Občani občine Velenje!
V drugi posebni izdaji velenjskega »Rudarja« objavljamo osnutek statuta občine Velenje, ki ga je pripravila za javno razpravo občinska statutarna komisija.
, S statutom občine se v okviru ustave in zakonov določajo: pr_avice in dolžnosti občine in način njihovega izvrševanja; način ustanovitve, območja, organizacija in pravice krajevnih skupnosti ter druge oblike sa-. moupravljanja v naseljih; odnosi med občani, delovnimi in drugimi organizacijami pri odločanju o vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena; način kako se zagotovi javnost dela organov in organizacij v občini; organizacija komunalnih in drugih služb; pravice občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij glede uporabe družbenih skladov, družbenih in drugih služb, stvari v splošni'rabi in drugih družbenih sredstev, ki jih upravlja občina; organizacija občinske skupščine in drugih občinskih organov ter njihove pravice, dolžnosti in pooblastila.
Občinska statutarna komisija je po svo-
tjih najboljših močeh skušala osnutek statuta občine izdelati tako, da se bo lahko delovni človek, ki v občini proizvaja in prebiva, čimbolj vključil v najrazličnejše oblike odločanja o vseh naših skupnih občinskih problemih.
I S statutom poudarjamo javnost dela vseh občinskih organov in organizacij, ki opravljajo službo za zadovoljevanje splošnih potreb.
Ko občinska statutarna komisija predlaga v javno razpravo osnutek občinskega statuta si želi, da bi ga vsi občani skrbno proučili in da bi svoje pripombe in predloge za izboljšanje statuta pojasnili na zborih volivcev, ki bodo v sredini meseca marca 1964 ali pa, da bi nam jih poslali pismeno na naslov: Občinska statutarna komisija — do 25. 3. 1964.
Za vsak tudi najmanjši predlog ali kakšno drugo sugestijo se najlepše zahvali ljujemo.
Komisija za sestavo statuta občine Velenje
Osnutek statuta
Skupščina občine Velenje je po 94. členu ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne ............................... sprejela
STATUT OBČINE VELENJE
I. poglavje Splošne določbe
1.	člen
Občina Velenje je temeljna družbeno politična skupnost občanov na svojem ob-. močju.
2.	člen
V	občini se zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljtfdi in za razvoj proizvajalnih sil;
—	usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb;
—	ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov;
—	vsklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi interesi;
—	uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje;
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja;
—	organizirajo družbene službe, ki so skupnega pomena;
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov;
—	urejajo odnosi, ki imajo neposreden pomen za občane v občini;
—	določajo splošni pogoji za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij,-
—	varujeta zakonitost in varnost ljudi in premoženja;
—	zagotavljata javni red in mir; * — izvršuje družbeno nadzorstvo;
—	uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno političnih skupnosti.
V	prejšnjih odstavkih naštete pravice in dolžnosti občine, so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom.
. 3. člen
Pravice in dolžnosti občine, naštete v 2. členu tega statuta, opravljajo občani nepo-
občine Velenje
sredno na zborih volivcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja, občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti.
4. člen
Delo občinske skupščine in njenih organov je javno. Občani, delavne in druge organizacije imajo pravico, da so obveščeni o delu občinske skupščine in njenih organov, kakor tudi o delu organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena.
Obveščanje se opravlja po tisku, radiu, z objavljanjem splošnih predpisov in določenih drugih aktov na občinskih razglasnih deskah in na druge načine.
Občinska skupščina, njeni organi in organizacije, ki opravljajo zadeve v zvezi z zadovoljevanjem skupnih potreb občanov, morajo obravnavati vse predloge, ki jih občani, delovne in druge organizacije dajejo na zborih volivcev ali na kakršenkoli drug način za odpravo pomamkljivostl in za izboljšanje njihovega dela.
Natančnejše predpise o odločanju občanov, delovnih in drugih organizacij sprejme občinska skupščina v svojem poslovniku ali v posebnem odloku.
f 5. člen
Občina ima za izpolnjevanje svojih nalog sredstva, s katerimi samostojno gospodari.
6.	člen
Območje občine Velenje je določeno z republiškim zakonom o območjih okrajev in občin.
7.	člen
Občinska skupščina je dolžna predlagati Skupščini SRS spremembo meje občine na predlog prizadetih zborov volivcev.
8.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v mestu Velenje.
Občina Velenje je v sestavu okraja Celje.
9.	člen
Občina Velenje praznuje vsako leto 8. oktobra svoj občinski praznik v spomin na dan, ko so borci I. Štajerskega bataljona prvič osvobodili mesto Šoštanj.
DRUGA POSEBNA IZ D A J A ---
Način praznovanja občinskega praznika se določa s posebnim sklepom občinske skupščine.
Svečana proslava občinskega praznika se lahko praznuje vsako leto v drugem kraju na območju občine po sklepu občinske skupščine.
Krajevni prazniki so določeni s statuti krajevnih skupnosti.
10.	člen
Občane občine in druge osebe, ki niso občani občine, lahko občinska skupščina zaradi njihovih izrednih zaslug za socialistični razvoj države, razvoj znanosti in kulture, oziroma zaradi njihovih posebnih zaslug za razvoj občine, v znak priznanja imenuje za častne občane občine.
11.	člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih organizacij tiste pravice, ki so določene z ustavo, zakoni in statutom občine.
12.	člen
Občani so dolžni izpolnjevati obveznosti 3.0 občine, ki so jim naložene s posebnimi predpisi in s tem statutom.
II. poglavje
Gospodarski in družbeni razvoj občine In usmerjanje tega razvoja
1. Ekonomska osnova za razvoj občine.
13.	člen
Zaradi jačanja ekonomske osnove občine in materialnega položaja delovnih ljudi in njihovih organizacij, občina usmerja razvoj gospodarstva v skladu s svojimi možnostmi in gospodarsko politiko širših družbeno političnih skupnosti.
V ta namen posveča posebno skrb racionalnemu izkoriščanju prirodnih bogastev v občini in drugega splošnega ljudskega premoženja, koriščenju in razširitvi proizvodnih to uslužnostnih- dejavnosti in izgradnji novih kapacitet v teh dejavnostih, upoštevajoč pri tem njihovo ekonomičnost in rentabilnost. oPsebno skrb posveča tudi izboljšanju prometnih zvez, preskrbi z elektriko, razvijanju komunalnih služb, izboljšanju in razširitvi zdravstvene zaščite, splošnemu in strokovnemu izobraževanju kadrov, razvijanju kulturnih institucij in drugih oblik dejavnosti, s katerimi se "neposredno ali posredno vpliva na jačanje ekonomske osnove J»bčine.
14.	člen
Ža zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov in za dviganje družbenega in osebnega standarda, občina posebno skrbi za razvoj komunalnega gospodarstva, trgovine iS preskrbe, obrtništva, gostinstva in turizma, prometa in zvez ter v ta namen pod-Vzema vse potrebne ukrepe za uspešno delo is razvoj teh panog.
15.	f ien
Izhajajoč iz prirodnih in drugih pogojev ,ter sedanje stopnje razvoja proizvodnih sil, občina posebno skrbi za razvoj industrijske in kmetijske proizvodnje.
16.	člen
Na področju industrije se posveča posebna pozornost rudarstvu, kemični, kovinski, lesni in tekstilni industriji.
Z dolgoročnimi plani se določa perspektivni razvoj obstoječih industrijskih kapacitet, kakor tudi izgradnja novih industrijskih podjetij in obratov. Za uresničitev nalog, ki so določene v dolgoročnih načrtih razvoja industrije " občini, se sprejemajo potrebni ukrepi za modernizacijo obstoječih naprav, za izboljšanje tehnološkega procesa, za razširitev poslovnih prostorov in drugi ukrepi, ki prispevajo k stalnemu napredku industrijske proizvodnje v določeni gospodarski panogi.
17.	člen
Na področju kmetijstva se posveča posebna skrb razvoju živinorejske proizvodnje, poljedelstva, sadjarstva, hmeljarstva, vrtnarstva in gozdarstva.
Z dolgoročnimi načrti se določa razvoj posameznih panog kmetijstva. V skladu s temi načrti se izvajajo vsi potrebni ukrepi za razvoj, izboljšanje in povečanje proizvodnje v tej panogi, zlasti pa:
—	s skrbjo, da se kmetijska zemljišča izkoriščajo v skladu z zakonom o izkoriščanju kmetijskih zemljišč in z namenom, da se zadosti potrebam pri preskrbi občanov in prehranbene industrije s potrebnim blagom in surovinami;
—	s povečanjem kmetijskega zemljiškega sklada v družbeni lastnini z odkupom, zamenjavo, arondacijami in komasacijami;
—	s predpisovanjem minimalnih agrotehničnih ukrepov za obdelovanje kmetijskih zemljišč;
—	z izgradnjo in vzdrževanjem hidromelioracijskih -sistemov;
—	z zatiranjem rastlinskih in živalskih kužnih bolezni ter rastlinskih škodljivcev ter z drugimi zaščitnimi ukrepi v rastlinski in živalski proizvodnji;
—	s pospeševanjem sodobnih proizvodnih metod v posameznih panogah kmetijstva in
—	pogozdovanjem gozdnih zemljišč in skrbjo za pravilno izkoriščanje in vzdrževanje gozdnega fonda.
Občina pomaga zagotoviti višinskim kmetom z davčno politiko, kooperacijskimi odnosi v proizvodnji in drugimi ukrepi čim-večjo proizvodnjo in postopen dvig življenjskega standarda.
18.	člen
Občina skrbi za razvoj in napredek družbenih kmetijskih obratov, kmetijskih zadrug, vodnih skupnosti, gozdnih gospodarstev, veterinarske službe in drugih oblik za dvig kmetijske proizvodnje in za socialistično preobrazbo v tej panogi.
Delovne organizacije iz prejšnjega odstavka in druge organizacije, ki delajo na področju kmetijstva pa so dolžne svojo dejavnost usmerjati k stalnemu pospeševanju kmetijske proizvodnje in k postopni socialistični preobrazbi odnosov v kmetijstvu.
19.	člen
Zaradi napredka kmetijske proizvodnje so delovne organizacije na področju kmetijstva dolžne zlasti: uporabljati sodohne metode pri obdelavi in izkoriščanju zemljišč, maksimalno izkoriščati mehanizacijo, skr-
beti za izboljšanje življenjskih in stanovanjskih razmer kmetijskih delavcev, usposabljati zemljišča za kmetijsko proizvodnjo z melioracijami in drugimi ukrepi in skrbeti za izgradnjo in razširitev skladiščnih kapacitet za kmetijske proizvode.
Kmetijske delovne organizacije so si dolžne prizadevati, da bi zadostile povpraševanje potrošnikov po zelenjavi, mleku in kmetijskih pridelkih v mestih in drugih krajih na območju občine.
\ 20. člen
Delovne organizacije na področju kmetijstva so dolžne sodelovati z individualnimi kmetijskimi proizvajalci in jim pomagati zlasti pri mehanizirani obdelavi zemljišč, zagotovitvi reprodukcijskega materiala, sklepanju kooperacijskih pogodb in pogodb o odkupu kmetijskih proizvodov, nudenjem strokovne pomoči pri sodobni obdelavi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč.
Delovne organizacije na področju kmetijstva, sodelujejo z individualnimi kmetijskimi proizvajalci po načelih medsebojnih koristi.
21.	člen
Občinska skupščina pomaga individualnim kmetijskim proizvajalcem z ustvarjanjem pogojev za povečanje kmetijske proizvodnje in z odgovarjajočo davčno politiko.
2. Usmerjanje družbenega razvoja v občini
22.	člen
Zaradi usmerjanja in vsklajevanja gospodarskega in družbenega razvoja, ima občina perspektivne programe in letne družbene plane.
23.	člen
Gospodarski in družbeni razvoj usmerja občina z dolgoročnim programom razvoja ter srednjeročnimi in kratkoročnimi plani, s predpisi in drugimi ukrepi.
Z družbenim planom občina:
—	usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in drugih področij družbenega življenja v občini, zlasti pa razvoj terciarnih gospodarskih panog, stanovanjske in komunalne izgradnje ter dejavnosti družbenega standarda, in sicer skladno s specifičnimi pogoji občine ter v skladu z osnovnimi proporci družbenih planov širših družbeno političnih skupnosti;
—	določa osnovne odnose za predvideni razvoj gospodarstva in drugih področij v občini;
—	razporeja v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda sredstva, ki pripadajo občini in določa v okviru svoje pristojnosti ustrezne ukrepe za delitev družbenega proizvoda;
—	daje smernice za uporabo razpoložljivih družbenih sredstev, da se zagotovi čim-večja ekonomičnost vlaganj ter razvoj tistih panog, ki se vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti.
Občinski družbeni plan temelji na osnovnih proporcih družbenih planov širših družbeno političnih skupnosti in upošteva v teh planih postavljeno razvojno politiko.
Občinski družbeni plan ni zbir gospodarskih planov delovnih organizacij, pač pa temelji na proizvodnih planih in razvojnih programih delovnih organizacij in jih s svoje strani usmerja. Občinski družbeni plan izhaja pri tem iz načela, da je osnova za naraščanje družbenega produkta in osebne potrošnje, nenehna rast produktivnosti dela.
24.	člen
Predlog programov in družbenih planov pripravi pristojni svet občinske skupščine najmanj dva meseca pred pričetkom njiho-
Občani občine so dolžni vestno opravljati javne in druge družbene funkcije, ki so jim zaupane in so za opravljeno delo osebno odgovorni.
Za delo sposobni občani so dolžni skrbeti za sebi ustrezno delovno razmerje ali opravljati kakršno koli družbeno koristno delo in S tem vzdrževati sebe in svojo družino in prispevati k splošnemu razvoju in napredku občine.

vega izvajanja in to po smernicah, ki jih določi občinska skupščina.
Delovne in druge organizacije so dolžne dostavljati občinski skupščini vse podatke, ki jih potrebuje za sestavo predlogov družbenih planov in programa gospodarskega razvoja občine.
Predlogi programov in družbenih planov se pošiljajo v obravnavo vsem zborom volivcev v občini in vsem delovnim in drugim organizacijam, ki lahko stavijo v določenem roku svoje pripombe.
Predloge in pripombe zborov volivcev, delovnih in drugih organizacij, se predloži v obravnavo pristojnemu svetu, nato pa o programu, planu in pripombah, ki jih svet ni mogel upoštevati, razpravlja občinska skupščina, ki o predlogu programa oziroma plana
dokončno odloča
—»
25.	člen
Za ureditev in razvoj naselij, gradbenih okolišev in zgraditev komunikacijskih zvez in objektov, sprejema občinska skupščina generalni urbanistični načrt občine in urbanistične projekte za tista naselja, ki so določena po sklepu občinske skupščine za gradbene okoliše.
Urbanistične projekte sestavljajo:
—	program za razvoj in urbanistično ureditev vplivnega območja naselja, ki je določeno za gradbeni okoliš (urbanistični program) ;
—	načrt za urbanistično ureditev gradbenega okoliša (ureditveni načrt).
Vsakega od njih sprejme občinska skupščina s posebnim odlokom.
Gradbeni okoliši se določijo s posebnim odlokom. Občinska skupščina sprejme odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu strnjenih naselij, da se doseže smotrna komunalna ureditev in primeren zunanji izgled teh naselij.
Vse odloke, ki jih sprejme občinska skupščina po določbah tega člena se mora predložiti v predhodno obravnavo zborom volivcev.
26.	člen
Za izvrševanje programov, planov »in načrtov skrbe občinska skupščina, njeni sveti in pristojni občinski upravni organi.
27.	člen
Ob koncu obdobja, za katerega je sprejet program oziroma plan, se napravi analiza o njegovi realizaciji.
O izvršitvi programa oziroma plana razpravlja občinska skupščina.
O izvršitvi programa in plana je treba obvestiti občane na zborih volivcev in na druge primerne načine.
III. poglavje
Obveznosti občine glede zadovoljevanja skupnih potreb občanov
28.	člen
Občina zagotavlja svojim občanom dobrine, ki tvorijo družbeni standard in druge dobrine, zaradi zadovoljevanja skupnih potreb občanov.
1. Šolstvo
29.	člen
Občinska skupščina ustanavlja šole in druge izobraževalne zavode in skrbi za njihov razvoj in napredek.
Občina skrbi, da se vsakemu občanu ob enakih pogojih omogoča pridobivanje znanja in izobrazbe po njegovih zmožnostih in nagnjenjih.
Občina zagotavlja pogoje za delo tistih šol, ki jih je ustanovila ali za katere je prevzela ustanoviteljske pravice in dolžnosti.
30. člen
Občina skrbi, da se vsem šoloobveznim otrokom zagotovi osnovnošolski pouk. V ta namen se ustanavljajo osnovne šole po krajevnih potrebah, pri čemer se upošteva število otrok in mladine, oddaljenost od šole in druge okoliščine.
V naseljih, kjer zaradi premajhnega števila otrok ali iz drugih razlogov ni mogoče ustanoviti popolnih osnovnih šol, se ustanovijo nepopolne ali nižje organizirane osnovne šole kot podružnice centralnih osnovnih šol.
Organizacija osnovno šolske mreže in podrobnejša razmerja med centralnimi osnovnimi šolami in njihovimi podružnicami, se urejajo s posebnim predpisom občinske skupščine in v statutih posameznih šol.
3.1. člen
Občina skrbi, da je na vseh šolah potrebno število učnega, vzgojnega in drugega osebja ter za nemoteno in uspešno poslovanje šol.
Občina skrbi za dotok učnega in vzgojnega osebja s kreditiranjem in štipendiranjem dijakov na učiteljiščih in na višjih ter visokih šolah za izobraževanje učiteljskega kadra.
32.	člen
Sredstva za vzdrževanje in delo šol, ki jih je ustanovila občinska skupščina, se zagotovijo vsakoletno v občinskem družbenem skladu za šolstvo.
33.	člen
Šoloobveznim otrokom, ki jih prevelika oddaljenost od šole ovira oziroma jim onemogoča šolanje na popolni osnovni šoli, pomaga občinska skupščina s tem, da jim delno ali v celoti povrne stroške za prevoz do šole in da organizira stalen prevoz otrok cjo šole.
Občinska skupščina s posebnim predpisom določi, kateri šoloobvezni otroci, v kakšni višini in ob kakšnih pogojih dobivajo povračilo stroškov po prejšnjem odstavku.
34.	člen
Občina podpira ustanavljanje in poslovanje šolskih kuhinj.
\ Občina podpira to dejavnost s tem, da prispeva stroške za osebne izdatke in opremo šolskih mlečnih kuhinj, medtem ko druge stroške plačujejo starši otrok.
Staršem otrok, ki zaradi slabega socialnega stanja ne morejo kriti plačila teh stroškov, daje občina ustreafen .prispevek iz sredstev in po načelih, ki veljajo za podeljevanje socialnih podpor.
35.	člen
Občina nosi stroške za nabavo šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov otrokom osnovnih šol, ki živijo v skromnejših socialnih razmerah.
S posebnim odlokom se urede podrobnosti glede zagotovitve šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov za učence osnovnih šol, ki žive v skromnejših razmerah, na stroške občine.
36.	člen
Občina skrbi, da se šoloobveznim otrokom, ki zaradi fizičnih ali psihičnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih šolah, zagotovi obvezno šolanje v posebnih šolah, skladno s splošnimi predpisi.
37.	člen
Občina podpira tehnično izobraževanje občanov.
Tehnično izobraževanje se opravlja na ustreznih šolah, v organizacijah ljudske tehnike in v drugih organizacijah.
Občinska skupščina daje materialno pomoč organizacijam in društvom, ki skrbijo za tehnično izobraževanje občanov.
38.	člen
Občina podpira splošno in strokovno izobraževanje odraslih tako, da podpira delovanje strokovno izobraževalnih centrov v delovnih organizacijah in delavske univerze, kateri izagotovi za njeno delo primerna finančna sredstva v občinskem družbenem skladu za šolstvo, v skladu s programom njenega dela in z dejanskimi potrebami.
39.	člen
Občina podpira glasbeno izobraževanje občanov s tem, da ustanavlja (nižje) glasbene šole in da iz občinskega družbenega sklada za šolstvo prispeva del sredstev za delo teh šol.
40.	člen
Prosvetno pedagoško službo opravlja zavod, ki ga ustanovi občinska skupščina za svoje območje ali pa v soglasju s sosednimi občinami za območja več občin.
41.	člen
Občina skrbi za ustanavljanje in' delo strokovnih šol na območju občine ali sporazumno z drugimi občinami tudi na območju drugih občin v skladu s potrebami po strokovnih kadrih in z namenom, da se čim večjemu številu občanov omogoči pridobitev srednje strokovne izobrazbe.
Financiranje šol iz prejšnjega odstavka se določi z aktom o ustanovitvi vsake posamezne šole.
42.	člen
Občina skrbi za izobraževanje svojih občanov tudi na visokošolskih zavodih in na drugih šolah, ki jih ni na območju občine, v skladu s potrebami po strokovnih kadrih.
Občinska skupščina materialno podpira in pospešuje ustanavljanje študentskih društev na območju občine in jim nudi materialno pomoč v skladu s programom njihovega dela in po prizadevnosti teh društev.
43. člen
Občina omogoča šolanje občanov na srednjih šolah in na visokošolskih zavodih, s tem, da jim daje iz posebnega sklada za štipendije in kreditiranje šolanja štipendije in kredite za šolanje na teh zavodih. Organ, ki upravlja sklad za štipendije, lahko občane, ki so sprejeli kredite za šolanje v celoti ali deloma oprosti povračila prejetih kreditov, če se zaposlijo v službah, ki jih določi ta organ. Štipendije in krediti za šolanje se dajejo na podlagi javnega razpisa. Podrobnejše predpise o štipendiranju in kreditiranju šolanja izda občinska skupščina.
2. Prosveta in kultura
44.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih in umetniških potreb občanov. V ta namen občina zlasti:
—	skrbi za ustanavljanje in delovanje knjižnic, čitalnic, muzejev, galerij, kinematografov in drugih kulturno prosvetnih organizacij;
—	skrbi za varstvo in vzdrževanje kulturnih spomenikov;
—	pospešuje amatersko odrsko in drugo kulturno dejavnost;
—	pospešuje dejavnost kulturno prosvetnih društev in organizacij;
—	pospešuje prirejanje kulturno prosvetnih manifestacij in proslav ter gostovanja tujih kulturnih in umetniških skupin,
V skrbi za delovanje pomembnejših in stalnejših kulturnih dejavnosti, sodeluje občina tudi z drugimi občinami.
45.	člen
Službo spomeniškega varstva izvaja neposredno v skladu z zakonom medobčinski zavod za spomeniško varstvo, ki ga občina ustanovi sporazumno s sosednimi občinami. Druge kulturno prosvetne dejavnosti se izvajajo neposredno v ustreznih zavodih, društvih in drugih samostojnih zavodih.
46.	člen
Občina skrbi v mejah svojih materialnih možnosti in v sodelovanju z občani, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, za gradnjo novih objektov, ki bodo služili kulturno prosvetnim dejavnostim.
Občina prispeva sredstva za pospeševanje dejavnosti kulturno prosvetnih društev in organizacij v okviru materialnih možnosti in glede na družbeno pomembnost in aktivnost posamezne organizacije.
Občina zagotavlja zavodom na področju kulture manjkajoča finančna sredstva, kolikor jih ti zavodi pri svojem poslovanju v skladu s predpisi in ustanovitvenimi akti ne morejo ustvariti.
47.	člen
Kulturno prosvetna dejavnost se financira iz posebnega sklada.
Občinska skupščina .predpiše način financiranja kulturno prosvetne dejavnosti iz tega sklada.
3. Zdravstvo
48.	člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva ki jih nalagajo občini splošni predpisi. Občina skrbi za to, da so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva:
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu;
—	specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven tega območja;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo žena, mater, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v odgovarjajočih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah;
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcem v gospodarskih organizacijah in obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah;
—	prva pomoč in prevoz ponesrečenih, nenadno obolelih in porodnic v zdravstvene zavode;
—	patronažna služba pri občanih, ki so zaradi svojih bioloških lastnosti ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim vplivom okolja.
Občina skrbi za zagotovitev preskrbe z zdravili.
49.	člen
Občina posebej pospešuje razvoj preventivne zdravstvene službe in zagotavlja za to potrebna sredstva, kolikor ni ta obveznost naložena drugim organizacijam.
50.	člen
Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstveni zavodi v skladu s splošnimi predpisi. V ta namen ustanavlja občina ustrezne zdravstvene zavode in skrbi, da delo teh zavodov zadovoljuje potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
Upravni organi občine opravljajo upravne zadeve s področja zdravstva in izvajajo nadzorstvo nad izvajanjem sanitarnih predpisov in ukrepov.
Občinski zdravstveni center opravlja strokovne zadeve, ki imajo splošen pomen za zdravstveno varstvo in druge upravno strokovne zadeve, ki mu jih zaupa občinska skupščina.
4. Socialno varstvo
51.	člen
Občina ima na področju socialnega varstva naslednje naloge:
—	skrbi za organiziranje dejavnosti in služb za neposredno zadovoljevanje potreb občanov, družin in gospodinjstev;
—	skrbi za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme;
—	skrbi za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok (rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva, zavodsko varstvo in podobno);
—	skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi;
—	organizira pomoč starim in bolnim osebam na domu ali z oddajo v zavodsko varstvo;
—	zagotavlja denarno in drugo nepo-sredsredno pomoč socialno ogroženim občanom;
—	skrbi za žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter za njihove družine, ki potrebujejo posebno pomoč;
—	skrbi za habilitacijo mlajših oseb in za rehabilitacijo invalidnih in defektnih oseb ter za njihovo ustrezno zaposlitev;
—	skrbi za preživninsko varstvo 'ostarelih kmetov v skladu s posebnim odlokom občinske skupščine.
52.	člen
Občina opravlja naloge s področja socialnega varstva neposredno preko svojih organov ter preko centra za socialno delo in krajevnih skupnosti. Pri izvrševanju teh nalog sodelujejo organi občine z delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami, ki imajo v svojem programu skrb za človeka.
Občina ustanavlja v skladu s potrebami in možnostmi socialne zavode, ki nudijo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč osebam, ki so potrebne družbene pomoči in skrbi.
Delovne organizacije opravljajo naloge s področja socialnega varstva v skladu s svojimi statuti.
53.	člen
Za varstvo in vzgojo otrok pospešuje občina ustanavljanje otroških varstveno vzgojnih ustanov pri krajevni skupnosti in jim daje sredstva za investicije, opremo in vzgojno- delo.
Sredstva za investicije, opremo in vzgojno delo otroških varstveno vzgojnih ustanov zagotavlja občina v svojih ustreznih družbenih skladih.
Stroške za varstveno dfelo, za nego, oskrbo in prehrano otrok v vzgojno varstvenih ustanovah, plačujejo praviloma starši.
Starši v neugodnih razmerah se lahko oprostijo plačila stroškov za varstveno delo, nego, oskrbo in prehjano otrok v vzgojno varstvenih ustanovan.
Ostale naloge krajevnih skupnosti na področju socialnega varstva se določajo s posebnim predpisom občinske skupščine in s statuti krajevnih skupnosti.
Občina je dolžna zagotoviti krajevnim skupnostim potrebna sredstva za izvrševanje nalog s področja socialnega skrbstva, ki jih prenese v pristojnost krajevnih skupnosti.
54.	člen
Center za socialno delo opravlja strokovno analitične naloge ter strokovno povezuje in vsklajuje službe socialnega varstva v posameznih organizacijah.
55.	člen
Sredstva, ki so potrebna za izvajanje nalog občine s področja socialnega varstva, se zagotovijo v občinskem skladu za socialno varstvo.
5. Telesna kultura, šport in oddih (rekreacija)
56.	člen
Občina pospešuje telesno vzgojne in športne dejavnosti v učnovzgojnih zavodih in društvih.
Občina pospešuje oddih (rekreacijo) občanov.
Občina pomaga pri ustanavljanju organizacij in društev, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom, planinstvom, taborništvom, iz-letništvom in drugimi oblikami rekreacije.
Občina skrbi, da se v vseh šolah in drugih učnovzgojnih zavodih obvezno izvaja telesna vzgoja.
Občina daje na razpolago zemljišča in po možnosti tudi sredstva za zgraditev telesno vzgojnih, športnih, rekreacijskih ter drugih objektov in naprav.
57.	člen
Občina materialno podpira organizacije in društva, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom in rekreacijo. Sredstva za finansira-nje telesne vzgoje, športa in rekreacije, se zagotavljajo v posebnem skladu.
Obseg materialne pomoči, ki jo daje občina organizacijam in društvom, "je odvisna od materialnih možnosti občine in od programov in uspehov posamezne organizacije ali društva ter od njihovih prizadevanj.
6. Delo, zaposlovanje in socialno zavarovanje
58. člen
Občina skrbi za ustvarjanje pogojev, da bi občani lahko uveljavili pravico do dela, zlasti z. razvijanjem proizvajalnih sil in materialne osnove za druge družbene dejavno-.
Sti.	, . .
V skrbi za zagotovitev pravic občanov do dela, sodeluje občina tudi z drugimi, zlasti Sosednimi občinami.
59.	člen
Službo zaposlovanja delavcev v občini, neposredno izvaja zavod "za zaposlovanje delavcev. Občina ima nasproti zavodu pravice in dolžnosti, ki so določene po splošnih predpisih.
60.	člen	*
Občina opravlja na podlagi zakona družbeno nadzorstvo nad poslovanjem komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in podružnice komunalnega zavoda iza socialno zavarovanje.
7. Stanovanjska izgradnja in dodeljevanje stanovanj
61.	člen
Občina skrbi za izboljševanje splošnih pogojev, v katerih stanujejo občani, za gradnjo in vzdrževanje stanovanj, kakor tudi za upravljanje in koriščenje stanovanjskih zgradb.
62.	člen
Stanovanjska izgradnja se plansko usmerja na celotnem območju občine in mora biti v skladu s potrjenimi urbanističnimi projekti za posamezna naselja.
Zaradi zagotovitve planske in racionalne stanovanjske izgradnje, občina sodeluje z delovnimi in drugimi organizacijami.
Občina nudi pomoč občanom, ki gradijo stanovanja za svoje potrebe oziroma za potrebe svojih družin.
63.	člen
Občinska skupščina oziroma organizacija, ki jo ta določi, dodeljuje gradbena zemljišča v družbeni lastnini za gradnje stanovanjskih zgradb. Gradbena zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš morajo biti skladno z Obstoječimi predpisi, opremljena z minimalnimi komunalnimi objekti.
Oprema gradbenih zemljišč se vrši s sred stvi posebnega sklada. Sredstva tega sklada se formirajo iz prispevka investitorjev in iz drugih sredstev.
Minimalno komunalno ureditev gradbenih zemljišč za stanovanjsko izgradnjo, višino prispevka investitorjev in druga vprašanja v zvezi z opremo gradbenih zemljišč, določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
64.	člen
Občani, ki niniajo gradbenega zemljišča v zazidalnem okolišu, lahko zahtevajo, da se jim dodeli gradbeno zemljišče v družbeni lastnini v trajno uporabo, za gradnjo družinske stanovanjske hiše.
Pristojni organ občinske skupščine oziroma organizacija, ki jo ta določi, mu mora dodeliti odgovarjajoče gradbeno zemljišče v skladu s programom stanovanj sko-komunal-ne izgradnje, in če so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki so določeni z odlokom iz 63. člena tega statuta.
65.	člen
Dodelitev gradbenih zemljišč za stanovanjsko izgradnjo se vrši preko javnega natečaja in proti plačilu.
Občinska skupščina lahko izjemoma določi, da se določeno gradbeno zemljišče dodeli brez javnega natečaja, odnosno brei plačila.
66.	člen
Stanovanjska izgradnja se finansira s pomočjo sredstev delovnih organizacij, občinskega stanovanjskega sklada in s sredstvi občanov.
Z družbenimi sredstvi se lahko gradijo le taka stanovanja, katerih oprema in površina je v skladu s predpisi občinske skupščine in širših družbeno političnih skupnosti.
67.	člen
Delovne organizacije so dolžne odvajati del svojih sredstev za gradnjo stanovanj za potrebe svojih delavcev.
Zaradi reševanja stanovanjskih problemov delavcev, ki so zaposleni vj delovnih organizacijah, ki nimajo sredstev za gradnjo stanovanj za svoje delavce, lahko občinska skupščina v dogovoru z organi upravljanja teh delovnih organizacij, organizira združevanje sredstev za gradnjo sta-ndvanj za potrebe delavcev takih delovnih organizacij.
68.	člen
Pri gradnji stanovanjskih zgradb v družbeni lastnini, so investitorji dolžni zgraditi tudi primerne poslovne prostore za potrebe obrtnih, gostinskih, trgovinskih in drugih uslužnostnih dejavnosti in servisov, v skladu s programom stanovanjsko-komunalne izgradnje.
Investitorji stanovanjskih hiš v družbeni lastnini so dolžni zgraditi tudi določeno število stanovanj za samce in potrebne skupne družabne prostore, v skladu s pogoji, ki jih bo predpisala občinska skupščina.
69.	člen
Zaradi hitrejše, racionalnejše in ekono-mičnejše stanovanjske izgradnje lahko občinska skupščina določi delovno organizacijo, ki bo gradila stanovanja za tržišče.
70.	člen
Zaradi izboljšanja stanovanjske izgradnje skrbi občinska skupščina za organiziranje projektivne službe, jačanje gradbene opera-tive, zagotovitve čimboljših kreditnih pogojev za investitorje oziroma za organizacijo, ki gradi stanovanja za tržišče, za izdelavo določenih standardnih projektov in za druge pogoje, s katerimi se omogoča napredek pri stanovanjski izgradnji.
Pristojni občinski organi so dolžni pravočasno reševati vsa vprašanja, ki se nanašajo na parcelacijo, določitev lokacije, urejevanja premoženjsko pravnih zadev, pregled gradbenih projektov, izdajo gradbenih dovoljenj in vsa ostala vprašanja, ki so v zvezi s stanovanjsko izgradnjo.
71.	člen
Občina v mejah možnosti zagotavlja stanovanje onim občanom, ki so zaposleni v službah, ki se finansirajo iz proračuna občine, bivšim borcem in vojaškim vojnim invalidom, ki jim stanovanja niso dolžne preskrbeti delovne organizacije, osebam, ki so pod socialno zaščito in osebam, katerih stanovanja se rušijo v javnem interesu.
Natančnejše pogoje in postopek za dodeljevanje .stanovanj osebam iz prvega odstavka tega člena, se določi s predpisom občinske skupščine. V postopku za dodeljevanje stanovanj mora biti zagotovljena javnost.
72.	člen
Občanom, ki so ostali brez "stanovanja zaradi elementarnih nezgod, je občina dolžna zagotoviti nujno potrebne prostore za
prebivališče. Takim osebam nudi občina oziroma delovne organizacije pomoč pri izgradnji nove stanovanjske hiše oziroma z dodelitvijo stanovanja.
73.	člen
Stanovalci so dolžni pravilno uporabljati stanovanjsko hišo v družbeni lastnini odnosno instalacije, opremo in naprave, ki so v teh hišah.
Občinska skupščina izda podrobnejše predpise o uporabi stanovanj, instalacij, opreme in naprav, ki so v stanovanjskih hišah.
74.	člen
Upravljanje stanovanj v družbeni lastnini temelji na načelih samoupravljanja.
Zbori stanovalcev in hišni sveti kot organi samoupravljanja stanovanjskih hiš v družbeni lastnini delajo v skladu s predpisi občinske skupščine in drugih organov, zlasti pa v skladu s predpisi o hišnem redu.
8. Komunalna dejavnost
75.	člen
Občina skrbi za organizacijo, izboljšanje in razvoj komunalnih dejavnosti, ki služijo zadovoljevanju skupnih potreb občanov. V ta namen občina ustanavlja delovne organizacije in servise, jim daje na razpolago potrebna sredstva in pospešuje njihovo delovanje.
Občina ustvarja pogoje tudi za zasebna obrtniško dejavnost zaradi pospeševanja komunalnih dejavnosti.
Ustanavljanje, finansiranje in delovanje komunalnih delovnih organizacij in servisov je urejeno s tem statutom in s statuti teh organizacij, kolikor ni drugače določeno s splošnimi predpisi.
Naloga komunalnih delovnih organizacij in servisov je izključno samo zadovoljevanje Skupnih potreb občanov in mora biti vse poslovanje teh organizacij podrejeno tej nalogi.
76.	člen
Neposredno nadzorstvo nad delom komunalne delovne organizacije opravlja svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko daje smernice za delo komunalne delovne organizacije.
'Če komunalna delovna organizacija smatra, da so smernice sveta v nasprotju z interesi občanov za zadovoljitev skupnih potreb ali v nasprotju s samoupravnimi pravicami delovne organizacije ali če bi izvršitev smernic privedla organizacijo v težak finančni položaj, lahko vloži ugovor zopei smernice na občinsko skupščino v roku 15 dni od dneva, ko je organizacija smernice sprejela. Občinska skupščina je dolžna o ugovoru razpravljati in o njem odločiti na prvi prihodnji seji po prejemu ugovora. Sklep občinske skupščine glede ugovora je dokončen in obvezen za komunalno delovno organizacijo.
77.	člen
Komunalna delovna organizacija mora poročati svetu občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve vsako leto do konca aprila, o svojem delu in o finančnem stanju za preteklo leto, na utemeljeno zahtevo sveta pa tudi v krajših obdobjih za poslovanje v preteklem obdobju.
Svet občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve razpravlja o poročilu na seji, na katero se vabijo predstavniki najvišjega organa upravljanja komunalne delovne organizacije.
78.	člen
Če misli svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve, da komunalna delovna organizacija ne posluje v skladu z interesi občanov glede zadovoljevanja skupnih potreb in da se ugotovljene nepravilnosti ne morejo odpraviti z dajanjem smernic za delo komunalne delovne organizacije, poroča o tem občinski skupščini in predlaga ustrezne ukrepe proti komunalni delovni organizaciji.
79.	člen
Cene in tarife za določene usluge komunalnih organizacij in servisov, določa občinska skupščina na predlog sveta, ki je pristojen za komunalne zadeve.
Pri določanju cen in tarif za usluge, mora občinska skupščina upoštevati pomen posameznih uslug, ki jih imajo za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, vpliv teh cen in tarif na življenjski standard občanov in na njihovo kupno moč ter stroške poslovanja komunalnih delovnih organizacij in servisov in program razvoja posameznih komunalnih dejavnosti na območju občine.
Ce določi občinska skupščina cene in tarife uslug izpod ekonomskih cen, mora istočasno zagotoviti sredstva za regres komunalni organizaciji ali servisu, v višini razlike med določeno in ekonomsko ceno.
80.	člen
Komunalno delovno organizacijo ali servis je dopustno ukiniti le v primeru, če ni več razloga, zaradi katerega je bila ustanovljena, oziroma če je na drug primeren način zagotovljeno zadovoljevanje tistih skupnih potreb občanov, ki so bile predmet poslovanja ukinjene komunalne delovne organizacije oziroma servisa.
81.	člen
Za komunalno dejavnost po tem statutu se šteje:
i) oskrba z električno energijo in plinom;
b)	oskrba z vodo;
c)	vzdrževanje javne snage;
č) dimnikarska služba;
d)	gasilska služba;
e)	kanalizacija in urejevanje vode;
f)	javni (lokalni) promet;
g)	vzdrževanje javnih cest in javnih poti;
h)	pogrebne usluge in pokopališča;
i)	dejavnost trgov in sejmov;
j) javna razsvetljava;
k) dejavnost kopališč;
1) vzdrževanje parkov, zelenic in okrasnih nasadov;
m) toplovodno ogrevanje.
Občina lahko sporazumno s krajevno skupnostjo prepusti s pogodbo svoje pristojnosti glede določenih komunalnih dejavnosti krajevni skupnosti, če pričakuje, da bo na ta način zagotovljeno uspešnejše zadovoljevanje skupnih potreb občanov na območju dotične krajevne skupnosti. V takem primeru zagotovi občinska skupščina krajevni skupnosti določena finančna sredstva in vso drugo možno pomoč.
82.	člen
Občina skrbi, da se vsem strnjenim naseljem na njenem območju zagotovi električna energija.
Oskrbo z električno energijo opravlja posebna komunalna delovna organizacija.
83.	člen
Občina skrbi, da se v mestih Šoštanj in Velenje ter v naseljih Pesje in Šmartno ob Paki zagotovi zdrava pitna voda iz javnega vodovodnega omrežja. V vseh ostalih strnjenih naseljih, skrbijo za preskrbo z zdravo pitno vodo krajevne skupnosti.
Oskrbo z vodo po javnem vodovodnem omrežju opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
84.	člen
Občina skrbi da se v mestih Šoštanj in Velenje vzdržuje javna snaga. V vseh ostalih naseljih na območju občine skrbijo za javno snago krajevne skupnosti.
Za javno snago skrbi komunalno delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Natančnejše določbe glede vzdrževanja javne snage, se določijo s posebnim predpisom občinske skupščine.
85.	člen
Občina skrbi, da se v vseh naseljih na območju občine opravlja dimnikarska služba.
Dimnikarsko službo opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Tarifo za opravljanje dimnikarskih storitev predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom.
86.	člen
Občina skrbi za opravljanje gasilske službe na območju občine.
Gasilsko službo opravljajo prostovoljna gasilska društva in industrijske gasilske enote ter občinska gasilska zveza.
87.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja v mestih Šoštanj in Velenje in v naseljih Pesje in Šmartno ob Paki. V ostalih naseljih skrbijo za gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja krajevne skupnosti.
Kanalizacijsko omrežje vzdržuje komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Občinska skupščina predpiše kanalske pristojbine s posebnim odlokom.
88.	člen
Občina skrbi za urejevanje voda na svojem območju s tem, da se regulirajo reke in potoki, osušujejo močvirja in izvršujejo drenaže, melioracije in bonifikacije zemljišč in druga dela, ki so s tem v zvezi.
Naloge, naštete v prvem odstavku tega člena, vrši organizacija, ki jo določi občinska skupščina. *
89.	člen
Občina skrbi, da so večja naselja na območju občine povezana med seboj in z mestom Velenjem z javnimi prometnimi sredstvi. Poleg tega skrbi, da imajo večja naselja v občini medobčinske prometne zveze. Med mestoma Velenje in Šoštanj ter naseljem Topolšica, se zagotavlja lokalni avtobusni promet.
Pri organiziranju javnega prometa se upoštevajo zlasti potrebe občanov po prevozu na delo, v šolo, v zdravstvene in druge zavode ter potrebe turizma.
Službp lokalnega avtobusnega prometa organizira komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Vozni red avtobusnih prog na območju občine določa delovna organizacija, ki opravlja avtobusni prevoz v soglasju s pristojnim svetom občinske skupščine.
90.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje cest IV. reda. Posebno skrbi za izboljšanje že obstoječih cest, zlasti tistih, ki povezujejo večja naselja v občini, upoštevajoč pri tem tudi potrebe turizma.
Za gradnjo in vzdrževanje krajevnih poti skrbe krajevne skupnosti.
Gradnjo in vzdrževanje cest IV. reda opravljajo komunalne delovne organizacije, ki jo določi občinska skupščina.
Uporaba cest IV. reda se ureja s posebnim predpisom občinske skupščine.
91.	člen
Občina skrbi za gradnjo in vzdrževanje pokopališč in za opravljanje pogrebnih uslug.
Gradnjo in vzdrževanje pokopališč ter pogrebne usluge opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina. Za uporabo pokopališč predpiše občinska skupščina poseben pokopališki red.
92.	člen
Občina skrbi za organizacijo trgov in sejmov. Z organizacijo trgov in sejmov se bavi komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina. Organizacija trgov in sejmov se ureja s posebnim odlokom občinske Skupščine.
Organizacija trgov in sejmov se lahko sporazumno s krajevno skupnostjo prepusti tej skupnosti.
93.	člen
Občina skrbi za javno razsvetljavo v mestih Šoštanj in Velenje ter v naseljih Pesje, Šmartno ob Paki, Družmirje, Gorenje, Paska vas, Šalek in Topolšica.
Javno razsvetljavo v teh naseljih opravlja komunalna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
V ostalih naseljih skrbijo za javno razsvetljavo krajevne skupnosti.
94.	člen
Občinska skupščina skrbi za gradnjo in vzdrževanje javnih kopališč v Velenju in Šoštanju.
Javna kopališča upravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Upravljanje javnih kopališč se lahko prenese iz utemeljenih razlogov v upravljanje krajevnim skupnostim ali športnim, te-lesno-vzgojnim in drugim organizacijam.
95.	člen
Občina skrbi za razvoj obrtniških uslug, ki so pomembne za zadovoljevanje osebnih potreb občanov in njihovih gospodinjstev.
Občina posebej skrbi za napredek obrtnih obratov, t ki so posebnega pomena za družbeni standard.
96.	člen
Občina skrbi za ustanovitev in vzdrževanje parkov, zelenic in nasadov ter za urejen zunanji izgled vseh strnjeno naseljenih krajev v občini z zasajevanjem okrasnega drevja in grmičevja; za postavitev klopi v nasadih, za ureditev obrežja reke Pake in drugih potokov, čiščenje javnih prostorov
in odpravo drugih pomanjkljivosti, ki kvarijo estetski in urejen zunanji izgled teh naselij.
Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska skupščina.
Občina materialno podpira olepševalna, hortikulturna in turistična društva, upoštevajoč pri tem programe dela teh društev, njihovo prizadevnost, vnemo in uspehe pri delu.
V ostalih naseljih skrbijo za dejavnost iz tega člena krajevne skupnosti.
97. člen
Občina skrbi za ureditev parkirnih prostorov, za parkiranje motornih in drugih vozil v interesu turizma in varnosti javnega prometa v mestih Šoštanj in Velenje.
Vzdrževanje parkirnih prostorov in organizacijo čuvanja vozil opravlja komunalna delovna organizacija, ki jo določi občinska 6kupščina.	*-
Parkiranje in tarifa za čuvanje vozil se določi s posebnim odlokom občinske skupščine.
Za parkirne prostore v ostalih naseljih skrbijo krajevne skupnosti.
9. Preskrba in družbena prehrana
98.	člen
Občina pomaga, da se za zagotovitev preskrbe s prehranbenimi in drugimi proizvodi široke potrošnje ustanavljajo v večjih naseljih prodajalne za prodajo prehranbenih in drugih proizvodov široke potrošnje.
Občinska skupščina določi s splošnim razporedom, kateri poslovni prostori smejo služiti samo za določene potrebe.
V ta namen lahko izda občinska skupščina predpis, da se smejo uporabljati poslovni prostori v stavbah, ki so v določenih ulicah ali delih ulic, samo za določene vrste poslovnih dejavnosti ali pa da se ne smejo uporabljati za določene vrste poslovne dejavnosti ali dejavnosti družbenih organizacij.
Dokler občinska skupščina ne sprejme predpisa iz prejšnjega odstavka, lahko svet občinske skupščine, ki je pristojen za blagovni promet določi, da se smejo uporabljati posamezne stavbe ali deli stavb samo za določene vrste poslovnih dejavnosti ali pa da se te stavbe oziroma deli stavb za določene vrste poslovne dejavnosti ne smejo uporabljati.
99.	člen
Občina skrbi, da se na mestnem ohmoč-ju občine ustanavljajo obrati družbene prehrane. Dejavnost v zvezi z družbeno prehrano opravljajo servisi krajevnih skupnosti, gostinske delovne organizacije ali servisi družbene prehrane delovnih organizacij.
Delovne organizacije na območju občine so dolžne samostojno ali pa v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami skrbeti za družbeno prehrano svojih delavcev.
100.	člen
Občina pomaga, da se na območju občine ustanavljajo gostinski i.n turistični objekti za rekreacijo občanov in zaradi pospeševanja turizma.
101.	člen
Organizacije družbene prehrane, kakor tudi trgovske organizacije za preskrbo prebivalcev, uživajo posebne ugodnosti pri družbenih obvezah do občine. Olajšave pri družbenih obveznostih določa občinska skupščina s posebnim odlokom.
10. Pravna pomoč 102. člen
Občina zagotavlja svojim občanom pri uveljavljanju njihovih pravic in zakonitih interesov pravno pomoč v skladu s splošnimi predpisi.
Pravna pomoč se daje brezplačno vojaškim vojnim invalidom in udeležencem NOB glede uveljavljanja pravic, ki so s tem v zvezi j občanom, ki so v slabih premoženjskih razmerah, otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter osebam, ki imajo po splošnih predpisih pogoje za oprostitev stroškov pravne pomoči.
Brezplačna pravna pomoč gre v breme sredstev občine.
Podrobnejše predpise o organizaciji in delu pravne pomoči izda-občinska skupščina.
11. Druge službe za zadovoljevanje skupnih potreb občanov
103.	člen
Občina skrbi za organiziranje pomoči družini, zlasti gospodinjstvom. V ta namen nudi pomoč krajevnim skupnostim in ustreznim društvom, ki imajo v svojem programu pomoč gospodinjstvom.
104.	člen
Občina skrbi za organizacijo in poslovanje veterinarske službe v skladu s splošnimi predpisi.
105.	člen
Občina skrbi za izvajanje zavarovalne službe v občini v skladu s splošnimi predpisi.
106.	člen
Občina skrbi po potrebi za ustanovitev in poslovanje drugih služb za zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
O ustanovitvi in finansiranju teh služb odloča občinska skupščina.
IV. poglavje Sredstva občine
107.	člen
Občina samostojno določa sredstva, ki jih pripadajo iz določenih virov na podlagi zakona. Ta sredstva občina uporablja za fi-nansiranje svojih družbenih nalog na območju občine.
Občina samostojno razpolaga s' sredstvi, ki ji pripadajo.
108.	člen
Občina lahko zbira sredstva tudi s prostovoljnimi prispevki občanov, delovnih in drugih organizacij za določene posamezne ali skupne potrebe po sklepih zborov volivcev oziroma najvišjih organov organizacij.
Sredstva, ki jih zbere občina na način, določen v prvem odstavku tega člena, se smejo uporabiti samo v namen, za katerega so bila zbrana.
109.	člen
Občina lahko po sklepu zborov volivcev uvede poseben krajevni prispevek skladno s splošnimi predpisi.
Sredstva, zbrana s posebnim krajevnim prispevkom, se lahko uporabijo samo za potrebe, določene s sklepom zborov volivcev.
110.	člen
Občina lahko zbira sredstva tudi tako, da delovne in druge organizacije združu-
]e]o svoja sredstva za kritje skupnih potreb občine oziroma za razvijanje in napredek določenih dejavnosti skupnega pomena. Združena sredstva se smejo uporabiti samo v namene, za katere so bila zbrana.
111. člen
V primeru, da redna sredstva občine ne zadoščajo za kritje potreb občine, se iahko občina zadolži z najetjem posojila po splošnih predpisih.
\	112. člen
Občina razporeja svoje dohodke vsako leto v svoj proračun, v predračune državnih organov in v svoje sklade, v soglasju s splošnimi predpisi.
S proračunom se zagotavljajo sredstva zlasti za:
—	delo občinske skupščine in njenih organov;
—	finansiranje družbenih služb;
—	izpolnjevanje obveznosti občine;
—	potreba krajevnih skupnosti;
—	pomoč organizacijam in društvom;
—	sofinansiranje zavodov.
Sredstva za posamezne službe in dejavnosti, se določajo na podlagi programa njihovega dela in plana njihovega razvoja.
113.	člen
Predlog proračuna se hkrati s predlogom družbenega plana predloži v obravnavo zborom volivcev ter delovnim in drugim organizacijam v občini.
Občinska skupščina mora obravnavati pripombe, ki so jih dali zbori volivcev na predlog proračuna in obvestiti zbore volivcev o svojem stališču.
Občinska skupščina mora najmanj eukrat letno obravnavati izvrševanje proračuna. Ob zaključku proračunskega leta pa mora obravnavati zaključni račun za preteklo leto.
Glede sestave proračuna in zaključnega računa se uporabljajo splošni predpisi.
114.	člen
Občina lahko ustanavlja sklade za finan-siranje tistih dejavnosti iz njene z zakonom določene pristojnosti, za katere so potrebna stalna in trajna sredstva, če naj se uspešno opravljajo in pospešujejo, in poseben način upravljanja in poslovnost pri njihovi uporabi.
Občina ima tudi sklade, ki jih mora ustanoviti po predpisih širših družbeno političnih skupnosti.
115.	člen
Občinski sklad se ustanovi s predpisom občiitske skupščine. S tem predpisom se določijo viri dohodkov sklada, njegov pravni položaj, organi upravljanja in druge določbe, s katerimi se ureja poslovanje sklada.
>
116.	člen
S proračunom občine se določi udeležba posameznega sklada na proračunskih sredstvih, ki naj jih sprejme za svojo dejavnost.
117.	člen
Če sredstva sklada neenakomerno dotekajo, se sklad lahko zadolži do 1/4 ustvarjenih sredstev v preteklem letu.
Sklep o zadolžitvi sprejme organ upravljanja sklada.
118.	člen
Občinski skladi si lahko z najetjem posojila zagotovijo sredstva, ki so potrebna zs izvrševanje nalog, za katere so ustanovljeni, vendar največ do višine enoletnih dohodkov sklada.
Najeto posojilo mora sklad odplačati
najpozneje v 20. letih.
Za najetje posojila po prejšnjem odstavku je potrebna soglasnost občinske skupščine.
119.	člen
Vsi občinski skladi se upravljajo po načelih družbenega upravljanja. Občinska skupščina daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom skladov, v skla-au s splošnimi predpisi.
Predloge finančnih načrtov skladov je treba predložiti v obravnavo zborom volivcev in ustreznim organizacijam in društvom.
Organ upravljanja sklada mora proučiti zbrane pripombe Je predlogu finančnega načrta in mora o svojem stališču obvestiti tistega, ki je dal pripombe.
Občinska skupščina lahko daje organom upravljanja občinskih skladov priporočila za delo in uporabo sredstev skladov. Taka priporočila lahko da je tudi svet, V čigar pristojnost spada področje, za katero je ustanovljen sklad.
Organ upravljanja sklada mora dajati občinski skupščini na njeno zahtevo, poročilo o svojem delu.
Občinska skupščina daje soglasje k zaključnemu računu sklada.
120.	člen
Poslovanje občinskih skladov je javno.
Finančni načrti in zaključni računi skladov se morajo objaviti na isti način, kakor splošni predpisi občinske skupščine.
121.	člen
Skladi imajo svoje statute. Statut sklada sprejme organ upravljanja sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.
122.	člen
Občina lahko v soglasju s sosednimi občinami ali okraji, ustanovi medobčinske ali skupne sklade za linansiranje dejavnosti, ki so skupnega pomena za več občin.
123.	člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami ali okrajem skupno finansira državne organe ali samostojne zavode, kakor tudi druge skupne potrebe in naloge.
O skupnem finansiranju služb, potreb in nalog iz prejšnjega odstavka se sklene pogodba med prizadetimi družbeno političnimi skupnostmi.
124.	člen
Gospodarskim in drugim organizacijam lahko daje občina poroštva za najetje posojil.	•
Poroštvo se da na podlagi ekonomske dokumentacije, iz katere mora biti razvidna rkonomska potreba in rentabilnost naložbe, ra katero se posojilo najema.
Poroštvo za kredite gospodarskim in drugim organizacijam se lahko daje največ do višine sredstev, s katerimi razpolaga občinski proračun in občinski skladi.
125.	člen
Občina ima komunalno banko.
Komunalna banka skrbi za učinkovito mobilizacijo in aktivizacijo prostih sredstev na območju občine, za smotrno prelivanje teh sredstev na posamezna področja in za izvajanje takšne kreditne politike, ki pospešuje gospodarski in splošni razvoj občine.
Komunalna banka se mora pri izvajanju svojih nalog držati načel splošne kreditne politike in smernic družbenega plana. Kreditno politiko izvaja komunalna banka pod družbenim nadzorstvom občinske skupščine.
V. poglavje
Organizacija in delo občinske skupščine in njenih organov
126.	člen
V občini izvršuje funkcijo oblasti in opravljanje družbenih zadev kot predstavniško telo občinska skupščina in njeni organi.
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Sodno funkcijo v občini izvršuje občinsko sodišče kot samostojen organ družbene skupnosti. Občinsko sodišče je dolžno poročati občinski skupščini o ovojem delu.
127.	člen
Volitve odbornikov občinske skupščine se vršijo po določbah ustave Socialistične republike Slovenije in po splošnih predpisih o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin.
128.	člen
Organizacija in delo občinskega sodišča je določena s posebnimi splošnimi predpisi.
1. Sestava občinske skupščine
129.	člen
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Občinska škupščina ima 70 odbornikov. Občinski zbor ima 35 odbornikov, zbor delovnih skupnosti pa 35 odbornikov.
130.	člen
Mandat odbornikov občinske skupščine traja 4 leta. Vsako drugo leto se na novo voli polovica " odbornikov vsakega zbora občinske skupščine.
131.	člen
Ob splošnih volitvah vseh odbornikov občinske skupščine ali vseh odbornikov posameznega zbora, določi občinska skupščina, katerim odbornikom traja prva mandatna doba 2 leti.
Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje en mesec pred potekom mandata.
Prejšnjim odbornikom občinske skupščine preneha mandat z dnem, ko so verificirani mandati novoizvoljenih odbornikov.
132.	člen
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti zbor občinske skupščine.
Nihče ne more biti hkrati odbornik obeh zborov občinske skupščine.
Odbornik občinske skupščine ne more biti uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča.
2. Pravice in dolžnosti odbornikov občinske skupščine
133.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam občinske skupščine, sodelovati pri njenem delu, sodelovati pri delu skupščinskih svetov in komisij v katere so izvoljeni in opravljati druge naloge in dolžnosti, ki jim jih poveri občinska skupščina.
f Odborniki občinske skupščine se lahko udeležujejo tudi sej tistih skupščinskih svetov in komisij, v katere niso izvoljeni, kot člani in lahko sodelujejo pri obravnavanju posameznih zadev, nimajo pa pravice glasovanja.
11	' -N
134.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni, da se udeležujejo zborov volivcev na območju, za katere so izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine so dolžni obveščati o sklepih in predlogih zborov volivcev občinsko skupščino in njene organe.
Odborniki občinske skupščine so dolžni najmanj enkrat letno poročati zboru volivcev območja, na katerem so izvoljeni o delu občinske skupščine in njenih organov.
135.	člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti izvoljen oziroma imenovan v več kot dva organa občinske skupščine, razen v izredno utemeljenih primerih in s svojim soglasjem.
136.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico, da se seznani z zadevami, kj se pripravljajo za dnevni red seje občinske skupščine, kakor tudi z vsem gradivom, ki .služi za obravnavo in obrazložitev zadeve.
137.	člen
Odborniki občinske skupščine smejo postavljati vprašanja predsedniku občinske skupščine, predsednikom svetov in skupščinskih komisij, tajniku občinske skupščine in starešinam občinskih upravnih organov o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine in njenih organov ter iz pristojnosti delovnih in drugih organizacij in služb, ki so skupnega pomena za občino ter o tem zahtevati pojasnila.
138.	člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico predlagati, da se vnese v dnevni red seje razprava o zadevah, ki imajo splošen pomen za občino ali širšo družbeno politično skupnost, o zadevah njegove volilne enote ali krajevne skupnosti ter o vseh drugih zadevah, ki spadajo v pristojnost občinske skupščine.
139.	člen
V važnejših zadevah, ki se tičejo območja volilne enote oziroma krajevne skupnosti se mora odbornik občinske skupščine posvetovati z volivci te enote oziroma skupnosti in dobiti od njih mnenje pred razpravo in sklepanjem o teh zadevah na seji občinske skupščine.
Če ima odbornik občinske skupščine v taki zadevi drugačno stališče kakor volivci, je odbornik dolžan pri razpravljanju seznaniti občinsko skupščino z mnenjem volivcev, obrazložiti neskladnost med svojim mnenjem in mnenjem volivcev ter vzroke te nesikladnosti še pred glasovanjem o za: devi na seji občinske skupščine.
140.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost zahtevati sklicanje zbora volivcev, če smatrajo, da je sklicanje potrebno zaradi obravnavanja določene zadeve.
141.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni ob primernem času sprejemati občane svoje volilne enote in obravnavati z njimi njihova mnenja in predloge ter dajati pojasnila o delu občinske skupščine in njenih organov.
142.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svojih dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih, odgovorni občanom in občinski skupščini.
Volivci lahko odbornika odpokličejo pred potekom njegove mandatne dobe po splošnih predpisih.
143.	člen
Odbornik občinske skupščine uživa od-bnrniško imuniteto.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku brez privolitve njegovega zbora, vzeti prostost ali zoper njega pričeti kazenski postopek.
Če zbor ni zbran, da privolitev mandatno imunitetna komisija dotičnega zbora, zbor pa mora to privolitev naknadno potrditi. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju za katero je. predpisana kazen, daljša od enega leta ali hujša kazen.
144.	člen
Funkcija odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcijah
Odborniki občihske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem funkcije v občinski skupščini in njenih organih.
Občinska skupščina izda o tem povračilu stroškov poseben odlok. Z odlokom se lahko določi, da pripada odbornikom občinske skupščine, ki opravljajo stalno funkcijo v občinski skupščini stalna mesečna nagrada glede na njihovo delo.
Odbornik občinske skupščine, ki opravi neko posebno delo za skupščino ali njene organe, lahko dobi enkratno nagrado na podlagi posebnega sklepa občinske skupščine.
3. Pristojnost in delo občinske skupščine
145.	člen
Občinska skupščina obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni, zdravstveni in socialni razvoj občine in za življenje občanov, izdaja predpise in ukrepe s katerimi se urejajo ta vprašanja v skladu z zakonom in s tem statutom.
/
146.	člen
Občinska skupščina v mejah svoje pristojnosti izključno odloča o naslednjih zadevah na svojih sejah in jih ne more prenesti na svoje organe:
—	sprejema in spreminja statut občine;
—	predlaga Skupščini SRS spremembo meja občine;
—	sprejema program razvoja, družbeni plan, proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	sprejema odloke in druge splošne predpise;
—	daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom občinskih skladov;
—	sprejema generalni urbanistični načrt občine in urbanistične projekte gradbenih okolišev;\
—	ustanavlja delovne in druge organizacije v skladu s splošnimi predpisi;
—	ustanavlja in ukinja občinske sklade;
—	daje soglasje k združevanju delovnih organizacij v skladu s posebnimi predpisi;
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za občino kot celoto in v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema resolucije in deklaracije;
—	sprejema ukrepe v zvezi z izvrševanjem družbenega nadzorstva nad delom delovnih in drugih organizacij v občini;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, odbornike okrajne skupščine in predstavnike v njenih drugih organih, sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča in sodnika za prekrške; imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov občinske skupščine ter
opravlja druge volitve, imenovanja in razrešitve oziroma daje k tem soglasja v skladu s splošnimi predpisi;
—	ustanavlja in odpravlja svoje organe;
—	sklepa o prenehanju mandata odbornikov občinske skupščine ter razpisuje nadomestne volitve po splošnih predpisih o volitvah;
—	obravnava poročila o delu organov občinske skupščine, opravlja nad njimi nadzorstvo in jim daje smernice za njihovo delo;
—	razveljavlja in odpravlja nezakonite in nepravilne akte svojih organov, ki so jih izdali v zadevah izven upravnega postopka;
—	obravnava poročila občinskega sodišča;
—	proučuje poročila, analize in elaborate z raznih področij gospodarskega, komunalnega, kulturnega, prosvetnega, zdravstvenega in socialnega razvoja ter življenja občine, sprejema o teh zadevah ustrezne sklepe in izdaja potrebne ukrepe za izboljšanje stanja na teh področjih;
—	ustanavlja skupaj z drugimi občinami -in z okrajem zavode, službe in sklade;
—	sklepa o najetju občinskih posojil;
—	daje poroštva za posojila, ki jih najemajo delovne organizacije in skladi;
—	sprejema poslovnik o delu občinske skupščine;
—	daje soglasje k sklepom zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti;
—	potrjuje statute krajevnih skupnosti;
—	odloča o odškodninski odgovornosti odbornikov in drugih članov skupščinskih organov;
—	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
—	proglaša zaslužne osebe za častne občane;
—	sprejema predpise o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in komisij v zvezi z opravljanjem njihove funkcije;
—	opravlja druge naloge, ki spadajo v njeno pristojnost po splošnih predpisih in po tem statutu pa je v njih določeno, da jih obravnava občinska skupščina na svoji seji.
147.	člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, na sejah svetov in komisij ter po občinskih upravnih organih.
Seje občinske skupščine in njenih organov so javne. Izjeme se lahko določijo v poslovniku občinske skupščine, če so za to utemeljeni razlogi.
148.	člen
Občanska skupščina kot splošni zbor obravnava s predstavniki družbeno političnih organizacij in društev ter z drugimi predstavniki javnosti v občini vprašanja, ki so splošnega in skupnega pomena za občino kot celoto.
Sejo občinske skupščine kot splošni zbor, skliče predsednik občinske skupščine v soglasju s predsednikom občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva.
149.	člen
Občinska skupščina mora poklicati na sejo predstavnike delovnih organizacij, kadar obravnava delo oziroma posamezna vprašanja s področja določene organizacije.
150.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno.
Vsak zbor občinske skupščine lahko sklepa, da bo ločeno razpravljal in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine.
Vsak zbor občinske skupščine samostoj-
—	voli in razrešuje predsednika zbora;
—	voli in razrešuje člane mandatno-imu-nitetne komisije;
—	razpisuje nadomestne volitve;
—	odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornika zbora;
—	potrdi privolitev mandatno-imunitetne komisije, da se lahko odborniku vzame prostost ali zoper njega začne kazenski postopek;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane v izključno pristojnost. v
151.	člen
V začetku koledarskega leta si določi občinska skupščina okvirni program svojega dela v tem letu. V tem programu dela, ki mora biti vsklajen s perspektivnim programom razvoja občine in letnim družbenim planom, občinska skupščina določa, katere probleme v občini bo na svojih sejah prvenstveno obravnavala in kakšne predpise bo izdala za izvrševanje predpisov širših družbeno političnih skupnosti in za urejevanje zadev, ki so neposrednega pomena za razvoj občine na področju gospodarstva, komunalnih in družbenih služb.
152.	člen
Seje občinske skupščine in seje zborov sklicuje predsednik občinske skupščine po sprejetem delovnem programu oziroma po potrebi.
Če zahteva petina odbornikov občinske skupščine, da se skliče seja in če se hkrati poda predlog dnevnega reda, mora predsednik občinske skupščine sklicati sejo najpozneje v 10 dneh.
Če predsednik v tem času ne skliče seje jo skliče odbornik občinske skupščine, ki ga za to pooblastijo predlagatelji. V takem primeru vodi sejo tisti odbornik skupščine, ki ga občinska skupščina v ta namen posebej pooblasti.
153.	člen
Skupne seje obeh zborov vodi predsednik občinske skupščine, seje posameznih zborov pa predsedniki zborov.
Seje se ne smejo zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red.
153.	člen
Skupne seje obeh zborov vodi predsednik občinske skupščine, seje posameznih zborov pa predsedniki zborov.
Seje se ne smejo zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red.
154.	člen
Zbora izvolita svoje predsednike za dobo 2 let.
155.	člen
Pravico razpravljati in glasovati na sejah imajo samo odborniki občinske skupščine. Pravico razpravljati imajo tudi predsedniki svetov in komisij, ki niso odborniki ter na območju občine izvoljeni zvezni in republiški poslanci in tajnik občinske skupščine, po posebnem sklepu občinske skupščine pa o posameznih zadevah tudi druge osebe, ki. so bile vabljene na seje.
Pravico razpravljati in glasovati na sejah občinske skupščine kot splošnega zbora imajo vsi člani občinske skupščine in predstavniki družbeno političnih organizacij in društev.
* 156. člen
Občinska skupščina in zbora sklepata veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora. Na skupni seji obeh zborov in na seji posameznega zbora se sprejemajo sklepi z večino glasov navz6-čih odbornikov.
Statut občine, program razvoja, družbeni plan, proračun, zaključni račun, generalni urbanistični načrt, urbanistični projekti, odloki o uvedhi občinskih davščin in odlok o javnem redu in miru, se lahko sprejmejo le z večino glasov odbornikov vsakega zbora.
157.	člen
Občinska skupščina mora najmanj enkrat letno obravnavati porodila o delu svetov in komisij občinske skupščine, o delu krajevnih skupnosti in zborov volivcev, o delu občinskih upravnih organov, o delu občinskega sodišča, o poslovanju občinskih skladov, poročila o izvrševanju družbenega plana in proračuna pa najmanj trikrat letno. Poročila o delu delovnih in drugih organizacij, ki imajo splošen pomen za občino, pa občinska skupščina obravnava po potrebi.
Občinska skupščina obravnava tudi poročila o delu drugih organov in organizacij, če je to določeno is splošnim predpisom ali če sama tako odloči.
Poročila o delu občinske skupščine se dajo pred obravnavo na seji občinske skupščine v razpravo zborom volivcev.
158.	člen
Predmo sprejme občinska skupščina statut ali njegove spremembe, program razvoja in družbeni plan občine, proračun, finančne načrte občinskih skladov, generalni urbanistični načrt, urbanistične projekte, odloke o uvedbi občinskih davščin in odlok o javnem redu in miru, jih da v razpravo zborom volivcev, družbenopolitičnim organizacijam in v javno razpravo.
Zbori volivcev, občani in družbeno politične organizacije lahko dajejo predloge in pripombe k osnutkom omenjenih predpisov. O predlogih in pripombah 9klepa najprej pristojni svet, o predlogih in pripombah, ki jih svet ni sprejel pa tudi občinska skupščina na seji.
Če občinska skupščina sklene, da ne bo upoštevala predloga zbora volivcev, občanov ali organizacij, mora o tem obvestiti predlagatelje na primeren način in navesti
v	obvestilu razloge, zaradi katerih predlogov in pripomb ni bilo mogoče upoštevati.
159.	člen
Kadar razpravljata in odločata zbora občinske skupščine na ločenih sejah, je predpis oziroma drug sklep sprejet, če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Če sta zbora sprejela predpis oziroma drug sklep v različnem besedilu, se o tem zbora obvestita in nato sklepata o vskladit-
vi	besedila. Če se zbora ne zedinita glede besedila, izvolita skupno koordinacijsko komisijo, ki je sestavljena iz enakega števila odbornikov vsakega zbora. Koordinacijska komisija pripravi predlog za vskladitev spornega besedila. Če se koordinacijska komisija ne sporazume, ali če zbora ne sprejmeta skupnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Če se tudi na skupni seji obeh zborov ne doseže sporazum, se predlog odloži iz dnevnega reda. Če gre pri tem za odlok ali drug sklep, ki bi ga občinska skupščina morala sprejeti na podlagi predpisov širše družbeno-politič-ne skupnosti in iz utemeljenih razlogov odložitev ni možna, velja besedilo, ki ga je sprejel občinski zbor.
160.	člen
Občinska skupščina in njeni organi izdajajo pri izvrševanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb in navodil.
Odloke izdaja samo občinska skupščina.
Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo priporočila za delo delovnim in drugim organizacijam v občini.
Sveti lahko izdajajo splošne predpise samo, če so za to izrecno pooblaščeni s predpisom širše družbeno-politične skupnosti oziroma z odlokom občinske skupščine.
Komisija in upravni organi ne morejo izdajati splošnih predpisov.
Občinska skupščina in njeni sveti odločajo na svojih sejah o zadevah v upravnem postopku samo v primeru, kadar je to predpisano z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom.
V	vseh drugih primerih izdajajo občinska skupščina, sveti in komisije sklepe.
161.	člen
Odloki, odredbe in navodila se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Celje in začno veljati osmi dan po objavi.
Samo iz posebnih utemeljenih razlogov se lahko določi, da ti predpisi začno veljati v roku, ki je krajši kot osem dni po objavi.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njeno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega sta izdana družbeni plan oziroma proračun.
V	izrednih primerih lahko odloči občinska skupščina, da se zaradi nujnosti splošni predpis objavi na občinski razglasni deski in da velja od dneva take objave.
162.	člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, ki ga sprejmeta oba zbora. Poslovnik podrobneje ureja konstituiranje občinske skupščine, pripravo in potek sej, postavljanje predlogov, glasovanje o predlogih in izvrševanje sklepov sej občinske skupščine. Poslovnik ureja tudi delo komisij občinske skupščine. Poslovnik se uporablja za skupne seje obeh zborov itn za ločene seje.
4. Predsednik občinske skupščine
163.	člen
Občinska skupščina ima predsednika.
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina izmed odbornikov na predlog 10 odbornikov.
Za predsednika občinske skupščine je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh odbornikov.
Volitve predsednika občinske skupščine so tajne.
Predsednik se voli za 2 leti s tem, da je lahko ob konstituiranju skupščine ob izvolitvi polovice odbornikov občinske skupščine ponovno izvoljen, če mu ni prenehal od-borniški mandat.
164.	člen
Predsedniku občinske skupščine preneha njegova funkcija, če mu preneha odborniški mandat, če se sam odpove funkciji ali če ga občinska skupščina razreši na predlog najmanj ene petine odbornikov z večino glasov vseh odbornikov.
165.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo. Predsednik je odgovoren skupščini za svoje delo.
Predsednik občinske skupščine skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine, vsklajuje delo njenih organov ter delo teh organov z drugimi organi in organizacijami v občini ter opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinska skupščina.
166.	člen
Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi seje občinske skupščine.
S pomočjo tajnika občinske skupščine pripravlja gradivo za seje občinske skupščine in skrbi za izvrševanje njenih sklepov.
Predsednik občinske skupščine podpisuje vse sklepe občinske skupščine, razen sklepov v zadevah v upravnem postopku.
167.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od komisije ali sveta občinske skupščine, da postavi na dnevni red posamezna vprašanja iz svojega delovnega področja.
Komisija oziroma svet mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik občinske skupščine ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo komisije ali sveta, če je predsednik komisije ali sveta odsoten, ali če seje na njegov predlog ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik občinske skupščine.
168.	člen
Če meni predsednik občinske skupščine, da sklep komisije ali sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, nasprotuje zalao-nu ali drugemu splošnemu predpisu, sporoči to predsedniku komisije ali sveta s predlogom, naj se o zadevi ponovno razpravlja. Če ostane komisija ali svet na svojem stališču, lahko predsednik zadrži izvršitev sklepa in predloži sporno zadevo v obravnavo občinski skupščini, da o njej odloči na prvi prihodnji seji.
169.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zahteva od tajnika občinske skupščine, da mu poroča o delu upravnih organov in da mu pripravi poročilo o posameznih vprašanjih z delovnega področja občinskih upravnih organov.
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali občinski upravni organ izven upravnega postopka in predlaga občinski skupščini, da o zadevi dokončno odloči.
170.	člen
Občinska skupščina ima podpredsednika.
Podpredsednik se voli na enak način kot predsednik.	,
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja na podlagi sklepa občinske skupščine.
171.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine določita in javno objavita čas, v katerem bosta sprejemala stranke.
172.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine dobivata za svoje stalno delo v občinski skupščini mesečno nagrado.
Višino stalne mesečne nagrade določi občinska skupščina.
Predsednik in podpredsednika imata pravico do plačanega letnega dopusta v trajanju 30 delovnih dni.
5. Sveti občinske skupščine 173. člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katerega so ustanovljeni.
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
Sveti opravljajo naloge ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi predpisov širše družbeno-politične skupnosti in predpisov občinske skupščine.
174.	člen
Sveti obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije- in jim lahko dajejo priporočila za njihovo delo.
Sveti usmerjajo delo občinskih upravnih organov s svojega področja in nadzirajo njihovo delo.	,
Sveti predlagajo splošne predpise in druge sklepe, ki jih sprejme občinska skupščina.
Sveti predlagajo ustanovitev delovnih in drugih organizacij in občinskih skladov.
Sveti praviloma predhodno obravnavajo vse zadeve s svojega delovnega področja, o katerih sklepa občinska skupščina in ji dajo ustrezne predloge za izdajo sklepov.
Sveti odločajo v upravnem postopku samo v primerih, kjer to določa zakon ali drug splošen predpis.
Sveti opravljajo tudi druge zadeve, za katere jih pooblasti občinska -skupščina.
Sklepe in predpise sveta podpisuje predsednik sveta.
Sveti sodelujejo z organi samoupravljanja ter družbenimi organizacijami tako, da se z njimii posvetujejo o pomembnejših zadevah iz njihovega delovnega področja in jih vabijo na seje.
175.	člen
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo delovne dn druge organizacije ter člani, loi jiih izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in drugih oseb.
Občinska skupščina sprejme odlok o sestavi svetov občinske skupščine. S tem odlokom določi število članov sveta; katere organizacije delegirajo člane v svet in koliko članov delegirajo ter koliko članov sveta izvoli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in izmed drugih oseb. Predsednika sveta izvoli občimska skupščina. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine ne moreta biti člana sveta.
Mandat članov sveta občinske skupščine traja 2 leti. Delovne lin druge organizacije so dolžne delegirati člane v svet najkasneje mesec dni pred potekom mandata.
Občinska skuipščina lahko na predlog sveta tudi pred potekom mandatne dobe razreši člana sveta, ki ga je sama izvolila oziroma zahteva od organizacije, ki je člana delegirala, da ga odpokliče in delegira drugega člana.
176.	člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega področja na sejah.
Predsednik sveta sklicuje seje sveta.
Seje sveta so javne, razen kolikor je s poslovnikom sveta določeno, da so seje v utemeljenih primerih tajne.
177.	člen
Član sveta, ki ga je delegirala delovna ali druga organizacija, se mora posvetovati pred sejo s predstavniki te organizacije oziroma z njenimi organi samoupravljanja, če bo svet na seji obravnaval vprašanja z delovnega področja dotične organizacije.
178.	člem
Svet sprejme v začetku leta delovni program, kii mora biti vsfclajen z delovnim programom občinske skupščine, mora pa upoštevati tudi predloge delovnih in drugih organizacij in zborov volivcev.
179.	člen
Svet daje občinski skupščini redna poročila o svojem delu in o reševanju vprašanj iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa ji mora predložiti najmanj enkrat letno.
180.	člen
Funkcija člana sveta je častna družbena funkcija. Člani sveta imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje funkcije in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v času, ko so opravljali delo v svetu. Povračilo stroškov se določi s posebnim odlokom enako kot za odbornike občinske skupščine.
181.	člen
Vsak svet ima svoj poslovnik, ki si ga sam predpiše. S poslovnikom se podrobneje uredi delo sveta.
182.	člen
Občinska skupščina lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, ki ni1 bil izdan v upravnem postopku. V takem primeru občinska skupščina naloži svetu, da po potrebi izda nov akt po njenih smernicah, ki so za svet obvezne.
Z odlokom občinske Skupščine se lahko določi, da svet odloča v upravnem postopku samo v takih upravnih zadevah, kjer se od-1 loča po prostem preudarku.
183.	člen
Predsednik sveta skrbi, da se izvršujejo sklepi sveta. Sklepe sveta izvršuje pristojni upravni organ občinske skupščine.
Svet lahko razveljavi ali odpravi nezakonite akte pristojnega upravnega organa, ki niso izdani v upravnem postopku. V takem primeru naloži svet upravnemu organu, da po potrebi izda nov akt po danih smernicah, ki so za upravni organ obvezne.
184.	člen
Svet odloča v upravnih zadevah z odločbo, ki jo podpiše predstojnik upravnega organa, v katerega delovno področje spada zadeva.
185.	člen
Občinska skupščina ima tele svete:
1.	Svet za splošne in notranje zadeve,
2.	Svet za družbeni plan in finance,
3.	Svet za industrijo in obrt,
4.	Svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
5.	Svet za blagovni promet in turizem,
6.	Svet za komunalne zadeve,
7.	Svet za urbanizem,
8.	Svet za stanovanjske zadeve,
9.	Svet za delo in delovna razmerja,
10.	Svet za zdravstvo,
11.	S evtza varstvo družine,
12.	Svet za socialno Varstvo,
13.	Svet za vzgojo in izobraževanje,
14.	Svet za društveno dejavnost.
Občinska skupščina lahko po potrebi ustanovi nove aH ukine obstoječe svete občinske skupščine.
186.	člen
Svet za splošne in notranje zadeve obravnava zadeve s področja organizacije in dela občinskih upravnih organov, zadeve matične službe, varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so prestale kazen, so pogojno izpuščene ali pomiloščene.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog programa razvoja, občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in zaključnega računa, nadzira izvajanje občinskega družbenega plana in proračuna, opravlja premoženjsko pravne zadeve in druge zadeve s področja financ.
Svet za industrijo in obrt obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, gradbeništva in obrti.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za blagovni promet in turizem obravnava zadeve s področja blagovnega prometa, tržišča, gostinstva in turizma.
Svet za komunalne zadeve obravnava zadeve s področja gradenj, prometa, cest, vodnega gospodarstva in ostalih komunalnih zadev.
Svet za urbanizem obravnava zadeve s področja urbanizma.
Svet za stanovanjske zadeve obravnava zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic občanov.
Svet za delo in delovna razmerja opravlja zadeve s področja dela, zaposlovanje delavcev in socialnega zavarovanja.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družine in skrbništva mladoletnih.
Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva in skrbništva odraslih.
Svet za vzgojo in izobraževanje opravlja zadeve s področja šolstva in predšolske vzgoje ter izobraževanja odraslih.
Svet za društveno dejavnost opravlja zadeve s področja ljudske prosvete, telesne vzgoje in športa ter druge zadeve s področja društvene dejavnosti v občini.
187. člen
Če je sporno, v čigavo delovno področje spada določena zadeva, odloči o tem predsednik občinske skupščine. Če se svet s tako odločitvijo ne strinja, lahiko zahteva, da o tem odloči občinska skupščina.
6. Komisije občinske skupščine
188.	člen
Občinska skupščina ima za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih izaidev s svojega delovnega področja stalne in začasne komisije.
Stalne komisije izvali občinska skupščina za trajno opravljanje nalog, začasne komisije pa samo za toliko časa, dokler ne dokončajo naloge, za katere so ustanovljene,
189.	člen
Člane stalnih komisij izvoli občinska skupščina za dobo 2 let.
Začasne komisije izvoli občinska skupščina s posebnim aktom, s katerim se določi delokrog komisije in njena sestava. V komisije občinske skupščine se lahko poleg članov občinske skupščine, izvolijo tudi drugi občani, ki s svojim mnenjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu komisije.
190.	člen
Stalne komisije občinske skupščine so:
1.	Komisija za volitve in imenovanja;1'
2.	Komisija za prošnje in pritožbe; '
3.	Komisija za družbeno nadzorstvo;
4.	Komisija za narodno obrambo;
5.	Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah.
Vsak zbor občinske skupščine ima main-datno-imunitetno komisijo, ki štejeta po 5 članov.
Občinska skupščina lahko ustanovi tudi še druge stalne komisije.
\
\
191.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami oziroma imenovanjem članov skupščinskih teles in drugih funkcionarjev ter daje skupščini ustrezne predloge. Ta komisija obravnava tudi splošna vprašanja kadrovske politike.
Komisijo sestavljajo člani občinske skupščine in predstavniki družbeno političnih organizacij.
192.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih občani, organizacije in zavodi pošiljajo občinski skupščini.
Komisija za prošnje in pritožbe lahko v zvezi z določeno prošnjo ali pritožbo zahteva od Občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi upravni postopek v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe.
193.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo pripravlja gradivo za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delovnimi in drugimi organizacijami, ki ga opravlja občinska Skupščina v sodelovanju z organi samoupravljanja. Z družbenim nadzorstvom vpliva občinska skupščina na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, pri poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
194.	člen
Komisija za narodno obrambo organizira, vodi in nadzoruje delo občinskih organov, delovnih in drugih organizacij in občanov v zvezi z narodno obrambo.
195.	člen
Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah opravlja družbeno nadzorstvo nad delitvijo čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in samostojnih zavodih ina območju občine.
196.	člen
Mandat no-imunitetna komisija vsakega zbora občinske skupščine obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov občinske skupščine, s prenehanjem mandata, z razpisom nadomestnih volitev in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov in o tem poroča svojemu zboru.
7. Občinski upravni organi
197.	člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo vse zakone in druge predpise, kolikor ni z tzakonom izrečno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širših družbeno-političnih skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za'občinsko skupščino in njene organe.
198.	člen
Temeljni občinski upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo in njihovo delovno področje se določa le s statutom. Drugi občinski upravni organi se določajo is statutom ali z odlokom občinske skupščine.
Temeljni občinski upravni organi so oddelki.
199.	člen
V občini Velenje so tile oddelki kot temeljni občinski upravni organi:
—	oddelek za splošne zadeve in družbene službe,
—	oddelek za notranje zadeve,
—	oddelek za narodno obrambo,
—	oddelek za finance,
—	oddelek za gospodarstvo.
Posebni občinski upravni organi so katastrski urad in krajevna urada v Šmartnem ob Paki in Šoštanju.
200.	člen
Oddelek za splošne zadeve in družbene službe opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in varstva otrok, kulture, prosvete in telesne vzgoje, zdravistva, sanitarnega nadzora, socialnega varstva, zadev vojaških vojnih invalidov in borcev NOB, statistike in dokumentacije, pisarniške službe za vse upravne organe in vse druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki ne spadajo v delovno področje kakšnega drugega upravnega organa.
Oddelek za motranje zadeve opravlja zadeve v zvezi iz varstvom reda in miru v občini, vjrnosti prometa, z vodstvom knjig državljanskih stanj, s službo prijav in odjav bivanja, z organizacijo požarne varnosti in s pozivanjem občanov na prestajanje kazni.
Oddelek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe.
Oddelek za finance spremlja finančno ifcvrševanje programa družbenega razvoja občine in opravlja uipravne zadeva iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in občanov do družbene skupnosti; pripravlja in izvršuje občinski proračun, kontrolira izvrševanje proračuna ter proračunsko računovodsko in materialno poslovanje občinskih organov, zavodov in družbenih skladov, opravlja zadeve v zvezi s finančnim poslovanjem gospodarskih in drugih organizacij, premoženjsko pravna razmerja glede nepremičnin ter evidenco in varstvo družbene lastnine, odmerja in izterjiuje davke in drug edavščine od občanov ter nadzoruje kako izpolnjujejo/gospodarske in druge organizacije svoje družbene obveznosti.
Oddelek za gospodarstvo opravlja zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, živinoreje, lova in ribolova, dela in zaposlovanja delavcev, ugotavljanja delovne dobe), gradbeništva, vodnega gospodarstva, urbanizma in urbanističnega načrta, komunalnih, cestnih in stanovanjskih zadev ter zadeve v zvezi s programom družbenega razvoja abčine in z gospodarskimi analizami.
201.	člen
Katastrski urad opravlja zadeve vzdrževanja in evidence katastra zemljišč, izvajanja geodetsko tehničnih izmer in zbiranje dokumentacije za potrebe komunalnega gospodarstva, urbanizma in drugih družbenih služb, delovnih organizacij in občanov.
202.	člen
Krajevni uradi v občini Velenje so:
1.	V Šmartnem ob Paki za območje naselij Gavce, Gorenje, Mali vrh, Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki, Slatine, Skorno, Šmartno ob Paki in Veliki vrh.
2.	V Šoštanju za območje naselij Bele vode, Družmirje, Gabrke, Lokovica, Preloge, Ravne, Skorno pri Šoštanju, Sv. Florijan pri Šoštanju, Šentvid pri Zavodnju, Šoštanj, Topolšica, Zavodnje.
203.	člen
Krajevni uradi opravljajo tele zadeve:
1.	vodijo matične knjige, državljanske knjige in volilne imenike ter izdajajo izpiske iz njih;
2.	izdajajo živinske potne liste;
3.	izdajajo potrdila v mejah veljavnih predpisov;
4.	sprejemajo vloge občanov za organe občinske skupščine;
5.	opravljajo dostavno službo;
6.	opravljajo prijavno in odjavno službo in vodijo register občanov;
7.	dajejo pravno pomoč na zaprosila državnih organov in zavodov;
8.	opravljajo pisarniško poslovanje za krajevne skupnosti svojega območja,-
9.	opravljajo druge zadeve po veljavnih predpisih oziroma zadeve, ki jim jih naloži občinska skupščina ali pristojni občinski temeljni upravni organ.
204.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega področja upravni organi sodelujejo drug z drugim, z organi upravljanja v delovnih organizacijah in z drugimi organi in organizacijami, ki so zainteresirani na njihovem delu.
205.	člen
Upravni organi opravljajo zadeve iz svo-jega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju predpisov, kakor tudi v razvijanju njihove pobude pri odkrivanju in proučevanju problematike na svojem področju, ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinko vito delo in napredek delovnih organizacij, v dajanju strokovne pomoči pri odpravlja nju teh napak in slabosti, v pripravljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva o stanju na svojem področju za potrebe skupščine in njenih svetov ter v predlaganju potrebnih ukrepov skupščini oziroma svetom
V okviru te samostojnosti imorajo upravni organi s svojo organizacijo ter z načinom in metodami dela razvijati samostojnost in pobudo uslužbencev na posameznih delov nih mestih in njihovo osebno odgovornost za opravljeno delo.
• 206. člen
Upravni organi morajo skupščino in ustrezni svet redno in tekoče seznanjati s problemi na svojem področju in jima s svojima pobudami in predlogi pomagati pii uresničevanju njunih nalog.
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezni švet na protiustavne in ne zakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organ samoupravljanja v delovnih organizacijah c nezakonitostih in drugih nepravilnostih \ delu organizacije, ki so jih ugotovili v izvr sevanju upravnega nadzorstva, in jim pred lagati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo
207.	člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij, zlasti s tem da:
a)	skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini v njihovih prizadevanjih za čimbolj ekonomično in ekspeditivno poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov;
b)	organizirajo in pomagajo pri organiziranju služb, ki so namenjene naravnost občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje pravice in interese oziroma opravijo svojo dolžnost (sprejemna pisarna, služba za vloge in pri' tožbe, služba pravne pomoči občanom in organizacijam ipd.).
208.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali z aktom občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti. Občinska skupščina določi, ko obrav-
nava poročilo uprave, kateri deli poročila se morajo objaviti, ter način njihove objave.
Tajnik in starešine upravnih organov
209.	člen
Tajnik je najvišji starešina občinskih upravnih organov in disciplinski starešina vseh delovnih ljudi, zaposlenih v občinski upravi. Tajnik lahko posamezne disciplinske pravice prenese na neposrednega starešino.
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa.
Tajnik mora imeti visoko strokovno izobrazbo, starešine krajevnih uradov najmanj srednjo, starešine drugih upravnih organov pa najmanj višjo strokovno izobrazbo.
210.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren za to, da občinska uprava kot celota v redu funkcionira in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po ustavi; skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog; nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov; skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov; pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij, opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu in posebnih predpisih, ali ki mu jih naloži občinska skupščina.
Tajnik mora skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi nenehno zboljšujejo, skladno s položajem in vlogo občana in človeka v naši družbi.
Tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisom in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član iz področja dela občinske uprave.
211.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju skrbijo in so neposredno 'odgovorni za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine in njenih svetov; da se izdelajo za občinsko skupščino in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov ter pripravijo analize in drugo gradivo za njihovo delo; da upravni organi in posamezni uslužbenci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge iz svojega področja.
Starešina upravnega organa organizira in vodi delo v organu, je neposredni starešina uslužbencev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
212.	člen
Tajnik je osebno odgovorep občinski skupščini iin njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za izvrševanje sklepov iri smernic občinske Skupščine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov.
Starešine upravnih organov so osebni odgovorni tajniku in predsedniku za svoje delo in za zakonito in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svčtov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine tudi ustreznemu svetu.
Tajnik in starešine upravnih organov morajo najmanj enkrat na leto poročati občin-
ski skupščini oziroma ustreznim svetom o svojem delu in o ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina oziroma ustrezni svet razpravljata o poročilu in dajeta upravnim organom obvezne smernice za njihovo delo.
Poročilo skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predloži tajnik občinske skupščine, svetu pa predloži poročilo starešina ustreznega upravnega organa.
Ustrezni starešina mora v poročilu posebej navesti, kako so ibili izvršeni sklepi oziroma smernice skupščine oziroma sveta za delo upravnih organov.
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom delovni čas uslužbencev občinskih upravnih organov, ki traja 42 ur na teden glede na potrebe občanov.
Občinska skupščina predpiše tudi čas, v katerem se sprejemajo stranke pri občinskih upravnih organih in uredi tudi druga vprašanja v zvezi s sprejemanjem strank. Za sprejemanje strank morajo biti določeni najmanj trije dnevi v tednu.
Službe, ki imajo stalno opravka z občani, morajp stranke sprejemati praviloma ves delovni čas.
Uslužbenci občinske skupščine in njihovo samoupravljanje
213.	člen
Uslužbenci občinske skupščine so javni uslužbenci. Postavjlajo se na podlagi javnega razpisa.
Uslužbenci so, vsak na svojem delovnem mestu, osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
214.	člen
Uslužbenci in delavci, zaposleni v občinskih upravnih organih, predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na njegovi podlagi izdanih predpisov po načelu samoupravljanja samostojno ureja vprašanja,'ki se tičejo notranjih razmerij v občinski upravi.
Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniškem organu.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski upravi se v skladu z zakonom uredi s posebnim pravilnikom.
215.	člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim upravnim organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
Sredstva za delo upravnih organov predstavljajo njihov dohodek, ki je enoten in skupen vsem upravnim organom.
Delovna skupnost razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga v skladu s svojim pravilnikom deli s svojim finančnim načrtom in zaključnim računom.
Sodnik za prekrške
216.	člen
Sodnik za prekrške je poseben upravni organ občinske Skupščine, ki vodi upravno-kazenski postopek in izdaja na prvi stopnji odločbe o prekrških, za katere je pristojen po zakolu, ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje občinska skupščina po določbah zakona in mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo.
Delo sodnika za prekrške in druga vprašanja te službe so urejena z zakonom.
VI.	poglavje
Nadzorstvo občanov nad dejavnostjo občinskih organov in organov samoupravljanja v organizacijah, ki opravljajo dejavnost za zadovoljevanje skupnih potreb v,
m* ...	~w
217.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov kakor tudi delo organov gospodarskih in drugih organizacij, ki opravljajo dejavnost za zadovoljevanje skupnih potreb, je javno.
218.	člen
Da se zagotovi nadzorstvo občanov, se občani, gospodarske in druge organizacije o delu občinske skupščine in njenih organov ter o delu organizacij, ki opravljajo službo za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, obveščajo s periodičnimi publikacijami, ki jih izdaja občinska skupščina.
Občani in druga javnost se obvešča o delovanju občinske skupščine in njenih organov tudi po tisku in drugih sredstvih za informacije.
V ta namen predsednik občinske skupščine in druge odgovorne osebe občasno sklicujejo tiskovne konference s predstavniki tiska in radia in jim tudi sicer omogočajo, da se seznanijo z delom organov upravljanja občine.
Kot sredstvo za obveščanje javnosti o delu občinske skupščine, njenih organov in organizacij, ki skrbijo za zadovoljevanje skupnih potreb, služijo tudi oglasne deske občinske skupščine, krajevnih skupnosti in krajevnih uradov.
219.	člen
Občani, ki so na zborih občanov izvoljeni v organe upravljanja organizacij, ki skrbijo za zadovoljevanje skupnih potreb, so dolžni najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu organa, v katerega so izvoljeni. Poročati morajo tudi takrat, če to zahteva zbor občanov ali če to zahteva najmanj ena desetina občanov — volivcev.
220.	člen
Izvoljeni oziroma delegirani predstavniki v organe občinske samouprave in druge organe upravljanja, so dolžni najmanj enkrat letno predložiti poročilo o svojem delu organom, ki so jih izvolili oziroma delegirali. Ti predstavniki morajo predložiti poročilo tudi v primerih, ko to ti organi zahtevajo.
221.	člen
Na zaihtevo občinske skupščine ali njenih organov in na zahtevo zborov volivcev, so organi upravljanja v organizacijah, ki opravljajo službo za zadovoljevanje skupnih opravljajo službo za zadovoljevanje skupnih potreb, dolžni predložiti zborom volivcev poročilo o svojem delu in poslovanju.
VII.	poglavje
Oblike neposrednega upravljanja v občini
1. Krajevne skupnosti
222.	člen
Krajevne skupnosti se ustanavljajo za .uresničevanje neposrednega upravljanja in sodelovanja občanov v komunalnih, gospodarskih, socialnih, zdravstvenih, kulturnih in drugih dejavnostih, za napredek naselij in zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
Krajevne skupnosti se ustanavljajo za naselja, ki pomenijo zaokroženo celoto na območju občine.
223.	člen
Krajevne skupnosti se lahko ustanovijo za območja, ki so geografska in ekonomska celota.
Krajevne skupnosti se ustanovijo predvsem za tale območja:
—	za gravitacijsko območje naselja Šmartno ob Paki,
—	za gravitacijsko območje naselja To-polšica,
—	za gravitacijsko območje mesta Šoštanj,
—	za gravitacijsko območje naselja Pesje
in
—	za gravitacijsko območje mesta Velenje.
Krajevne skupnosti se lahko ustanovijo tudi za gravitacijska območja drugih naselij v skladu z interesi občanov po organiziranju komunalnih, stanovanjskih, gospodarskih, socialnih, zdravstvenih, kulturnih, prosvetnih, vzgojnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje skupnih potreb in potreb svojih gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselij.
224.	člen
O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo zbori Občanov iz območja, za katerega ee lahko ustanovi krajevna skupnost. Krajevna skupnost je ustanovljena, če se je za ustanovitev odločilo najmanj 10 % volivcev iz območja krajevne skupnosti.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti potrdi občinska skupščina.
225.	člen
Zbor občanov, ki je ustanovil krajevno skupnost, izvoli pripravljalni odbor, ki upravlja krajevno skupnost do izvolitve organov krajevne Skupnosti.
Pripravljalni odbor pripravi in predloži v potrditev zboru občanov v roku 60 dni po imenovanju osnutek statuta krajevne skupnosti.
226.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna organizacija občanov na njenem območju in je pravna oseba.
itrajevna skupnost ni organ oblasti, njeni organi pa nimajo upravnih pooblastil.
Premoženje krajevne skupnosti je družbeno premoženje, ki ga upravljajo organi krajevne skupnosti.
227.	člen
Krajevna skupnost uresničuje svoje naloge s tem, da:
—	organizira in pospešuje komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene in druge dejavnosti ter službe, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvom in zadovoljevanju Skupnih potreb občanov;
—	organizira dn pospešuje vse vrste dejavnosti, ki pomenijo pomoč v gospodinjstvu;
—	skrhi za varstvo oseb, ki jim je taka pomoč potrebna;
—	predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo;
—	skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomaga občanom pri upravljanju hiš in hišnih skladov tter pri vzdrževanju hiš;
—	organizira prostovoljno delo občanov na svojem območju, zbira prostovoljne prispevke za kulturne, zabavne in druge prireditve;
—	pomaga občinski skupščini oziroma njenim organom pri organiziranju in izvrševanju zadev in nalog na območju skupnosti;
—	daje občinski skupščini oziroma njenim drganom mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti;
—	upravlja družbeno premoženje, ki ji je dano v upravljanje.
—	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju in nadzoruje, ali se uporabljajo v skladu s predpisanim redom, skrbi za organizacijo ukrepov zoper požare, skrbi za pravilno koriščenje krajevnih pašnikov in podobno;
—	imenuje potrošniške svete in druge organe.
Krajevne skupnosti opravljajo tudi druge zadeve po veljavnih predpisih in zadeve, ki jim jih da v delovno področje občinska skupščina s svojim odlokom.
S statutom krajevne skupnosti se podrobneje določijo njene naloge.
228.	člen
Za uresničevanje svojih nalog lahko krajevne skupnosti za posamezna področja svoje dejavnosti ustanavljajo komisije, odbore, svete, servise in podobno.
229.	člen
Krajevne skupnosti opravljajo zadeve in naloge s sredstvi, ki jih jim v ta namen zagotavlja občina; s sredstvi, ki jih prostovoljno dajejo občani, delovne in druge organizacije in 's sredstvi, ki jih ustvarjajo same.
Občina daje krajevnim skupnostim sredstva, predvsem za opravljanje tistih nalog, ki so bile prenešene iz občinske pristojnosti v pristojnost krajevnih skupnosti. V okviru svojih finančnih možnosti pa daje občina krajevnim skupnostim tudi sredstva za pospeševanje komunalnega in gospodarskega razvoja krajevne skupnosti. Sredstva, ki jih daje občina krajevnim skupnostim, se določijo vsako leto v proračunu občine.
Občinska skupščina lahko določi, da se del dohodkov, ki jih dosega občina na območju krajevne skupnosti, uporablja samo za potrebe te krajevne skupnosti.
230.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih s svojim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe skupnosti ter pri tem skrbi, da namenska sredstva razporeja za namene, za katere jih je dobila.
Predlog finančnega načrta krajevne skupnosti sprejme zbor občanov skupnosti.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnosti je predsednik sveta skupnosti.
Krajevna skupnost pošilja svoj finančni načrt na vpogled občinski skupščini, ki ga lahko razveljavi, če ni v skladu z zakonom, statutom občine ali statutom krajevne skupnosti.
231.	člen
Z dohodki iz krajevnega prispevka razpolaga krajevna skupnost. Ti dohodki se lahko koristijo samo za namen, za katerega so bili prispevani.
232.	člen
Organi krajevne skupnosti organizirajo razpravljanje o vseh predpisih in drugih aktih, kii jih jim da v razpravo občinska skupščina in njeni organi. Organi krajevne skupnosti sporočajo občinski skupščini predloge in mnenja, ki so jih dali občani.
233.	člen
Delo organov krajevne skupnosti nadzorujejo občani, občinska skupščina in njeni organi.
234.	člen
Zavodi, ki jih ustanovi krajevna skupnost, poslujejo po načelih samostojnega financiranja in po načelih, ki veljajo za organizacijo in poslovanje zavodov.
235.	člen
Delovni kolektivi zavodov in servisov krajevnih skupnosti imajo zagotovljene samoupravne pravice pri svojem poslovanju. Krajevna skupnost ima do njih pravice in dolžnosti ustanovitelja.
Organizacije, ki jih ustanovi kraje%raa skupnost, ne smejo brez soglasja krajevne skupnosti spreminjati predmete svojega poslovanja.
Statut krajevne skupnosti začne veljati, ko ga potrdita zbor občanov in občinska skupščina.
236.	člen
Servisi krajevnih skupnosti so njene poslovne enote in niso pravne osebe.
Servisi krajevnih skupnosti poslujejo po pravilih, ki jih predpiše najvišji organ krajevne skupnosti.
237.	člen
Natančnejše predpise o organizaciji in poslovanju zavodov in servisov krajevnih skupnosti določa krajevna skupnost s svojim statutom in pravili.
238.	člen
Najvišji organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti določa, koliko članov sveta se voli v ta organ.
Statut krajevne skupnosti določi, katere organe ima krajevna skupnost še poleg sveta.
239.	člen
Svet krajevne skupnosti se voli na zborih občanov.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti traja dve leti, tako da se vsako leto menja polovico članov sveta krajevne skupnosti.
Sveti krajevnih skupnosti in njeni organi si predpišejo za svoje delo poslovnik.
240.	člen
Svet krajevne skupnosti ima poravnalni svet.
241.	člen
Naloga poravnalnega sveta je, da skuša sklepati poravnave v sporih med občani.
Poravnava, sklenjena pred poravnalnim svetom, ima moc izven sodne poravnave.
242.	člen
Poravnalni svet ima predsednika, d\ra člana in njihove namestnike, ki jih voli zbor občanov krajevne skupnosti izmed občanov z območja krajevne skupnosti za dobo dveh let.
Delovno področje poravnalnega sveta, njihov sestav in delo se določa in ureja s statutom krajevne skupnosti.
Enkrat na leto poda poravnalni svet poročilo o svojem delu zboru občanov krajevne skupnosti.
243.	člen
Člani občinske skupščine, ki niso člani krajevne skupnosti, se lahko udeležijo vsake njihove seje. 'Na seji imajo posvetovalni glas.
2. Zbori volivcev
244.	člen
Občani občine sodelujejo pri upravljanju občine na zborih volivcev.
Zbori volivcev se sklicujejo praviloma po krajevnih skupnostih, lahko pa tudi po volilnih enotah, ali po posameznih delih volilne enote oziroma za območje dveh ali več volilnih enot.
K
245.	člen
Zbori volivcev se sestajajo po potrebi.
Zbor volivcev skliče po sklepu občinske skupščine njen predsednik.
Zbor volivcev lahko skliče tudi svet krajevne skupnosti, 10 % volivcev iz območja krajevne skupnosti in krajevna ali občinska organizacija SZDL. V vsakem primeru se mora o sklicu zbora volivcev obvestiti tudi predsednika občinske skupščine.
Obvestilo o sklicu zbora volivcev se objavi na krajevno običajen način najmanj 8 dni, v nujnih primerih pa 3 dni pred zborom volivcev na območju zbora.
246.	člen
Zbor volivcev začne sklicatelj zbora volivcev. Zbor volivcev vodi delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo trije člani.
Zapisnikar zibora volivcev je oseba, ki jo določi tajnik občinske skupščine praviloma izmed uslužbencev občinskih upravnih organov.
Zapisnik o zboru volivcev podpišejo člani delovnega predsedstva in zapisnikar.
'247. člen
Zbor volivcev je sklepčen, če je navzočih vsaj 10 % volivcev z območja, za katerega je Zbor volivcev sklican. Zbor volivcev sprejema sklepe z večino glasov navzočih občanov.
Svet krajevne skupnosti skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev.
248.	člen
Občinska skupščina mora obvezno obravnavati sklepe zborov volivcev in mora o svojih sklepih poročati na prihodnjih zborih volivcev.
249.	člen
Občinska skupščina je dolžna pred sprejetjem posebno pomembnih sklepov za občino, predložiti predloge teh sklepov v obravnavo zboru volivcev. Ti pomembnejši predlogi so:
—	predlog programa perspektivnega razvoja občine;
—	občinski družbeni program;
—	občinski proračun;
—	letno poročilo o delu občinske skupščine;
—	urbanistični in regulacijski načrt;
—	predpisi o občinskih taksah in dokla-dah.
Osnutki predpisov in drugi predlogi, ki jih morajo obravnavati zbori volivcev, mo-iajo biti predloženi v obravnavo najmanj ■15 dni, predno bo o njih sklepala občinska skupščina.
250.	člen
Mnenje zborov volivcev je obvezno za občinsko skupščino, če je sprejet enak sklep na treh četrtinah zborov volivcev.
V tem primeru mora občinska skupščina odločiti tako, kot je mnenje večine zborov volivcev.
3. Občinski referendum
251.	člen
Občinski referendum razpiše občinska skupščina na lastno pobudo, na pobudo petine občanov — volivcev občine, polovice zborov volivcev v občini ali če je tako predpisano s predpisom širše družbeno politične skupnosti.
Občinski referendum se razpiše najmanj ■30 dni pred izvedbo.
Za zakonito izvedbo referenduma skrbi občinska skupščina.
252.	člen
Občinski referendum se izvrši tako, da občani potrdijo odlok ali sklep, ki ga je občinska skupščina že sprejela ali pa tako, da se izjavijo o predlogu odloka oziroma sklepa vnaprej, preden ga je sprejela.
253.	člen
Občinska skupščina mora obvezno razpisati referendum na območju občine, ki se hoče priključiti drugi občini, ali kadar uvede krajevni prispevek za območje celotne občine.
254.	člen
Za referendum njorajo biti vprašanja, ki so postavljena občanom, sestavljena tako, da je nanje moči nedvoumno odgovoriti z »za« ali »proti«.
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
255.	člen
Predlog o katerem se glasuje na referendumu je sprejet, če je glasovala zanj večina volivcev, ki so glasovali.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na občinskem referendumu, je za občinsko skupščino obvezna. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z njegovim izidom.
4. Druge oblike sodelovanja občanov pri upravljanju občine
256.	člen
Občani sodelujejo v upravljanju občine še s svojo svobodno ali združeno iniciativo in s sodelovanjem v raznih anketah.
257.	člen
Vsak občan ali skupina občanov ima pravico, da občinski skupščini ali njenim organom predlaga osnutke predpisov, da zahteva njihovo dopolnitev ali spremembo ali da zahteva posredovanje v drugih zadevah, razen v zadevah, ki se rešujejo po splošnem upravnem postopku.
258.	člen
Občanu ali skupini občanov mora pristojni organ odgovoriti najkasneje v roku 60 dni. V kolikor občan ali skupina občanov ni zadovoljna z odgovorom, dokončno odloči občinska skupščina razen v zadevah, ki spadajo v pristojnost širših družbeno političnih skupnosti.
Pri tem so izključene zadeve splošnega upravnega postopka.
259.	člen
Občinsika skupščina lahko razpiše ankete za vse ali delno območje občine, da dobi mišljenje glede zadeve, ki jo namerava s svojim predpisom urediti.
Anketiranje občanov se ne more opravljati o zadevah, o katerih mora odločati občinski referendum ali zbor občanov.
Anketiranje občanov lahko izvedejo tudi drugi organi občinske skupščine.
260.	člen
Če zahteva 100 občanov — volivcev, da se izvede anketa po določenem vprašanju, so jo občinska skupščina in njeni organi dolžni izvesti, če spada zadeva v občinsko pristojnost.
Tako anketo izvede za zadevo pristojni občinski upravni organ.
S tako anketo se mora dobiti mnenje najmanj 500 občanov — volivcev.
VIII. poglavje
Razmerje občinske skupščine in njenih organov do delovnih in drugih organizacij
261.	člen
Občinsika skupščina in njeni organi sodelujejo z delovnimi in drugimi organizacijami v občini.
Občinska skupščina in njeni organi organizirajo zbiranje in združevanje sredstev delovnih organizacij za izpolnitev splošnih nalog občine aH za izvedbo drugih splošnih nalog.
Občinska skupščina in njeni organi imajo do delovnih organizacij samo tiste pravice, ki so določene v ustavi in zakonih.
Občinska skupščina in njeni organj opravljajo nad delovnimi organizacijami družbeno nadzorstvo s tem, da nadzorujejo zakonitost dela organov teh organizacij in politiko gospodarjenja s sredstvi, ki mora biti v skladu s splošno družbenimi interesi, zlasti pa s programom razvoja in družbenim planom občine.
262.	člen
Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo delovnim organizacijam priporočila. Delovne organizacije so dolžne razpravljati o priporočilih na sejah najvišjih organov samoupravljanja in morajo obvestiti občinsko skupščino o svojem stališču.
263.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo, kako delovne organizacije izpolnjujejo plane in jih opozarjajo na pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki bi lahko imele škodljive posledice za razvoj organizacije ali razvoj občine.
264.	člen
Če ravna delovna organizacija v nasprotju z zakonitimi predipisi, je' občinska skupščina dolžna storiti ustrezne ukrepe zoper njene organe samoupravljanja po splošnih predpisih.
I
265.	člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko priporočajo združevanje delovnih organizacij v večje delovne organizacije ali druge reorganizacijske ukrepe, če to narekujejo splošni gospodarski in družbeni interesi in če se s tem doseže kakovostno boljša in količinsko večja proizvodnja oziroma storitve.
266.	člen
Razmerje do kmetijskih organizacij ureja občinska skupščina na isti način kot do drugih delovnih organizacij. Pri tem skrbi zlasti za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva in gozdarstva in ustvarja potrebne pogoje za tako preobrazbo.
267.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbe za smotrno upravljanje in uporabljanje premoženja v splošno družbeni lastnini na območju občine. Občinska skupščina in njeni organi morajo ravnati s premoženjem v splošni družbeni lastnini s skrbjo dobrega gospodarja v skladu z zakonitimi predpisi.
Občinska skupščina lahko daje v uporabo splošno ljudsko premoženje delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim.
S premoženjem, ki ni dano v uporabo po prejšnjem odstavku, gospodari občinska skupščina po svojih organih.
IX. poglavje
Sodelovanje občine z drugimi občinami
268.	člen
Zaradi urejevanja zadev, ki imajo skupen ipomen za več občin in zaradi zadovoljevanja različnih potreb občanov s področja posameznih občin, lahko občina skupno z drugimi zainteresiranimi občinami ustanovi skupne službe in sklade.
Skupne službe in skladi se ustanovijo za opravljanje in financiranje taikih dejavnosti, ki se lahko cenejše in uspešnejše opravljajo z medobčinskim sodelovanjem.
269.	člen
Razmerje med občinami pri ustanavljanju skupnih služb in skladov, se uredi s posebno pogodbo.
270.	člen
Občina lahko za uresničevanje svojih nalog ustanavlja sku/pno z drugimi občinami tudi delovne organizacije, združuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne akcije in druge oblike medsebojne pomoči in sodelovanja.
Razmerja, ki nastanejo z drugo občino pri ustanavljanju skupne delovne organizacije, pri združevanju sredstev in pri orga-
niziranju skupnih akcij, se določijo s posebno pogodbo.
' 271. člen
Občina sodeluje skupno z ostalimi mestnimi občinami v Stalni konferenci mest Jugoslavije zaradi izmenjave medsebojnih izkušenj in nudenja medsebojne pomoči pri opravljanju nalog občinskih skupščin.
272.	člen
Občina se poslužuje tudi drugih oblik izkušenj pri pospeševanju neposrednih oblik samoupravljanja v občinah in delovnih organizacijah.
X. poglavje Razmerje občine do okraja
273.	člen
Občina lahko pooblasti okraj za opravlja nje tistih nalog, ki se lahko boljše ali uspešnejše organizirajo pri okraju zaradi enotne ureditve ali če to narekujejo kadrovski razlogi.
Medsebojna razmerja, ki nastanejo s takim pooblastilom, se urejajo z medsebojno pogodbo.
274.	člen
Občina lahko skupno z drugimi občinami in z okrajem ustanovi skupne sklade.
Medsebojna razmerja med občinami in okrajem glede financiranja sklada in druge pravice in obveznosti, se določijo s pogodbo.
XI. poglavje Prehodne in končne določbe
275.	člen
Pravni akti, ki jih po določbah tega statuta sprejme občinska skupščina in njeni, organi, morajo biti izdani najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega statuta. V istem roku morajo biti s statutom vsklajeni vsi veljavni predpisi občinske skupščine in njenih organov.
276.	člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati statut občine Velenje v prečiščenem besedilu št. 01-01-11/3-61 z dne 9. 8. 1961, njegove poznejše spremembe in. dopolnitve in vsi drugi predpisi statutne-ga značaja.
Velenje, dne 26. 2. 1964
Predsednik Skupščine občine Velenje Ludvik Mali dipl. rudarski inženir

II. posebna izdaja Skupščine občine Velenje — Odgovarja: Franc Lesnik. Tisk CP »Celjski tisk« v Celju. — Naklada 7000 izvodov.