
b)	„Čbelica“ in Prešeren. — Slomšek.
Neskončno večjega pomena kot graški „ilirizem“ je za naše slovstvo gibanje v Ljubljani, ki sta mu stala na čelu Prešeren in Cop. Približno istočasno je tiho in pohlevno izvrševal Slomšek na Koroškem in Štajerskem važno in plodonosno kulturno delo, vzgojo duhovščine in ljudstva k narodnemu delu in k narodni zavesti.
V	Ljubljani se je začelo slovstveno delo že nekoliko pred letom 1830. Z novim letom 1825. so nameravali Jan. Cigler, Ign. Holzapfel (oba poznejša Cbeličarja) in Ks. pl. Andrioli pričeti z izdajo tednika „Slavinja“, toda namera se jim ni posrečila, ker vlada izdaje ni dovolila. Slovenski pisatelji so se morali zopet zadovoljiti z nemško pisanim „Illyrisches .Blatt“. A dolgo to ni trajalo.
„Obelica“ iu abeccdni prepir.1
Leta 1827. se je povrnil v Ljubljano Matija Öop, leta 1828. Fr. Ks. Prešeren. Ta dva največja slovenska duha svojega časa nista mogla mirovati, osnovala sta „Krajnsko Cbelico“, ki je prvič izletela na pomlad I. 1830. Priprave so bile gotove že 1. 1820. Urednik in izdavatelj ji je bil Miha Kastelic, uradnik licejske knjižnice v Ljubljani (1796 —1868). Glavni Obeličarji pa so bili poleg Prešerna dr. Jakob Zupan (profesor bogoslovja v Ljubljani, rojen 1785 na Prevojah, 1735 iz Ljubljane pregnan, umrl v Celovcu 1852), Blaž Potočnik (rojen 1799 v Struževem pri Kranju, umrl kot župnik v Št. Vidu nad Ljubljano 1. 1877.), .Janez Cigler (rojen 1792 v Vodmatu pri Ljubljani, umrl 1. 1869. kot župnik v Višnji gori), Andrej Smole (trgovec in nabiratelj narodnih pesmi, rojen v Ljubljani 1. 1800, umrl ]. 1840. v Ljubljani). Duša podjetju pa sta bila Cop in Prešeren; Prešernove poezije dajejo almanahu njegovo važnost, Cop pa je kot cenzor branil podjetje proti intrigam nasprotnikov, ki so hoteli „Cbelico“ uničiti, in se je s posebno ljubezni jo zanimal za razvoj podjetja. Precej začetka so bile sitnosti. Ljubljanski gubernij je smatral „Cbelico“ za periodiški časopis in ne za knjigo in je moral rokopis na Dunaj k glavnemu cenzorju Kopitarju. Cop mu je zato pisal, da naj pošlje rokopis „Cbelice“ čim preje po sprejemu nazaj, da se v Ljubljani ne ohladi veselje za stvar. Nikar naj se ne zapreči
1 Glej o tem najbolje Zigonovo razpravo v Z. Sl. M. V.
rojenje „Čbolici“, ki je prav nedolžna stvar, že zato ne, da izide po dolgem času zopet kaj posvetnega v našem jeziku. Treba jo jo smatrati za začetek, sčasoma utegne biti boljša (Čop Kopitarju 21. januarja 1830).
„Čbelica“ je bila namenjena izobražonstvu, ne za preprosto ljudstvo, no za kmeta, čop in Prešeren sta hotela opozoriti slovenske, nemško vzgojene izobražence na slovenski jezik, hotela sta zbuditi zanimanje omikanih krogov za napredek slovenščine in slovenske poezije — gramatiški napredek še ni vse — le na ta način bi bilo mogoče povzdigniti slovenski jezik in slovensko slovstvo. Poezija pa, ki sta jo hotela Čop in Prešeren podajati Slovencem, je bila odločno roma n tiško-umetn a. Kopitar, filolog in protektor srbskih narodnih pesmi, s tem stremljenjem ni bil zadovoljen, hotel je, da naj bi „čbeličarji“ pred vsem in brezpogojno posnemali srbsko narodno poezijo, čop pa odločno brani svoje nazore in Prešernove pesmi (v 1. zvezku „Čbelice“), ki Kopitarju posebno niso bile všeč. Pesem „Slovo od mladosti“, pravi čop, je pač nekaj čisto drugega ko srbska pesem, a ton umetne oktave (elegijski ton) jo v njej dobro zadet. Kmet te pesmi pač ne ho razumel, pa tudi treba ni, saj tudi nemški kmet no bi razumel Goethejevih oktav v „Zueignung“. „Povodni mož“ sicer nima oblike pesmi o kraljeviču Marku, a če Kopitarju ni ugajal, jo moral biti hudo slabe volje. Pa tudi principielno se izrazi čop proti posnemanju narodne poezije: Narodna poezija, ako je dobra, gotovo ugaja tudi izobraženemu občinstvu, umetna poezija pa je kmetu
—	večinoma — tuja. Neposredno posnemanje narodnih pesmi ni priporočljivo, narodna pesem je neprisiljen plod narave, nekaj, kar nastane nehote in nevede; ako bi pa hotel kdo hote in zavedno reproducirati narodno pesem, bi težko nastalo kaj neprisiljenega, gotovo pa kaj prisiljenega in afektiranega (čop Kopitarju 16. maja 1830). Sploh pa je slovstvo, ki je v prvi vrsti namenjeno za kmeta, revna stvar (čop Šafafiku 24. junija 1831).
Nasproti Kopitarju se torej poteguje Čop za pravico individualnosti v poeziji. „Za kmeta“, pravi Čop, „ni druge poezije kot ona, ki jo sam pesni, narodna poezija“, če jo dobra, ugaja seveda tudi izobražencu, zakaj narodna pesem jo prava pesem za splošnost, ki jo vsakdo lahko poje iz s v o j e duše za vsakega. Kvečjemu stan in poklic pesnikov sme odmevati iz nje, individualni h čustev ne sme imeti, sicer si je narod ne prisvoji, in pesem narodnega pevca ne postano — narodna pesem. Ako tem zahtevam splošnosti odgovarja pesem umetnega pesnika, lahko postane „narodna“, tako Gregorčičeva „Kože je na vrtu plela“ in Prešernova „Luna sije“, a vsa individualnost pesnikova se v tem okvirju no more izživeti, ampak samo v toliko v kolikor se ta individualnost sklada z „dušo“ narodovo. Individualnosti pa do takrat v naši poeziji ni bilo, troha je bilo torej priboriti pravico pesnikovi individualnosti. Oseh n o s t svojo pa, svoje življenske nazore, svoje življenje, s v o j o ljubezen in svoj gnev, svoj o veselje in s v o j o žalost, pa more izraziti pesnik popolnoma lo v svoje m t o n u , ne v tonu k. g.	3
narodne pesmi in ne v tonu kakega drugega pesnika. Z individualnostjo, osebnostjo v tonu je torej tudi individualnost vsebino v najtesnejši zvezi. Oop je torej s „Cbelico“ hotel osvoboditi individualnost pesnikovo v tonu in vsebini, hotel je ustvariti Slovencem umetno pesništvo.
Ko jev začetku maja 1830 prvič izletela „Kranjska Öbelica“ v 600 izvodili, so jo sprejeli s prav živahnim zanimanjem oni sloji, ki jim je bila namenjena, slovenski izobraženci. Kupovali so jo dijaki, uradniki, izobraženi meščani in tudi duhovniki. V teku enega tedna so jih je prodalo par sto in že 1.1834. je bilo treba druge izdaje. Zlasti Prešernovi prispevki so zelo ugajali, ne samo oktave („Slovo od mladosti“), ampak tudi prevod Biirger-jeve „Lenore“ in „Povodni mož“. Z največjim veseljem pa je „Cbelico“ pozdravila mladina, kar nam bo pač razumljivo, ako pomislimo, da je bila edina originalna „lepa“ knjiga v slovenskem slovstvu do tedaj Vodnikova zbirka „Pesmi za pokušino“.
A zadovoljnost ni bila splošna. Proti „novi struji“ Obeličarjev, posebno proti Prešernu, so se oglašali glasovi novolje, in sicer od „janzenistiškega“1 dela duhovščine, ki ji je bil na čelu P a v š olc, revizor za knjige pri ljubljanskem guberniju, profesor filozofije, sicer pa najbolj bomiran „janzenist“
—	tesnosrčnež (Prešeren Čelalcovskemu 29. aprila 1833). Kakor se je bilo pod absolutistiškim Metternichovim režimom izcimilo ozkosrčno vohunstvo, ki je za najmanjšim gibanjem mladine, za najnedolžnejšim narodnim navdušenjem izvohalo državi nevarno deinagoštvo, tako sc je izcimila pod istim vplivom skrajna nezaupnost proti literaturi; vsako navdušenje je bilo sumljivo, vsaka ljubezenska poezija pregreha, ki ji je treba zapreti pot v javnost. Tako so tudi ljubljanski „janzenisti“ zabavljali proti „pohotni in grdi“ Prešernovi poeziji	(„Povodni mož“,	„Lenora“!!) — ne javno	v	kritiki,
ampak za hrbtom.	Odgovoril jim je	Prešeren v drugem	zvezku	„Öbelice“
(izšla v začetku junija 1831) s svojo „Novo pisarijo“. Pavšelcu, ki mu jo bilo petje o ljubezni „reč pohujšljiva in zapeljiva“, ker bi pile iz njega Kranjice strupa, „ljubezni sladke, ki srce zapelje“, velja prav posebej Prešernov precej robati odgovor:
„Zares hi škoda lilo, zdaj «1 nedelje
do druge, kol krat se sreC jim (sc. Kranjioam) vname,
in šega je, kdor pride pred, pred melje.“
Pavšek seveda ni bil vasel komplimentov, ki jih je dobil v tej satiri, in je kuhal jezo, a tudi Kopitar ni bil zadovoljen s Prešernovimi poezijami in s „Čbelico“. („De nas Kopitar morebiti še bolj, ko zaslužimo zaničuje,“ piše Prešeren 14. marca 1833 Celakovskomu, „vemo iz njegovih pisem Čopu pisanih“), zato mu jo hotel Prešeren v ITT. zvezku „Öbelice“ pokloniti sonet o „kopitnem	možu“; o drugih	stvareh naj govori,	umetnost	pa naj
1	O janzenistih in	jožefincili glej vet v	Z. Sl. AI. IX. 9. nasl.!
pusti pri miru. Na Čopovo prigovarjanje pa ga je nazadnje umaknil in odločilna bitka se jo odložila — za eno leto. Vnela se je — ob črka h.
Že 1. 1832. je dregal Prešeren Čopa, naj vendar poseže v abecedni prepir, ki sta ga bila pričela 1. 1831. Jak. Zupan (proti metelčici) in Burger (zanjo) v„Carintliiji“.Izdal je v„Čbelici III.“tudi znani sonet o„kaši“, kjer imenuje abecedno pravdo — pravdo o oslovski senci. I )a s tem Metelkovci niso bili zadovoljni, je umljivo. Kar pa pride v začetku 1. 1833. s Češkega v Ljubljano Čelakovskega ocena „Krajnske č belice“, izšla v „Časopisu Češkega Muzeja“ koncem 1. 1832. čop, ki se je sam že dolgo časa pripravljal, da spiše oceno „Krajnske Cbelice“, prevede torej Čelakovskega spis v nemščino in ga priobči v „Illyr. BL“ (febr. 1833) s svojimi opazkami, v katerih je hotel pokazati stališče, s katerega jo treba presojati „Čbelico“. Važen je bil spis v dvojnem oziru: Prvič se je tu pokazal slovenski javnosti kulturni pomen „Krajnske Čbelico“ in pomen pesnika Prešerna, potem pa se je dotaknil Čelakovski ob sonetu o kaši tudi črkarske pravde, pohvalil je Prešernovo sodbo o tem prepiru in dodal ob enem nasvet, da naj Slovenci sprejmejo češki pravopis; v opombah je potem tudi Čop nekoliko posegel v to pravdo.
Ne eno, no drugo ni bilo všeč Metelkovcem, ki so bili po večini tudi pristaši Pavšekovega naziranja v poeziji. Prvo, pohvalo Prešerna kot pesnika, so šo pogoltnili — za javnost, na drugo, na odklonitev metelčicc, pa so odgovorili v članku „Krainische Literatur, Krajnska Čbelica“. Ko je nato odgovoril Čop s svojo razpravo „Slowenischer ABC-Krieg“, stvar ni bila nič boljša. Metelkovci so smatrali napad na metelčico za napad na duhovščino (ker so bili Metelkovci duhovniki), čeprav je bila večina duhovnikov na Čopovi strani (čop Kopitarju 2. maja 1833), in so mu grobo in nestvarno odgovorili s spisom „Erwiederung (sie!) auf den Artikel: Slow. ABC-Krieg“. Čopu ni bilo težko odgovoriti. Odgovoril je z mirnim in stvarnim člankom: „Slow. ABC-Krieg Nr. 2“. Metelkovci so niso več upali ugovarjati Čopu, kar pa pride Kopitar s svojini pamfletom „Ein Wort über den Laibacher ABC-Streit“, v katerem je metal z blatom po Čopu in Prešernu in končal z distihom:
Hoc seio pro certo: quoties cum stercoie certo, aut vineo aut vincor, semper cgo maculor.
Odgovor na to je Čopov „Slowon. ABC-Krieg Nr. 3“ in Prešernovi „Literarische Scherze in Aug. W. v. Schlegel’s Manier von Doktor-Dichter Preihern“. Metelčica je bila vladno odpravljena iz šol (Čop Šafariku 2(>. februarja 1834). Čop je zmagal.
Javno so je bil torej, izhajajo od Prešernovega soneta in od Celakov-skoga kritike, boj — za črke; a za tem lo samo še n a v i d e z n o abderitskiin bojem je tičalo nekaj čisto drugega, važnejšega. Abecedni boj je bil boj dveh i d e j n i h s t r u j ; na eni strani jo šlo stari, preživeli, ozkosrčni
3*
generaciji (janzenizirm) za obstanek, na drugi strani pa mladi in čili za premago.
Vzporedno s tem javnim bojem se je bil namreč še drug, zakulisen boj, ki ga je moral izbojevati tudi Čop z istimi nasprotniki: boj za IV. zvezek „( 'belice“. .Tanzen i stiski del duhovščino ni mogel prenesti čelakovskega hvale „(.'belico/' in Prešerna ; izvajanja Čopova o stališču, s katerega je treba presojati „Öbelico“, so ti janzenisti prezirali, za obsodbo metelčice pa so so hoteli maščevati. Ker pa javno tega niso zmogli, so začeli intrigirati proti Čopu in Prešernu. Od ljudi, ki so po Čopovi sodbi (Cop Oelakovskemu 14. marca 1833) smatrali za nepotrebno vsako pisateljevanje, ki ni za kmeti šk e potrebe, vso ljubavno poezijo pa za pregrešno, se ni moglo pričakovati kaj boljšega.
Hoteli so na vsak način preprečiti nadaljnje rojenje „Öbelice“. Iver pa je (Jop izvedel te namere, jo hotel rešiti „öbelico“ na ta način, da bi so pokazal kot cenzor zelo strog, in je dal iztrgati iz rokopisa narodne pesmi iz Smoletove zbirko, kar pa Prešernu ni bilo všeč (Prešeren Čelakovskemu 14. marca 1833). Ä to mu ni pomagalo nič. Žc jo dal gubernij „Öbelici“ svoj „imprimatur“, kar se vzdigne Pavšek in kot revizor knjig poroča na gubernij, da so nahaja v Prešernovih pesmih še zmiraj mnogo nravnosti nevarnih mest, ki jih je Öop očividno prezrl. (V IV. zvezku „Öbelice“ so tiskane sledečo Prešernovo posmi: „Glosa“, „Soneti nesreče“, „Romanca od dohtarja“, „Romanca od učenca“, „Strunam“ in „Gazele“.) Sploh pa, jo poročal dalje, je fantazija Prešernova moralno pokvarjena, ker kljub dobrohotnemu opominu dunajskega cenzorja ( Kopitarja, radi „Nove pisarije“) no mara odnehati od svojega priljubljenega predmeta — kvantanja (Sauglockenläuten). Poleg toga pa so je zgražal zlasti nad prevodom Bürger j eve balade „Dor Abt und dor Kaiser“, o kateri jo bil öop, da bi se izognil sitnostim, guberniju že poročal, da je ta šala iz zbirke angleškega škofa Percyja „Reliqucs of ancient english poetry“ (King John and the abbot of Canter-bury), da jo je prevedel že goriški duhovnik Val. Stanič in da ta šala naši duhovščini prav nič no bo vzela ugleda. A nič ni pomagalo, Pavšek jo zahteval, sklicevaje sc na pogubni vpliv Voltairejeve satire, naj se ta pesom zatre. Pregovoril je šo škofa Al. Wolfa, da je šel k guberniju protestirat, rekoč mu samo splošno, da hočejo tiskati nekaj proti duhovščini. Pri guberniju šikan niso znali presoditi, ker jo znal samo en svetnik slovensko, in „öbelica“ je šla (IG. aprila 1833) na Dunaj v Kopitarjevo presojo (Prešeren Öolakov-skemu 2it. aprila 1833).
Kopitar je razsodil enako kot Pavšok, napisal jo kar „neverjetno“ cenzurno razsodbo in s tem označil Öopa kot človeka, ki prezira lcatoličanstvo in nravnost. Nad tem poročilom so se zgražali še celo v guberniju in zdaj sta Čop in Prešeren napela vse sile; treba je bilo izkoristiti fco sapo pri guberniju. Prešeren je začel z ozirom na n e m šk i gubernij priobčevati v „lllyr. Bl.“
nemške sonete „Des Sängers Klage“ — proti Kopitarju: (1) Ker ne more ]»ustiti poezije, čeprav mu domača pesom ni prinesla drugega kot sovraštvo, hoče peti v tujem jeziku. (2) Samo slepec more upati, da najde, kdor hoče dobro, srce, ki mu ne bo obračalo vse na slabo stran. Tretji sonet ni izšel, bil je naperjen preveč naravnost proti Kopitarju: Kopitar, zloben škrat, zbira zaklade in ima deklico — slovensko slovstvo — zatvorjeno v zaporu
— cenzure. Ko pa je Kopitar v svoji jezici kmalu potem (G. julija) posegel v abecedno pravdo z grdim napadom na čopa in Prešerna, mu razjezen odgovori Prešeren z — „Literarische Scherze“ (dva napisa in dva soneta, v katerih obsoja grdi način Kopitarjevega bojevanja) in s sonetom o „kopitarju“. čop pa je vložil še enkrat „Cbelico“, kakršna jo bila in je dosegel dovoljenje za tisk. Tiskala sc je ;— kakor vkljub janzenistom - Metelkovcem
— v več izvodih pesem „Cesar in opat“ — v metelčici. Zmagala sta torej v tem boju za napredek slovenskega slovstva na vsej črti Cop in Prešeren.
„J anzenizem“ pa vsled tega boja še ni bil premagan, še manj pa zatrt. Že naslednje leto Cop ni bil več med živimi. Kastelic je izgubil pogum, ker ni bilo več Copa, da bi se boril proti cenzuri, in „Čbelica“ je kljub Prešernovemu dreganju zaspala. Peti zvezek je izšel šele 18-18. leta.
Po smrti „Čbelice“. — čbeličarji. — Slomšek.
Po smrti „Čbelice“ se je ožji krog Čbcličarjev oklenil Andreja Smoleta, ki se mu je pridružil 1. 1837. še mladi Poljak Emil Koritko. Združeni so mislili na izdajo Smoletove zbirke narodnih pesmi in starejših slovenskih pisateljev, Linharta in Vodnika. Smole je že 1. 1833. nameraval izdati narodne pesmi, Vodnikove in svoje, in siccr v Pragi (radi ljubljanske cenzure), in Prešeren je prosil Čelakovskega za posredovanje. A namera se ni izvršila. Nabiral pa je pesmi še dalje, poslal je gradiva tudi Vrazu za njegove „Ilirske narodne pesmi“, sam pa ni prišel do tega, da bi jih izdal. Ko mu je še Kastelic izgubil ali založil en del njegovega gradiva, je še lik l>red smrtjo (1840) hotel izdati ostalo gradivo v lični mignon-izdaji, a ni več mogel. Tudi Koritko se je precej 1. 1837. lotil nabiranja narodnih pesmi in jih je nabral več zvezkov. Leta 1838. jih jo hotel izdati v Zagrebu v L. Gajovi tiskarni, a Gaj je odklonil, ker se jo bal stopiti v zvezo s političnim kaznjencem. Koritko jo nato prodal svojo zbirko Blazniku v Ljubljani, ki jo je po Koritkovi smrti (1839) izdal v pelih zvezkih (183!) — 1844) kot „Slovenske pesmi krajnskega naroda“. Uredila sta jo Miha Kastelic in Juri Kosmač. — Na izdajo Linhartovih komedij je mislil že 1. 1833. Prešeren s Kastelcem, in sicer že za 1. 1834., a hudi boj s cenzuro, ki se je vnel I. 1833., je to preprečil. Ravnotako se je Kastelic 1. 1833. že dve leti pripravljal, da izda Vodnikove pesmi, a okleval je in se obotavljal, da ni bilo iz tega nič. Tedaj pa se je lotil (1. 1840.) Smole dela. Najprej je izdal
Vodnika — Pavšek je odstrigel „Ilirijo oživljeno“ in hotel odstriči še „Anacreontica“, „kor je bil pesnik — duhovnik, in jih kesneje sam ni več odobraval“ — potem Linhartovega „Matička“ in svoj prevod Garrickovega „The Guardian“ („Varli“). Vse 1. 1840. Hotel pa je izdati še Linhartovo „Zupanovo Micko“, svoj prevod po Allinghanu, „Norenje sreče“ in pa Malavašičev prevod Kotzobuojeve „Brandschatzung“ („Stiska“). Dobil je za to tildi že dovoljenje od cenzure, a prezgodaj jo umrl, da bi bil mogel oskrbeti tudi izdajo. (Gl. dr. Prijatelj, Z. Sl. M. IV. 195/196.)
Poleg ožjega Prešernovega kroga sc moramo dotekuiti tudi nekaterih Cbeličarjev. „Krajnska Cbelica“ razen Prešernovih poezij ni prinesla dosti, kar bi bilo ohranilo vrednost do danes. Smoletove, po Prešernu redigirane narodno pesmi in prevodi drugih slovanskih narodnih pesmi (srbske in češke) so najboljše. Največ pesmi pa sta zložila za „Öbelico“ urednik Kastelic sam (spomina vredna jo „Prijatlam krajnšine“) in Jakob Zupan. Zupanove pesmi so se sprejele najbrže pač samo iz osebno uslužnosti, ker jo bil somišljenik in nasprotnik janzenistov, čeprav nimajo dosti „soli“. Nekatere pesmi Blaža Potočnika jo rešil pozabljenja napev, ker so z napevom postale narodne, tako „Pridi Gorenje“, „Ko dan se zaznava“.
Važnejši pa jo Janez Cigler, ne kot pesnik, ampak kot pripovednik. Z njim so začne slovensko pripovedništvo. Leta 18 3 0. jo namreč izdal povest „Sreča v nesreči“, zgodbe pobožnega Franceta Svetina in njegovih sinov, dvojčkov Janeza in Pavla. Vsebina je sledeča: Očeta Svetina prisilijo v vojsko proti Napoleonu, njegova družina se vsled tega razkropi. Pavel gre krave past, Janez učit se pekovstva, mati pa služit. A kljub tej nesreči sc obme nazadnje vse na boljše. Pavel gre v semenišče in postane nazadnje škof blizu Dunaja in vzame k sebi svojo mater, Janez postane po hudi nevarnosti zet bogatega trgovca v Toninim na Francoskem. Hujše je šlo očetu. Najprej so ga ujeli Francozi, potom Španci, nato so ga dobili v roke pomorski roparji in ga prodali v Afriko. Ko je tiu ubežal, ga jo izdal poveljnik ladje, na kateri so je peljal, in ga prodal v Ameriko. Tu ga pa po francoskih vojskah odkupi neki francoski vojvoda, ki mu jo Svetin v španskem jetništvu rešil življenje in prostost, in oče pride v Toulon' ravno prav k poroki svojega sina Janeza, pri katerem ostane. — Karakteristika jo enolična, dejanje mnogo odvisno od slučajev, a Cigler je znal pogoditi okus kmetiških bravcev, ki so knjigo z veseljem prebirali. Čeprav knjiga nima estetske vrednosti, ima vendar to zaslugo, da jo vsaj enkrat podala kmetiškemu ljudstvu — leposlovnega borila. Cigler jo potom izdal še legendarno povest „Življenje S. Herne“ (1839) in po Levstikovi pohvalni kritiki v „Glasniku“ jo spisal še „Deteljico“ (1863) in po nemškem priredil „Kortonico“ (1866).
*
*	*
Dočirn se je starejša generacija v Ljubljani z vsemi silami upirala napredku, ki sta ga ponujala Slovencem čop in Prešeren, so bile razmere v (Jelovcu drugačne. Urban Jarnik je bil s Prešernom v najboljšem razmerju. Prešeren ga jeza časa svojega bivanja v Celovcu (pomladi 1832) tudi obiskal in mu prigovarjal, da naj svojega pesniškega daru no zakoplje. Tudi v vprašanju radi metelčice (Prešeren jo imenuje v pismih iz Celovca „krevljico“) je bil Jarnik na strani Prešernovi in Čopovi, čeprav bi so je bil poprijel, ako bi sc bila splošno priznala. Enako jo bilo tudi razmerje med Prešernom in Slomšekom prijateljsko. Slomšek se je živo zanimal za Prešernovo poezijo; tako vprašuje v nekem pismu v Ljubljano (5. januarja 1833): Kaj pa kaj Vi možje Krajnske modrice? Ich wünsche bald wieder ein Lied unseres genialen Prešeren zu hören! Prosim ga lepo pozdraviti, pa tudi druge blage Slovence.“
In ravno Anton Martin Slomšek (1800 —1862) je v tem času v Celovcu izvrševal važno kulturno delo. Doma je bil na Slomu pri Ponikvi (rojen dne 26. novembra 1800), študiral je gimnazijo v Celju (1814 do 1819), modroslovje pa v Ljubljani (prvo polletje 1819/1820 sta bila torej s Prešernom sošolca) in v Senju. Potem je vstopil v celovško bogoslovje, ki je bilo tedaj skupno za krško in lavantinsko škofijo. Tu je na prošnjo ravnateljstva učil bogoslovce slovenskega jezika. Še važnejše pa je bilo njegovo vzgojevalno delo, ko jo prišel 1. 1829. v celovško bogoslovnico kot spiritual (do 1. 1838). Tu je bil bogoslovcem navdušen učitelj slovenščine, pa tudi za uradnike je ustanovil slovenski kurz v Aliacljevem stanovanju. Svoje učence je navajal k pisateljevanju, zbiral in pilil njihove sestavke in jih polagoma priobčeval v posebnih knjigah. Obenem jili je opozarjal na slovenske pesnike in pisatelje, na Vodnika, Prešerna, Ravnikarja i. dr., in jih navduševal za pesnikovanje. Vse njegovo delo je bilo namenjeno vzgoji duhovščine in naroda. Oni je veljal njegov pouk v bogoslovju in njegovo duhovno pastirstvo, ko je 1. 1846. postal lavantinski knez in škof, temu in šoli pa njegovo in njegovih učencev pisateljsko delo.
Posebno st; je trudil, da bi dobilo ljudstvo v roko dobrega berila; 1. 1845. je zato že mislil na to, da bi se ustanovilo društvo za izdavanje dobrih knjig, — iz to misli je pozneje nastala „Mohorjeva družba“. Osnoval pa je zato letnik „Drobtinice“ (1846 dalje), ki ga je namenil „učiteljem in učencem, staršem in otrokom v poučenje in kratek čas“. Z „Drobtinicami“ je vzgojil cele rodove koroških in štajerskih Slovencev k narodni zavesti. Okoli „Drobtinic“ je tudi zbiral svoje bivše učence iz bogoslovja (llašnik, Orožen i. dr.) in bodril duhovščino k narodnemu in vzgojevalnemu delu. Po Sloinsekovi vzgoji je postala koroška in štajerska duhovščina glavni boritolj za narodnost in vero ob nemški meji. — Naj lepša in najznamenitejša Slom-šekova pedagoška knjiga pa je „Blaže in Nežica v nedeljski šoli“ (1842), s katero je postal Slovencem nekak slovenski Pestalozzi.
Tudi vse Slomšekovo pesnikovanjo sc mora presojati z vzgojovalnega in ne z estetiškega stališča. S tega stališča so tudi Ahacijova zbirka „Pesni po Koroškem in Štajerskem znane“ (18J53), ki jo je spiritual Slomšek inspiriral, no moro obsojati. Vsled preprostega tona so nekatere Slomšekovo pesmi postale skoro popolnoma „narodno“, tako „Preljubo veselje, oj kje si doma“.
Velikega pomena pa jo zlasti Slomšeltov prozaiški slog, ki jo bil dolgo — še preko Levstikovega „Martina Krpana“ — vzor slovenskim pisateljem in ki ga „Noviška“ slovenščina še dolgo ni mogla doseči. Važno Slomšekovo narodno delo je tudi, da je v lavantinski škofiji združil vse štajerske Slovence (1. 1859). — Ce ne radi svojega pisateljskega dela in radi svojih pesmi, zasluži Slomšek radi svojega vzgojevalnega dela važno mesto v slovenskem slovstvu, ker je iz njive, ki jo je on posejal, vzrastel Janežičev „Slovenski Glasnik“, pri katerem je — zunaj Ljubljane in Kranjske — našlo slovensko slovstvo zavetja za časa reakcijske literarne vlade Blei-weissove.
*
*	*
Po splošni karakteristiki dobe je treba, da sc ozremo na dva največja moža onega časa, na znanstvenika M ati j a C o p a in na pesnika Fran c o t a Prešerna.
Matija čop.
Matija (Jop so je rodil I. 171)7. (2(1. januarja) pri Ovsenku v Žirovnici na Gorenjskem. Oče, Matija, je bil doma iz Koroške Bele in se je priženil k Ovsenku. Imel je štiri sinovi in dve hčeri. Matija jo bil najstarejši. Prvi pouk jo dobival od upokojenega duhovnika «lož. Pogačarja, jeseni 1. 3807. pa ga je peljal oče v Ljubljano, da bi tam hodil v nonnallco. L. 1809., ko so prišli Francozi na Kranjsko, je zbežal domov. Tu ga pa je poučeval potem mladi ljubljanski profesor Janez Kersnik tako uspešno, da je bil Čop odličnjak, ko se je jeseni 1809 vrnil v Ljubljano. Naslednje leto (1810) je prestopil potem na gimnazijo in dovršil v štirih letih šest gimnazijskih razredov (1810—1814), modroslovje pa jo študiral 1. 1814. do 1816. na ljubljanskem liceju. Skoro vseskozi je bil prvi odličnjak in se je naučil poleg slovenščine in nemščine še italijanščine (učitelj mu je bil V. Vodnik), francoščine (francoska okupacija 1809—1813), španskega in angleškega jezika.
Jeseni 1. 181 G. je šel na Dunaj, kjer je dovršil tretje leto filozofije — estetiko. Da je imel devetnajstletni mladenič že tedaj jako trezno in zrelo sodbo o literaturi, kaže njegovo pismo prijatelju ljubljanskemu profesorju Ramovšu (z dne 13.-18. novembra 1816), v katerem govori o gledaliških razmerah na Dunaju, kjer so bile tačas na repertoarju poleg „Kabale und
Liebe“ igre kakor „Faust“, ne Goethejev, ampak Klingemannov, Miillner-jeva igra „Die Schuld“, dalje „Die Räuber auf Maria Kulm“ itd.
Leta 1817. se je vrnil zopet v Ljubljano; stopil je na materino željo v bogoslovje, kjer se je učil hebrejščine in poslušal Fr. Metelka poide v slovenščini. Ker pa ni imel veselja za duhovniški poklic, je 2. decembra 1. 1819. napravil profesorski konkurz in prosil za mesto profesorja za nemški jezik na gimnaziji v Zadru, imenovali so ga pa v Dubrovnik. Ker pa Čop tega mesta ni hotel prevzeti, so mu podelili 7. septembra 1. 1820.
—	bil je v tretjem letu bogoslovec — službo humanitetnega profesorja na Keki s plačo letnih 600 gld.
Kot učitelj je užival Čop vsestransko spoštovanje, dijaki so ga ljubili, tovariši in predstojniki spoštovali; dijake je posebno navajal k temu, da so brali. — Pa tudi za Čopa samega je bilo bivanje na Keki važno. Tu se je dodobra seznanil s hrvaščino, z dubrovniškim slovstvom, z glagolsko in cirilsko pisavo. Mnogo je občeval tudi z angleškim konzulom na Reki John Leardom in se pri tem naučil popolnoma angleščine. Smoletu je dopisoval v teni času angleško („Vatli Englifcli pifein fem rihteg dobil.“ Smole čopu, Z. Sl. M. VI., 175/176.). Profesor B a z i 1 i j K 1 u č e n k o , Malorus, pa je bil bržkone njegov učitelj za poljščino in ruščino.
L. 1822. je vrnil cesar Franc 1. hrvaški kraljevini reški in karlovški okraj, ki sta prej spadala k „Iliriji“ in potem k Avstriji. Ker so pa potem prestavljali vse tamošnje avstrijske uradnike ali v Dalmacijo ali v Istro, je prosil čop za mesto humanitetnega profesorja na II. državni gimnaziji v Lvovu, ki jo je jeseni 1. 1822. dobil. Tu je imel prilike, da sc je seznanil s poljskim in tudi z ruskim jezikom in slovstvom, posebno pa sc mu je priljubila poljščina s svojo bogato, staro literaturo. Od 1825 do 1827 je Čop v Lvovu začasno učil na vseučilišču grški in latinski jezik, poleg tega pa nekaj časa tudi še avstrijsko zgodovino, pomožne zgodovinske vede in angleški jezik.
Čop pa jo tudi v tujini vedno ostal v zvezi z domovino, odkoder ga je v knjižnih in drugih novostih informiral Andrej Smole, ki mu je poročal tudi o svojih popotovanjih in študijah in ga drezal, da naj „krajnsko“ piše. Že v Reko mu piše Smole v svoji ljubljanščini: „Pitajte me, kaj fte vle pozheli, kaj krajnfkega pil’ali.“ V Lvov pa mu poroča, da je dal škof natisniti katekizem, da Jak. Zupan zmiraj obljubuje, da bo kaj pisal, a se mu zdi „slo pro komod“. Potom nadaljuje: „Shtodcntje smeram Kranfke pesem kujejo pa feni sdi ne nezli pravga vkupej no fpravjo. . . mene jezi de so Kranci tak zaspanci... Aj fte she sazheli kej Kranfkiga pii'at.“ (24. februarja 1823.) V drugem pismu (1. avgusta 1824) mu poroča o novih Metelkovih črkah, o Metelkovi slovnici, ki bo kmalu izšla, o ustanovitvi deželnega muzeja in o Zoisovi zapuščini, ki sta jo dobila deloma muzej,
deloma licejska knjižnica. In zopet ga vprašuje: „Al fte she kej Krajnfkiga pifal ]>a sazhel. Sej mende faj no bote koker drug vuzlien vesi zli doji (po-ftavem nafh Supan) se koker en zli er v med Im ki e sakopal veizhen noter jedel jen grisel jen vertal pa nekol nezh od liebe na dal.“ — Kakor da bi slišali Prešernov epigram. — Prijatelji so pričakovali, da l)o Čop že v Lvovu pisal „kransko“, čop pa preko načrtov le ni prišel v tujini do dela.
Sreča za naše slovstvo je bila, da se je (Jop 1. 1827. vrnil kot humani-tetni profesor „poetike“ v Ljubljano. Že naslednjega leta je postal tudi začasni, 1. 1830. stialni bibliotekar na licejski knjižnici, poleg tega pa je učil do 1. 1831. še na gimnaziji. Iz Ljubljane je šel skoro vsako leto na kako znanstveno popotovanje, tako na Dunaj in v Prago (1. 1834.), kjer je spoznal tudi osebno prijatelja Öelalcovskega, in si nabral zelo dragoceno knjižnico (blizu 4000 knjig), ki jo je po njegovi smrti kupil Kastelic, a jo potem razprodal na vse štiri vetrove, največ v inozemstvo. Služba knjižničarja jo bila za „knjigobrska“ Čopa kakor nalašč. Pričel jo precej dvojno delo, nabral je prijateljev slovstva in osnoval s Prešernom, Zupanom in Kastelcem „Krajnsko č belico“, ki jo je branil potem proti raznim njenim nasprotnikom. Urednik je bil Kastelic, ker je bil izmed vse družbe najbolj
—	denaren. Poleg tega pa se je lotil 1. 1829. za Šafafika slovenske bibliografije in slovstvene zgodovine od 1. 1550. do 1830. Dovršil je to nad vse točno in zanesljivo delo v dveh letih in poslal bafafiku rokopis junija 1. 1831. po posredovanju Kopitarjevem v Novi Sad. Kopitar je pisal Safa-fiku o tem delu, da so krasni prispevki; težko, da bi dobil SafaHk tudi od drugod tako temeljito delo. čop pa da je mil recenzent in ima zelo obsežno literarno znanje.
Ker se pa ni vedelo, kdaj bo mogel Šafaffk porabiti te Čopovo „prispevke“ k slovanski slovstveni zgodovini, mu je Kopitar prigovarjal, da izda svojo delo v posebni knjigi. Čop se ni mogel precej odločiti, dne 7. oktobra 1. 1831. še piše Šafaffku, da ne ve, ali se bodo tiskala njegova „Slovenica“ ali ne, dne 13. januarja 1. 1832. pa mu že poroča, da je dobil zanje založnika, ljubljanskega tiskarja in knjigarja pl. Kleinmayrja. Hotel je dodati tudi slovensko hrestomatijo in je upal, da bo delo izšlo okoli binkošti (1832). Ilotel pa jo delo še nekoliko predelati in zato je nameraval iti na Dunaj pogledat „Truberiana“ v dvorni knjižnici. A Čop je imel to slabo lastnost, da je vsako delo le prerad odložil na poznejši čas, prišla je vmes še zamera pri Kopitarju radi metelčice in Čop svojih „Slovenica“ ni izdal nikoli. Kor tudi Šafafik sam ni izdal nameravane „Slovanske slovstveno zgodovine“, je izšlo to Čopovo delo šele po Šafafikovi smrti 1. 1864. v knjigi: P a n 1 .los. Š a f a f i k ’ s Geschichte der s ii d s 1 a v i s c h e n Literatur. I. Slowenisches it n d glagolitisches Schrift't h u m.
Neprecenljivih zaslug za našo slovstvo pa si je pridobil čop, čeprav se kot pisatelj radi zgodnje smrti in svojega odlašanja ni mogel razviti,
kot prijatelj in mentor našega pesnika Fr. Ks. Prešerna, s katerim je bil znan že od šolskih let som.
čop je bil mož obširne svetovne in filozofske izobraženosti,1 pisal in govoril je poleg slovenskega in nemškega še poljski, italijanski, francoski, angleški in španski jezik in seveda tudi klasična jezika, latinščino in grščino; razumel pa je tudi češko, lužiško-srbsko, rusko, srbsko, staroslovensko, provansalsko, starofrancosko, portugalsko, madjursko in hebrejsko. Tn kar je še važnejše, poznal je vsa ta slovstva, o čemer pričajo njegovi dnevniki in zapiski iz raznih slovanskih, romanskih in germanskih pisateljev. Imel je globok pogled v bistvo poezije kot umetnosti. V estetiki je bil sicer pristaš romantikov, bratov Schleglov, a kot samostojen duh je šel v marsikaterem oziru preko njih v globino bistva poetike. Čop je bil tedaj mož, kakor nalašč za to, da bi bil voditelj pesniškega ženi ja po svetovnem slovstvu.
Ne smemo si pa misliti razmerja med Čopom in Prešernom tako, kakor med Zoisom in Vodnikom; no smemo si misliti, da bi brez čopa 110 imeli Prešerna, kakor bi brez Zoisa Vodnika ne bili dobili. Prešeren je bil preveč samobitna, produktivna osebnost, da bi bil potreboval koga, ki bi ga bil šele zbudil in ga naučil pesniško abecedo. Pesnika Prešerna bi imeli tudi brez (Jopa, tudi brez Čopa bi bil pisal Prešeren sonete, oktave, tercine, gazele in romance, saj so mu bile te oblike kot romantiku blizu, a do tiste svoje umetniške dovršenosti ne bi se bil mogel povzpetij ako mu ne bi bil Čop, „velikan učenosti“, odprl svojih „Krezovih zakladov duha“. Pri Čopu so je naučil Prešeren spoznavati bistvo tercine in oktave in soneta, bistvo romance in gazelo, pri njem se je naučil bistva umetniške arhitektonike. Zato pri Prešernu oblika ni ostala t u j a, pri njem ni samo v s e b i n a domača, pri Prešernu je oblika v liarmoniškem, umetniškem skladu z vsebino, torej umetniška in Prešernova; domača je tako vsebina kakor oblika in kompozicija Prešernovih poezij. I11 'tega ne najdemo v taki meri kot pri Prešernu pri nobenem nemškem romantiku.2
čop pa „je umel tudi človeka Prešerna kot nihče drugi pod solncem. Zatorej se Prešeren, zrel in izkušen mož, ni sramoval grenkih solza o njegovi tragični smrti, ko ga je G. julija 1. 1835. požrla Sava. Zatorej mu je v svojih pesmih kakor nobenemu drugemu postavil tri neumrjoče spomenike“ (Fr. Levec) in posvetil manom njegovim svoje največje delo „Krst pri Savici“. Njegovo zasluge za ustanovitev „Krajnsko Čbelice“, njegov boj proti janzenistom in Kopitarju za svobodo pesništva, njegova važnost za razvoj Prešernov, njegova slovstvena zgodovina pa mu zagotavljajo trajno in častno mesto v naši kulturni in slovstveni zgodovini.
1 V filozofiji je bil pristaš Heglove umske spekulativne filozofije. (JI. Z. Sl. M., IX. 6.
2 Da je odkril ta bistveni pomen Čopov za Prešerna in našo slovstvo, je zasluga najtemeljitejšega našega „prešernoslovca“ Avg. Žigona.
Frančišek Ksaverij Prešeren.
In dospeli smo do mogočno osebnosti pesnika doktorja Franceta Prešerna, ki znači še zdaj višek vsega slovenskega slovstva, „öe pregledujemo literaturo raznih narodov, vidimo, da vsaka je le polagoma rastla in s časom so razvijala po zakonih, ki izvirajo iz zgodovino tor iz značaja posameznih ljudstev in njihovih zemljepisnih razmer. Vso so potrebovale več stoletij, da so dospelo do svojo najvišje stopinje (sie!). Ozrimo so pa na našo mlado literaturo. Vodnik je prvi poskusil naš jezik ubirati po umetniških ritmih, a velikega pesnika ga ne moremo imenovati. Za Vodnikom pa jo prišel — Preširen! Po prvi poskusu ji v preprostih pesmicah dovršena lirika. Zastonj bi iskali v drugih literaturah enake prikazni.“ (Jos. Stritar.)
To je pač v zvezi z našo kulturno zgodovino. Po dolgih stoletjih mrtvila se je ob koncu 18. in v začetku 10. stoletja naš narod zbudil k novemu življenju in sunkoma, v dolgih skokih, je začel hiteti za omikano zapadno in osrednjo Evropo, da bi se uvrstil med kulturne narode. Pri tem se pa ni mogel dosti učiti pri svojih prednikih, učil sc je pri onih, ki je hitel za njimi, pri germanskih in romanskih narodih, med Slovani pa pred vsem pri Cehih. Tako tudi v slovstvu. Na sami podstavi lastnega dotedanjega razvoja našega naroda jo bil nemogoč tak višek literature, kakršnega znači Prešeren. — Prešoren jo odklonil zahtevo „da za Vodnikom naj hodi“ — treba je bilo zunanjih vplivov, treba je bilo r o m antike. Treba pa je bilo tudi moža, ki ni bil ustvarjen za epigona, ki bi pobiral stopinje za tujimi vzori, ampak za mojstra, ki se uči pri svojih učiteljih pač tehnike svojo umetnosti, a vli je v svoja dola svojega duha. 1 n t a k m o ž j e b i 1 P r c š e r e n. Zato pa stoji tudi med svojimi vrstniki čisto osamljen, kakor mogočen snežnik sredi nizkih holmov.
Prešernove poezije so, kakor pri Goetheju, v tako tesnem stiku s pesnikovim življenjem, da si jih moramo ogledati v najbližji zvezi z le-tem. To pa delimo lahko v tri dobe. Prvo, otroško in šolsko dobo, štejemo od I. 1-800 do 1828., drugo, dobo njegovo tesnejše zveze s ČJopom, od 1. 1828. do 1836., do „Krsta pri Savici“ j ta doba je čas njegovega najplodovitejšega pesniškega dela. Tretjo dobo od 1. 18:50. do pesnikove smrti (1840) pa lahko imenujemo dobo „Poezij“, ker jo posvetil Prešeren v tej dobi svoje umetniške moči skoro izključno izdaji svojih zbranih pesmi.
Prešernova otroška in šolska doba.
V	vasi Vrbi, ki spada v brezniško (takrat še rodinsko) župnijo na Gorenjskem, se jo na koncu vasi „pri Ribiču“ porodil Prešeren na dan sv. Frančiška Ksaverja, 3. decembra 1. 1800.; prinesel jo svojo ime s seboj, krstili so ga na ime Frančiška Ksaverja. Oče njegov, Simon, je bil imovit kmet, mati Mina pa jo bila toliko omikana, da je tudi nemški prav dobro govorila in tudi pisala. Poleg njega je bilo še pet sester in dva brata, Franco
je bil tretji otrok. Rojstni kraj, v katerem je preživel pesnik svoja prva mladostna leta, inu je ostal v živem spominu. Lepo Blejsko jezero onstran Save, nekaj nad eno uro oddaljeno, s starinskim gradom na strmi skali, sivi Triglav, ki gloda iz ozadja na prostrano Gorenjsko planoto, cerkev sv. Marka nedaleč od rojstne hiše, bližnje Lesce, da še celo divnjek, kakih 300 metrov dolga seč ob kolovozu, ki drži od „Ribičeve hiše“ mimo cerkvice sv. Marka proti Lescam, vse to se mu je priljubilo, vsega tega nas spominja v svojih poezijah.
Ko je dovršil sedmo leto, je vzel mladega dečka k sobi očetov ujec Jožef Prešeren, ki je bil župnik v Kopanju pod Šmarjem na Dolenjskem. Njega moramo najbrže zahvaliti za pesnika, ker brez njegove podpore najbrže ne bi bil mogel v šole. Ker tačas v Kopanju ni bilo šole, ga jo poslal Jožef Prešeren 1. 1810. v Ribnico k dekanu Bonaventuri Ilumlju, da bi pod njegovim nadzorstvom hodil v ribniško ljudsko šolo. Dekan ga je pa dal na hrano in stanovanje k učitelju. V Ribnici hranijo še zdaj knjigo, ki je v njej zapisan Prešeren med odlikovanimi učenci; dobil je koncem prvega šolskega leta (1811) drugo, koncem drugega (1812) pa prvo darilo. Kljub temu pa so je Prešeren izrazil pozneje, šo v zadnjih dneh življenja, da bi bilo bolje zanj, alco v Ribnici ne bi bil hodil v šolo. Vzrok temu je bilo najbrže slabo stanovanje, kjer ni imel najboljših zgledov.
Leta 1812. jo Prešeren jeseni odšel v Ljubljano in dovršil tretji razred začetnih šol (ecoles primaires), ki jim je bil tačas ravnatelj Vodnik. Jeseni 1. 1813. je vstopil potem v gimnazijo v Ljubljani in je hodil o počitnicah domov, kjer ga je obiskoval tri leta starejši Matija öop, „žirovniški študent“, s katerim so je Prešeren seznanil na gimnaziji. Prešeren je doma, kakor je pravila Fr. Levcu pesnikova sestra Mina (f 1878), navadno v svoji sobi bral ali s kn jigo v roki ležal v travi ob podružnici sv. Marka. S čopom sta ali skupno brala ali pa se izprehajala v živahnem razgovoru po okolici. V šoli pa je bil Prešeren vedno med najboljšimi, „prvi“ je bil vedno Anton pl. Scheuchenstuol, sin c. kr. namestniškega svetnika in finančnega prokuratorja v Ljubljani. V prvem, tretjem, četrtem in petem razredu jo bil Prešeren obdarovan na koncu leta z drugim, v šesti šoli s tretjim darilom, v drugi šoli pa je bil v drugem tečaju neobdarovan odličnjak, „prvi, ki sc je približal obdarovancein“.
Ko je dovršil gimnazijo, ki je imela takrat šest razredov, je prestopil I. 1819. na licej in dovršil „logiko“ in „fiziko“ z zelo dobrim uspehom 1. 1821.
V	prvem tečaju logike je imel za sošolca Antona Martina Slomšeka, za učitelja pa je imel med drugimi svojega poznejšega prijatelja kranjskega dekana Jožefa Diigarina, ki jo učil „scientias religionis“ in modroslovja profesorja Jurija Pavšeka, svojega poznejšega sovražnika. Razen suhih po-datkov šolskih spričeval pa ne vemo iz te dobe Prešernovega življenja skoro ničesar o njegovih zasebnih študijah in o osebnostih, ki so vplivale na mla-
deniča, bodisi osobuo, bodisi po svojih spisih. Vemo skoro samo to, da se je moral že v normalki za časa francoske okupacije učiti francoščine in da se je pač že tudi na gimnaziji (pri Vodniku) naučil italijansko. Ali se je začel tačas pečati tudi z angleščino, tega ne vemo, kakor tudi ničesar ne vemo o kakih njegovih pesmih.
Nekoliko več vemo iz njegovih dunajskih lot. Jeseni 1. 1821. je šol namreč mladi Prešeren na Dunaj študirat; in sicer najprej zadnje leto filozofije. Ko je to dovršil, se je lotil 1. 1822. pravoslovja. Začetkom prvega lota mu je šlo na Dunaju precej trdo; razen stričevih podpor menda ni imel nobenih dohodkov. Dne 24. maja 1824. piše o tem domov: „Ja jeft fini fkori previshan de mi je bil ta stan (juridiški poklic) nainonen, ker fim bil v Lublani tok nifim nizh pravga vefelja do tiga ftanu imel, pa mo je vender nekej jeft fam navem kaj ven na Dunej gonilo, in ker fim od konza perviga leta fhe fkori v ferzi fklenil, ja slie tovarfham pravil, de bom nasaj fhu, je na enkrat ftiftenga perfhla (Knafljeva ustanova), fim borfh dobro fluslibo dobil (službo domačega učitelja pri Klinkowströmu), in vfe fe je toko nakluzhilo, de fim druge milli ratal. In sdej (1824) mi fhe ta ftan koj dovel dopade, fato zhe Vaf bo kdo prafhal al raj tam kdej nasaj k Teologiji j iti, mo le režite, de te mifli vezli nimam.“ (Iz še neobjavljenega pisma Prešernovega staršem, ki ga hrani msgr. rI'. Zupan na Okroglem.)
V	Klinkowströmovem zavodu 1 jo bil Prešeren učitelj grofa Antona Auersperga, poznejšega nemškega pesnika Anastazija Griina (za grško in rimsko zgodovino). Z njim je prebiral Valvazorja in so navduševal za domačo zgodovino — snov za pesem „Povodni mož“ je vzel iz Valvazorja, istotako pozneje podatke za „Uvod“ h „Krstu pri Savici“. S Klinkowströmom pa Prešeren ni bil dolgo v dobrem razmerju. Klinkowström je bil izvrsten mož in je imel z mladino najboljše namene, a zahteval je, kar se ravno konvor-titom prav rado pripeti, od svojih podložnih preveč zunanje pobožnosti, tako da je povzročil s tem na eni strani hinavščino, na drugi strani pa odpor. Prešeren je bil preveč odkrit značaj, da bi se hlinil, spadal je bol j k upornim naravam, torej je moral — iti (najbrže začetkom 1. 1824.). O tem poroča Matija Golmayer, p. d. Poharjev Matija iz Žirovnice, takrat učitelj pri Klinkowströmu, v pismu z dne 15. januarja 1824, prijatelju Öopu, Ovsen-kovemu Matiju iz Žirovnice, v Lvov. Po tem poročilu je moral Prešeren od Klinkowströma stran, ker je bral premalo molitvenikov in se raje pečal z grškimi in latinskimi klasiki in z italijanskimi pisatelji, ki so bili kot grešni prepovedani, poleg toga pa — pravi Golmayer — Prešeren ni hodil k izpovedi in obhajilu, ni bil vsak dan pri maši in je ravnatelju premalo
1 Friedl-. Aug. Klinkowström (1778.—1835.) — protestant iz bližino Stralsund a — je 1.1814. na Dunaju konvertiral in ustanovil potem zavod za vzgojo sinov iz odličnih, večinoma plomenitaških rodbin, ki ga je vodil od 1.1818. do 1.1834. Imel je kot voditelj tega zavoda velik ugled in vpliv.
,,dvoranil“. Razen tega pa, in to je bil glavni vzrok, da jo moral iti, je dal kl juč do svoje knjižnice tudi grofu Auerspergu, ki jo na ta način prišel tudi do „pregrešnih pisateljev“.
Zanimivo pa je to pismo zlasti radi tega, ker nam našteva vsaj v glavnih potezah pisatelje, ki se je Prešeren z njimi pečal. Prebiral je Homerja, Ilesioda, Evripida, Sofoklcja, Plavta, Terencija, Ovidija, Boceaccia, Quari-nija (Pastor Fido), zanimal se je torej največ za latinske in grške klasike; temeljita klasična izobrazba je tudi ena izmed najizrazitejših potez v Prešernovi poeziji. Pa tudi zanimanje za italijansko poezijo jo za Prešetma, ljubitelja Petrarko, značilno.
Posledica tega, da ga je Kliukovvstrom odslovil, jo bila, da Prešeren ni mogel tako naglo dobiti druge službe kot domači učitelj. Pa tega si ni gnal posebno k srcu, s štipendijo in stričevimi podporami (mesečno 30 gl. dun. v.) se je dalo živeti in pravil jo, „dozdaj sem delal za druge, zdaj moram delati zase“, hodil je pridno v vseučiliško knjižnico in se je zakopal v knjige. (Gol-mayer Čopu 15. januarja 1824). Druga, hujša posledica je bila ta, da ga je najbrže kdo kot „Freigeista“ zatožil pri stricih, ki mu nato niso nič več pisali in mu seveda tudi podpor niso več pošiljali. O tem piše Prešeren v pismu staršem z dne 24. maja 1824: „Strizi mi na tri pifme nizh na odgovore, jeft.rajtam, de me je kdo per njih pozhcrnil. Ive bi ftiftenge na blo, bi mi blo prov hudo fhlo, toko je pa flie sa preftati. Ive bi me imelo kej na enkrat pertifniti, toko she od Gofpod Naboif-a (dunajski Slovenec, ki je imel ,kajsho‘ v Mostah pri Žirovnici) al pa od drugih perjatlov pomozli dobim.“ Sorodniki so hoteli, da bi Prešeren šel v bogoslovje v Ljubljani, česar pa Prešeren ni hotel storiti, ker bi moral izgubiti tri leta: „Sramota, sgubleni zliaf, sgubleni perjatli, nova samera mi branjo v Teologio nasaj (sc. v Ljubljano) jiti.“ (Pismo domačim 24. maja 1824).
Vendar pa se je Prešernu naposled le posrečilo, da je dobil zopet službo domačega učitelja in da se je zopet sprijaznil s strici. O tem piše Golmayer Čopu (13. XI. 1824) : „Preschern steht wieder gut, seine Lectionen tragen ihm bey 50 11. W. W. monathlicli ohne Stipendium“. Kakor poroča Levec „iz gotovega vira“ (Zvon 1879, 35) je bil potem informator pri sinu nekega moravskega grofa na Dunaju, s katerim je bil baje, kakor je pripovedovala Prešernova sestra Alenka, tudi na Moravskem, in sicer tik pred rigorozi; eno leto je bil baje učitelj tudi v Terezi j anišču; gotovega pa se o tem ne ve ničesar, ker nam zopet manjka zanesljivih virov. Toliko pač vemo, da se je v tem času na Dunaju seznanil s Kopitarjem. O tem pa, da bi so bil seznanil tudi s Čelakovskim in da bi bil ž njim šel na Češko v Prago, ne vemo ničesar. Prešeren toga svojega prijatelja nikdar osebno ni poznal. Da si na Dunaju nista mogla postati prijatelja in se tudi nista poznala, nam dokazuje ton njune korespondence iz 1. 1832. in 1833., ki je tak, kakor pišemo človeku,
ki ga spoštujemo, a ga osebno ne poznamo. Poleg tega pa tudi vemo, da čelakovski ni bival na Dunaju tačas, ko je bil Prešeren gori.
Leta 1826., dne 24-, avgusta, je dobil Prešeren nekak absolutorij, ki nam kaže, da je tudi pravoslovne študije dovršil z jako dobrim uspehom. Treba je bilo, da sc začne pripravljati za rigoroze in za doktorski izpit. V ta namen se je Prešeren še istega leta vrnil v domovino in so učil za rigoroz pri svojem stricu Jožefu, takrat župniku v Ježici nad Ljubljano. Od tu je prihajal časih tudi v Ljubljano in občeval z ljubljanskimi literarnimi krogi.
V	tem času je tudi dal v „Illyrisches Blatt“ natisniti svojo prvo pesem, ki je izšla v tisku, „Dekelcam“ (12. januarja 1827).
Kdaj je Prešeren zopet odšel na Dunaj delat izkušnje, nam ni znano, istotako tudi ne, ali je bil res v tem času, pred izkušnjami, informator pri omenjeni grofovski rodbini na Moravskem, kjer se je baje grofu očetu tako priljubil, da sta se grofič in naš pesnik po grofovi radodarnosti enako oblečena in oskrbljena vrnila na Dunaj, kjer sta oba izvrstno prebila zadnje stroge izpite ter naredila doktorat (Levec, Zvon, 1879, 35). Ta trditev pesnikove sestre Alenke bi se dala mogoče tolmačiti tako, da jo bil Prešeren grofičev korepetitor po izpitih, ker je vstopil v Baumgartenovo pisarno v Ljubljani šele 1. septembra 1828, čeprav je bil promoviran že marca meseca.
Dne 26. marca 1828, ob petih zvečer je Prešeren po prebitih rigorozili na dunajskem vseučilišču javno „disputiral“ o svojih tezah iz* vseh delov pravnih in politiških znanosti, naslednjega dne, 27. marca 1828, pa je bil promoviran za doktorja pravoslovja.
Iz dunajskih let' Prešernovih so se nam ohranile prve vesti o Prešernovi poeziji. Prva, doslej nam znana Prešernova pesem jo „Pr opli e-tischer T rost f iir Traun im Jahre 1 8 2 5“, poznejša „Z a r j o -vela d v i č i c a“.. Prvotni nemški naslov nam kaže, da je imela ta pesem svoj vir v Prešernovem družabnem občevanju z dunajskimi tovariši, s Crobathom, njegovim poznejšim šefom, Jakobom Travnom, ki je bil pozneje advokat v Mariboru, in Mat. Golmayerjem, poznejšim finančnim komisarjem v Trstu. Pesem seveda ni bila namenjena javnosti, zato je pa pozneje Prešeren povzel njeno glavno misel in jo prelil koncem lota 1826. v pesem „Dekelcam“, ki je izšla 12. januarja 1827 v „Illyrisches Blatt“. V svojem pismu bratu Urbanu z dne 20. junija 1874 ne ve Golmayer, ki je 1. 1825. odšel z Dunaja, nič poročati o Prešernovi dunajski poeziji: „Svojih literarnih proizvodov mi Prešeren na Dunaju ni nikdar pokazal; a bil je kot dunajski študent v poeziji 'tudi še začetnik.“ (Lj. Zvon II., 466.) Cesar pa Prešeren 1. 1825. še ni delal, je storil 1. 1826. O tem poroča Prešeren sam iz Celovca v svojem pismu z dne 13. februarja 1832 prijatelju Copu v Ljubljano: „Als Jurist des 4. Jahres hatte ich. eineThekc Oarminum čara. meinen Freunden gezeigt, unter denen mich ein gewisser Trenz, der gegenwärtig irrsinnig ist, überredet, hat, ich soll solche dom Form. (Formularius —
Kopitar) lesen lassen. Sie waren in metrischer lind grammatischer Hinsicht beiläufig das, was etwa die Cantilenen des Levicnjek. Form, gab mir den guten Ratli, ich soll sie ein Paar Jahre liegen lassen, und dann die Feile zur Hand nehmen. Quod consilium secutus omnia incendio tradidi exoeptis: Povodni mos h, L e n o r a et Lashnivi p ratikarji, wovon die ersten noch jetzt, was Reim und Metrum betrifft, documenta dant, quo sint; tempore nata, licet limae 11011 impatiens fuissem. Allo übrigen habe ich als unverbesserlich voriges Jahr verbrannt.“
Ne dolgo po doktoratu, mogoče še preden je prišel v Ljubljano, vse-kako pa še 1. 1828., je nastala pesem „N ar bo 1 j i' h i i' v p t“, poznejši „Hčere svet“, ki nekoliko spominja 11a A. W. Schlegla romanco „Die Er-hörung“. Za tako starost govori pisava „fvjt“ in oblika „per okno“, preko
1.	1828. nazaj pa pesmi ne moremo staviti, ker jo pesnik lastnoročno podpisan kot „Dr. P.“ (Žigon. Z. Sl. M. V., 125). „-Nar boljfhi fv?t“ še nima asonanc kakor „Hčere svet“, ampak rime, podobnost z „Erhörung“ je 'torej še večja. Nasproti pesniški igrači, kakršna je„Erhöhung“,pa je že prvi zapis, kakor je to omenil za „Hčere svet“ že Levstik, naravnejši, čeprav v besedi še ni tako uglajen kakor predelana pesem.
Prešernovo duševno obzorje je bilo že v njegovih dijaških letih zelo obsežno, obsegalo je najboljša dela s ta roki as iški h slovstev, najboljša dola tudi italijanskega in nemškega slovstva, nemški romautiški pesniki mu tudi niso bili neznani. Ali se je prosto gibal tudi že v francoskem, zlasti pa angleškem slovstvu, ne vemo, ker viri tečejo za to dobo zelo skromno; najbrže pa ga je šele občevanje s prijateljem Čopom v Ljubljani opozorilo na bogato angleško „moderno“, na lorda Byrona in na Tliom. Moorea. Značilno je tudi, da doslej Prešeren še ni pesnil ne sonetov, ne oktav, ne tercin in da tudi prave obliko španske romance (Nar boljfhi fvvt!) še ni poznal, ampak samo nemški posnetek. Naj točneje pa je Prešeren sam v svojem pismu, čopu pisanem 13. februarja 18.32, označil to, česar mu je v tem času še manjkalo
—	in kar je pridobil v Čopovi šoli: „in 111 e t r i s c h e r und grammatischer Hinsicht“ . . . „was Reim und Metrum betrifft.“
K. O.
4
Sch ul nach richten.
A. Das Äußere der Schule.
I.	Das Lehrpersonal.
a) Veränderungen im Lehrkörper.
Mit Allerhöchster Entschließung Sr. k. und k. Apostolischen Majestät vom
3.	September 1907 wurde der Professor am II. Staatsgymnasium in Laibach, Ignaz Fajdiga, zum Direktor des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krain-burg ernannt.
Mit Erlaß des Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 14. Juli 1907, Z. 19.839, wurden die Professoren Dr. Franz Perne und Anton Peterlin in die VIII. Rangsklasse befördert. (L.-Sch.-R.-Erl. vom 17. August 1907, Z. 3770.)
Dem Professor Dr. Franz Perne wurde die zweite, dem Professor Max Pirnat die erste Quinquennalzulage zuerkannt. (L.-Sch.-R.-Erl. vom 28. Oktober 1907, Z. 5677.)
b) Beurlaubungen.
Prüfungshalber: der suppl. Gymnasiallehrer Anton Sušnik für die Zeit vom 3. bis 26. Jänner 1908 (L.-Sch.-R.-Erl. vom 7. Dezember 1907, Z. 6729) und der supplierende Gymnasiallehrer Anton Detela für die Zeit vom 11. Mai bis 6. Juni 1908. (L.-Sch.-R.-Erl. vom 7. Mai 1908, Z. 2464.)
c) Personalstand am Schlüsse des Schuljahres 1907/1908.
A.	Für obligate Lehrfächer.
r	Name und Charakter	Ordi-iinrius in der Klasse	Lehrfach und Klasse	Wöch. Stunden
i	Ignaz Fajdiga, k. k. Direktor	—	Mathematik V., VII.	7
12	Josef Bučar, k. k. Professor, k. k. Leut. d. n. a. St. im Lw.-I -R. Nr. 27	VII.	Geographie und Geschichte 11. a, H.	b, IV., VII., VIII. - Deutsch I.	h	22
3	Josef Debevec, Dr. der Theologie, k. k. Professor	VIII.	Religion I. b, II. b, 111. b. - Latein VIII. — Griechisch VIII. — Slowenisch IV.	18
	Name und Charakter	Ordi-narius in der Klasse	Lehrfach und Klasse	Wöch. 1 Stunden}
4	Anton Dokler, k. k. Professor, Kustos der Lehrer- und Unterstützungsfondsbibliothek	III. a	Latein III. a. Griechisch III. a, VII. - Deutsch III. a. — Slowenisch III. a.	21
5	Johann Grafenauer, k. k. wirkl. Gymnasiallehrer, Kustos der deutschen Schülerbibliothek	V.	Deutsch V., VI., VIL, VIII. - Slowenisch V., VIII.	IG
1 6	Vladimir Herle, Dr. der Philosophie, k. k Professor, Kustos des naturhistorischen Kabinett.es, Mitglied des städtischen Gemeindeausschusses	—	Mathematik I. a, I. b, II. a, III. a. — Naturgeschichte I. a, 11. a, 111. a, VI.	20
! 7	Eugen Jarc, k. k. Professor	IV.	Latein IV. — Griechisch VI. — Propädeutik VIL, VIII.	15
8	Franz Komatar, k. k. Professor, Korrespondent der k. k. Zentralkommission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und hist. Denkmale, Kustos der geogr.-tiist. Lehrmittelsammlung	—	Geographie I. a, 1. b. — Geographie und Geschichte III. a, III. b, V., VI.	19
9	Johann Masten, k. k. wirklicher Gymnasiallehrer	VI.	Latein II. b, VI. — Slowenisch li. b	16
10	Franz Pernfe, Dr. der Theologie, k. k. Professor der VIII. Rangsklasse, Mitglied des k. k. Bezirksschulrates	-	Religion I. a, II. a, III. a, IV., V., VI., VII., VIII. — Exhortator	10
11	Anton Peterlin, k. k. Professor der VIII. Rangsklasse, Kustos des physikalischen und chemischen Kabinettes, Mitglied des stiidt. Gemeindeausschusses	—	Mathematik IV., VI., VIII. - Physik IV., VIL, VIII.	18 seit 18. 111. 19
12	Max Pirnat, k. k. Professor, Leiter der Jugendspiele	III. b	Latein III. b. — Griechisch III. b. Slowenisch III. b, VI., VII.	18
	Anton Zupan, k. k. Professor, k. k. Leutnant i. d. Ev. d. Landwehr, Kustos der slow. Schülerbibliothek, Mitglied des stiidt. Gemeindeausschusses	I. a	Latein I. a, VII. — Slowenisch I. a	16
11	Franz Verbic, approb. suppl. Gymnasiallehrer	11. b	Deutsch 11. b, III. b. -- Mathematik II. b, III. b. — Naturgeschichte I. b, II. b, III. b, V.	21
	Name und Charakter	Ordinarius in dur Klasse	Lehrfach und Klasse	Wöch. I Stunden
15	Anton Detela, approbierter suppl. Gymnasiallehrer	I. b	Latein 1. b. - Griechisch V. Slowenisch I. b.	16
1l>	Josef Malnar, suppl. Gymnasiallehrer, Kustos der Turngeräte	11. n	Latein 11. a. — Deutsch II. a. Slowenisch II. a.	M
17	Anton Sušnik, approbierter suppl. Gymnasiallehrer	—	Latein V. — Griechisch IV. Deutsch I. a, IV.	18
B.	Für nicht obligate Lehrfächer.
Gesang, in 2 Abteilungen, 4 St. w., lehrte der k. k. wirkliche Gymnasiallehrer Jo h a n n Grafenauer.
Kalligraphie, in 2 Abteilungen, 2 St. w., lehrte der supplierende Gymnasiallehrer Anton Sušnik.
Stenographie (deutsche), 2 Kurse (I. Kurs in 2 Abteilungen), 6 St. w., lehrte der k. k. Professor Anton Zupan.
Stenographie (slowenische), 1 Kurs, 2 St. w., lehrte unentgeltlich der k. k. Professor Anton Zupan.
Turnen, in 5 Abteilungen, 10 St. w., lehrte der supplierende Gymnasiallehrer Josef Malnar.
Italienische Sprache, 2 St. w., lehrte unentgeltlich der k. k. Professor Dr. Josef Debevec.
Französische Sprache, 2 St. w., lehrte unentgeltlich der k. k. Professor Eugen Jarc.
Zeichnen, in 3 Abteilungen, 6 St. w., lehrte Alois Novak, Volksschullehrer.
Gymnasialdiener: Alois Vertovšek. — Aushilfsdiener: Simon Kerč.
II.	Lehrmittel.
a)	Verfügbare Geldmittel.
1.) Kassarest ex 190(5 (Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 2. Mai 1907,
Z. 1940).............................................................K	317-37
2.) Aufnahmstaxen........................................................... 365-40
3.) Lehrmittelbeitriige................................................... 666- -
4.) Taxen für Zeugnisduplikate...............................................  32-—
Summe .	.	.	K	1380-77
b)	Vermehrung der Lehrmittelsammlungen.
1. Lehrerbibliothek.
A.	Durch Ankauf.
Allgemeines Literaturblatt, 17. Jahrg. — Zeitschrift für österreichische Gymnasien, 59. Jahrg. — Zeitschrift für das Realschulwesen, 33. Jahrg. — Wochenschrift für klassische Philologie, 25. Jahrg. — Archiv für slawische Philologie, 30. Bd. — Österr. Mittelschule, 22. Jahrg. — Deutsche Rundschau für Geographie und Statistik, 30. Jahrg. — Dr. Wildermann, Jahrbuch der Naturwissenschaften, 22. Jahrg. — Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht, I. Jahrg.
— Naturwissenschaftliche Rundschau von Dr. Sklarek, 23. Jahrg. — Zeitschrift für Schulgeographie, 29. Jahrg. — Lehrproben und Lehrgänge, 93. bis 96. Heft.
— Zeitschrift für Philosophie und Pädagogik von Flügel und Rein, 15. Jahrg.
— Carniola, 1. Jahrg. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1908. — Werke der Matica Slovenska, 1907. — Dom in Svet, 21. letnik. — Ljubljanski Zvon, 28. letnik. — Kuhn, Allgemeine Kunstgeschichte (Fortsetzung). — Thes-saurus linguae Latinae (Fortsetzung). Die Schriften des ersten Kinderschutzkongresses in Wien, III. Bd. — Rein: Enzyklopädisches Handbuch der Pädagogik, Bd. I bis VII. — Pauly-Wisowa, Realenzyklopädie V und Supplementbd. 1.
B. Durch Geschenke.
Vom k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht: Dr. Michael Haberlandt, Zeitschrift für österreichische Volkskunde, 13. Jahrg. — Vom hocliw. Herrn Professor Dr. Fr. Pernč: 1 Bd. — Von einigen Mitgliedern des Lehrkörpers: Čas II., Mitteilungen des Vereins der Freunde des humanistischen Gymnasiums und Das humanistische Gymnasium.
Gegenwärtiger Stand der Lehrerbibliothek: 1954 Bde., 56 Hefte und 2200 Programme.
2. Schülerbibliothek.
A.	Durch Ankauf.
Benziger, Alte und neue Welt, 42. Jahrg. - Pustet, Deutscher Hausschatz, 34. Jahrg. — Der gute Kamerad, 22. Bd. — Das neue Universum, 28. Jahrg. Wiesbadener Volksbücher Nr. 1 bis 6, 8, 10, 13, 15 bis 18, 20 bis 22, 24, 26, 27, 30 bis 36, 40, 41, 48, 52, 57, 62, 68, 70, 74, 75, 79, 82, 86, 87. — Styria, Volksbücherei Nr. 1, 3, 4, 126 bis 129, 138, 139. — Kürschner, Bücherschatz, Nr. 53, 59, 195, 210, 211, 223, 261, 262. — Handel-Mazzetti: Jesse und Maria.
— Tim Kröger: Der Schulmeister von Handlewitt; Leute eigner Art; Eine stille Welt; Um den Wegzoll. — Shakespeare: Werke I., II. (Herder). — Knjige družbe sv. Mohorja, 1907. — Vrtec, 1907. — Angelček, 1907. — Zvonček, 1907.
— Dom in Svet, 1907. — Knjige Matice Hrvatske. — Aleksandrov: Pesmi in romance. — Aškerc: Zlatorog. — Borislav: Spominski listi iz avstrijske zgodovine.— Cigler: Sreča v Nesreči. — Cankar: Kralj na Betajnovi; Jakob Ruda; Za narodov blagor. — Dimnik: Avstrijski junaki. — Finžgar: Divji lovec. Hrvojič: Viljem baron Tegetthoff. — Krsnik-Rozman: Testament. — Medved A.: Poezije. — Shakespeare-Zupančič: Julij Cezar. — Shakespeare-Cankar: Hamlet ter Romeo in Julija. — Sienkiewicz-Podravski: Mali vitez in Potop. — Šenoa-Ozvald: Karamfil s pesnikovega groba. — Vošnjak: Zapiski mladega potnika.
— Zupančič: Pisanice in Čez plan.
B.	Durch Geschenke.
Vom hochw. Herrn Professor Dr. Fr. Perne: 7 Bde. — Vom Herrn Professor J. Grafenauer: 21 Bdclien. — Vom Verlag Tempsky: 10 Bdchen. — Vom Schüler der VII. Klasse Hofbauer W.: 14 Bde.; Mayr Metliod der La Klasse: 1 Bd.
Gegenwärtiger Stand: 1780 Bde. und Hfte.
3.	Geographische Lehrmittelsammlung.
Angekauft wurden: 3 Stereoskope und 54 Stereographien.
Gegenwärtiger Stand: 2 Globen, 2 Tellurien, 1 Armillarsphäre, 3 Atlanten, 73 Karten, 200 Wandbilder, 1 Reliefkarte, 295 Photographien, 142 Münzen, 1 Kompaß, 8 Pergamenturkunden, 1 Modell für Leinwandfärberei, 26 Landschaftsbilder, 5 Gegenstände aus fernen Ländern, 2 Stereoskope und 54 Stereographien.
4.	Physikalisches Kabinett.
Das physikalische Kabinett erhielt im Schuljahre 1907/1908 keinen Zuwachs.
Gesamtstand: 443 Nummern.
5.	Naturalien-Kabinett.
Angekauft wurden: Pfurtscheller, Zoologische Wandtafeln (Fortsetzung).
Mikroskopische Präparate: Bronchien und Leber des Menschen, cerebellum hom.; Retina hom.; Cornea liom.; peripherischer Nerv; Großhirnrinde des Menschen; Nervenfaserbündel, Querschnitt durch das Rückenmark des Menschen (2 Präparate); Spirituspräparate: Gehirn des Menschen (4 Präparate).
Geschenkt wurden: Vom Herrn Professor Dr. Debevec J.: Eine Aragonitkristalldruse. — Vom Schüler der III. a Klasse Loibner: Eine fossile Muschel.
Stand am Ende des Schuljahres 1907/1908: Zoologie 5970 Stück; Botanik, Modelle und Früchte: 90 Stück; 2 Herbarien; Mineralogie: 358 Stück Mineralien, 143 Stück Gebirgsarten, 201 Stück Grundformen der Kristallmodelle, 112 hölzerne Kristallmodelle, 128 zoologische und botanische Wandtafeln, 10 mikroskopische Präparate, 4 Spirituspräparate.
6. Lehrmittel für Zeichnen.
Gesamtstand: 2 Apparate, 193 Holz- und Drahtmodelle für den perspektivischen Unterricht, 68 ornamentale und figurale Gipsmodelle, 80 Vorlegeblätter, 30 Pappmodelle (Stuhlmannsche Körper), 80 Holzrahmen mit Glasscheiben, 8 Gestelle, 9 Doppelmarderpinsel, 6 Reibschalen, 6 Halbliterflaschen.
7. Lehrmittel für den Gesangunterricht.
Stand am Ende des Schuljahres 1907/1908: Harmonium-Album, 1. und
2.	Heft. — Špindler, Spremljevanje k ljudski pesmarici. — Slovenska pesmarica, L, II. (in je 8 Exemplaren). — Cecilija, 50 Stück. — Cantica sacra 11 St. — Volkshymne 100 St. — SS. Ciril in Metod, Foerster, 65 St. — Po povzdigovanju, Buda, 65 St. Missa dominalis secunda, Mitterer, 82 St. — Responsoria ad missam, 37 St. — Zweistimmige Messe, Können, 89 St. — Einstimmige
Messe zu Ehren des hl. Vergil, Peregrinus, 10 St. — Mašne pesmi, Foerster, 42 Stück. — Na moru, Jenko, 63 St. — Beati mortui, Mendelssohn-Bartholdy, 49 St. — Nagrobna pesem, Nedved, 58 St. — Rukovet, Mokranjac, 131 St. — Čukova ženitev, Gerbec, 108 St. — Veseli zbor, H. Sattner, 51 St. — Na planine, H. Sattner, 72 St. -- Vodniku, Nedved, 42 St. — Slovenske narodne pesmi, Hubad, 1 St. — Na vrelcu Bosne, Milakovič, 1 St. — Glasbena Zora, 12 St.
III.	Das Unterstiitzungswesen.
a)	Stipendien.
Post- Nr.	•			Betrag			v A i-
	Nanie des Stipendiums	■C N	einzeln		zusammen		
			K	h	K	h	«c/j-a
1	Čebašek Andreas		1	168		168		1
2	Demschar Franz		1	. 86	04	86	04	1
3	Deu Josef			193	—	386	—	1 ,
4	Gollmayer Georg		1	194	—	194	—	1
5	Golob Magdalena		1	46	—	46	» —	1
6	Gymnasial-Unterstiitzungsverein in Krain-burg		1	66	05	66	05	1
7	Jelloušek Franz Xaver		1	152	—	152	—	1
8	Jerouschek Lukas		1	88	—	88	—	1
9	Kokail Sebastian		1	146	—	146	—	1
10	Kos Anton, Domherr		1	120	—	120	~	1
11	Lanthieri, Graf Klemens Thaddäus . .	1	159	—	159	—	1
12	Lenkowitsch Georg, 1. Platz ....	1	91	—	91	—	1
13	Müller Johann			153	—	459	—	2
14	Narobe Martin		1	80	—	80	-	1
15	Pillak Kaspar		1	80	—	80	—	1
16	Plankelj Christoph		1	68	50	68	50	1
17	Rozman Josef		1	132	30	132	30	1
18	Schellenburg Jakob von			98	—	196	—	1
19 20	Schiffer von Schifferstein	 Schlakar Josef		1	280 193	—	840 193	I	1
21	Skofitz Christoph			104	—	104	—	1
22	Sluga Matthias		2	123	—	246	—	2
23	Sormann Alexander			387	—	387	—	1
24	Svetina Maria		1	100	—	100	—	1
25	Zirklacher Geistlichkeit		1	296	38	296	38	1
	Summe . .	32	—	—	4884	27	29
b)	Der Gymnasial-Unterstützungsfonds
hat die Unterstützung wahrhaft dürftiger und fleißiger Schüler durch Beteilung mit Lehrmitteln, durch Aushilfen in Krankheitsfällen usw. zum Zwecke.
Die Bibliothek in der Obsorge des k. k. Professors Anton Dokler erwarb durch Kauf 80 Bücher. Ferner widmeten derselben: der Herr supplierende Gymnasiallehrer Anton Detela 1 Bd., die Abiturienten des Schuljahres 1906/1907,
u.	zw. Erzin Leopold, Klopčič Josef, Kodre Josef, AAuri Franz, Oblak Johann, Pokoren Johann, Sušnik Laurenz und Tavželj Franz, zusammen 15 Bde.; die
Schüler der III. a Klasse Begelj Franz, Bloudek Ctibor, Bratina Friedrich, Crobath Stanislaus, Loibner Rudolf, Pavšlar Thomas, Štempihar Nikolaus und Vilfan Georg, zusammen 17 Bde.; die Schüler der IV. Klasse Pogačnik Franz jun., Jelenc Alois, Krč Anton, Matjan Alois und Peterlin Milan, zusammen 5 Bde. Ausgeschieden wurden 142 unbrauchbar gewordene Bücher; 39 Bändchen (Grae-sers Klassikerausgaben) wurden der deutschen Schülerbibliothek abgetreten.
Stand der Bibliothek am Schlüsse des Schuljahres 1907/1908: 1427 Lehrbücher.
Übersicht der Gebarung im Schuljahre 1907/1908.
A. Einnahmen.
K h
Rest aus dem Schuljahre	1907/1908	...................................—• —
Unterstützungsspende der	löblichen Krainischen Sparkasse............... 200• —
Herr Detela Anton, k. k.	Gymnasiallehrer................................20
Herr Fajdiga Ignaz, k. k.	Gymnasialdirektor ................................10’
Tischgesellschaft in Podbrezje durch den k. k. Professor	Dr.	V.	Heile	.	10’
Herr Dr. Herle Vladimir, k. k. Professor................................... 4'50
Herr Jarc Eugen, k. k. Professor...............................................10	•	—
Frau Marenčič Marie, Hausbesitzerin und Handelsfrau	in	Krainburg	.	.	20'	—
Hw. Herr Dr. Perne Franz, k. k. Professor.............................. 20'	—
Herr Ukovič Franz, Steueramtskontrollor in Tolmein......................... 2• —
Hw. Herr Zorec Franz, Pfarrer in Nova Oselica.............................. 2• —
x y z in Wien..............................................................40'	—
Ergebnis der Weihnachtssammlung*..............................................100'85
Zusammen .	.	.	439'35
B.	Ausgaben.
a) Für	Lehrbehelfe...................................................... 200	'61
b) Für	Kost- und Quartiergeldbeiträge.....................................25	•—
c) Für	Bekleidung........................................................156	• 24
d) Für	Beschuhting........................................................94	• —
Zusammen .	.	.	475'85
Nach Abzug der Einnahmen per 439 K 35 h resultiert eine Mehrausgabe per 36 K 50 h.
c)	Studentenkonvikt.
In dem im Jahre 1904 eröffneten Studentenkonvikte erhielten im Schuljahre 1907/1908 15 Schüler — einige davon unentgeltlich, bzw. zu ermäßigten Preisen — die volle Verpflegung. Die Oberaufsicht über die erwähnten Schüler führte der hochw. Herr Stadtpfarrkooperator Johann Barle.
d)	Während des Schuljahres 1907/1908 genossen mehrere Schüler durch Gewährung der Mittags- und Abendkost von seiten der hiesigen, unter der Aufsicht des Gemeindeausschusses der Stadt Krainburg stehenden Studentenküche die edelmütigste Unterstützung. Teils gegen ein niedriges Entgelt, teils umsonst erhielten zu Beginn des Schuljahres 72, am Schlüsse desselben 53 Schüler die Kost.
* I. a: K 8-80, l.b: K 1 '20, II.a : K 9'20, II.b: K 5'97, III. a: K 14 -41, III. b: K6'—, IV.: K 21 -40, VI.: K 6-70, VII.: K 3-70, VIII.: K 14 —.
Im ganzen erhielten dieselben 12.352 Portionen (im I. Semester 6549 im 11. Semester 5803) Mittags- und 12.151 Portionen (im 1. Semester 6395, im 11. Semester 5756) Abendkost. Die Gesamtausgaben betrugen K 4665-62.
e) Auch von seiten der Bürger erfreuten sich viele Schüler der Anstalt der hochherzigsten Unterstützung. Durch Gewährung der ganzen Kost oder einzelner Kosttage haben sich 20 Familien die studierende Jugend zum Danke verpflichtet.
f) Erkrankte Schüler erhielten die Medikamente vom Herrn Apotheker Karl Šavnik, Ritter des Franz-Josef-Ordens, kaiserl. Rat, Bürgermeister etc., zu bedeutend herabgesetzten Preisen.
g) Die Buchhandlung lg. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg in Laibach gewährte bei den von ihr dem Unterstützungsfonds gelieferten Büchern einen 10°/0 Nachlaß.
*
Die Direktion sagt allen Gönnern der Anstalt und allen Wohltätern der studierenden Jugend öffentlich den wärmsten Dank. Dieselben werden innigst ersucht, dem Gymnasium ihr geschätzesWohlwollen auch fernerhin ungeschwächtzu bewahren und ihre Gewogenheit der mittellosen, aber fleißigen und wohlgesitteten studierenden Jugend gütigst zuwenden zu wollen.
IV. Statistik der Schüler im Schuljahre 1907/1908.
Ol
Ol
Ol
0 T* rH
01 Ol CO Ol
CO rH
co
co
Ol Ol
co co
CO CO Ol
co
co
CO Ol
Ol
Ol
rH in T-l co
Ol
co r- co Ol co
o
co
co
IO 00 rH Ol Ol
co
Ol
Ol
—f- rH rH
co
co
co
■rtf rH
Ol
Ol Ol
Ol
Ol
00
Ol
Ol
03	03
Ol Ol
Ol
Ol
C0 rH
Ol tH CO
Ol
^ co
co
CO
CO Ol
co
co
co
T* CO
co
co
CO "M
co
rH CO 00
co
co
-£ 00
cu o
bt> 03
o
ö
03
bo
Ol
Ol
Ol
Ol
co
Q0(MC0l>CD|^05t0^OOniH
OlCO^OlCOCOOlOlOlf-H
co
CO
co
H IO lO CD (M H H
Ol
Ol
Ol
Ol
Ol CO 00 t> CO rH
Ol
Ol
Ol
H 00 <C lO H
CO
co
CO 00 O lO ^ co
CO
co
co
Ol
Ol
Ol
co
Ol
T—I	l> CO CO rH
Ol co
Ol
»o
Ol
»O 00 CO CO Ol
co
co rH CO Ol T-t
r*H
Ol
CO 00
L'- O Ol
Ol
co
co
co
co
co
co
co
co
co
00
Ol
00
01
CO l> 1—< -* Ol
C/D Ol
00
Ol
Ol
O» o 05	
Ä gp	
	* c-> _a -j .» o 'S S w
w co	42 g S Sjä C|r/:CQ
B
b
O;
o
’Sd
Sh
=5
s
cd
rP A Ä « A A
oj
►“Ä
s-
75
M
53
o<
- Ol CO »O co L>- CO 03 O H Ol CO <HHHHHHHH Ol Ol Ol Ol Ol
1»
£	O
5	C
A A Ä A »*	*	f“*
0}	C
£ B
53
r3
&
CO
SO <D
OJ \£ tlj {-. P :cd C3 {£ “ £ O <1
<N
4"
COC5 3JOW CO 00 (M
II II
I I
rH CO 'rti Ol
Ol
'I	II
H *n ,d co H	' 1
O!
-t< CO Ol | rH	|	|
COL^CO |	|	|
^OL^-CC |	||
t-H iO ^	|	|	|
(MCJOJMh	I	I
iO CO 00 Ol
I I I
co
ctf
JA
«s
CC
5
bo • p
5 &
r* to
O r/i
■■P CQ
m
T
-H
CO
++ + gg S I I I I
+L'
I I
Mili
I I I i I
MII
I I
I I
I I
+*f
CO CD
t-H OJ (M
I I
±1 1 O
CO tH
+4"
co .o co
COOlrJirH
fM
C0 O rH I |
(M
I I
I I
»O 05 t> (M I
<M I
Ol CO CO H
* -|-T* co 00
CO l> CO | «.J | H |
50 S+0* I
np
O
0-* .r^
Cu f/J '2
03 'fl b*>r3 ^
CÖ (U^
co
fl ^
. a>
rO
oj
fi ^ P
p i
g
“ !3
ti)
'i
9 S
a>
ir 60 h
M rt 1*3 . CŽ ^
CO	t-	r
at .
I
►h
O
P=<
'O m o bo kC a S ^ bo
a; M
rt ^ —
. ' & £■{ rt T3 £ -rt «m
rt co O
^ d £ m . OJ
,P CO £
:P « -*-* fn o d O. fc- O) tS
3=	.2
g a.Si s
■f
f-l
<v
np
0)
Ö - “
p a> p
S-J3 M
l- 03 rfl O)
rfl £ Ö k O o>
(H	#PH
rt § rt„o
rt 2; to cj
OJ rrt	CO
bo £ a tH fl 2 ^ rt
? P .s .s
„ \ & 'A
bo
g
T-H
CD
8
•s a -g 0) §> 12 £ « 'S m
&wi
w
bo . P rt bo
15
o
*
o
'.'I
t
+•
co
(M
S
+
CO
Co
. bo
CO (M CD O O CD t>- I I »O Ol T-H -* 1 1 Ol (M O CO -M Ol	Tt< O »O CD oi •O CD CD CO CO CO CD -f	co CD O * t-H
^ CD I I MOOO 1 1 HHOICO tH rrt	8 1 Si 1 CO 1 ^ 1	Ol -ejl
00 Ol | I G5iOOO 1 1 rt (M *f CD Ol	300 54	• O
?C »O 1 I 013500 1 1 Ol Trt 05 »o	° i -* 00 Ol Ol »o 1	O CD
CD 00 I I HCOOO 1 1 CC Ol 00 'H T-H Ol	08 f-6Z 06 f	10-49
-** co I 1 co co o o — i 1 co oi oi a i—t co	510 4-2 74	78-2
CD CD I I 05 05 O O 1 1 tH — 00 00 rH rrt	O <N co 'f o 1 lO	ca -H iO
lOL'- I I Ol 00 O O 1 1 OJ Trt »o T— Trt (M	° ^ 1 s coS 1	Ol CD
oi |. I 03 co O O Trt 1 1 Ol Trt Trt CD Ol CO	570 58	•00 »o
^ Ol I I Ol Ol o O tH 1 oi rH Ol CD	480 16-8 54	70-8
Ol CO i I CO O O O t-H 1 1 Ol CO CD 05 CO	O D'- CD . • O ^ 1^ ^ t-H 1	223
CO -+< . | OlrHOO Ol Ol (M 11 Ol Trt	360 147 72	219
njlMsDCOHHiß^HHOlH
S £S-/88*
I I
TH lO CO
I I'° I H | “ |
< <X> CO r-H O
50-689
•800T
I 13 I« lO^coneON	th „„ r
-* i	i »i	.gyi
i | M | «5 |	J,	«M	o»	89.^??
I | co | <N | >0 05 ! | .o !
— • RK‘J
I I S-”5 |10 |
r 1|
| OOC0T,	|	1^.	J
i s s,o	i	I	05	i
s i. §§12	i-	i
«O H CO o	j	CD	Ol	|
—-KBl
I I I
*’ ts-m
I I I
O/
S
m
0>
r3
a A
• • a?
• s Js
Q rt r—«
& S rt, bo p
t-H rO
CO
	‘5			co M P a	03 k S A	A A A A
	Cfi S	*fl	p’			
CO	'M pfl *Sh		C-1 G		1—5 »—5 rtH	
	m		*2 .•n			
a>
a-
F—H
a>
rp	u	»z:
rt	-*e	o
n-g ^
P .« P Nq3 <x» rs	rt.	£
-—■	t-.	rt
a>	a>	$■
Jx>	>	a>
_§	rt	5
•S	s	3
bo rt 2
a>
•fi
<u
rt rt
O P
— rO	fl
	<v N
	P
Ä	S5 bo
^P	
o ,	im
a> a> p Ä bo bo
p“ 2
S •" N
a»
O)
-*-> fl
P 3
ti fl .r.^ a>
6C
a,
cc ? O
i j •
CO QJ
s s
rP 'P rt 0 P »-
a>
rt
a;
rt
fl fl
a> oj M bo
rt p
^3	3
^ a
fcdD
a)
O
fl
7* fl
sq ^
p—i
O ^2 “ O
O O OJ X)
355
ai
a
a>
fl
rP
N
bo
fl
rt
co
a>
O
rP
o
a»
ra
rP
rt.
bo
O
P
<u
C/D
- -P : «
d _ 2
a, o-g
S
n m rt
° &.CO
C/3
a> 0) ^P
rP w
13 to “ 'ot » 5 SO
o
N
S a
Jr 4) .ii Oh T3 *-0 fl «J
Ch O)
•irt rrt -M
OJ —
fl
<1
^3
fl
.S4
C/D
bo
n
s
rt
m
a>
O
V. Verzeichnis der öffentl. Schüler im Schuljahre 1907/1908.*
I.	a
Aljančič Josef, Feistritz bei Neumarktl. Belec Michael, Radomlje.
Cop Anton, Karner Vellach.
Dermič Valentin, Zaloše.
Gerčar Anton, Stein.
Klinar Franz, Jauerburg.
Knafelj Anton, Brezje.
Kušar Josef, Laibach.
Lachainer Johann, Krainburg.
Mayr Cyrill, Krainburg.
Mayr Metliod, Krainburg.
Mirtič Johann, Sadinja vas.
Nič Felix, St. Veit bei Lukovica.
Omersa Viktor, Krainburg.
Pernuš Franz, Kokrica.
I.	b
Alič Johann, Sestranska vas.
Ažman Julius, Stein.
Črne Franz, Krainburg.
Demšar Josef, Eisnern.*
Demšar Vladimir, Eisnern.
Fajdiga Karl, Rudolfswert.
Fugina Eduard, Großlupp.
Fugina Friedrich, Zdole in Steiermark. Grobovšek Franz, Otoče Grundner Wilhelm, Radmannsdorf.
Hočevar Fridolin, Mekinje.
Hufnagel Viktor, Orehek bei Drulovek. Jugovič Johann, Virmaše bei Altlack. Jugovič Matthäus, Altlack.
Knafelj Johann, Mošnje.
Kozlevčar Anton, Zagradec bei Littai. Lotrič Anton, Dražgoše.
II.	a
Božnar Anton, Črni vrh.
Debevec Stanislaus, Laibach.
Demšar Lukas, Češnjica.
Deu Lothar, Adelsberg.
Globočnik Stojan, Krainburg.
Hrovat Daniel, Steinbüchel.
Janša Ferdinand, Krainburg.
Keržar Johann, Eisnern.
Klofutar Josef, Neumarktl.
Lap Anton, Stein.
Matekovič Karl, Laibach.
Metlika Sanktus, Draga im Küstenlande.
II.	b
Avbelj Josef, Trata bei Bischoflack.
Baloh Anton, Aßling.
Bernik Ludwig, Stirpnik bei Selce.
Klasse.
Potočnik Andreas, Brezje.
Rohrmann Adolf, Krainburg.
Rozman Johann, Sava bei Aßling. Starovašnik Paul, Krainburg.
Savnik Leo, Krainburg.
Tratnik Friedrich, Drenov grič.
Truschner Eugen, Eisenkappel in Kärnten. Turk Alois, Weixelburg.
Varl Franz, Radmannsdorf.
Verhunc Josef, Vižmarje.
Weber Johann, Zabukovje bei Lichtenwald in Steiermark.
Žumer Felix, Eisnern.
Žužek Franz, Bischoflack.
Klasse.
Mencinger Johann, Radmannsdorf.
Perne Josef, Povlje bei Trstenik.
Rajl Viktor, Radmannsdorf.
Rant Franz, Laufen.
Rant Josef, Godešič bei Bischoflack. Rebolj Martin, Srednja vas.
Rutar Johann, Km im Küstenlande.
Sitar Josef, Neumarktl.
Srakar Josef, Krainburg.
Starman Josef, Stari dvor bei Bischoflack. Stirn Franz, Krainburg.
Svetelj Josef, Srednja vas.
Štempihar Peter, Krainburg.
Vidrih Alois, Vigaun bei Zirknitz.
Zager Max, Schönstein in Steiermark. Zupanc Josef, Lancovo bei Radmannsdorf.
Klasse.
Novak Johann, Sp. Paloviče. PangeršičPankratius, Judendorf in Steiermark. Pavlič Anton, Prtovč.
Pavlin Alexius, Podbrezje.
Pirc Metliod, Krainburg.
Pogačnik Bogdan, Podnart.
Pogačnik Josef, St. Barbara bei Bischoflack. Rakove Cyrill, Struževo.
Stirn Josef, Krainburg.
Tautscher Albin, Sava bei Aßling.
Tomc Albin, St. Walpurga.
Ukovič Anton, Laibach.
Klasse.
Čadež Anton, Sp. Duplje.
Češenj Josef, Krainburg.
Debevec Gabriel, Graz.
* Fette Schrift bezeichnet Schüler mit allgemeiner Vorzugsklasse.
Demšar Karl, Zalilog bei Bischoflack. Dolinar Johann, Smlednik.
Fink Gottfried, Krainburg.
Justin Martin, Lučine.
Kovač Alois, Vrba.
Kržišnik Gustav, Kresnice.
Lengar Anton, Dovje.
Mubi Anton, Vellach bei Eisenkappel in Kärnten.
Nitsch Max, St. Veit bei Lukovica.
Omersa Hermann, St. Veit in Kärnten. I’akiz Silvius, Reifnitz.
Puhar Anton, Huje bei Krainburg. Resmann Johann, Breg.
Rožaj Johann, Gurkfeld.
Rožič Franz, Jauerburg.
Vidmar Josef, Neumarktl.
Završnik Stanislaus, Preddvor.
Žontar Josef, Aßling.
III.	a Klasse.
Andoljšek Vladimir, Suchen.
Bloudek Ctibor, Tacenj.
Bratina Friedrich, Haidenschaft im Küstenlande.
Crobath Stanislaus, Krainburg.
Cunta Bartholomäus, Wippach.
Cvar Alois, Zamostec bei Sodražica.
Deu Gottfried, Adelsberg.
Engelmann Anton, Krainburg.
Fajdiga Ignaz, Rudolfswert.
Hostnik Anton, Hosta bei Bischoflack. Jordan Ludwig, Radmannsdorf.
Jordan Raimund, Radmannsdorf.
Kuralt Anton, Žabnica.
Loibner Rudolf, Lokn bei Trifail in Steiermark. Pavšlar Thomas, Krainburg.
Perhavec Franz, Wippach.
Pirnat Anton, Dravlje bei Laibach.
Remec Josef, Primskovo bei Krainburg. Rotar Peter, Srednja vas.
Stefe Matthäus, Trstenik.
Štempihar Nikolaus, Krainburg.
Tlieuerschuli Konrad, Neumarktl.
Valjavec Ignaz, Leše.
Vidic Leopold, Stein.
III.	b Klasse.
Anžič Johann, Sidrož.
Bajželj Bartholomäus, Stražišče.
Benedičič Franz, Eisnern.
Bulovec Alois, Begunje bei Radmannsdorf. Drmota Franz, Sora.
Erjavec Franz, Vižmarje.
Golmajer Johann, Kovor.
Jakofčič Cyrill, Vrbnje bei Radmannsdorf. Kozjek Franz, Gorenja Besnica.
Lazar Stanislaus, Steinbüchel.
Lilleg Erich, Gurkfeld.
Markeš Valentin, Jesenice.
Mavrič Josef, Jesenice.
Muri Adolf, Jezersko in Kärnten.
Naglič Michael, Gorenja Bela.
Omahen Emil, Neumarktl.
Perko Johann, Gornje Vetrno.
Pretnar Blasius, Podtabor bei Podbrezje. Rojina Vladimir, Vače.
Schiffrer Franz, Žabnica.
Šlibar Franz, Radmannsdorf.
Tonejec Johann, Boh. Bela.
Triller Johann, Bischoflack.
Urbas Franz, Gor. Logatec.
Žužek Anton, Laibach.
IV.	Klasse.
Badiura Friedrich, Predgrad bei Altenmarkt. Bremec Paul, St. Veit bei Laibach.
Brinjšek Franz, St. Gregor bei Reifnitz. Fister Valentin, Krainburg.
Florian Helena, Krainburg. P.
Florian Katharina, Krainburg. P.
Gostiša Franz, Ajdovec.
Gostiša Josef, Kalce bei Loitsch.
Jelenc Alois, Bršljin bei Rudolfswert.
Jereb Josef, Sp. Bernik bei Zirklach.
Kosel Franz, Neumarktl.
Krč Anton, Predoslje.
Kump Alexander, Möttling.
Matjan Alois, Naklo.
Mejak Josef, Friedau in Steiermark.
Oblak Anton, Srednje Brdo bei Pölland. Orel Johann, Mannsburg.
Peterlin Milan, Oberloitsch.
Pflaum Ferdinand, Tarvis in Kärnten.
Podrekar Franz, Krainburg.
Pogačnik Franz, Kropp.
Pogačnik Franz, Zvirče.
Ramoveš Johann, Zg. Pirniče.
Rožaj Franz, Zabukovica boi Cilli in Steiermark.
Simonič Primus, Plužnje im Küstenlande. Stern Franz, Laibach.
Šilar Ignaz, Žirovnica.
Tavčar Vinzenz, Neumarktl.
Tomazin Matthäus, Strahinj.
Ulčer Franz, Rudolfswert.
Vahtar Michael, Mannsburg.
Vrče Johann, Dobrava bei Dobrniče. Zalokar Rochus, St. Veit bei Laibach.
Zupan Ignaz, Leše.
Zupančič Franz, Vrh bei Weixelburg.
Žužek Karl, Oroßlaschitz
V.	Klasse.
Ajdovec Josef, Pivka bei Naklo.
Babič Anton, Brezje bei Mošnje. Dereani Jakob, Žužemberk.
Gogala Nikolaus, Krainburg.
Gorjanec Johann, Adelsberg.
Grošelj Friedrich, Dobje bei Pölland. Jalen Johann, Rodine bevi Breznica. Jelovčan Paul, Dolenja Žetina.
Jenko Valentin, Lipica bei Bischoflack. Jerše Wilhelm, Žužemberk.
Kandušer Josef, Mannsburg.
Kepic Anton, Cerklje.
Kobenter Johann, St. Jakob in Kärnten. Kordan Viktor, Triest.
Kovač Franz, Vrba.
Kovač Friedrich, Sittich.
Kržišnik Anton, Podobeno bei Pölland. Lazar Alois, Laibach.
Markič Franz, Goriče.
Mertelj Josef, Dvorje bei Cerklje.
Ovsenek Josef, Brezje bei Neumarktl.
Pirc Alfons, Gurkfeld.
Pollak Ferdinand, Krainburg.
Porenta Josef, Srednje Bitnje.
Pucher Felix, Krainburg.
Rus Josef, Bled-Zagorice.
Sušnik Johann, Bischoflack.
Savnik Bogdan, Krainburg.
Škrjanec Leopold, Radomlje.
Šlibar Johann, Radmannsdorf.
Štempihar Vladislav, Krainburg.
Štrekelj Jakob, Burgstall bei Bischoflack. Učakar Franz, Špitalič.
Vrhunc Bartholomäus, Praše.
Zega Andreas, Kazlje bei Sežana im Küsten-lande.
Zupan Simon, Retnje bei Neumarktl.
VI.	Klasse.
Ahačič Johann, Senično bei Neumarktl. Aljančič Vinzenz, Kovor.
Burenk Johann, Nasoviče bei Komenda. Crnilec Johann, Naklo.
Erjavec Alois, Križka vas bei Weixelburg. Fajdiga Bogomir, Rudolfswert.
Grašič Johann, Strahinj bei Naklo.
Jezerec Franz, Selzach.
Koprivšek Stephan, Gomilsko in Steiermark. Lah Andreas, Dutovlje im Kiistenlande. Lavrenčič Johann, Oberfeld bei Wippach. Madronič Johann, Dalnje njive bei Weinitz. Mrevlje Artur, Hl. Kreuz bei Haidenschaft im Küstenlande.
Muri Ignaz, Jezersko in Kärnten.
Omahen Albin, Laibach.
Pagon Franz, Bukovo im Küstenlande. Pajntar Stephan, Bukovo im Küstenlande. Pirc Vladimir, Gurkfeld.
Pogorelc Friedrich, Laibach.
Reisman August, St. Jakob in den Windisch-Biiheln in Steiermark.
Smrekar Paul, Laibach.
Štiglic Franz, Riez in Steiermark.
Šubic Karl, Krainburg.
Varl Leopold, Radmannsdorf.
VII.	Klasse.
Albrecht Franz, Stein.
Alič Franz, Trata bei Pölland.
Bulovec Josef, Smokuč bei Breznica.
Hafner Anton, Žabnica.
Hofbauer Walter, Neumarktl.
Hren Josef, Zirknitz.
Jenšterle Johann, Sp. Danje bei Sava. Kmetič Jakob, Trzin.
Križnar Laurenz, Pivka bei Naklo.
Lazar Johann, Steinbüchel.
Leskovec Anton, Bischoflack.
Leskovec Johann, Bischoflack.
Lipar Bkisius, Šmarca bei Stein.
Miklavčič Paul, Dol. Dobrava bei Bischoflack.
Mlakar Karl, Kropp.
Naglič Blasius, Obervellach.
Novak Stanislaus, Landstraß.
Pavlič Franz, Loke bei Stein.
Perko Franz, Pölland bei Bischoflack. Pfajfar Franz, Selca bei Bischoflack. Potočnik Rudolf, Eisnern.
Pravhar Franz, Voklo bei St. Georgen. Sajovic Jakob, Predoslje.
Sajovic Stanislaus, Krainburg.
Štempihar Georg, Krainburg.
Vilfan Matthäus, Križna gora bei Altlack. Zupanec Johann, Voglje.
VIII. Klasse.
Basaj Josef, Suha bei Predoslje.
Bernik Anton, Bodulje bei Bischoflack. Črne Boris, Stauden bei Rudolfswert. Češenj Karl, Krainburg.
Globočnik Eduard, Graz in Steiermark. Gosar Johann, Bischoflack.
Jež Franz, Wippach.
Klemenčič Paul, Trata.
Kordan Daniel, Kronau.
Markič Josef, Strahinj.
Matjašič Mauritius, Kronau.
Megušar Anton, Selca bei Eisnern. Mohorič Jakob, Njivica bei Podnart.
Perne Johann, Povlje bei Trstenik.
Pipan Johann, Črni vrh bei ldria.
Ražem Joachim, Bazovica iin Küstenlande.
Sajovic Johann, Olševek.
Starovašnik Viktor, Krainburg.
Tavčar Matthäus, St. Leonhard bei Bischoflack.
Tavčar Thomas, St. Leonhard bei Bischoflack.
Urbanec Franz, Zalog bei Neumarktl.
K. G.
«
5
B. Inneres der Schule.
I.	Durchführung des Lehrplanes.
Im Lehrpläne trat keine Änderung ein.
II.	Absolvierte Lektüre.
A.	In den klassischen Sprachen.
a)	Aus dem Lateinischen.
III.	a Klasse: Curtius Rufus (Auswahl von Golling): L, II., III., IV..
VI., VII., X., XI., XIV., XV., XVIII., XX. Cornelius Nepos: Miltiades, Themi-stocles, Epaminondas. — Privatlektüre: Cornelius Nepos, Aristides: Andoljšek, Bloudek, Bratina, Fajdiga, Jordan L., Loibner, Štempihar; Cimon: Andoljšek, Bratina, Fajdiga, Kuralt, Valjavec; Pelopidas: Theuerschuh, Vidic; Thrasybulus: Fajdiga, Jordan L.; Curtius Rufus XII.: Deu; XIII: Pirnat; XVI: Cvar, Pirnat, Remec, Štefe.
III. b Klasse: Curtius Rufus (Auswahl von Golling): I.— X. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Cimon, Thrasybulus, Epaminondas, Pelopidas. — Privatlektiire: Curtius Rufus XI.: Benedičič, Rojina; XII.: Bajželj, Lilleg; XIII.: Bulovec, Kozjek; XIV.: Schiffrer, Tonejec; XV.: Urbas, Anžič; XVI.: Naglič, Golmajer; XVII.: Markeš, Muri; XVIII.: Pretnar, Perko; XIX.: Šlibar, Lazar; XX.: Erjavec, Omahen.
IV. Klasse: Caesar, de bello Gallico, lib. I., II. 16 — 28; IV. 20 — 36;
VI.	9 — 29; VII. 68 — 90 (teilweise kursorisch); Ovid, Met. 2, 20, Auswahl aus den „versus memoriales“; Jugendgedichte: 5; Tristia 4. — Privatlektüre: Caesar, de bello Gallico, lib. II. 1 —15 und 29 — 35: Badiura, Bremec, Podrekar, Rožaj, Šilar, Ulčer; lib. III.: Ramovš, Simonič, Tavčar, Zupančič; lib. IV. 1 — 20: Fister, Kump, Krč, Matjan, Pogačnik sen., Rožaj, Vrče; lib. V.: Žužek; lib. V
1	— 26: Vrče; lib. VI. 30 — 44: Jereb, Peterlin, Zalokar; lib. VII. 1 — 31: Rožaj, Zupan.
V. Klasse: Livius, lib. XXI., V. c. 35 — 49, Ovid (nach Sedlmayer): Met. 5, 6, 16, 17, 18; Jugendgedichte: 5; Fasti 2, 12, 14; Tristia 8; Ex Ponto: 4.
—	Privat I ektü re : Livius, lib. XXXIX. c. 49 — 52: Kobenter, Jenko; 1. XXVI. 9: Grošelj, Kržišnik, Porenta, Rus, Ovid, Met. 3: Škrjanec; 4: Babič, Grošelj, Jerše, Pucher, Rus; 8: Kepic, Zupan; 10: Kandušer; 9, 10, 11: Mertelj, Ovsenek; 12: Lazar, Vrhunec; 11: Učakar; 21: Gogala, Sušnik; 25: Gogala, Kobenter, Pirc, Sušnik, Šlibar; 27: Ajdovec, Kobenter, Pirc, Kržišnik; 29: Dereani, Kordan, Kovač Friedr., Zega; Jugendgedichte, 2: Jalen; 3: Markič; Fasti, 4, 11: Kovač Franz; 5: Gorjanec; 6: Polak; Tristia, 10: Jenko; Ex Ponto, 1, 3: Jelovčan, Jalen, Savnik, Štempihar; 2: Markič.
VI. Klasse: Sallustius, bellum Jugurthinum: c. 1—60; Vergil: Aeneis I. und Auswahl aus den Eklogen. Caesar, de bello civili (Anfang). — Privatlektüre: Sallustius, bellum Jugurthinum, 60—75; Ahačič, Aljančič; 60 — 80; Erjavec, Varl; 80—114: Jezerec. Vergil, Auswahl der Georg., I — IV: Burenk, Šubic; V—Vlil: Smrekar; XI — XIII: Omahen; XIII: Pagon; Eklog. V, IX: Pagon, Smrekar. Caesar, de bello civili, lib. III., 1—30: Lah, Pogorelec, Resman; 31—73: Koprivšek, Muri, Pirc; 73 bis Schluß: Pajntar; 1—50: Mrevlje; 37 bis Schluß: F'ajdiga; Sallust, Catil. 1 — 20: Štiglic.
VII. Klasse: Cicero, De imperio Cn. Pompei; In Verrem IV; Cato maior de senectute. Vergil, Aeneis VI. — Privatlektüre: Cicero, In Q. Caecilium divinatio, 1—10: Hofbauer; 7—10: Leskovec Anton; 10 bis Schluß: Leskovec Johann; 1—6: Potočnik. Pro Archia poeta: Hren, Miklavčič, Štempihar; Laelius, de amicitia: Novak. Vergil, Aeneis: II. 1—250: Bulovec, Pavlič; 251 — 500: Jenšterle; 251 — 485: Kmetič; 567 — 804: Lazar; 485 — 804: Sajovic Johann, Zupanec; IV.: Alič, Mlakar; VII.: Hafner, Križnar; X. 1 — 307: Lipar; XII. 1—310: Miklavčič.
VIII. Klasse: Horatius, Carmina L, 1, 3, 4, 7, 11, 14, 17, 20, 22, 31, 34, 37;
11., 3, 6, 10, 14, 18; III., 1—6, 9, 13, 21, 30; IV., 7, Carmen saeculare; Epo-den: 2; Satirae I., 1, 4, 6, 9; II., 6; Epistolae: I., 6, 7, 13; II., 2 (41—86); de arte poetica liber. — Memoriert: C. I., 1; II., 6; III., 30. — Tacitus, Annales lib. I., 1 — 15, 16 — 30; II., 41 — 43, 53 — 55, 69 — 83; III., 1—7;
IV., 1 — 9, 37 — 42, 57 — 59; XV., 38 — 45; Germania c. 1 — 27.
b)	Aus dem Griechischen.
V. Klasse: Xenophon, Chrestomathie von Schenkl; Anab. I., II., 1—24;
111., V., VI. — Homer, Ilias I., II., 1-—200. — Privatlektüre: Xenophon, Anab. II., 24 — 37: Jalen, Gogala, Sušnik; IV., 1—-18: Gorjanec; 18 — 31: Babič;
VII. 1 — 13: Dereani, Kržišnik; 13 — 22: Kandušer, Pucher, Štrekelj, Zega;
VIII., 1 — 24: Grošelj, Jelovčan, Kržišnik, Kobenter, Rus; 1 — 70: Pirc. Homer, Ilias III., 1 —120: Kovač Franz, Markič, Ovsenek, Škrjanec; 120—230: Mertelj; 230 — 366: Kepic; 1 —183: Lazar; 183 — 366: Vrhunec; IV., 1 —140: Šlibar; 140—280: Jenko; 280-352: Polak; VI. 1 — 100: Jerše; 100 — 200: Zupan; X., 1 —140: Šavnik; 141 — 280: Štempihar; XVI., 1—222: Učakar.
VI. Klasse: Homer Ilias II., 121-244, IV., 215 — 352; VI., IX., 150 — 518. XVI., XVIII. (teilweise kursorisch), XXII. (kursorisch). — Xenophon, Chrestomathie von Schenkl: Kyrup. I., VII., X. — Herodot, Auswahl von Scheindler:
I, 2, 3, 4, 5, 8, 16, 17, 18, 19, 24, 25, 28, 29. — Privatlektüre: Homer, Ilias: III., 1—120: Lah; 245 — 366: Crnilec; IV., 1 — 204: Muri; X: Pajntar, Pirc; XI.: Smrekar; XII.: Lavrenčič, Pogorelec; XV.: Omahen, Varl; XVII.: Erjavec; XIX.: Aljančič, Ahačič, Burenk, Grašič, Šubic; XX. Fajdiga, Pagon;. XXI.: Jezerec; XXII.: Koprivšek; XXIV.: Muri, Lah. Herodot, 12, 14: Mrevlje, Pirc; 10, 11: Erjavec; 20: Mrevlje; 22: Pagon, Pogorelec; 23: Crnilec; 27: Burenk; 31: Lah.
VII. Klasse: Demosthenes, I. philippische, I. und III. olynthische Rede. — Homer, Odyssee: I., 1—89, V., VI., IX., X., XI., XII. (teilweise kursorisch). — Privatlektüre: Demosthenes, II. olynthische Rede: Alič, Sajovic Jakob;
II. philippische Rede; Hofbauer, Križnar, Miklavčič, Naglič, Novak. Rede über den Frieden: Leskovec Johann, Lipar, Mlakar, Sajovic Stanko, Štempihar. Homer Odyssee, II: Alič, Sajovic Jakob; III.: Jenšterle, Sajovic Stanko, Štempihar.
IV.: Lazar, Zupanec; XV.: Hafner, Kmetič, Mlakar, Novak; XVIII.: Križnar, Leskovec Anton, Potočnik; XIX: Naglič; XX.: Miklavčič, Perko; XXII.: Lipar; XXIII.: Hren; XXIV.: Hofbauer.
VIII.	Klasse: Platon, Apologie, Schlußkapitel des Phaedon; Protagoras. Sophokles, Oedipus rex. Homer, Odyssee XXIII., XXIV. — Privatlektüre: Aus dem „Griechischen Lesebuche“ von Wilamowitz-Moeiiendorff: Demosthenes, Kranzrede 139- 210: Basaj, Bernik, Jež; Arrian, Alexanders Tod: Markič; Appian, Tiberius Gracchus: Klemenčič; Thukydides, Leichenrede des Perikles: Jež, Mohorič, Sajovic; Aristoteles, Id&ijvaltov nohieia J 11, 12: Mohorič; Strabon, die latinische Küste und Rom: Starovašnik; Heron v. Alexandreia, Lehre vom Vakuum, Windkessel, Feuerspritze, Weihwasserautomat, Kugel vom Dampf bewegt: Tavčar Thomas; Aus den Elementen des Eukleides: Bernik; Archimedes, Buch von der Sandzahl: Basaj; Aristoteles, neqi	(wqIwv:
Tavčar M.; Epiktet, negi 7CQOvolag: Tavčar Th.; Brief an Diognet: Perne; Aus der Schrift „hsqi vipovg": Tavčar M.
B.	Aus dem Deutschen.
V. Klasse: Lektüre nach dem Lesebuche von Lampel L., I. Teil. Proben der epischen und lyrischen Dichtungsgattung sowie der wichtigsten Formen der Prosa.
VI. Klasse: Die literarischen Proben des Lesebuches; Lessing: „Minna von Barnhelm“;. „Emilia Galotti“. — Memoriert wurde: 15.
VII. Klasse: Die literarischen Proben des Lesebuches; Goethe: „Iphigenie auf Tauris“, „Götz von Berlichingen“, „Egmont“. Schiller: „Die Räuber“, „Fiesco“, „Kabale und Liebe“, „Wallenstein“. Shakespeare: „Macbeth“, „König Lear“. — Memoriert wurden die Gedichte des Kanons.
VIII. Klasse: Die literarischen Proben des Lesebuches; Schiller: „Wallensteins Lager“, „Piccolomini“, „Wallensteins Tod“, „Wilhelm Teil“, „Braut von Messina“, „Maria Stuart“, „Jungfrau von Orleans“. Goethe: „Hermann und Dorothea“, Faust I. Teil. Grillparzer: „Sapplio“, „Die Ahnfrau“. — Memoriert wurde: Schiller: „Das Lied von der Glocke“.
C. Aus dem Slowenischen.
V. Klasse: Sket, Slovenska čitanka za V. in VI. razred. Zgledi za epsko in lirsko pesništvo in za najvažnejše vrste prozaiškega govora. Hrvatska knjižnica II.
VI. Klasse: Sket, Slovenska čitanka za V. in VI. razred. Uvod § 9 — 25; št. 71, 73, 75-82, 84, 85, 88 — 92, 96—99, 101 — 103, 105, 106, 108—115, 117, 120-123, 124, „, 130, 132, 134, 144, 156, 159, 160, 161. — Memoriert wurde: Prešeren: „Krst pri Savici“ (Uvod. Krst deloma); „V spomin Andreja
.Smoleta“ und eine Auswahl aus dessen Sonetten; Gregorčič: „Oljki“ (deloma); Funtek: „Pesem o pesmi“ (deloina). — Gelesen wurde: „Kosovo“. Ivan Cankar: „Hlapec Jernej in njegova pravica“, „Aleš iz Razora“ und „Jure“.
VII. Klasse: Sket, Staroslovenska čitanka: 1 — 10; Sket, Slovenska slovstvena čitanka: 1 -19. — Gelesen wurde: Simon Jenko: Poezije I.—II.; Shakespeare-Zupančič: „Beneški trgovec“; Ivan Mažuranič: „Smrt Smailage Čengijiča“.
VIII. Klasse: Literarni zgledi iz Sketove „Slovstvene čitanke“, poleg tega: Prešernove poezije in obširnejši izbor iz Levstika, Jenka, Stritarja, Gregorčiča in Aškerca.
III.	Themata.
a)	Zu den deutschen Arbeiten am Obergymnasium.
V. Klasse.
Hausarbeiten: 1.) Die Ermordung des Ibykus und deren Strafe. (Nacherzählung.) — 2.) Der Herbst. (Nach den Herbstliedern von Eichendorff, Rückert und Lenau.) — 3.) Das Wasser im Dienste des Menschen. — 4.) Concordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur. — 5.) „Ein rasches Pferd nur immer jagen — Ein saubres Kleid nur immer tragen, — Den nützen Freund nur immer plagen — Hat niemals langen Nutz getragen.“ — 6.) Wie äußert sich das Heimatsgefühl in den Liedern „Das Schloß Boncourt“, „Der Schweizer“ und „Das Wiedersehen“? — 7.) „Nimm die zögernde (sc. Zeit) zum Rat — Nicht zum Werkzeug deiner Tat — Wähle nicht die fliehende zum Freund — Nicht die bleibende zum Feind.“ (Fr. v. Schiller.)
Schularbeiten: 1.) Der Erlkönig. (Nacherzählung.) — 2.) Der Fund auf Salas y Gomez. — 3.) Wie vollführte Hüon Karls Auftrag? — 4.) „Höh’ und Tiefe hat Lust und Leid — Andrer Gram birgt andre Wonne.“ (Auf Grund von Paul Heyses „Ober ein Stündlein“ und Chamissos „Kreuzschau“. — 5.) Der Königssohn. (Eine Erzählung nach Uhlands Romanzenkreis.) — 6.) Die Verteidigung Antwerpens.
VI. Klasse.
Hausarbeiten: 1.) Ein herbstliches Tagwerk unseres Landmannes. (Schilderung.) — 2.) Wer ist ein Held? — 3.) Der Kranz in seiner verschiedenartigen Bedeutung.) — 4.) „Der Mann ist töricht — Der die Menge der Freunde zählt
— Ein Bündel Röhricht — Hilft dir nicht, wo ein Stab dir fehlt.“ (Fr. Rückert.)
— 5.) Der Ackerbau, die Grundlage der menschlichen Kultur. — 6.) Die Ehre. Eine Abhandlung unter Hinzuziehung von Lessings „Minna von Barnhelm“.
Schularbeiten: 1.) Welchen Einfluß übte die Völkerwanderung auf die Dichtung der Germanen und ihre Christianisierung? — 2.) Der geschichtliche Hintergrund der Nibelungensage. — 3.) Die Waffen der Tiere. — 4.) Eine Szene aus Wielands „Abderiten“. — 5.) Wie hat Lessing im I. Akte der „Minna von Barnhelm“ die Aufgabe der Exposition erfüllt? — 6. a) Just; b) Franziska (eine Charakteristik nach Minna von Barnhelm). — 7.) Marinelli.
VII. Klasse.
Hausarbeiten: 1.) Ein Regentag, sein Freud und Leid. — 2.) Wie wird Macbeth zum Verbrecher? — 3.) Die Volksszenen in „Egmont“. — 4.) Ist die Katastrophe in Schillers „Fiesco“ innerlich notwendig? — 5.) „Wenn jemand sich wohl im Kleinen deucht — So denke, der hat ein Großes erreicht.“ (Goethe, Sprichwörter). — 6.) Die Entwicklung der menschlichen Kultur nach Schillers Schilderung im „Spaziergang“. — 7.) „Irrtum verläßt uns nie, doch ziehet ein hohes Bedürfnis — Immer den strebenden Geist leise zur Wahrheit hinan.“ (Tabulae votivae.)
Schularbeiten: 1.) Warum lernen wir fremde Sprachen? — 2.) Elisabeth und Maria, zwei Gestalten in Goethes „Götz“. — 3.) Die Szene in den böhmischen Wäldern. (Nach Schillers „Räuber“.) — 4.) Kann uns zum Vaterland die Fremde werden? (Goethe, Iphigenie auf Tauris, I. 2.) -- 5.) Der Seelenkampf Wallensteins vor seinem endgültigen Entschluß. (Nach „Wallensteins Tod“. I.Akt.) — 6.) Ferialpläne.
Hausarbeiten: 1.) Iphigenie: „Man tadelt den, der seine Taten wägt.“
— Arkas: „Auch den, der wahren Wert zu stolz nicht achtet — wie den, der falschen Wert zu eitel hebt.“ (Goethe, Iphigenie, I. 2.) — 2.) Burleigh und Leicester, zwei Gestalten aus Schillers „Maria Stuart“. — 3.) Das Kolonialwesen der alten und neuen Zeit. — 4.) „Frei atmen macht das Leben nicht allein — Ein unnütz Leben ist ein früher Tod.“ (Goethe, Iphigenie, I. 2.) — 5.) „Des Menschen Wert kann niemand erkennen, — Der nicht selbst Hitze und Kälte litt.“ (Goethe, West-östl. Divan.) — 6.) Horazens Persönlichkeit. — 7.) „Wie fruchtbar ist der kleinste Kreis, — Wenn man ihn wohl zu pflegen weiß.“ (Goethe, Zahme Xenien.)
Schularbeiten: 1.) Wie zeichnet Goethe seinen verstorbenen Freund im Epilog zu Schillers „Glocke“ ? — 2.) Octavio Piccolomini in seiner Stellung zu Wallenstein und Kaiser. — 3.) Der Gedankengang und Zweck der Parrizida-szene in Schillers „Wilhelm Teil“. — 4.) Gedankengang und Bedeutung des Monologes der Hauptheldin zu Beginn des IV. Aufzuges von Grillparzers „Sappho“.
— 5.) Die Gretchentragödie in Goethes „Faust“. — 6.) Maturitätsarbeit.
Freie Vorträge.
VII. Klasse.
1.) Egmont in der Geschichte und in Goethes Drama. (Naglič.) — 2.) Das Weimarer Hoftheater zu Goethes Zeit. (Novak.) — 3.) Das Zeitgeschichtliche in Schillers „Kabale und Liebe“. (Hafner.) — 4.) Der Vulkanismus. (Hofbauer.)
— 5.) Richard Wagner. (Sajovic St.) — 6.) „Die Iphigenie bei den Tauriern“ des Euripides. (Leskovec Joh.) — 7.) Geschichte und Bedeutung der Eisenbahnen. (Hren.) — 8.) Vergil und sein poetisches Wirken. (Alič.) — 9.) Die Klöster in Oberkrain. (Miklavčič.) — 10.) Die Luftschiffahrt. (Lipar.) — 11.) Unsere Getreidepflanzen. (Križnar.) — 12.) Wert und Art des Turnens. (Kmetič.) — 13.) Die Bedeutung Herders für die Slawen. (Leskovec Anton.) — 14.) Die Dissertationen Schillers. (Štempihar.) — 15.) Die Entwicklung des Postwesens. (Perko.) — 16.) Das moderne deutsche Drama. (Albrecht.) — 17.) Das Technische in der Malerei. (Potočnik.)
VIII. Klasse.
1.) Das Schicksalsdrama. (Tavčar Th.) — 2.) Ed. Mörike. (Klemenčič.) —
3.) Der Bruderhaß im Drama des „Sturmes und Dranges“. (Mohorič.) — 4.) Übersicht der römischen Kulturgeschichte. (Matjašič.) — 5.) Die Nibelungensage in der neueren deutschen Literatur. (Basaj.) — 6.) Gottfried Keller „Leute von Seldwyla“. (Bernik.) — 7.) Gerhard Hauptmann. (Perne.) — 8.) Friedrich Hebbel. (Jež.)
b)	Zu den slowenischen Arbeiten am Obergymnasium.
V.	Klasse.
Domače naloge: 1.) Kako so izražene glavne poteze slovenskega narodnega značaja v narodni pesmi o lepi Vidi? — 2.) Ali so pesmi o kralju Matjažu zgodovinske? — 3.) Popotovanje nekdaj in sedaj. — 4.) Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša. (Narodni pregovor.) — 5.) Oljka, znamenje miru. (Po Gregorčičevi odi „Oljki“.)
Šolske naloge: 1.) Prizori ob prihodu in odhodu vlaka. — 2.) Slovenska kolednica in druge „obredne“ pesmi. — 3.) Semanji dan v malem mestu. 4.) „Odprto srce in odprte roke — imej za trpečega brata, — a trdno zapahni uho in srce, — ko trka sovraštvo na vrata.“ — 5.) Prešernovi „Sonetje nesreče“.
VI. Klasse.
Domače naloge: 1.) Reminiscence slovenske narodni pesmi v poezijah Franceta Prešerna. — 2.) Kateri nagibi so delovali na Prešerna, da je spesnil svoj „Krst pri Savici“? — 3.) Kako naj skrbi tudi dijak za ugled učnega zavoda, katerega poseča? — 4.) Vodilne misli v Funtkovi odi „Pesem o pesmi“. — 5.) „Ne gledaj med svet poželjivo, — čakaje pač sreče, a roke navzkriž; — na delo, pripravljaj gradivo, — da sreče si dom s svojo roko zgradiš.“ (Lovro Pintar.)
Šolske naloge: 1.) „Ko na večer ljubo pihlja zefir, — in tiha luna med oblaki plove, — lete čarovnice črez temne krove, — gore, vode, črez mirni svit jezer.“ (Dragotin Kette.) — 2.) „Tam na trgu, na belem, šotori stoje, — prebeli, veseli šotori, — pred temi šotori pa ljudstva šume, — sprehajajo doli se, gori.“ (Murn-Aleksandrov.) — 3.) Polnočni izprehod. — 4.) „Nazaj, nazaj, moj duh, v deželo sveto, — v deželo mislij mojih in želja, — kjer vedno jasno je nebo razpeto, — kjer mir in pokoj, sreča je doma.“ (Jos. Stritar.) — 5.) „Zelen mah obrasta — zrušene zidove; — veter skoz nje diha — žalostne glasove.“ (S. Jenko. Obrazi VII.)
VII. Klasse.
Domače naloge: 1.) Življenje in delovanje Pavla Dijakona pa črtice o Slovencih v njegovi zgodovini „De gestis Langobardorum“. — 2.) „Boj se onoga, tko je viko — bez golema mrijetjada!“ (Iv. Mažuranič, „Smrt Smailage Čengijiča“, Agovanje, 62 — 63.) — 3.) O kulturnem pomenu trgovine. —
4.) Antonio v Šekspirjevem „Beneškem trgovcu“. — 5.) „Dejanja vsega možu mera naj — edina domovine bo korist.“ (Jos. Stritar.)
Šolske naloge: 1.) Vodilne misli duhovnikovega govora v Mažurani-čevem epu „Smrt Smailage Čengijiča“. (Četa 333 — 403.) — 2.) „Odločno odpovej se svoji sreči, — goreče išči drugim jo doseči; — živeti vrli mož ne sme za se!“ (S. Gregorčič.) — 3.) Polnočni izprehod. — 4.) „Kdor ima v pravem kotu glavo, — on gre v Jeruzalem in Rim, — premaga solnce, dež, težavo, — in dobra volja roma z njim; — on skusi pač si kaj po sveti.“ (Fr. Levstik.) —
5. a) Frangeš Mihanovič: „Oranje.“ b) Millet: „Mož s kopačo.“
VIII. Klasse.
Domače naloge: 1.) Krst pri Savici“, kulturna slika Prešernovega časa.—
2.) Razvoj narodne misli pri Prešernu. — 3.) Svobodno izvoljena naloga. — 4.) Najvišje naj ti bo dolžnost — Najprva pa dolžnost — zvestoba. (Indijski pregovor.)
— 5. a) Svetovno nazirovanje Sofoklejevo izraženo v „Kralju Edipu“. — b) Razvoj dejanja v Sofoklejevem „Kralju Edipu“.
Šolske naloge: 1.) Kaj si sejal, mladenič, kaj boš žel? (O. Zupančič.)
— 2.) Oblika španske romance pri Prešernu. — 3.) Prešeren — satirik. — 4.) „Eno le potrebno je, — Skrbi zase, ljubi brata — Dvigni ga, odpri mu vrata — In sodnik naj bo srce.“ (Fr. Levstik.) — 5.) Na razstanku.
Prosti govori.
VII. Klasse.
1.) Prešeren ali Preširen. — 2.) Razvoj zdravilstva v starem in srednjem veku. — 3.) Avstrijski državni zbor. (Štempihar.) — 4.) Henrik Ibsen. — 5.) Od Polonovca v Poljanski dolini v Zagreb pa nazaj. — 6.) Slovenska moderna. (Miklavčič.) — 7.) Dr. Anton Dvorak. — 8.) Novo ljubljansko gledališče in njega delovanje. — 9.) Simona Jenka uglasbene pesmi. (St. Sajovic.) — 10.) Zgodovina Nakelske fare. — 11.) Simon Jenko in narodna pesem. — 12.) Gorenjska v pesmih Franceta Prešerna, Simona Jenka pa Matija Valjavca-Kračmanovega. (Križnar.) — 13.) O Beneških Slovencih. — 14.) Spomini na turo v Kamniških planinah. (Lipar.) — 15.) Shylok in Modri Natan. (J. Leskovec.) — 16.) Ibsenov Ljudski sovražnik. — 17.) Simon Jenko in Henrik Heine. (Albrecht.) — 18.) Razvoj slovenskega gledališča in staro ljubljansko gledališče. (Kmetič.) — 19. Nekdanje in sedanje meje slovenskega ozemlja. (Jenšterle.) — 20.) Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. Ob stoletnici njegovega rojstva. (Ant. Leskovec.) — 21.) Ob štiristoletnici rojstva Primoža Trubarja. (Novak.) — 22.) Simona Jenka ilustrirane pesmi. (Potočnik.) — 23.) Poljanci v spisih dr. Ivana Tavčarja. (Perko.)
— 24.) Umetniška rodbina Šubicev v Poljanah. (Alič.) — 25.) Zgodovina Tržiča. (Hofbauer.) — 26.) Zgodovina turških bojev po Slovenskem v XV. stoletju. — 27.) Delovanje Slovenskega planinskega društva v Julijskih alpah. (Pfajfar.) — 28.) Sitarji in sitarstvo v Stražišču in okolici. (Hafner.) — 29.) Zreb-ljarstvo v Železnikih in v Kropi. (Mlakar.)
VIII. Klasse.
1.) Grška gimnastika. (Basaj.) — 2.) Pregled kitajskega slovstva. (Kordan.)
— 3.) Fr. Erjavec. (Tavčar M.) — 4.) Razbrememba zemljišč leta 1848. (Mohorič.)
— 5.) Razvoj čebelarstva. (Bernik.) — 6.) Pregled grške kulturne zgodovine. (Tavčar Th.) — 7.) Posmrtno življenje v verovanju različnih narodov. (Perne.) — 8.) Janez Trdina. (Ražem.) — 9.) Sedanji slovenski pripovedniki. (Jež.) —
10.) Fr. Detela. (Gosar.) — 11.) Fr. Finžgar. (Urbanec.)
IV.	Maturitätsprüfungen.
A.	Im Schuljahre 1906/1907.
I.	Im Herbsttermine
wurden die mündlichen Prüfungen am 27. September 1907 unter dem Vorsitze des Herrn k. k. Landesschulinspektors Franz Hubad abgehalten. Denselben unterzogen sich sechs öffentliche Schüler. Von diesen erhielten fünf ein Zeugnis der Reife, einer wurde auf ein halbes Jahr reprobiert.
II.	Im Februartermine
wurde die Maturitäts-Wiederholungsprüfung am 30. Jänner 1908 unter dem Vorsitze des k. k. Gymnasialdirektors Ignaz Fajdiga abgehalten. Derselben unterzog sich ein öffentlicher Schüler, welcher aber reprobiert wurde.
B.	Im Schuljahre 1907/1908.
Zur Ablegung der Maturitätsprüfung haben sich 21 Schüler der VIII. Klasse gemeldet.
Die schriftlichen Prüfungen wurden in der Zeit vom 1. bis 3. Juni 1. J. durchgeführt.
Die Themata lauteten:
a) Übersetzung aus dem Latein, l.Juni:
Tacitus, Annales, 1. XIII. c. 16. 17. (— et insociabileregnum aestimantes.)
b) Deutscher Aufsatz, 2. Juni:
1.) Ovy. r/.'/QijUUTOii’ dgttrj yiyvsrai, dl?-' i^dQtTijg /(thfiaia nai ua ahlct aydxh'c Tnig dvOpcuiroig liirnvia y.cd hh'a -/.cd (h/iioai'u.
Plato, Apol. d. Sokrates, c. XVII.
2.) Die Entwicklung Österreichs zur Großmacht.
3.) Die Entwicklung des modernen Verkehrswesens.
c) Übersetzung aus dem Griechischen, 3. Juni:
Sophokles, Philoktetes. v. 50—83.
Das Ergebnis der am 30. Juni 1. J. beginnenden mündlichen Prüfungen wird im nächstjährigen Programme veröffentlicht werden.
V.	Verzeichnis der für das Schuljahr 1908/1909
Gegen- staud	Klasse I.	II.	lil.	IV.
®.S	Veliki katekizem ali krščanski nauk. Stroj, Liturgika.	Wie in I.	Stroj, Liturgika. Karlin, Zgodovina razodetja božjoga v stari zavozi.	Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavozi.
Lateinische Sprache	Tominšek, Latinska slovnica. Wiesthaler, Latinske vadbo za I. gimnazijski razred, H. natis.	„ V Slovnica, wie in I. Wiesthaler, Latinsko vadbe za II. gimnazijski razred, 3. natis.	Slovnica wie in I. Požar. Latinsko vadbo za III. gimnazijski razred. Košan, Latinska čitanka.	Kermavner, Latinska slovnica, 2. natis. Požar, Latinsko vadbe za IV. gimnazijski razred. Gaosar, de bollo Gallico, od. Prammer. 6. Aufl. Ovids ausgewählto Go-dichte von Sedlmayer, 7. Aufl.
Griechische Sprache	-	-	Tominšek, Grška slovnica.* Tominšek, Grško vadbe.	Curtius - Härtel, Griechische Schulgrammatik, 2G. Aufl., von Woigel. Schenkl, Griechisches Elo-montarbuch, 20. Aufl.
Slowenische j Deutsche Sprache Sprache	Willomitzer, Deutsche . Grammatik, 12. Aufl. Strit .f, Deutsches Lesebuch für die I. u. II. Kl. der slowen.-utraquist. Gymnasien, 2. Aufl.	Grammatik wio in I. Lesebuch wie in I.	Grammatik wio in I. Prosch -Wiedenhofer, Deutschos Lesebuch, III. Teil, 2. Aufl.	Grammatik wio in I. Prosch-Wiedenhofer, Deutsches Lesebuch, IV. Teil, 2. Aufl.
	Sket-Janežič, Slovenska slovnica, 9. Aufl. Sket, Čitanka, I. dol, 3. Aufl.	Slovnica wio in I. Sket, Čitanka, II. dol, 2. Aufl.	Slovnica wio in I. Skot, Čitanka, III. del, 2. Aufl.	Slovnica wio in I. Sket, Čitanka, IV. del.
M ® -K	Vrhovec J., Zemljepis za I. gimn. razred. Kozenn, Geogr. Atlas für Mittelschulen, 40. Aull.	Bežek, Zemljepis za spodnje in srca nje razrede srednjih šol. 2 Aufl. Kozenn wio in I. Mayer-Kaspret, Zgodovina starega veka za 11. gimnazijski razred. Schubert - Schmid , Hist. geogr. Schulatlas.	Zemljepis wio in II. Mayer-Kasprot, Zgodovina srednjega veka. Atlanten wio in II.	Meyer-Kasprot, Zgodovina novegn voka. Orožen, Zemljepis avstro-ogrsko države Domo-vmoznanstvo • za IV. razred srednjih šol. Atlanten wie in II.
Mathematik	Matek, Aritmetika za nižje gimna/.ijo, I del. Matek, Geometrija za nižje gimnazijo, 11. dol, 2. Aufl.	Wio in I.	Matek, Aritmetika za nižie gimnazijo, II. del. Matek, Goomotrija za nižjo gimnazijo, II. del.	Wio in III.
Physik	-	~	Sonokoviö, Fizika, 2. Aufl.	Wie in III.
4P 6- 'S =3 .i «j 'S tJD	Macher, Živalstvo. Paulin, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih sol.	Pokorny - Erjavec, Živalstvo. Paulin wie in I.	Hintorlechner, Minoralo-gija.	-
Philosoph. Propädeut.	-	-	-	-
* Für den Fall, daß die slowenische Unterrichtssprache eingeführt wird.
in Gebrauch zu nehmenden Lehrbücher.
v.	VI.	VII.	VIII.	Als Hills-biieher empfohlen
Svetina, Verouk za višjo razrede srednjih šol, I. T eil.*	Wappler. Lehrbuch der katholischen Religion, II. Teil, 8. Aufl.	Wappler, Lehrbuch der Bader, Lehrbuch der katholischen Religion, Kirchongeschichto, III. Teil, 6. Aufl. i 6. Aufl.		Rožek, Latinsko-slovenski slovnik za III in IV. razred. Stowasser, Lateinisch-deutsches Wörterbuch. Menge, Lateinisch-Deutsches Wörterbuch. Menge, Griechisch-deutsches Schulwörterbuch. Schenkl, Griechisch-deutsches Schulwörterbuch. Müller, Schülerkommentar zu Sallust. 			
Schoindler, Lateinische Schulgrammatik, 7. Aufl. Süpfle, Aufgaben zu lateinischen Stilübun-gon, II. Teil, 3. Aufl., von Rappold. Zingcrle, T Liviiaburb« condita 1 ii»ri I., H., XXI. . XXII., 7. Aufl. Ovid wie in IV.	Grammatik wio in V. Übungsbuch wie in V. Ciceros Reden gegen Catilina, ed. Nohl. Sal-lustii bellum ,lugur-thinum, ed. Seheind-^ 1er, 2. Aufl Caesar, Do bollo civili I , III., ed. Eymer. Vergilii Aeneidos epi-tomo, ed. Kloucek.	Grammatik wie in V. Übungsbuch wie in V. Cicero, Do imperio C. Pompoi, ed. Nohl; —	Cato maior de senec-tute, ed. Schiche ; —	Rede gegen O. Cae-cilius u. das IV Buch der Anklageschrift gegen Verros, ed. Nohl. Vergil wie in VI.	Grammatik wie in V. Übungsbuch wio in V. Tacitus, Ilistoriseho Sohrifton in Auswahl, von Weidner. 2. Aufl. Q. Iloratii Flacci car-mina solecta, ed. Hue-mor, 7. Aufl.	
Grnmmatik wie in IV. Eiomen larbuch wio in IV. Chrestomathie aus Xe-nophon, od. Sehonkl. 14. bis 8. Aufl. Homers Ilias in verkürzter Ausgabe von Christ, 3. Aufl.	Grammatik wi« in IV. Elementarbuch wie in IV. Chrestomathie aus Xo-nophon wio in V. Homers Ilias wie in V. Herodot, Auswahl.von Scheindler, 2 Aufl.	Grammatik wio in IV. Demosthenes, Ausgewählte Reden , od. Wotko, (5. Aufl. Homers Odyssee, Auswahl von Christ.	Grammatik wie in IV. Homers Ilias wio in V. I lomers Odyssee w.i.VIl. Platon, Apologie und Kriton, ed. Christ, 3. Aufl. — Protagoras, ed. Kral. Sophokles, Antigono,ed. Schubert-Hüter.	
Grammatik wio in I. Lampel, Deutsches Losebuch für die oberen Klassen der Gymnasien, I. Teil, 4. Aufl.	Grammatik wio in I. Lampel, Deutsches Losebuch für die oberen Klassen der Gymnasien, II. Teil, 4. Aull. Lessing, Minna von Barnhelm.	Grammatik wio in L. Lampel, Deutsches Le-scbucn für dio oberen Klassen der Gymnasien, III. Teil, 3. Aufl. Goethe ? Iphigenie auf Tauris.	Grammatik wie in l. Lampel, Deutsches Lo-sebuch für dio oberen Klassen der Gymnasien, IV. Teil, 2. Aufl. Goetho: Faust, I. Teil. — Hermann und Dorothea. Grillparzer, Sappho.	
Slovnica wie in I. Sket, Slovensko berilo za V. in VI. razied, 3. Aufl.	Slovnica wio in I. Berilo wie in V. Srpske narodne pjesme o boju na Kosovu.	Slovnica wie in 1. Sket, Slovenska slov-stven-j čitanka za VII. inVIII. razred,2. Aufl. Sket. Staroslovenska čitanka. Mažuranič, Smrt Smail ago Čengijiča.	Slovnica wie in I. Čitanka wie in VII. Staroslovenska čitanka wie in VII.	
				Schweighofer, Tabellen zur Bestimmung einheimischer Samenpflanzen. Wailentin. Dr. Fr., Maturitätsaufgaben aus der Mathematik. Scheller Franz, Lehr- und Lesebuch der Gabelsbergerschen Stenographie, 13.—9. Aufl.
Zeehe, Lehrbuch der Geschichte, I. Teil, 5. Aufl. Richter, Lehrbuch der Geographie für die I. bis III. Klasso der Mittelschulen, 8. Aufl. Atlanten wie in II.	Zeche, Lehrbuch der Geschichte, I. u II. Teil, ^ 5. (3. Aufl. Geo.raphie wio in V. Atlanten wio in II.	Zeeho, Lehrbuch der Geschichte, III. Teil, 4. Aufl. Geographie wio in V. Atlanten wio in II.	Zeeho-Sclimidt, Österreichische V aterlands-kundo für dio VIU. Gymnasialkl ,2. Aufl.	
Mocnik-Neumann, Arithmetik und Algebra für die oberen Klassen der Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, 30. Aufl. Mocnik-Spiolmann, Lehrbuch der Geometrie für die oberen Klassen der Gymnasien, 24. Aull.	Arithmotik wie in V Goomotrio wio in V. Schlömilch, Fünfstellige Logarithmon und trigonometrische Tafeln, 13. Aufl.	Wio in VI.	Wie in VI.	
-	-	VVallontin, Lehrbuch der Physik, 13. Aufl.	Wie in VII.	
Hochstetter - Bisching, Mineralogie und Geo-logio von Dr. Toula, 19. Aull. Wretschko - Ilcimerl, Vorschule der Botanik, 8. Aufl.	Gräber - Latzel, Leitfaden der Zoologie, B. Aufl.			
-	-	Willmann, Logik, 2. Aufl. j	Willmann, Empirische Psychologie.	
VI.	Förderung des körperlichen Gedeihens der Schüler.
Auch in diesem Jahre wurde der Gesundheitspflege volle Aufmerksamkeit und Fürsorge zugewendet.
Im Sinne des hohen Ministerialerlasses vom 15, September 1890, Z. 19.097, beriet der Lehrkörper in der Konferenz vom 18. Dezember 1907 über zweckentsprechende Maßregeln zur Förderung der Gesundheitspflege und körperlichen Kräftigung der Jugend.
Den Absichten des angezogenen hohen Ministerialerlasses suchte man an der Anstalt insbesondere durch nachstehende Mittel zu entsprechen:
1.) Durch sorgfältige Reinhaltung des ganzen Anstaltsgebäudes, durch fleißige Lufterneuerung in allen Lehrzimmern während der Erholungspausen und durch unnachsichtliche Entfernung der Schüler aus den Klassen während der längeren Respirien um 10 Uhr und 11 Uhr.
2.) Durch gelegentliche Aufklärung der Jugend über die Wichtigkeit rationeller Pflege des Körpers (namentlich seitens der Naturhistoriker), durch energische Bekämpfung schlechter Sitzlage und Körperhaltung beim Stehen und Schreiben.
3.) Durch nachdrückliche Förderung der gesunden Leibesübungen des Badens, Schwimmens, Eislaufens und Radfahrens.
4.) Durch eifrige Pflege der Jugendspiele.
5.) Durch ausgiebige Ausnützung des wichtigen Erziehungsmittels der Schülerwanderungen, d. h. insbesondere Veranstaltung ganz- und halbtägiger Schulausflüge in die nähere und weitere Umgebung.
Zu den Mitteln, die zunächst im Bereiche der Schule selbst zur Förderung des körperlichen Gedeihens der Jugend in Anwendung kommen, gehört vor allem das Turnen, welches in der im Anstaltsgebäude gelegenen, geräumigen urifa zweckmäßig eingerichteten Turnhalle betrieben wird.
Zum Baden	und Schwimmen haben die Schüler in	den warmen	Jahresmonaten reichliche	Gelegenheit in dem Flusse Kanker.
Der gesunde	Eislaufsport kann sich vorderhand nicht recht entwickeln,
da	der Eislaufplatz	in ziemlicher Entfernung von der Stadt	liegt.
Das Radfahren wird von einigen Schülern recht fleißig betrieben.
Den ministeriellen Erlässen bezüglich der Jugendspiele, bei denen körperliche und geistige Kräfte in fröhlichster, freiester Betätigung sich äußern können, wird nach Tunlichkeit Rechnung getragen. Als Spielplatz dient die große Hutweide „Gaštej“, welche der löbliche Gemeinderat der Stadt Krainburg auch im heurigen Jahre als Spielplatz unentgeltlich überließ, für welchen Akt der Schulfreundlichkeit ihm die Direktion den wärmsten Dank ausspricht. Die Jugendspiele wechseln mit Spaziergängen und Ausflügen ab, welch letztere zugleich zu instruktiven Zwecken (geographische Orientierung, naturhistorische Exkursionen, Besichtigung von Sehenswürdigkeiten, wie Bauten, Altertümern usw.) unternommen werden.
Aus folgenden Tabellen ist die Anzahl der Turner, Schwimmer, Eisläufer und Radfahrer sowie die Durchführung der Jugendspiele und Beteiligung an denselben ersichtlich.
l.
Schulklassen	Zahl der	Von den Schülern der Anstalt sind			An den Jugendspielen
	Schüler	Turner	Schwimmer	Eisläufer j Radfahrer	beteiligten sich
I. a	28	18	8	5 4	16
1. b	33	24	7	2 1	27
II. a	24	20	11	9 3	20
II. b	24	15	11	11 5	20
III. n	24	10	17	13 10	13
III. b	25	15	20	9 j 5	22
IV.	34+2	12	17	8 i 11	11
V.	36	13	19	11 16	15
VI.	24	13	20	11 8	12
VII.	27	5	19	5 6	15
VIII.	21	11	20	8 i 14	1
Zusammen	300+2	156	169	92 83	172
II.
Datum	Zeit der Spiele, Spa-ziergängc und Ausflüge	Anwe- send	Spiele, Spaziergänge, Ausflüge
1907: 24. Septemb.	'/,2-7,7	84	Ausflug auf den Jodoziberg
26.	'/..2—5	130	Kriegsspiel bei Drulovka; Kettenreißen; Croquet Kriegsspiel bei Čirče; Croquet
28.	2-5	104	
5. Novemb.	7,2-5	90	Spaziergang nach Naklo
26. „	‘/,2-4	40	Spaziergang nach Predoslje und Britof
28. ,	7,2-4	29	Ausflug auf den Margaretenberg
30.	7,2-5	30	Spaziergang auf der Reichsstraße Krainburg-Loibl bis
			zur neuen Brücke über die Neumarktier Feistritz
1908:			
28. April	2-7,8	44	Ausflug nach Bela und Mače bei Höflein
2. Mai	2-7,5	87	Jakob, wo bist du? Croquet: Kettenreißen; Schlag-
5. „	2-7,5	96	ball; Schleuderball; Schlaglaufen Croquet; Schlaglaufen ; Schutzgemeinschaft
7. ,	2-7,5	81	Schutzgemeinschaft; Kettenreißen; Schleuderball
9. ,	1—7,9	58	Ausflug nach Crngrob, Altlack und Bischoflack
21. „	2-4	8	Oendarmen und Diebe
30. „	2-7	9	Ausflug nach Rakovca und Gorenja Besnica
13. Juni	4-6	41	Croquet; Reiterball; Neckball; Stehball; Ballino; Fußball
16. .	4—6	36	Croquet; Neckball; Stehball; Schutzgemein.; Fußball
20. .	4-6	36	Wurfball; Schleuderball; Ballino; Croquet
25. ,	4—6	28	Croquet; Ballino; Schleuderball
27. »	4-7	50	Croquet; Fußball; Neckball; Stehball
Den Leiter der Jugendspiele unterstützten als Spielordner folgende Schüler: Šlibar (V.), Alič (VII.) und Pipan (VIII.). — Als Trommelschläger zeichnete sich aus der Schüler Lilleg (III. b); als Trompetenbläser taten sich hervor die Schüler: Fajdiga (III. a), Omahen (III. b) und Rus (V.).
Schülerausflüge. Am 12. November 1907 besuchten die Schüler der
IV.	Klasse unter der Aufsicht ihres Ordinarius Prof. E. Jarc das Landesmuseum „Rudolfinum“ in Laibach. — Am 25. April zogen mehrere Schüler der unteren
Klassen mit Prof. Fr. Komatar nach Crngrob, wo sie den monumentalen Kirchenbau besichtigten, auf dem Rückwege nahmen sie das wegen seiner bemalten Decke bekannte Kirchlein in	Srednje	Bitnje in	Augenschein. —	Am 9.	Mai
begaben sich die Schüler der	oberen Klassen mit	den Professoren	Fr. Komatar
und M. Pirnat über Crngrob nach Altlack, wo sie im dortigen Schlosse die interessante Bildergalerie und Antiquitätensammlung besichtigten. Der Schloßbesitzer Herr k. k. Oberlandesgerichtsrat i. R. Karl Ritter von Strahl und Herr cand. phil. Ante Gaber waren so freundlich, den Schülern einzelne Bilder und sonstige Gegenstände zu erklären, wofür beiden hier der gebührende Dank abgestattet sei. Bei dieser Gelegenheit wurden die Ausflügler in Bischoflack in der K- Šmidschen Bierbrauerei vom Herrn Kaspar Šmid auf das gastfreundlichste bewirtet. Dafür möge Herrn K- Šmid an dieser Stelle der verbindlichste Dank ausgesprochen werden. — Am 13. Mai veranstalteten die Klassen I. bis VII. unter der Führung ihrer Ordinarii ihre Maiausflüge. Die I. a und I. b Klasse zogen über den Jodoziberg nach Bischoflack.	— Die II.	a, II. b und III. a	Klasse	besichtigten den Peričnikfall. —	Die III. b	und die V. Klasse begaben	sich in	die
Wochein, wo sie den Wocheinersee und den Savicafall in Augenschein nahmen.
—	Die IV. Klasse besuchte die romantische Heimatgegend des großen slowenischen Lyrikers Simon Gregorčič. — Die VI. Klasse ging nach Neumarktl, wo sie mehrere Fabriken besichtigte, und in das malerische Feistritztal — Die
VII.	Klasse flog in das liebliche Rosental in Kärnten aus.
VII.	Chronik.
Die Aufnahms- und Wiederholungsprüfungen wurden am 16. und 17. September abgehalten und sodann am 18. September das Schuljahr mit dem heiligen Geistamte eröffnet.
Die Maturitätswiederholungsprüfungen wurden am 27. September 1907 unter dem Vorsitze des k. k. Landesschulinspektors Herrn Franz Hubad und am 30. Jänner 1908 unter dem Vorsitze des Direktors abgehalten.
Am 4. Oktober feierte das Gymnasium das Allerhöchste Namensfest Seiner Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Joseph I. durch einen Schul-gottesdienst mit der Absingung der Volkshymne am Schlüsse und in gleicher Weise am 19. November das Allerhöchste Namensfest Weiland Ihrer Majestät der Kaiserin Elisabeth.
Das erste Semester wurde am 15. Februar geschlossen, das zweite am 19. Februar begonnen.
Am 26. Mai unterzog der Herr Fachinspektor, Schulrat Hermann Lukas, den Zeichenunterricht einer eingehenden Inspektion.
Vom 1. bis 3. Juni fand die schriftliche Maturitätsprüfung im Sommertermine statt.
Am 15. Juni wohnte der hochwürdige Herr Dechant und Stadtpfarrer Anton Koblar als fürstbischöflicher Kommissär dem Religionsunterrichte bei.
Am 18. Juni beteiligte sich das Gymnasium an der Fronleichnamsprozession.
Am 30. Juni, 1. und 2. Juli wurde unter dem Vorsitze des k. k. Landesschulinspektors Herrn Franz Hubad die mündliche Maturitätsprüfung abgehalten.
Dem vorgeschriebenen Gottesdienste an Sonn- und Feiertagen und in der warmen Jahreszeit auch an Mittwochen und Freitagen wohnten die Gymnasialschüler unter entsprechender Aufsicht in der Gymnasialkapelle bei.
Zur Beichte und heiligen Kommunion wurden sie dreimal geführt und wohnten im Sinne des Ministerialerlasses vom 12. Juni 1899, ad Z. 861 ex 1891, vom 25. bis 27. März den geistlichen Exerzitien bei.
Der Gesundheitszustand der Schüler war im abgelaufenen Schuljahre im allgemeinen ein sehr günstiger. Gestorben ist der Schüler der IV. Klasse Zaplotnik Josef am 10. November im Landesspitale in Laibach und wurde am 12. November in Laibach zur ewigen Ruhe bestattet. Am Leichenbegängnisse beteiligten sich korporativ die Schüler der IV. Klasse unter der Führung ihres Klassenvorstandes und einige Schüler der V. Klasse. Möge der sittsame und recht strebsame Jüngling in Frieden ruhen.
Der Schluß des Schuljahres erfolgt am 4. Juli. Nach einem gemeinsamen Dankgottesdienste in der Gymnasialkapelle werden den Schülern der I. bis VII. Klasse die Semestralzeugnisse verteilt und hierauf die Schüler entlassen.
VIII.	Verfügungen der Vorgesetzten Behörden, soweit sie allgemeines Interesse beanspruchen.
1.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 28. November 1907, Z. 49.216 (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 30. November 1907, Z. 6575), ordnet an, daß die Weihnachtsferien am 21. Dezember 1907 mittags zu beginnen haben.
2.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 29. Februar 1908, Z. 10.051 (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 10. März 1908, Z. 1270), betreffend die Zuweisung einer vierten Unterrichtsstunde für die Physik in der VIII. Klasse im II. Semester behufs Wiederholung des Lehrstoffes aus diesem Gegenstände.
3.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 10. März 1908 (intim, mit Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 17. März 1908, Z. 1403), ordnet an, daß das Schuljahr ausnahmsweise am 4. Juli 1908 zu schließen ist.
IX.	Kundmachung für das Schuljahr 1908/1909.
Das Schuljahr 1908/1909 wird am 18. September mit einem feierlichen Gottesdienste und dem „veni sancte“ eröffnet.
Die Aufnahmsprüfungen in die I. Klasse werden am 6. Juli, ferner am 16. September abgehalten werden.
Schüler, welche die Aufnahme in die erste Klasse anstreben, haben sich in Begleitung ihrer Eltern oder deren verantwortlicher Stellvertreter entweder am 4. Juli oder am 15. September bei der Gymnasialdirektion zu melden und hiebei den Taufschein und das Frequentationszeugnis der zuletzt besuchten Volksschule, welches unter ausdrücklicher Bezeichnung seines Zweckes die Noten aus der Religionslehre, der Unterrichtssprache und dem Rechnen zu enthalten hat, beizubringen.
Die wirkliche Aufnahme erfolgt auf Grund einer gut bestandenen Aufnahmsprüfung, bei welcher folgende Anforderungen gestellt werden:
In der Religion jenes Maß von Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen der Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichts-
spräche Fertigkeit im Lesen und Schreiben, Kenntnis der Elemente aus der Formenlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft, mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten mit ganzen Zahlen.
Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung, sei es an derselben oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Die Schüleraufnahme in die II. bis VIII. Klasse findet am 16. September statt. Schüler, welche im letzten Semester dieser Anstalt angehört haben, müssen das letzte Semestralzeugnis, Schüler aber, welche von anderen Lehranstalten an diese überzutreten wünschen, ihren Taufschein, das letzte Semestralzeugnis, versehen mit der vorgeschriebenen Abgangsklausei, und etwaige Schulgeldbefreiungs- und Stipendiendekrete mitbringen.
Jeder neu eintretende Schüler zahlt nach wirklich erfolgtem Eintritte, d. i. am 15. Septemher, eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h und einen Lehr- und Spielmittelbeitrag von 2 K 60 h; den Lehrmittelbeitrag zahlen auch die der Anstalt bereits angehörenden Schüler.
Die Wiederholungs- und Nachtragsprüfungen müssen am 16. und 17. September abgelegt werden.
Das Schulgeld beträgt per Semester 30 K und muß von den öffentlichen und außerordentlichen Schülern, wofern sie von der Zahlung desselben nicht befreit sind, im Laufe der ersten sechs Wochen eines jeden Semesters gezahlt werden.
Eine Ausnahme besteht im ersten Semester für die Schüler der I. Klasse, die das Schulgeld spätestens im Laufe der ersten drei Monate nach Beginn des Schuljahres zu entrichten haben, und denen, wenn sie, beziehungsweise die zur Erhaltung Verpflichteten, wahrhaft dürftig sind, die Zahlung des Schulgeldes bis zum Schlüsse des ersten Semesters gestundet werden kann.
Schülern, welche innerhalb der angegebenen Frist ihrer Schuldigkeit nicht nachgekommen sind, ist der Besuch der Schule nicht gestattet.
Öffentlichen Schülern kann die Befreiung vom Schulgelde gewährt werden:
a) wenn sie im letzten Semester in den Sitten die Note „lobenswert“ oder „befriedigend“, im Fleiße „ausdauernd“ oder „befriedigend“ und im Fortgange die erste allgemeine Fortgangsklasse erhalten haben;
b) wenn sie wahrhaftig dürftig, das ist in den Vermögensverhältnissen so beschränkt sind, daß ihnen die Bestreitung des Schulgeldes nicht ohne empfindliche Entbehrung möglich sein würde.
Solche Schüler, welche die Befreiung von der Entrichtung des Schulgeldes erlangen wollen, haben ihre diesbezüglichen, an den hochlöblichen k. k. Landesschulrat gerichteten, mit dem Zeugnisse über das letzte Semester und dem Vermögensausweise belegten Gesuche in den ersten acht Tagen eines jeden Semesters bei der Direktion zu überreichen.
Die Gesuche der Schüler der I. Klasse um die Stundung des Schulgeldes sind gleichfalls an den hochlöblichen k. k. Landesschulrat zu richten, mit dem Vermögensausweise zu belegen und binnen acht Tagen nach erfolgter Aufnahme bei der Direktion zu überreichen.
Der Vermögensnachweis ist von dem Gemeindevorsteher und dem Seelsorger auszusteilen und darf bei der Überreichung nicht über ein Jahr alt sein; er hat die Vermögensverhältnisse so genau, als zu sicherer Beurteilung derselben erforderlich ist, anzugeben.
Zufolge Erlasses des hohen k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 30. Juli 1894, Z. 17.615, werden fortan jene Schüler, welche ihrer Geburt nach und nach ihren Familienverhältnissen als Angehörige des Krainburger Gymnasiums anzusehen sind, d. i. die Schüler aus dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Krainburg und Radmannsdorf und aus jenem des k. k. Bezirksgerichtes Stein, in die Laibacher Gymnasien nicht oder nur in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Bewilligung des k. k. Landesschulrates aufgenommen werden.
Im Nachhange zu diesen Bestimmungen wurden mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrates in Krain vom 20. Jänner 1903, Z. 300, folgende Verfügungen getroffen:
1.) Die an den Landesschulrat gerichteten wohlmotivierten Gesuche um ausnahmsweise Gestattung der Aufnahme in eines der beiden Staatsgymnasien in Laibach sind bis 1. August jedes Jahres, und zwar, wenn es sich um den Eintritt in die 1. Klasse handelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums einzubringen.
2.) Die betreffenden k. k. Bezirkshauptmannschaften und Gymnasialdirektionen haben die Aufnahmsgesuchc — eventuell auf Grund weiterer Erhebungen — in Hinsicht auf die besondere Rücksichtswürdigkeit zu begutachten und bis
2	0. August dem k. k. Landesschulrate vorzulegen.
3.) Solche Gesuche werden keiner meritorischen Behandlung unterzogen, wenn sie verspätet oder nicht im vorgezeichneten Wege einlangen oder wenn sie nicht von den Eltern, beziehungsweise von deren gesetzlichen Vertretern, unterzeichnet sind.
Dies wird hiemit zur allgemeinen Kenntnis und Darnachachtung kundgemacht.
Die Gymnasialdirektion.
K. G.
(>
Naznanilo o začetku šolskega leta 1908/09.
Šolsko leto 1908/09 se začne dne 18. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu.
Sprejemne skušnje se bodo vršile dne 6. julija' in dnč 16. septembra.
Učenci, kateri želč biti sprejeti v I. razred, se morajo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih zastopnikov ali 4. julija ali 15. septembra oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in šolsko naznanilo, v katerem mora biti izrecno povedano, čemu je bilo izdano, in v katerem morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika in računstva.
Da se res sprejmejo, morajo z dobrim uspehom narediti sprejemni izpit, pri katerem se zahteva sledeče: V veroznanstvu toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov in oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, znanje pravopisnih pravil; v računstvu vaje v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.
Sprejemne skušnje ponavljati, bodisi na istem ali na kakem drugem zavodu, ni dovoljeno.
V II.—VIII. razred se bodo učenci sprejemali dne 16. septembra.
Učenci, ki so zadnje polletje obiskovali tukajšnji zavod, morajo s seboj prinesti zadnje spričevalo; učenci pa, ki žele iz drugih zavodov prestopiti na tukajšnji, krstni list, spričevalo o zadnjem polletju, katero pa mora imeti p r i p o m n j o o pravilno naznanjenem odhodu in, ako so bili oproščeni šolnine ali dobivali štipendije, tudi dotične dekrete.
Vsak na novo vstopivši učenec plača 15. septembra 4 K 20 h sprejemnine in 2	K 60 h prispevka	za učila	in igralna sredstva; zadnji	znesek morajo plačati
tudi	učenci, ki so bili	že doslej	na tukajšnjem zavodu.
Učencem, ki sprejemnega izpita v I. razredu ne izvrše z dobrim uspehom, vrnejo se vplačane takse.
Ponavljalni in dodatni izpiti morajo biti izvršeni 16. in 17. septembra.
Šolnina znaša za vsako polletje 30 K, ter je morajo plačanja neoproščeni javni in izredni učenci plačati v prvih šestih tednih.
Izjema je za učence prvega razreda v prvem polletju, koji morajo šolnino plačati najkasneje v prvih treh mesecih po začetku šolskega leta in koji morejo, če so sami, oziroma oni, ki so dolžni zanje skrbeti, v resnici revni, pogojno pridobiti si dovoljenje, da smejo šolnino plačati še-le koncem prvega tečaja.
Učencem, ki tej	svoji dolžnosti v določenem obroku niso	zadostili,	ni
dovoljeno daljše šolsko obiskovanje.
Javni učenci se morejo šolnine oprostiti:
a) ako so v preteklem polletju dobili v nravnosti red „hvalno“ (lobenswert)
ali „povoljno“ (befriedigend), v pridnosti „vztrajno“ (ausdauernd) ali
„povoljno“ befriedigend),	v učnem napredku pa	splošni	prvi red	in
b) ako so v resnici tako revni, da bi jim plačevanje šolnine ne bilo možno
brez posebnega pritrgovanja.
Učencem, ki hočejo prositi oproščenja šolnine, vložiti je dotično, na preslavni c. kr. deželni šolski svet naslovljeno prošnjo gimnazijskemu ravnateljstvu v prvih osmih dneh vsakega polletja. Prošnji je pridejati šolsko spričevalo zadnjega polletja in zakonito izdelani imovinski izkaz.
Imovinski izkaz, ki ga morata podpisati župan in domači župnik, ne sme biti starejši od enega leta, ko se izroči prošnja. V njem morajo biti imovinski podatki točno zaznamenovani, kolikor je to treba, da se dajo natančno presoditi.
Vsled razpisa	visokega c. kr. ministerstva za bogočastje	in	nauk z
dne	30. julija 1894.	I., št. 17.615, se odslej tisti učenci, katere	je	po njih
rojstvu ali po njih rodbinskih razmerah šteti za pripadnike kranjske gimnazije, to je učenci iz ozemlja c. kr. okrajnih glavarstev Kranj in Radovljica in iz ozemlja c. kr. okrajnega sodišča Kamnik, ne sprejmö v ljubljanski dve gimnaziji, ali pa samo v posebnega ozira vrednih slučajih z dovolitvijo c. kr. deželnega šolskega sveta.
Dodatno k tem	določilom je ukrenil c. kr. deželni šolski svet	za Kranjsko
po	odloku z dne 20.	januarja 1903, št. 300, naslednje odredbe:
1.) Na deželni šolski svet naslovljene z razlogi dobro podprte prošnje za izjemni sprejem v eno izmed obeh državnih gimnazij v Ljubljani je vložiti do dne 1. aygusta vsakega leta, in sicer, kadar gre za' vstop v 1. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseh drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane gimnazije.
2.) Dotična c. kr. okrajna glavarstva in gimnazijska ravnateljstva oddado o sprejemnih prošnjah — eventualno na podstavi daljnjih poizvedeb — svoje mnenje, oziraje se na posebnega ozira vredne okolnosti, ter jih do 20. avgusta predlože c. kr. deželnemu šolskemu svčtu.
3.) Take prošnje se ne vzamejo v meritorični pretres, ako dospejo prepozno ali pa ne po predpisani poti, ali ako niso podpisane od roditeljev, oziroma od njih zakonitih namestnikov.
To se razglaša na občno znanje in ravnanje.
Gimnazijsko ravnateljstvo.