Največji slovenski dncmik^^ t Združenih državah H j Velja za vse leto ... $6.00 ™ Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 I Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. . LEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y-. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 186. — ŠTEV. 186. _ NEW YORK, FRIDAY, AUGUST, 8, 1924. — PETEK, 8. AUGUSTA 1924 VOLUME XXXn. LETNIK XXXIT. ANCIJA BO IZPRAZNILA PORUHRJE rezniki smatrajo Dawesov načrt za gotovost. — Nemčija bo sprejela trgovinsko pogodbo, ki bo dajala Francozom klavzulo najbolj upoštevanega naroda. — Zadostila bo najbrž tudi zahtevi glede varnosti. — Prihod ameriškega poslanika Houghtona. — Herriot skuša izposlpvati izpremembe v nemškem vojaškem in policijskem ustroju. — Sprejem Dawesovega načrta je tudi za Ameriko važen. Pooroča John Balderston. London, Anglija, 7. avgusta. — Z obvestilom, da so formulo za francosko evakuacijo Ruhra, so bili neofi-eliii ameriški zastopniki ter zavezniški delegatje na 'dzavezniški reparaeijski konferenci po zakljueenju pr-ga dne posvetovanj z Nemci edini v mnenju, da je more izvesti Dawesov naert. < V] rav se bo direktni stik med Francozi in Nemci za-šil šele danes, je bilo ameriško neofieijehio posredovale glede tega in vseli drugih glavnih vprašanj uspešno. Cena -francoskega ministrskega predsednika Herri-[i za izpraznenje Rubra vključuje ne le podpisanja tr-vinske ]>ogodbe med obema deželama, temveč tudi dišče ''najbolj uvaževanega naroda". Francoski ministrski predsednik se namerava vroi-v Pariz z obljubo ekonomskih pridobitev za svojo delo, da pojasni evakuacijo Rulira ter tudi potolaži one •aiirozc, ki se boje, da bo strategical a moč Nemčije porami vsled umaknit ve francoskih čet. Streseniann, nemški minister za zunanje zadeve, je kel včeraj zvečer, da bi bilo Nemčiji nemogoče skleni-trgovsko pogrni bo s Francijo v par dnevih, da pa je to ogoče storiti še pred decembrom, če bodo sedanja po-galija uspešna. Dogovor v principu glede,"varnostnih" zahtev bane bo zadel na nikake nepremaglive ugovore od strani nice v. Francozi hočejo, da se poveča polnomočl voske kontrolne komisije v Nemčiji, da bo mogoče čim-vje predložiti naročilo, ki bo kazalo, da ne obstaja nosila vojaška nevarnost. Francozi zahtevajq tudi od-lbo, da se luči nemške policijske organizacije od Reieh-'hr ja. Podrobnost i, če so sploh že izdelane, niso na razpola-[►, a v splošnem skuša Herriot izposlovati zadostne iz-•emembe v vojaškem in policijskem ustroju Nemčije, ved ene takoj ter potrjene od zavezniških kontrolnih istnikov, da bo francoska javnost prepričana, da bo rodrl v državnem zboru s postavo, ki bo račasno vzela' elezničarjem na levem bregu Rena pravico do stavke, j lasi se, da bi to razpršilo francoske strahove. DOPOLNITEV SLAVNEGA DELA SLEPAR PONZI JE BIL IZPUŠČEN IZ JEČE Znani italijanski slepar, ki je oškodoval svoje rojake in drage za milijone je odsedel svojo kazen, a čaka ga še deset drugih obtožb. Slavna II. G. AVeUsova knjiga "Outline of History'' bo opremljena tudi s slikami. Strokovnjak .John R. Bray jt> napravil natančne posnetke naše ztsnlje. kakoršna je l>ila v pradavnih časih. Posnetke bodo toto^r:-1'irali. in slike bodo tvorile potrebno pojasnilo zgodovini angleškega učenjaka AVellsa. SAMOMOR SLAVNEGA JAPONSKA BO PRIZNALA ZDRAVNIKA DR. GRIERA BOUŠEVIŠKO RUSIJO Finančne težkoče so napotile dr. Včeraj so se začela pogajanja gle-Roberta Griera, slavnega zdrav- de obnovitve diplomatičnih od- nika iz Philadelphije, da je izvršil samomor. Philadelphia, Pa., 7. avgusta. — Dr. Robert Grier Leconte, mednarodno slaven zdravnik in kirurg .se je ustrelil včeraj zvečer v svojem tukajšnjem domu. Zapustil je okrvavljeno notico, naslovljeno na ženo. v kateri izjavlja, da so ga finančne težkoče gna le v smrt. Sorodniki so našli truplo, ležeče poleg zdravnikove pisalne mize, s krogi jo v levih sencih. IV-leg trupla je ležala pištola, iz katere je bil oddan en strel. Dve na-daljni patrom pa -sta kazali znake igle. kar znači. da je zdravnik trikrat pritisnil na petelina, predno se je pištola sprožila. Smrt dr. Leconta je bila tretja smrt v 2. dneh med znanimi zdravniki t epa mesta. Dr. Duncan D<-sparb je bil ustreljen včeraj od nekega prejšnjega pacijenta in dr. David Castle je umrl v starosti eno in osemdesetih let po dol gotrajaii bolezni. Ko se je vri>l s počitnic v Bai Harbor, je dr. Leconte včeraj obvestil svoje pacijente da Ivo doma ali da je mogoče priti ž njim v stik preko njegovega zeta. Ross Smitha. Slednji je zapustil dr. L •-eonta zgodaj •popoldne. Ko so pa-eijenti sporočili, da ne morejo dobiti zdravnika, je zet odšel v stj-novanje Leconta ter našel tam truplo. Tekom svetovne vojne je bil di*. I.econte kirurg v ameriški ek-spedieijski armadi ter bil večkrat odlikovan. nošajev med obema državama. Japonci bodo odšli s Sahalina. Peking, Kitajsko, 7. avgusta.— Danes so se tukaj zopet začele konference za obnovitev diplomatičnih odnošajev med .Japonsko in sovwjetsko Rusijo. Japonski poslanik Keriiihi Joši Ava. ki se je ra\-nokar vrnil iz Tokio, je predložil ruskemu poslaniku Karalianu natančne načrte glede izpraznitve Sahalina. Ravno /.astran SahaJina so bile vse dosedanje konference brezuspešne. ^ Japonski poslanik je nadalje pojasnil Karahanu. da je odkritosrčna želja japonske vlade, da živi v miru in prijateljstvu s svojo ■sosedo Rusijo ter je pripravljena dati v ta namen več važnih koncesij. Nadalje je poudaril, da l»>d<* Japonei še pred jesenjo zapustili Sahalln. S tem je bil zadan poprajanjem nov tek. London, Anglija. 7. avgrusta. — MacDonaJdov sklep, da bo v najkrajšem času podj>isal pogodbo ;ned sovjetsko Rusijo in Anglijo, je naletel v poslanski zbornici na veliko (»pozicijo. Angleška ministrski predsednik se pa noče ndati niti za la.s in bo najbrže prodrl s svojo zahtevo. ZNANOST IN UDOBNOSTI DELAVCEV. IZ JUGOSLOVANSKEGA SLANIŠTVA. P0- i - jil ženo in dva sina ter skušal izvršiti samomor. Buffalo, N. Y., 7. avgusta. — >rv Lvon, električni inžitiir iz mesta, je zgodaj danes zju-ustrelil svojo ženo in dva mla-sinova ter obrnil nato orožje sebi ter si zadal smrtonosne ie dospela policija, je našla tvo v postelja. Bila jo brez dvoma v spanju, ra stara pet in deset let, svojih posteljah, ustre-levo oko. Lyon sam je ležal na svoji postelji netza-cesten, držeč revolver v desni roki. Lyon je živel v ugodnih razmerah, in za sorodnike je grozno dejanje zagonetno. OGROMNE IZGUBE ŽIVLJENJ VSLED FOVODNJL Tokio, Japonsko, 7. avgusta. — Vsled preplave reke Tamsui je izgubilo življenje nad tristo oseb. Povzročena škoda je velikanska. Železniški promet je ustavljen. Mest Tokio je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Konzulati kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Združenih dravah bodo v bodoče vspm našim državljanom, ki potujejo v stari kraj, izdajali na potnih listih tudi povratne vizume. Na' pocUagi takega vizuma se vsak potnik lahko vrne iz starega kra^ ja v Združene države, ne da bi mu bilo treba prositi za dovoljenje za odhod iz dežele ali za ponovno viziranje njegovega potnega lista. Xa ta način je vsem našim državljanom, ki odhajajo v domovino po poslu ali da obiščejo svoje družine, olajšan povratek v Zdi-, države Amerike. JAPONSKI RUŠILEC NASEDEL NA SKALE. Tokio, Japonsko, 6. avgusta. — Tekom mornariških manevrov je nasedel na skale japonski rušilec št. 4. Rušilec je j?,ko poškodovan. Posadka se je pravočasno rešila. London, Anglija, 7. avgusta. — Jack Jones, delavski član angleškega parlamenta za okraj SMvei ton. ima več prostosti kot jih jr imel katerikoli an«*lo-saški. nor-inanski ali anživinski kralj. Znanost mu je dala več sile nad naravo; on lahko potuje hitrejše in dalje, svoj vpliv lahko izvede nad več človeškimi bitji ter lahko zadosti številnejšim osebnim okusom kot je mogel to katerikoli posameznik in naj je bil še tako visoko stoječ v onem davnem času. — je izjavil II. A. Fisher, član vojnega kabineta Lloyd George-a v nekem nagovoru, katerega je imel v Londonu. Da nadalje osvetli svojo teorijo, da so "dobri stari časi" daleč zaostajali za sedanjimi gletre udobnosti in sreče, je dostavi: Fisher: — Nobene, še tako borno stanu joče družine ni danes v Glasgowu, ki bi bila izpostavljena tako številni umrljivosti med dojenčki ia* otroci kot so bide družine anglosaških kraljev. Pri vsakem koraku je bila prostost srednjeveškega Angleža omejena, — od privilegiranih plemeni ta še v in cerkve, revščine, slabdh cest in odsotnosti vsake eanitacije, od negotove PROCES PROTI JiOPOLDU IN LOEBU Zdravnik, zaslišan kot priča, je izjavil, da je Loeb priznal umor dečka. — Dr. Glueck je pričal, da je mirno povedal, kako je zadal usodepolni udarec. — Primerja ga z rimskim Neronom. — Loeb je priznal brez vsakega kesa, obžalovanja ali sočutja. — Leopoldovi in Loebovi tovariši bodo zaslišani kot priče. Boston, Mass., 7. avgusta. — ' "ha.rles Ponzi. kojega slepatrske operacije so stale one. ki so investirali pri njem. milijone dolarjev. je bil včeraj zopet prost človek. Izpuščen iz Plymouth okrajne ječe, kjer je sedel tri leta in pol kot zvezni jetnik, je bil izročen državnim sodiščem, da se zagovarja radi desetih obtožb, dvignjenih proli njemu. Izpuščen je bil zopet proti ja.mščini $14.000 ter bo prišel dne 10. septembra pred višje sodišče, ki ga bo zaslišalo. Pred štirimi leti je obrnil Ponzi nase po zor noht cele dežele s tem. da je ponudil visoke obresti za posojila na kratek rok. Ustanovili je Securities Exchange Company v Bostonu v namenu, da izvedev svoj načrt, s pomočjo katerega I bi tržil z mednarodnimi poštnimi j replv-knponi ter delal velikanske dobičke potom padanja vrednosti inozemskih valut. Na tisoče oseb mu je poverilo milijone. Številu i so dobili obljubljene dobičke. Konečno so posegle oblasti vmes ter zaprle biiznes. Ponzi je bil spoznan krivim v zveznem sodišču. da se je posluževal pošte pri sleparskem načrtu, kajti pričevanje je pokazalo, da se ni načrta glede poštnih kuponov izva-jalo kot je obljubljal Pomzi. Ponzi jeva kompanija je prišla v roke receiver je v, njegova lepa hiša v Lexington je bila prodana na korist upnikov in Ponzi sam je bit! obsojen na pet let ječe. Ker se je dobro vedel, mu je bila kazen nekoliko popuščena in včeraj so ga zpustili iz ječe. V P nzijev polom je bin in vol-, virana Hanover Trust Company' .v Bostonu, v kateri je bil npliven delniear. Ta banka je bila prisiljena zapreti svoja vrata in stvari, katere se je razkrilo, so do-vedle do preiskave več drugih t rust n ih kompanij v Bostonu, katere je zaprl bančni komisar, kajti njih kapital je bil zmanjšan vsled neprimernih posojil in drn-gill nerednosti. 1 Lcja 1922 vz li Ponzi ja iz ječe. da se zagovarja pred držav-" nim sodiščem radi zarote in sle-parstva, a je bil oproščen. Ostale obtožbe so pa še vedno pravo-močne. ' Chicago, 111.. 7. avgusta. — Richard L*>eb, vodilni duh kombinacije obeh morilcev, je priznal dr. Gluecku iz New Yorka, da je zadal usodepolni udlarec, ki je ubil štirinajst len starega Roberta Franksa. Tako je pričal zdravnik pred sodnikom Caverlv tekom zaslišanja, kojega namen je ugotoviti, če obstojajo "olajševalne okoliščine" ali ne. V kolikor j^ritlejo vpoštev sodnijski rekordi, je to prvo direktno pričevanje, ki naprtuje enemu obeh obtoženih krivdo dejanskega umora. "Pomanjkanje čustvenega miživa," to je glavna napaka Loeba, je izjavil dr. Olueck. Resnična definicija fraze se glasi, da je bil tako zakrknjen, tako prost vsakega človeškega čustva, da bi lahko umoril vsakega, — celo svojega lastnega majhnega brata lali prijatelja Leopolda, a nikdar čutil vesti ali sence kesa. Nero in Caligula nista bila nič bolj okrnita kot ta deček, vzrejen v razkošju. Dr. Glueck je rekel, da je Loeb priznal umor brez vsakega lilinjenja in da ni niti trenil z očmi. "Bil sem presenečen," je nadaljeval. "Nobenega kesa ni kazal, nobenega obžalovanja, nobenega sočutja z ljudmi, ki so bili prizadeti od umora. "In ko je govoril tako naprej, mi je postalo jasno, da obstaja velika razlika med stvarmi, o katerih je govoril ter stvarmi, o katerih je razmišljal. To popolno pomanjkanje čustvenega odziva mi je bilo popolnoma nerazumljivo, razven na temelju neurejene osebnosti." Loeb je rekel, da ni imel nobenega Sočutja z Mrs. Franks, materjo umorjenega, ko je sedela na pričeval-nem stolu. V ječi se je dobro počutil. Za zdravniškimi izvedenci bodo prišle na vrsto price glede značaja obeli morilcev. Te priče ne bodo skušale ugotoviti značajev obeh, temveč jih podreti. Pripovedovale bodo o skrajno nei>rijetiii osebnosti obeh obtoženih. Ta skupina, obsegajoča' petnajst ljudi, se ne bo posluževala nikakih znanstvenih izrazov. Priče bodo skušale povedati v navadnem jeziku, kar so povedali zdravniki s strokovnjaškimi izrazi, ktvterih ni izven njih samih liikdo razumel. Te priče bodo obstajale iz dijakov vseučilišča v Mi-chiganu in vseučilišča v Oliicagu, družinski prijatelji obeh obtoženih in drugi. Sodnik Caverlev je dobil v zadnjem času mnogo pre-tilnih pisem in to je pojasnil v sodišču, ko je rekel: "Ljudje, ki skušajo vplivati na sodišče, pro ali kon-tra, kršijo postavo. Če bi prišli osebno, da store to, bi jih dal vreči v ječo. Celi stvari bom napravil konec, ko bom obvestil zvezne poštne oblasti." Sodnik je dobil več pisem, ki so bila podpisana K. K. K. Sodnik je nadalje povedal, dia- so poklicali ob dveh ponoči iz postelje na long distance telefon iz New Yorka: "Tu je glavni stan Ku Klux Klana," je rekel dotič-čni. "Če ne obesite onili dveh dečkov, bomo prišli v Chicago, i^odrli ječo ter ju sami obesili." TAJFUN DIVJA OB JUŽNI JAPONSKI. Nagasaki, Japonska, 7. av«. —' Tajfun je obiskal južno Japon-j -ko. vključno otoka Kiušiu in Formosa. Železniški promet je vsepovsod prekinjen in brzojavne m' telefonske črte na Kiušiu so para-j lizirane. Taihoku. glavno mesto otoka Formose, je bil pripravljen. Pristanišči Osaka in K ob i v južnem Honšiu, glavnem toku japonske skupiiue. sta neprizadeti od tajfuna. POVRATEK IZ O LIMP LUŠKIH IGER. | Na krovu pamika "America" se je vrnilo včeraj v Ameriko dve-stosedem Amerikaneev, ki so se udeležila olimpijskih iger v Frai.- eiji. dobave živil, nerazvite zdravniške vede, prevladujoče nevednosti in konečno slai&bsti centralne vlade, ki je dovoljevala vse mogoče vrste krajevnega zatiranja. DENARNA IZPLAČILA M V JUGOSLAVIJI, ITALIJ! IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dun so nai« two* ileieie« JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $13.30 2000 Din. — $26.40 5000 Din. — $65.50 Prt wkiritft, Id naSaJ« mmnj kat m tlMi If eentov za poštnino in drage stroške. Br.rpočilj« na zadnje pošte in izplačuje TMtal ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $10.10 500 lir..........$24.23 300 lir .......... $14.85 1000 lir..........$47.50 Pri naročilih, U znašajo manj kal 9M Ur ffii—n p ozek r J p« li n poštnin« in droge stroške. KazpoUija na zadnje pette In Izplačuje Jadrwfca t tiji in Zadnu Z* poflUJatre, ki presegajo PETTISOC DINARJEV all pa DYATIBOfl UR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopnst. ▼rednost Dinarjem ta Liram sedaj ni ^-»-tt. meoja se nftnt in Cakovano; iz tega razloga nam ni mogafe podstl nstsnfno eene niimamo po ceni tistega dne, ke nam pride poslani denar w roka. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE , glede izplačil v amer. dolarjih^leju powbn ogiaa r tem HbUl Denar nam Je posla« najbolje pa Dsmestts Postal Msasy Ordsr aH mm New York Bank Draft. FRANK BATC8EB 13 OortUndt Street, UL Oortlandt ^ Hew York, Y. GLAS NARODA, g. AUG. 1924. •GLAS NARODA" IILOVENK DAILY] Ownid and Published by lUorrenic Publishing Company PRANK IAKIER. PrMldsnft (A Corporation) LOUIS BENEDIK. Triliurtr Plac« of BusinaM of tli« Corporation and Addresses of Abova Offlcara: aS Cortlsndt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. V. — Q L A 8 NARODA (Voica of the Peopla) _Iseued Every Day Except Sundays and Holiday. Za aaio leto vslja llat za Amsrlko Za New York aa celo lefta i7-0® In Kanado ............- »8.00 Za pol leta ..................... »3.00 Za tetrt i eta .....................»1.50 Za pol leta ..........................»3.50 Za inozemstvo za celo lata $7.00 Za pol leta ............................»3.60 Subscription Yearly >6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzcmžl nedelj In praznikov.__ Dciplel, bre* podploa In osebnosti se ne prlobCujeJo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Prt -Bpremembl kraja naroCnikov, proalmo, da aa nam tudi prejinjl blvaliSCe nazna nI, da bttreje najdemo naalovnlky- »GLAS NARODA" Cortland* Street, Borough of Manhattan, New Yarft, N. V« Telephone: Cortland* 2876 ___ BREZSRČNI VODITELJI !M;irsikakn stvarjo dobro zasnovana in bi izb o ni O n-jH Vala, «'•<■ l>i n<* imela slabih in brezsrčnih voditeljev. American Federation of Labor je ena največjih za-s«'-it ameriškega delavstva. Toda njeni voditelji in gospodarji gospodarijo z denarjem kot svinja z mehom. I Ved enim letom je Ameriška Delavska Federacija jj.ve'-.'!n»» i>:j;t\ ia, da bo organizirala v^e jeklarje. l/./.u velikega j( klaibkega štradc;-. je bilo namreč v blai:iijni še vedno petinsedemdeset tisoč dolarjev. < iompers ni vedel, kako bi nagradil svoje petolizcc ITgihal je in premišljal in slednjič se mu je zazdelo, da bi ta svota kot nalaše lahko služila njegovim namenom. Izvrševal ni odbor Ameriške Delavske Federacije zboruje sedaj v Atlantic City. ]5avi se z mogočimi zadevami, edinole oj-^ani- ziranje milijonov m milijonov neorganiziranih delavcev mu je deveta briga. Niti na misel ne pride gospodom, da bi količkaj ukrenili za or^anizaeijo jeklarjev, kljub temu, da so pred enim letom tako bolmali. da so celo jeklarje, ki so vajeni ropota, ušesa bolela. (iompers in njegovi tovariši se ne spominjajo radi neljubi]; stvtii. D« i ti-1 so potrošili, ne d?, bi dosegli kakih uspehov. Vsledtega obdajajo preteklost s plaščem pozablje-nja, nadajoč se, da l>o tudi javnost lepo in mirno pozabila. Delavstvo, ki je zbralo dotični denar, ima pa pravico vprašati, kaj je ž njim. Velikega jeklarskega štrajka ni podpirala centralna blagajna American Federation of Labor. Tudi soudeležene organizacije niso dosti darovale. V štrajkUrski fon< su v prvi vrsti prispevali sami delavci ter nabrali precejšnjo svoto denarja. Pri tem se delavska Federacije ni dosti ozirala, kdo daruje. Poglavitno ji* bilo, da je daroval vsak, kolikor j« mogel. Ko je bil na povelje predsednika Amalgamated Association of Iron, Steel hid Tin Workers štrajk končan, je še vedno ostalo v blagajni nekaj nad s t*o tri deset tisoč dolarjev. Denar je bil poverjen posebnemu odboru, katerega je imenoval neštetokrat menjal svoje prepričanje, ki je najprej mi padal, kar je jHizneje branil in najprej branil. kar je pozneje napadal — al; more biti tak človek vzor narodu. ki šteje 40 milijonov ljudi? Ali more stranka takega človeka stalno nadzorovati celi veliki na rod : Na koneu opominja Ferrero Mussolinija. naj nikar ne izrablja oblasti, ki mu je dana nad deželo. Fašist o vske nasilnosti, ki so prvič izzval revolucijo sebi v prilog. bi utegnile s takimi metodami izzvati tudi re.vohieijo zoper sebe. I* Trše uJ^itvarnejše kritike svojega dela Mussolini pač ni še ni. koli čital in slišal. Razno. Pred novimi dogodki v evropski politiki? Časopisne vesti iz Rusije in Nemčije vedo povedati, da. so na. stali v Rusiji resni nemiri. Hali slabe letine se je v nekaterih pokrajinah zopet pojavila lakoma. ki zavzema vetlno večje dimenzije. Prebivalstvo >e je na mnogih krajih uprlo in pobilo >fr-vjetske vojaške <*ddelke. Uoljšev;-ška vlada je bila prisiljena, da je poslala proti upornikom kar et ie asmade. 1'por -e zlasti širi v juž-ni in vzhodni Rusiji in pa v Sibiriji, posebno pa š-- v Turkesta-n«. Boljševiki skušajo preprečiti nadaljne nemire in -»i utrditi svoj položaj s tem. da skušajo zanetiti boljševiško revolucijo najprej v Nemčiji in Poljski, potem pa tudi na Balkanu, pred vsem v Bolgariji. Delavsko brezposelno zavarovanje v Angliji. Angleška spodnja zbornica je - prejela pred kratkim v tretjem eitanju zakonski predlog o deiav--kein zavarovanju za slučaj brezposelnosti. Rumunski gospodarski dogovor z Italijo. Po dogih posvetovanjih je bil v Rimu podpisan rumimsko-itali-janski dogovor glede povrnitve rumunskih dolgov. Dolgovi se povrnejo z državno rento, ki se ima amortizirati v 40 letih. Navsezadnje bo marala Neme* a vseeno plačati. Bodisi Franciji, bodisi tistim, ki bodo imeli njene bonde. ★ Irska je svobodna in ni svobodna, kakor se vzame. Pred kratkim je bila namreč na Irskem sprejeta postava, ki dolo-ča. da se ne sme piti več kot enajst ur na dan. Bog ve. kaj bodo počeli Irci - -ti.1 i h trinajst ur.' V suhi Amesriki je vse boljše in vse drugače. Tukaj ni nobenih postav, od katere ure do katere ure je treba piti. Poglavitno ]e da ima človek kaj. ★ Vsaka dežela ima diplomate, vsak narod ima politike. Med državniki in politiki navidez ni velikega razločka. Pa je vseeno razloček in sicer precejšen. Diplomat je človtk, ki si prizadeva storiti kaj dobrega za svojo državo. Politik je pa človek, ki zase pričakuje od domovine dobrot. ★ Kdor živi v Jersey, kot jaz živim. pride nehote do prepričanja, da je imel stari očak Noe malo več kot samo dva komarja na svoji barki. ★ Amerika ima vsakovrstne postave. Amerika ima na tisoče sodnikov in drugih pravosodnih uradnikov. Vsa ta silna armada si od dne do dne prizadeva od pravit i krivico. In res je že dosti krivice odpravljene. Toda čimveč krivice je otlprav-lj«*ne, temtežje je priti človeku lo pravice. * V Loebovem in Leopoldovem slučaju v Chieagu nastopajo najboljši dušeslovci te dežele. Nekaj jih je najelo zagovorni-štvo. nekaj pa državno pravd ni-štvo. Vsi ti izvedenci so prišli do velikega zaključka, ki se glasi: Art»» je elovek neumen, ne more biti pameten. In izvedenci, ki so ugotovili to veliko resnico, dobivajo po dvesto petdeset dolarjev na dan. ★ Bivši bolgarski minister, ki je ■zakrivil smrt bolgarskega kmečkega voditelja Stambolijskega. je pobegnil iz jetniške bolnišnice, i V Jugoslaviji je vsakdo dobro došel kdor ima življenje kakega Bolgara na vesti. ★ Nemci so dogradili za Ameriko velikanski zrakoplov Z—R 3. Poskusni poleti se bodo začeli -redi avgusta. Zrakoplov je čudež moderne tehnike. Pa se vsaj ne bo zaletel kajzer in bo rekel: — Moji Nemci so ga napravili! Nemci, ki so ga napravili, nimajo s kajzerjevimi Nemci nobenega stika in nobene podobnost. ★ Nevrjetno, toda resnično. Današnji jutranji listi so objavili naslednjo brzojavko iz Ot-ta\ve: — Marsikomu se bo čudno do zdevalo. j>a je resnica, namreč, dn se izvaža precejšnje množine žganja iz Združenih držav v Kanado in da so v Kanadi vsi neumni na ameriško žganje. Brzojavka je brezdvoma res nična, samo malo netočna je. Kanadci niso neumni na ameriško žganje. Ampak po pitju ameriškega žganja so neumni. V newyorsko pristanišče je priplula mala jadernica. Kapitan in mornarji so trdili, da so videli tam daleč na odprtem morju velikansko morsko kačo. Mornarji so privedli na krovu seboj tudi prazen sodček žganja. SJugnaintrnttska Ustanovljena 1. 1898 Katnl. ifrfmuta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAX, i»33 K. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: i.oUIS BALA NT. lbi'!> K. Street. Lorain. O. Tajnik: JoSKl'li P1SHLER, Ely", Slina. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box Vttl, Ely. Mtnn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEKN, 412 — 12th Ave, Eaat, Lmluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. ?.03 American State Bank Bldg. 6<>0 Grant Street at j Sixth Ave, eittsburgh, P:i. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK, Boom 20t> Bakewell Bldg, cor. Diamond and Grant Streets, Pitts! urph. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. IS Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODXIK, Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR .T. PO RENT A. 310 Stevenson Bldg-. Puyallup, Waah. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PJP.O. 7S0 London Road. N. E , Cleveland. O, PAVLINE F.RMEN'C, 3S3 I'ark Street, Milwaukee. Wis. JOSH' ST KRI.R, 404 re. Mesa Avneue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 53S Market Street, Waukegan, 111. Jednotino uradno glasilo: "Olas Naroda". Vse Stvari tikajof-e se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiliatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe raj so j>oSHa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za »prejem novih Članov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop K.lor želi postati <"Hin te organizacije, naj se zclasi tajniku bližnjega druStva JSK.l. Za ustanovitev novih oruStev se pa obrnite na gl tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali Manlcaml. Izpred sodišča. Še en slučaj žaljene državljanske > časti. \*a {tozoriseu je p». alf. si? boste poravnali ? P<> mojem j mnenju bi bjo najbolj pametno".: Šerjak: ".le-t nisem napadu. sni se sa.ni branu!"' Sodnik: "Danes ne gre zato.! Za to je šlo zadnjič. Danes «rre za to. da sto mu rekli "amerikanska baraba". Serjak: "Ni res! .Test sm sam reku, de je v Amerik barabo i L'rov". Sodnik: ''To je isto". — "Ampak Kramar, tožbo zoper Bobna kar umaknite, da bo manj stroškov. Če vam je pri ruvanju "ame-rikansko srajco*7 s-trgal. to ni žalitev. Kramar umakne t<»žb<> '.n s< | naposled pru-avna tudi s Šerja-' kom pod jiogojera. da plača ta sto dinarjev za domače občinske rr-, veže te pf>ra\*na stroške tožbe in t pravde, vse to v roke tožit eljeve-ffa advokata v 14. dneh ogihom' iz\TŠbe. Sodnik: "Xo. sedaj pa pametni bodite. Kaj se boste vedno pre-: pirali. saj ste vendar možje, ne; pa babe". Izpred mariborskega sodišča. Hišni posestnik A nt. (Jroebner . i .;e opozoril nekega dne Marijo! •'Irafonerjevo na "hišni red".! tirafonerjeva j>a — meni nič. te- !>i nič — je pokazala Gro*'bnerju Sirbet — se prepognila in jirivzdi-j gnila zadaj krilo ter rekla: "rI imate hišni red". — Za to (iroebner Urat'onerjebo tožil. So ni k jo je obsodil. Ona se je prit žila in je obenem prosila odp ščanja. Vzklieno sodišče ji je zi žal o kazen. Konec aretacij komunistov v Be gradu. Beograjska mastna uprava prenehala z aretaeijami k«>mui stov. \* zaporu bo «»tal samo K sla Novakovič radi brošure "-\I cedonija Maeed« »neem ' *. Deseturni delavnik v Gornji Šleziji. Poljska vlada je z naredim od dila. da se uvede v < «< >r i j i Sle; za dobo treh mesecev dtsetu d'davnik. Ta odredba se je zd vladi potrebna radi gospodarsl razmer, ki vladajo tamkaj. Rada bi izvedela za JERNE-TKlXKAl'S. doma iz Kozje nad Veleti jem. Ce kdo izm rojakov ve zanj, naj mi spoi če, ali naj se sam javi lii Ignaca Trinkaus iz Kozjel Johana Tatnše. 4."iG S. Pierce ilwaukee. Wis. (Sx 7, 8, 9.) IŠČEJO SE: Joief Straka; zadnji nasi Philadelphia. Pa. Roza in Jela Vidakovič iz B čaljmoša, Bačka. G j uro Benke iz Gornjega Lak ša. Prekmurje. Vladislav Nezgoda; zadnji slov Chicago, 111. Aurelio Gjuroci; zadnji nasi New York. Bogomir Rozman iz Nove Mesta. Slovenija; zadnji nasi New York. Kdor bi kaj vedel o teh osebi naj izvoli obvestiti Izseljeniškega poslanca, 443 W. 22. St., New York, N. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" služevati klica: — Obesite kajzerja! — so napravili v svoje strankarske svr-iie iz .-socijalizma strašilo. Ni se 'jim posrečilo preplašiti dežele in v bodočnosti se jim bo posrečilo to še manj. Angleški socijalisti niso v nobenem smislu rešilci ali uničevalci, temveč gradile i. Njih. namen je zgraditi ve«čjo in srečnejšo človeško družbo v tem domu prosi;ost ljubečih mož. — »Svoj program bomo izvedli, a tega ne bomo storili medtem, "ko kara čaka". Dobro veste, ciu ni mogoče spraviti kare v tek nenadno. Treba je pričeti počasi, in ko postane naglica hitrejša, dospe lahko človek na višek klanca. Na ta način se je podal socijalizem na pot politične in družabne prakse. Vemo dobro, da ne moremo dospeti na klanec, če pričnemo prehitro. — Nekat>ri ljudje smatrajo socijalizem zj popolnotma novo stvar, — za izolirano, strogo, po-pohioma izdelano stvar — ter čakajo, da se ga izvede in t o to ali v vseh podrobnostih. Domnevajo, da stoji za zastorom ter čaka na trenutek, ko bo nastopil na po-zorniei nenadoma, na mesto igraV ca, ki je ravnokar zapustil po-zornico. Stvar je povsem drugačna. Socijalizem je že na pozorm-ci. Že igra svojo ulogo v drami napredka. Počasi pa se sposoblja za bolj važne uloge. Delo socijalizma je bilo dose-daj delo branilca države in življenj državljanov proti omejitvam ter plenjeem kapitalizma. Vera socijalizma v zadružno moralnost je vsilila v postavo taka priznanja pravic človeka kot so delavsko zavarovanje, zaščita ženskega in otroškega dela, občinska podjetja ter kooperativno ali za-zadružno gibanje kot tako. Neumno bi bilo trditi, da je kapitalizem proizvedel katerokoli teh elovečanskih reform. Te reformo niso otroci kapitalizma v nobenem smislu besede. V duhu m principu so te reforme tako oddaljene od kapitalizma kot je krščanstvo od divjaštva. Če posveti kapitalist svojo eneržijo in denar takim stvarem, ne izvaja kapitalizma. On izvaja socijalizem. — Jaz sem za eneržijo, naporno mišljenje ter trdo delo. Kapv talizem je pripravljen plačati lc mezde, katere lahko organizirano delo iztisne iz njega. Povsem naravna tedenca dela je bila vsled tega reči: — Nudili vam bomo službo, katero morete vi iztisniti iz nas. — V človeških odnošajih pa opazimo medsebojnost. Lahko imate medsebojnost neprijenosti in napornega dela aH pa medsfv. •bojnost simpatije in uspešne službe. Socijalizem stremi za zadnje omenjenim ciljem. — Ali bi imel socijalizem za posledico veliko birokracijo? - — Socijalizem involvira veliko birokracijo le v duhu in izrazih onih, ki ga ne razumejo ali ga na. pač no predstavljajo. Ni naš na* men voditi angleško industrijo 12 AVhitehalla. Naša oblika kontro. le ni niti malo revo luči jonarna. Naše pojmovanje izprememb je le razvojno. Sledili bi obstoječim napravam v industriji, z izjemo, da bi prišli možje, zastopajoči delavce, upravo in tehnike na svo-^ja mesta vsled priznane zmožno-^ti, katero so pokazali na manj Lgovornih mestih. I Reprezentativnih / porabljalcev [eikov bi tudi imeli glas pri vi. Koordinacija rn koopera-l morata stopiti na mesti sadnega tekmovanja. jalisti niso dogmatiki, nagnenja nimajo, da bi li dejstva, da jih prtla- ■ 'litŽiAjiV-iiliii nI V SPOMIN GENERALU PHILIPU H. SHERIDANU. 'godijo teorijam. Mi smo potrpež-' ljivi raziskovalci in pionirji, ki skušajo zgraditi ceste, po katerih bi ljudje lahko prišli od manj dovršenega do bolj dovršenega. Mogoče ne mislimo in dejanski ne mislimo kot so mislili naši pradedje. Mislim, da obstaja nova in tudi stara šola socijalzma. Mi spadamo v novo. Isto vizijo imamo o človeškem bratstvu* isto po> movanje pravice, a imamo boljše načrte, tla prevedemo to vizijo in to pojmovanje v delavno politično in socijalno telo. — Vi nimate nobene razredne navesti i — NLkake. Naši nasprotniki so ljudje ra zreti ne zavesti. Verujejo vanjo ter jo skušajo ohraniti kot priviligiran razred. Na mesto razredne zavesti hočemo staviti občinsko zavest. Mi nismo ustvarili razredne vojne. Kapitalizem j? proizvedel ter bo vedno proizvajal razredni boj, ravno kot rodi osat vedno le osat. — AJi je vaše pojmovanje socijalizma demokratično? — Socijalizem ni le demokracija, temveč edina demokracija. Naši stari straniki, konservativna in liberalna, sta le deloma demokratični. Z drugimi besedami, po svoji naravi sta oligarliičiii. Ne zavzemajo se za vlado naroda potom naroda. Zavzemajo se za vlado naroda potom gotovega prebivalstva. Edino le socijalizem zastopa med vsemi obstoječimi političnimi in socijalnimi teorijami idejo čiste demokratične suverenosti. Noben narod ne more biti popolnoma demokratičen, dokler nimam popolne kontrole nad vso. mi svojimi interesi in usodami. Neobvladan indu'strijjaliizem,, 11a-primer in demokracija nista združljiva. — Kaj ste imeli v mislih, ko ste izjavili v enem javnih nagovorov, da preprečuje pomanjkanje splošne inteligence delavski stranki storiti vse. kar je hotela storiti za družbo? — Vidite, narod potrebuje dosti vzgoje, predno more razumeti ter popolnoma sprejeti socijali-stične principije. Pri nas vseh je v bistvu to stvar vzgoje. Mi vemo popolnoma dobro, da je nekaj skrajno važnega napačno \ naši narodni organizaciji. Kako popravito to ,se naučimo le potoni študija in eksperimentov. Mi voditelji socijalističnega gibanja smo proučevalei in eksperimentatorji. Na ducate vladnih poročil gleets tvornic. rovov, stanovanj, mora le in življenjskih pogojev naroda nam kaže, kako zelc potrebuje nu-rod proučevalcev in eksperimenta tor je v. — Revolucija v Rusiji nam je nudila velik nauk. Naučila nas je, ad je revolucija uničenje in nesreča in nič drugega. Če smem navesti mesto iz enega svojih zadnjih člankov je uničenje, katero predlagamo mo, take vrste uničenje kot se za vrši, ko postane gosenica buba in kose buba izpremeni v metulja. Iste vrste uničenje kol se je završila v fevdalizmu, ko je pričela dozorevati industrijal-na revolucija; uničenje, ki je zna-čilo tvorniško zakonodajo, zakonodajo glede nezaposlenosti. Naše "uničevanje" je le nadomeščanje slabšega z boljšim in to se zgodi znanstveno, koraik za korakom. — Ali še vedno mislite, kot ste leta 1913, da nacionalizacija zemlje, rovov in železnic je najboljše sredstvo, da se ozdravi soci-jalni nemir v Angliji — To je naslednji korak v razvoju. — Ali je mogoče izvesti nacionalizacijo, ne da bi se čakalo na slična gibanja v dominijih in drugih deželah? — Da, tukaj moramo izvesti pritisk, a zmerno. Kos za kosom moramo razviti svojo politiko ter dobiti zanjo podporo volilcev. kajti mi delujemo pod sistemom reprezentativne demokracije. Vo-lilcine glasujejo za abstrakcije. Ne glasujejo za invididualizem, socijalizem ali krščanstvo. Ljudje glasujejo glede definitivndh predlogov. Socijalizem ima svoje posebne predloge in le če si pri- BARONNICA—TOVARNIŠKA DELAVKA Pred kratkim so odkrili v bližin: neralu Philipu Sherlianii, v Shenandoah dolino priboril je izklesal znani kipar Out COfVNICHT UNDERWCOD A UNDCRWOOO. N. ». Chicage spomenik v spomin gt-ki je s svojim slavnim -pohodom zmago linijskim silam. Spomenik zon Bcrarlum. dobi zaupanje volilcev, 11111 je mogoče udejstviti te predloge. — Naš konstruktivni načrt sc tiče socijalmih interesov naroda, — nezaposlenosti, vzgoje, nasta-njenja, poljedelstva, uprave industrij, bank in kreditov, obdače-nja, mednarodnih zadev in komunalne politike. Nekatere teh stvari nam delajo težkoče. Poskusiti moramo še enkrat. Z vsemi pa sobotno pečali tako hitro kot le mogoče. Nacionalizacije ne bomo izvedli z enim zamahom kot v Rusiji. To bi bilo starokopitno in mi nimamo nobene vere v staro^ kopit nost. — Nekatere industrije kot premogovniki in železnice, so že st-daj zrele za nacijonalizaeijo. .Zemlja pa je zadeva neposredne državne pozornosti. Oblast denarja nad trgovino in politiko zahteva hitro akcijo od strani občine, tako delodajalcev kot delavcev. Razširiti bi bilo treba take izkušnje kot pri Birmingah Municipal Bank in državna banka naj bi imela nj a višjo kontrolo. Jaz govorim o ciljih. Metode pa naj se določi potom skrbnih eksperimentov. — Vi socijalisti ste antiprotek-ei joniistični.' — Gotovo. To so tudi angleški volilci, kar se je izkazalo pri vsa kih volitvah izza časa, ko je pred dvajsetimi leti Joseph Cliambei-lain vprizoril svojo kampanjo zn reformo tarifa. — Ali mislite, da je sedanji trenutek ugoden za ojačenje miru? — Skrajno ugoden. Takoj po veliki vojni, -ko ljudje sovražijo vojno, ko si strastno žele miru in ko so izmučeni, je čas, da nadaljujete s svojimi mirovni napori. Spomini na vojno, kot vsi drugi, pa hitro oblede. Nova kri dospe* na pozorišče. Pojavijo se stari su mi in strahovi in še predno se tega zaveste, vas zadene nova grozota prelivanja krvi in uničevanja. — Vi ste naeijonallst? — S srcem an dušo. Nekaj skrajno nežnega in lepega je v ljubezni do domovine. Človek, k? je prepričan, da jo-njegova žena najlepša in najboljša v okolici, ne bo raditega vojeval dvobojev s sosedom. Ne verujem v pretiravanje nacijonalizma. Ne verujem v to, da bi se ga pretiravalo tako, da bi bili ogroženi splošni interesi človeštva. Nobenega vzroka ni delati to. Narodnost, popolno razvita in pravično vodena, morebiti le blagoslov za človeštvo. — Ali imate trdno vero v angleško. francosko prijateljsvot ? — Če bi je ne imel, bi moral obupati nad rešitvijo evropske civilizacije. — Ali so angleško-ameriški odnosa j i popolnoma zadovoljivi ? — Popolnoma in naša vlada bo storila vse, da jih ohrani take. — Ali nameravate podpirati Li- go narodov z vso svojo ofieijelno in osebno močjo l 1 — Da. Upam osebno prisostvovati septembra meseca otvorje-nju zbornice Lige in navzočih bo še več nadaljnih angleških zastopnikov. Tudi francoski ministrski predsednik ima namen prisostvovali in upam. da bodo navzoči še drugi prvovrstni državniki. Namen moje vlade je upo- : rabiti Ligo kot glavni inštrument, da se uveljavi one mednarodne za- i de ve. ki so potrebne za trajen mix. — Kaj je vaša misel glede dolžnosti velikih narodov napram Ligi ? — Mislim, da je njih dolžnost pomagati ji. Hočem videti veliko mirovno unijo dovršeno. To je zadeva človeštva 111 noben velik narod ne bo mnenja, da je moralno neodgovoren v zadevi, ki se tiče celega človeševa. Jaz ne mislim, da bi moral kak narod izgubiti svojo prostost vspričo Lige. Mislim, da bi se morali vsi veliki narodi posluževati svoje prostosti, da pomagajo Ligi. — Mislim, da bi morala tudi Ameriki pomagati Ligi in mislim, da bo. ob svojem času in na svoj lastni način. Njena inteligenca in moralna sila sta potrebni svetu. Ze sedaj, čeprav neofieijelno, zasleduje ameriška republika razvoje v Evropi, pomaga ter sodeluje. Mi smo ji hvaležni. Nočemo, dihi se sama zapletla v evropske afere ter s tem zmanjšala svojo koristnost za civilizacijo. Poostritev notranjega položaja v Italiji. I Mussolini je v svojih treh govo- Ravnotako je tudi vodstvo krnet-rih po umoru poslanca Matteottija ske stranike kar najodločneje ob-, v poslanski zbornici, v senatu in sodilo odlok o omejitvi tiskovne nai sestanku zbornične večine k«.a* svobode z značilnim pristavkm, da najslovesneje ob Ljubil, da vlada odlok napravi ja vtisk. kakor da se stori vse, da se vrnejo v deželo nor- hoče zakriti nekaj, kar se boji lu-'inalne razmere, in je pozn al vse či in resnice. j politične stranke, vse organizacije,' Nič manj kot omejitev tiskovne j sploh ves (narod. d|:., sodeluje z via-'svobode pa vznemirja filofašistiške j do v dosego tega cilja. Sedaj, ko kroge tudi dejstvo, da se vedno zo.j ,je Že minil mesec, odkar je izbru- pet odgaja zaprisega fašistovske , limita ta režimska kriza, pa je tre- milice krailju. Napoveduje se sicer, i ba ugotoviti, da je Mussolinijeva (]a v kratkem izide odlok o reakcija za normalizacijo razmer v kviriranju milice v redno vojsko državi obrodila vse drugačne re_ toda tudi ta napoved pravi, tla bo z uit ate, kakor jih je pričakoval in niilicle v nekaterih tehničnih si jih želel Mussolini. Namesto da stvareh podrejena vojnemu mini-j bi se bila kriza ublažila, se je le strstvu. v ostalih pa tudi v 1> VtoJ še poostrilbt Pokazalo se je pač, da pravice še ni pošiljali Mussolini ju vdanostne iz_ enkrat. To bo avgusta m segla po glavnih krivcih, tistih vi_ jave, v katerih pravijo, da so pri. astronomi pričakujejo seveda Ta soko stoječih osebah, ki so v svr_ pravi je,ni za vse slučaje, pokazala (1;nt veliko napetostjo, čeprav ho varstva svojih osebnih in stran- popolnoma jasno, da fašizem ni- bržkone ne bo prinesel po- kai>kili koristi zasnovali zločin in kakor ni za pomirjenje dulrov. Na st'l>n;b uspehov, kajti zaradi ve-dali svojim podrejenim organom teli zborovanjih se je čisto oilkri- !lkl\-a zgoščenja spodnjih plasti nalog v, i izArršitev. Vkljub najslo- to grozilo z "novo fašistovsko po_ ho zrak nejasen. Marconi se vesnejši Mussolinijevi obljubi, da plavo" in obetal boj do skrajnosti rril>ravlja k opazovanju Marta r. vsa teža zakona zadene vse krivJvsem nasprotnikom fašizma. Rav-! kilkor pišejo ameri- --i • . -- » -- V; ški listi; wit oil bodo pošiljali električne valove na Marsa. Toda vse f omiMT.m»STMt .VHW CO. HHr7MI«f neki črkaški u-njarni dela švedska prineeza Elza za 0-1 -nnajst tlolarjev na teden. Pravi, tla hoče natančno preštudirati položit j. v ka1< rem m* nahaja ameriška fabriška delavka. Prazne sanje o Martu. ALI VESTE, — «ee. se gflavnji krivjci,, ina. katere no tako pa se je tudi fašistovski javnost s prstom pokazuje, še ve- tisk, ki se je pod prvim vtisk oni dno nahajajo v po%i svobodi.!vsesplošnega ogorčenja in zgraža. P^akovanjc & am»n. kajti Dejstvo, da se vse do d fnes ni »ja nad strahovitimi razkritji si.' m,5e zeml> ^ . . . j.-- 1 ' ta le narmani 14 muiionkrat veP- poisrecilo najti umorjencevega stemartienega zlocmstva v njegovih • . „ . , , , . . . . , - , 1 nr -|a- "eg<» so vrhovi sviearskih go- trupla. je jasen dokaz, da lmjo vrstah in vsled Musolini levili ob- . . . 0 . .......... . ;L- , , ... . ... j. , - ra- 1 tega se je resno bati, da materijami zlocinci, ki se nahaiaJljub, kolikortoliko potuhnil, sedai 1 , . j . , . , ' . ne bo na Martu nikogar, ki bi jo v zaporu, zunaj t. Uco vplrvneizopet, otresel vseh obzirov 111 tek- ,1 .1 , ... ' ... , . , - , t . , . , sprejemal svetlobna znamenja z pomočnike, da njihovo skrivno de- muje med sebrtj v hujskanju m -„„„1- , . 1 ^ . * 1 nase zemlje. Sloviti kanali na lovainje popolnoma paralizira'pri. grožnjah proti vsem in vsakomur, JIart„ ki so edbi zbudili domne- zadevanje sodne oblasti, da bi priJki ne prisega brezpogojno na Vo, žive na Martu ljudje so le šla stvari do dna. Razumljivo je, skrajmto f^lstovsko intransigenco.j zinata astronomov koncem minu-da v takih razmerah le še ras1:* ne- Zadnje dni je sledilo v tem glav- lega in začetkom sedanjega sto-s trpnost in vznemirjenije v javno-j nem hujskaču posl. Fannacci ju ce- letja. To so kanali, ki jih je kasti, namesto da bi preneliavala i.11 lu tudi glavno glasilo stranke, mi- zala slaba leča teleskopa in so po* da zlasti vkidi nasprotni tisk vjlanski "II Popolo dTtalia", ki pi_ vzročili le hudo optično prevaro, ostrih besedah izraža svoje nezau- še po direktnih navodilih Mussoli- T.iko Nordmann. dočim so raz-panje v čiste namene in rešilo vo«ljo nija sameg a Revizijonizem v fašl- ni drugi Mussoliinija in njegove vlade. In tu je vlada storila usodno napako. Namesto, da bi z odločnimi dejanji pospešila svoje "normalizacij-sko" delo in bi izpade svoji nasprotnikov, če so morda kaznivi, z,sjvrača'la z zakonitimi sredstvi, je izdala popolnoma protiustaven odlok, kd omejuje tiskovno svobodo in si tako v kričečem nasprotju s ste tu pokopali 1:102a. ki je nekoč svojim zakonskim doživljajem po'.nil lr-ste novega in stnr<-t;i 1'iv- ši g:irdni kapitan. K ! Haucrhton Jackson je n m*-! popoln-•'•■vi v sani-.t i v svoj' mali v:!i v >nd< :v morem biti Vaša soproga, ker Vas ne ljubim več Onemel in vidno potrt je kapitan za trenutek obstal, v naslednjem hipu pa je v njem dozorel drzen naklep. '"Vi ste moja žena", — je odvrnil. — "'imam zakonsko pravico d' > V a . Imate mi slediti *. Ne da bi čakal odgovora, je pograbil svojo ženo. ki je zaman kričala na pomoč, in jo odnesel v voz ter se bliskoma odpeljal z njo. Dogodek se je vršil tako ht- .-k»■ m predme«t;u :n je MI brez vsakih cerkvenih e -re:r....\ij po- ,trn- v n bile tudi številne aristokratinj»\ pot mi vpliva katerih j«' Jackson v razmeroma še mladih letih napredoval do Srardne^a kapitana. Povodom nekega plesa je kapitan seznanil s hčerko b"trate«;a tr-_r"vea t; večer prosil za roko. v kar j • Klara privolila. < Keni dni kasneje sta se tajno poročila. Ko je j »o poroki Jackson zapustil cerkev, mu je bila izročena brzojavka, v eiji jf bilo navedeno, da je premeščen v Indijo in da mora svoje novo mesto nastopiti takoj. Kapitan se je poslovil ofl svoje žene in -e podal o l poroke narav nost na kolodvor in je prispel dva tedna kasneje v Kalkuto. Tri 1<*-ta je bival v tujini in med tem časom se je moral zadovoljiti s pismi. ki vo prihajali vedno redkeje od žene iz Londona. Ko se je Jackson vrnil v Evropo, ga je vodila njegova prva po? k soprogi, bivajoči pri starših. Sprejem je bil zelo dramatičen. 4'Oprostite in ne bodite hudi", — je rekla žena kapitanu. — "ne PRINC SERGEY OBOLEN SKY IN NJEGOVA ŽENA imeli časa to preprečiti. Kapitan je nezvesto soprojro od peljal v svojo malo vilo in jo zaprl v eum nato. Njeno moledovanje, da jo pusti na svobodo, ker skupno življenje brez ljubezni nima smisla, je bilo zaman. Kapitan je vztrajal neomahljivo na svojem sklepu, naglasu joč. da je njegova cerkveno poročena žena in mora pri njem ostati. Starši mlade žene so se obrnili na policijo, ki pa ni mogla ničesar ukreniti, ker *e bilo ugotovljeno. da je Klara Olith res žena kapitana Jacksonr. Starši so vprizorili proti kapitanu pravcati proces, ki se je vleke! m('soce dolgo. Končno je sod- ] nik salomonsko razsodil: "č*e žena s svojim možem noče pod eno streho živeti, se je. tudi ne sme na-siloma zadrževati. Žena ni sužnja in ni last svojega moža". Razglasitev te razsodbe pa ni i spremenila situacije. Kapitan je GLAS NARODA. 8. AUG. 1924. TELESNE VAJE NA OBALI Slika nam predstavlja skupino ,WT«i«ht.uiimi»oob > uxociiwooa._a._vj žensk na obrežju Ocean City, N. J., ki proizvajajo telesne vaje v 11 a menu. da bodo shujšale z a par funtov. " , Znamenit uspeh francoskega zdravnika. Francoskemu zdravniku se je posrečilo ozdraviti več bivšili vojakov, ki so v vojni oslepeli. Kakšna je zdravnikova taktika. Presenetljivi uspehi. Zahvalno pismo bolnika. niku usmeril šop žarkov v oko: oko ni rpagiralo. Smatral .sem za svojo dulžnoar. obvestiti njegovo rodbino, da ni 11 i kakega nupanja več. razen če se zgodi čudež". "I11 ta čudež se je zgodil?** "Da, občutljivost mrežnice Sije od onega dne, ko sem odvzel obvezo z očesa. začela ra razvijati. Bolnik je sprva zaznaval svetlobo, pozneje je začel razločevati oblike teles in čez en mesec se je mogei. že kretati brez Slo vati fraaicos-ki očesni zdrav- vztrajal na tem. da žene ne pusti. nik. dr. Bonmefon. je v bordo-j.sk? Končno je deset stražnikov vdrlo medicinski akademiji pred .krat-|tUJe ^T'" K° S* j€ Vrni1 d° • t yr 1 1 ; 111 •* • (m o v, je oko doseglo približno eno \ vilo 111 so morali Klaro Clith na- kun podal zelo zanimivo poročilo' . . 1 . . f ~ , . , jpetdesetino normalne vidi jivosta. šiloma oteti. [o posrečenem ozdravljenju neka- Razsodba londonskega sodnika terih v vojni oslepelih. * Lahko si mislite- kako se™ s" pa je imela presenetljive posledi-l Uspehi, ki jih je on dosegel so začudl1' ko sem šest mesecev P°" ee. Na tisoče žen je zapustilo svo- toJi nepričakovani in tako dale- zneie dnbd od svo-ie?a bolnika je može. ker so le prisiljene, ži- j kosežni. da se skoraj zdi n-ajdr?-ilastnoročno prsaiK) p,smo- -ier mi vele z njimi. nejše upanje upravičeno. V n*-®'16 da tak" dobro vufr. Jackson se je po senzaeijonaf- j slednjem prinašamo doktorjev«. fla 1110T(i 110 samo »vobfjdno gi-ni aferi, ki je bila predmet splog- ' misli, ki jih je podal poročevalcu bati' aTnPak a tež- ze oseb (iz svoje okoliice. bomo i- , ■ -vi , -, ko ranjeno, mrežica mu Je liarn- nda noben človeški obraz ni roč bda raztrgana. Bil ie torej po- popolnoma simetričen (emkome. po]o7Tla slep Vs]e(1 §e mu ren) in da kažejo nekateri obrazi razrila slepa pe?a knr celo izrazito asimetrijo (neenako- posledica ranjene mrežnice, ki io mernost). Simetrične glave vidi- je seveda popolnoma zakrila, mo samo na m-yskah, modelih in Svetloba bi mogla dospeti v oko voščenih figurah v izložbah, radi le skozi nastalo neprozorno pre-česiar tudi vplivajo te nezanimi- vlako in mrežnica seveda ni rea vo, mrtvo. — j girala. Slučaj je bil torej popol- Desna polovica glave je pom a k-1 noma brezuspešen in vsak očesni njena, nekoliko naprej in je širja, zdravnik bi bil odklonil operacijo desna lična kost je bolj oglata,'slepe pege. Jaz pa sem se opera-desno sence se ostreje zavije na- c'je kljub temu lotil in sicer že za j, dočim je levo bolj oblo, obr- nasletluji dan. Takoj vam povem, vi se bočijo 11a desni strani višje, zakaj. Posebno vidni so ti razločki, :/ko Opazil sem namreč, da je bil glavo fotografiramo in potem zlo_ senzorijaJm občut mrežnice sicer žimo enkrat desno, nato pa levo fotomotorični j>a ne- polovici v eno podobo. Obraz sProtno še prav dobro ohranjen: desnih polovic je sir ji, lične kosti iz tega sem sklepal, da mora biti so izbočene ( očesne dupline večje, mrežiea v nekaterih svojih delili nos močne.jši, slika bistveno bolj ydrava in dobra" živa in mimika nazornejša Ako Ker so torej uekateri deli mrež" si ogledamo mišičevje, vidimo da JCe biH dosto'Pni vplivom svetlo-je n>ar de^ni strani jačje. obcu'tlji. Je blla P°Pollloma upravičlji vejše, gibkejše ter prepleteno z vec živci. Desni ustni kot ^aže premaknemo, jezik laže pomolimo nva desno, oči laže zavijemo na desmo: pri smejanju n. pr. se raztegne desna strmin bolj od leve. Povsod se mimična a^simetrija na gibajoči se glavi jasnejše izraza, vTd. 'p/ecVlagll sem mu torej op,-zlasti opažam« to na takozvanihRacijo in on je privolil", karakternih glavah. j «In rezultatr' Ako primerjamo celotni vtds "Sprva nič; odsranil sem mu obeli pologe, ki ga dobimo naj- operativnm potom slepo pego. in laže tako, d)3> fiksiramo eno polo- ko je bila zenico prosta, sem bol-vieo in si je predočujemo kot do J va misel, da bi se s povečanjem dovzetnosti za vpliv svetlobe dala doseči zveza očesa z vidnim živcem. Bolnik bi se moral torej podvreči operaciji, pri kateri bi ničesar ne tvegal, v srečnem slučaju pa bi pridobil zopet izgubljeni polnilo k celo glavi, in storimo nejši, ženske z leve strani lepše, nato tako tudi z drugo polovico, ;radi česar portretirajo slikarji borno Videli, da je desna stran moške navadno z desne, a ženske bolj Java* nagubana. jasnejša, z leve strani. Mimiena asimetrija grbke-jša v izm.jzu, značilnejša. — pa ni edini pojav to vrste t*2> te-Desna stran obraza je trša^ iz_ j^su; med ostalimi a&imetrijami ra^itejpa, boJj moška, doeim' je Je fnajbolj poznano« desničarstvo leva mehkejša in bolj žentska. Za- Zato so pri levičarjih zgoraj o_ to so moški z desne strani znaiol. men jeiii zgaVj cAratnL pride k meni v Bordeaux in takrat sem se prepričal, da je vidljivost prej slepega očesa še na-rasla. 0<1 takrat se mu oko ni nič poslabšalo, ampak celo lahno poboljšalo". i "To je bil". je dostavil dr. Bonnefon, "prvi uspeh, ki sem ga dosegel; pozneje se mi je posrečilo še več ozdravljenj, ki so vsa neoporečna". Podrobnosti o nemškem morilcu Haarmannu. Časopisje objavlja nadalje podrobnosti o hannoveranskem divjaku, ki je vabil mlade fante v svoje stanovanje ter jia umoril. Preko 20 jih ima n« vesti. Poročilo z Goriškega. V goriški okolici vlada veliko razburjenje radi priključitve Pitagore in Št. Petra h goriškemu ni<*-stu. Taka dva komisarja, kakor sta v Št. Petru Galleusig in v l*od-gori Marinič. pač nimata ničesar odločevati o usodi teh dveh oko-ličanskih slovenskih občin. Redni O vetru. Gibanje morja je. kakor znam posledica raznih vzrokov: privlačnost lune in solnea. izbruh podnior škili vulkanov, vtor zemeljsk skorje in podobno. Najvažnejši povzročitelj morsk ga gibanja pa je veter. V.-Ied nje ga nastajajo valčki in valovi, k občinski svet z županim na čelu i.se vča.sih lagotno zibljejo po mor bi smel sklepat i o kaki prrklju-' ski gladini, včasih p., se s silovi čitvi ali ne ver jamoma, da bi sJtu močjo dvignejo tudi iT. — o dobilo v mestni okolici sloven>kt~ ni Y višino, od koder potem z o ga župana- ki bi hotel svojo obči- \ s;i0 padajo nazaj. M„ no pridružiti mestnemu gospo- j Vet.ra je tolikšn . da vča^ii ustax darstvu. \ sakemu je jasno. za-;ceIo bibavico, kadar p deluj kaj gre. Goriško mesto nronada '. . ..... , . 1 ' ;\zporedno s plimo, pa vdre mori vsled vuiemskega pritiska, zato?- , ... , .... 1 1 cez obrežje in uniči vse, kar m« pa naj bt slovenske občine iz oko-! -r .. I je napoti. lice s svojim denarjem pomagale 1 , - , . ..... .. • ... ' , . \ eter je tudi bistveni cinitel vzdrzevati italijaiLstvo v Gorici.:, , ,.,.,. oiftvll„ - ....... 1 takozvanih morskih viharjev. Ka Slovenci se morajo italijanskim1, • - ko 11 nastanejo? nakanam upreti z vso svojo silo 1 rvi vzrok vetra je v hipnen in ako je v Italiji le še količkkaj pravice, se n«* sme tako postopati z okoliškimi občinami, kakor s * je pričelo sedaj ]>oročilom dr. Verzegnassija v mostnem svetu goriškem ! ^red Slovenci se mnogo komentira dejstvo, da so v italijanski ■ državi Arabci) mnogo bolj upe-ištevani kakor pa kulturni Slovenci. Za Arabce izdaja italijanska j vlada dvojezične odloke in privošči jim tudi ljudske šole v nji- Razne vesti. Sovjetska vlada in «faponska. Boljševiki so pred kratkim predložili japonski vladi noto, ki naj bi bila temelj definitivnemu s«-v j et sko-j a pon skemu d o go voru. Glavne točke note so: Japonska odpokliče, svojo vojsko s severnega Sahalina. Nikolajevski incident se poravna z izjavo sovjet- ske vlade. Izjava pa ne sme v nobenem oziru biti. ponižujoča za no nagnjen, je zvabil k spni mla Z ozirom na raznovrstne govorice o muogokratnem morilcu llaarmamiu prinaša "Berliner Tageblatt" izčrpno poročilo o vsej aferi. Haarmann je danes 45 let star in ni imel nikdar pravega poklica. Že v zgodnji mladosti je imel opraviti s sodnnjo in kot 18-let ni mladenič je bil prvič obsojen vsled nravstvenega prestopka, ker se je spozabil nad mladoletno deklico. Vsled teh dogodkov je prišel za kratko dobo v norišnico kjer pa je bil spoznan kot zdrav. Prišlo je leto 1918. Tedaj je izginila v Ilannoveru cela vrsta mladih ljudi, ne da bi s«? moglo dognati, kaj se je z njimi zgodilo. Maja meseca leta 192-1 pa so našli v reki Leine, ki teče skozi Hannover, dvoje človeških glav. Natančna preiskava je ugotovila, da gre za dva mladeniča v starosti od 14—18 let. Srečen slučaj je pomagal policija. Haarmann je skušal na podlagi napačne tiralice aretirati delavca Kurta From-ma iz Berlina. (Haarmann je l»ii namreč tudi policijski "špicel"). Zato sta bila oba privedena na pn-licijo. To je bilo dne 12. junija Pri zaslišanju se je Haarmann zapletel v huda nasprotja. Priče li so ga nato natančnejše izp-asc-vati in skoraj je bilo jasno, da mora biti Haarn^ann v zvezi 7 iz-ginelimi mladeniča. Haarmann je dolgo vse tajil. Končno pa je p^d pezo dokazov priznal, da je mladeniče ubil. Ker je bil zelo spo'«- znižanju zr.JČnega tlaka v "oto\ točki. Zračni tok se začne vrte okrog tiste točke, kjer kaže bano meter najnižji pritisk in to giba nje moremo primerjati z vrtine ki nastajajo v nekaterih deroči vodah. In kakor se vodni vrtine gibljejo z vodo> vred n'.lprej v sme ri vodnega toka. tako se tudi zra čni vrtinci gibljejo v smeri zra čnega faiki Iz tega bo razumljSv-o, da j*> — — «»--------1%, -son % 1 •* " --- t) hovem jeziku, ali z;i Slovence ni- '"a»danes, v dobi žičnega in brez Rusijo. V nadomestilo za izpraznitev Sahalina dobi Japonska m*, ne koncesije na otoku. Japonskim državljanom se dalje dovolijo v vzhodni Sibiriji rudniške hi pu-trolejske koncesije. Stari dogovori zgubc veljavo, ker se sovjetr nikakor nočejo dogovarjati na osnovi Portsniudskega mirovnega logovora. Ker je vprašanje posojila sovjetski Rusiji v znesku 300 milijonov jenov nad vse težavno, se odlaga to vprašanje 11a poznejši čas. Ravno tako se naj odb ži več drugih važnih vprašanj. So- deniče. jih spolno zlorabil in potem zadavil. Iz strahu pred pofi-cijo je trupla razsekal in jih zmetal v Leimo. Ni treba podrobno popisovati. kako je delal Haarmann. Omenjeno bodi le, da je Haarmann delal z veliko sprer-nostjo. Dosedaj je ugotovljeno za sedem mlad eni če v. ki jih je Haarmann zlorabil in ubil. Po ostankih oblek pa je gotovo, da je Haar-man ubil preko dvajset mladeni-čev. Bistveno je pomagal Haarmannu trgovec Hans Grans, ki je mladeniče pripeljal k Haarman ma dvojezičnih odlokov in kakor znano. bo slovenske šole v Julijski Krajini kmalu konec! Srednješolskim profesorjem niso izplačale že 9 mesecev pokojnine. Novi naučni minister je odredil, da se profesorjem izplačajo štiri petine pokojnine, dokler ne pride do konečnega sezuamn profesorskega osobja. Županstvo goriškega mesta poživlja družine. d:i naj liiLznanijo svoje čiane. ki so se udeležili svetovne vojne. Naznaniti je treba, aid so bili ranjeni, treba nazna niti mrtve in navesti se morajo tudi odlikovanja. Na invalidskem kongresu je govoril tudi veliki invalid Delcroix. ki je v vojni oslepel. Lepo in navdušeno se je dotaknil tudi Jugoslovanov. ki so ostali v svetili mejah nove Italije. Vzhodna vrata so zaprta za vedno in nihče ne bo mogel predreti gorske mejne vo-roge. Na ljudstvo pa, ki je ostalo v novih mejah, morajo gledati Italijani s krščansko dušo in >. mirnim razumom, da se dokaže, da ni brezplačna previdnost, marveč, da je priborjena nad oblast dala zmago imenom Rima, ki pomeni moč, preti vsem pa veličino, žarišče in misli in luč poezije. Gorica ima nalogo, trdo pa veliko, da izvrši čudež fuzije rodov v topilniku italijanske kulture... Veliko ploskanje, ali dobri Delcroix naj bo prepričan, da je današnji Gorici bližja skrb za vsakdanji kruh. kakor pa topilnik italijanske kult ure. v jet ska Rusija soglasno s tem. da 1 nu in dobili zato po umoru njiho-bo bodoča trgovska pogodba med j vo obleko, katero je potem pro-Japon^ko in SSSR slonela na prin- f dajal. Silno slabo izpričevalo pa eiju zasebne lastnine. Vprašanje Uje Haarmannov slučaj za poliei-priiznanja Rusije bo rešeno brc?: jo. Nevrjetno je, kako je mogel posebznih gospodarskih koncesij, j Haarmann toliko časa pobijati i ljudi, ne da mu je policija prišla Ureditev prometnih vprašanj z na sled. Značilno je, da prebival-Italijo. stvo ni hotelo imeti s policijo nobetnega jjosla. Sele par dni po Juo slov an ska in italijanska de- odkritju Haarmannovih zločinom* legacija sta razpravljaili o jadranski tarifi in pa o vprašanju skupnih železniških carinskih kolodvorov. Tiskovna svoboda v Italiji. Po novem pravilniku za tiskovni zakon v Italiji so se vršile pred tržaškim deželnim sodiščem trr rasaprave radi zaplemb slovenskega "Malega Lista", republikan-. se je javilo na policiji par ljudi in povedalo, koga da pogrešajo. Omenjeno bodi še, da je v Hanno-veru homoseksualnost zelo razvita. skega "Emaneiipaizione" in komunističnega " Lavoratore"V zadevi zadnjega se je sodišče izreklo, da je nepristojno, oba pava lista pa sta bila oproščena m konfiskaciji razveljavljeni. žičnega hrzojuva, mogoče zbrati najkrajšem času vse meteorolo ške podatke kake dežele, ugotov ti njene izobare (črte, ki vežejo kraje z istim zračnim pritiskom določiti središče vrtinca ali ci klona in 11111 začrtati njegovo bo dočo pot. A ne iiJmo to. Do^nano je že. da .ie vrtinec t. 111 močnejši in silnej ši. čim nižja je depresija zraka njegovem ognjišču. Mogoče nam je ne samo ugotoviti vnaprej smer vrtinca ampak celo njegovo silo in po njej delimo ciklone. Ako je depresija majhna, je vr tinec slaboten. Ce pa izvira de presija vsled nevihte, nastale iz težkih deževnih oblakov, v iu v * K s de lahko že po prvem mesecu do eže! C.:,c:att ogni • i -ranza. vsi dejanskih napadov. Sploh pa popa.ii e v t - r:re/--! nt ^ri na poroko zamorejo veseliti samo ški! Spomlad nas drago «tane. neizkušena dekleta, jaz vem. kaj eti nam vreče, v jcs.-ni s«'je na tem! Na obračaj se vedno, limo, pozimi nas p j z.*be. Za meni se itak že v glavi vrti. Moški iske je jesen jako ugoden čas. v>i neumni in nobena zabava *si. d imej i. voareje... src 1 bije r.;i ž njimi živeti. Tudi tvoj je ne_ •neje. ličeea žare, ženska po_ umen. čeprav nosi glavo zelo po_ jezljivost doseže svoj višek — konici; ne -meš: ga torej, vedno po njej je. Srečnejše devojke poslušati in ne smeš mu kaz.jti prestanejo gospe. SIcer pa jesen več spoštovanja. Čemu paV li za v.se moške ni ravno naj-vsaki zadevi vprašaj svojo mater lj fatalen čas! Ma:i>,ik Heri, ki /.a svet. Ako se kaj zgodi, pridi lii imel, odkar je ai« svetu, last- Jsifiro k mend in skupaj bodeva 'ga kožuha na sebi, in ki Sklepe- p r«* m i.silil. kaj je storiti. Tudi z z zobmi /.*> oh sami misli na zi- »očetom n-Jviiuj previdno. ne vabi i o. pride s pomočjo srečnega ma_ ga prepogosto k vam. zakaj sigur-' .»verčkm na vodi alt na kopnem, no bo tvojega moža napunipal. Pa luninem svitu ali pri luči sve- te tudi že kliče! Idi, toda ne povej Ike do soproge in ž njo do pre- mu. o čem sva govorili." loženja,. ki mu jamči za večno Hčerka je zapustila mater ter Mnogo romanopiscev se je že pečala z bodočnostjo zemlje, toda najbolj zanimivo hi tudi fanatično je delo znanega ruskega Ver- zaradi bogatega solnega obsega vsem. ki so slabokrvni in revmatični. taura, je konstatirala. da imajo svetlobni žarki iz njegovih oči tako moč. da uničijo naokoli vsa živa bitja. Zgradili so, podzemni Pariz z umetno razsvetljavo in solneem. in vsi prebivalci so se AIiI VESTE__ preselili tja. Sliena podzemna tla je v prvem četrtletju tejra leta Ju- nea. pisatelja in dramaturga N.!"niea?a S° bila P° Vst'j Evr"l» 1,1 fe^T v ^'TlJ r^ ....... . ° SDOiena s nredori To.l-i lin „ mihj.»u»> lir hlajjuAli veste, »hi vam lasna, ki živi zdaj na Dunaju. ViP°/1!d * I oda ljudje se ^^ ^^ svojem romanu -Katastrofa" p>J IHHl 2emljo 11!so i)0cutl!l Nlirfiiii vam 'nehali z napa |iie.ao? Xa miig.-ue ka«lil«.v je zac-elo di. Vsi poizkusi, da bi ljudje ob- ka'lm f«rški n.bak. Že mora hiti vzrok. vladali njihovo premoč, so bili I^MiiiiMB gromnih požasti. ki so planile na f™"- je revolucija ~ m nastala je lakota. Pojavil se >• P O Z O R ROJAKI največji odre-:enik sv.ta. To jej bil francoski iznajti i tel j firan- lidier. ki je zitčel s svojimi ma.-ne. ' ..Ju®»sl,,v«"fki 'kmizulali v Zjedinje- -et:i I96T. torej čez 43 let. je presenetil Pariz napad neznanih o- tičniini nit Ameriški mor. tajnik na krovu starinske, ladje "Old soč. To ni humaimo! Ker sem poštenjak. takih nezakonitosti ne * prenesem. Pri meni je z odkritostjo [mogoče vse doseči, z zvijačo pa ničesar. Mi pač ne smete zameriti. * ampak sorodn-iških čutov z;i v;išo .rodbino nimam, ("im bova poroče--1i.:.v. se bova držala popolnoma re_ jzervirano. Tudi svoje lastne stari- oletje. Pa naj bo ze kakor hoče, >e je podala k očetu. Sedel je na'. , ....... •c . , , ... . ' .. se le redkokdaj vidim. Nisem si- leni jesen ugaja, fatalen cas je, svoji postelja ter je iraatresal perzij-' .. .. . i „ -- t> -t 4,- i i - - i i . icer skeptik ali cinik, vendar pa aia ob enem prijeten, Pod v tiskom .-*ki prašek prijetnejše. Izpili so dve buteljki nje človeške slabosti. Poslušaj de-ampanjca in pol vedra žganja, te. kaj ti hočem svetovati. Ne po_ nlade dame pa so izpraznile bu_ zabi na svoje roditelje, zakaj bolj-eljko Laft .i Oče in mati sta pla- ši nego drugi, tvoj mož ne bo. Mo-1 ca-la, ženin in nevesta sta se po- škim ugaja samo materijelna lepo-jubovala,. osmošolec je pa izpre- ta. Nam pni ugajaš v celoti, taka, ovoril kreixik toast, ki se je za- kakorana sn. Ne misli, da te ljubi čel z besedami: "O tempora. o radi tvojega značaja, radi mores, salvete boni futuri conju- dobrote. Ne! Predvesm te ljubi ges: Rde«celheni V; tnja. katere-d i tvoje dote! Saj dobiš vendar! Gradcu. Zagrešil je ta čin siover. mu ni prišlo nič boljšega na misel, eedih ttisoč rubljev! Ne smeš sa-o-' ^ rojak 27-1 etni čevljarski ]>o- je postal tragičen, udaril se je s jegai moža višje ceniti, kakor svoJ močnik Anton Jelen, doma pest .jo po čelu ter je vzkliknil: —jega očeta, ki je in ostane tvoj j ^patjega sela pri Goriei. 'Vrag vzemi vse. ljubil sem jo in odkritosrčen prijatelj. Pridejo ti! Morilec je hodil veliko po sv^ jubim jo še!" Pri tej deklamaciji še trenotki... vendar, molčimo raJ tu; Zatlrževal v Italiji. Ogi-- o izbruhnile devojke v glasen je o tem. Tvoja mati je dobra ali ski m Xemžki AvstriJ*L ^r;Jt5 "if- mieh. nekoliko lahkomiselna dama. Ne1 ?ova živi v AmcrikL Pa- ki Devojka Pmlzatilkin je bila sa-'d^j se nikdar od njmega nasveta Im" pml kratkim 1,mrl- no v tnfik« zanimiv ker ni imela zapeljati, drugače pa je. ako ti zfP°slen kot s0(hir v Budimpešti. Kakega pol leta pre 1 groznim či- nof se je zadrževal v Ljubljani in je bil zadnje tri mesece zaposlen v neki ljubljanski čevljarski delavnici. Ker pa je bil pri delu zelo malomaren in len. ga je mojster naposled odslovil. S. julija se je odpeljal delen preko meje v Avstrijo. Tamkaj se je klatil dva dneva okrog po Gradcu, nato pa odšel na večer v neko javno hišo. kjer je izvršil krvavo dejanje. Svoji žrtvi je prerezal najprvo vrat s čevljarskim nožem ta-kozvanim "knaj- Kako skrbi Avstrija za slepce? neslo, podrle mnogo hiš in pobile tisoč prebivalcev. Med ljudstvom ie i.astala vdika panika, ki jt imela žalostne posledice. Takoj je bila sklicana pariška akademija znanost i in umetnosti, čije člani izjavili, da so prikazni res pr>- Ironsides". letele z Marsa Jn Ja se nazivajn zoodaurv. Iz tlrugi mest Evrope je poročal radio, da je imel naval pošasti tam strašne posledice. Napad zoodaurov se je ponavljal t"en" In vsako noč. in prestrašeni prel>i-valci so se začeli zatekati v Pa- >v.-ta. To NEDRŽAVLJANI _ oscami pobijati zootan- ^Hlanikom re. Blizu Pariza so postavili o- in za iM.vratek gromni magnet, okrog katerega Ieto* je bilo magnetno polje na razda-! Ker tu.ii tukajsna vhula izdaja tovati v stari kraj ........Je )>ii takoj usmr-na obisk ler se mui..rej.i in.vrnit i na- povsod so začeli pobijati /:>j v t«» ile/.etu tek.ou eiu-sra leta brez zootanre. 2. maja 19t»S .. zootaurih iVH'h n°I,rilik- že ni bilo ne duha ne sluha. Pod- Prošnjo za takn dovoljenje se lahko zemna mesta so podrli. I judstvo jna,,r:ivi *«kajsn» via.io preti od- . j potovanjem v \*ew Yt.rku. t«-r tukaj-!n sua Vlada isto pošlje za i m.mikom v nili državah izdajajo setlaj potne liste za jMrtovanjt' v stari kraj i:i s,, veljavni eno Iz statističnih podatkov za leto rv/- Jp nastala velika stiska 1924. raz vidim o, da se tlele slepčev- m marca 1909 ponoči ske napr've v Avstriji v tri vrste. s0 P°^asti navalile na katedralo V prvo vrsto spadsiio učni in ^otre Dame. Pri napadu se je eden so podrli, je prilezlo na površino zemlj« prirejalo odrešeniku (irandiddie-riju velike manifestacije. In živ-jenje v Evropi je znova krenilo prn- ed ljudi strijo v Lineu, za Štajersko v ^vzaprav vsa Evropa je prihi-.__ Gradcu, za Koroško v Celovcu in -<1& "" ' z°°1taura- kii za Tirolsko v Inomostu X ijsta ?H ^ * , k°m,S,Ja akademije f Voda, v kateri, ne moreš utoniti. reje jc vzgajal išče za slepe *na Dul Ti ' ^^ ™ - naju v II. okraju; ustanovil ga je l^Z "ZT™ "^Z" I V Klein ?/ietn i sat XT zootaur pariškega ljub- šču Droit wich je tako močna sla- zavodi Nrn ljenCa- Sl0na T°neta' ° voda. da ne more nihče uto- w ''.T m je kmaUl nat° pHšla radio-brzo- niti. Kdor se koplje, lahko sedi xzgoja lepe dece v soloobvezn, javka, da je P,del daleč nekje m^' ali leži na vodi. da. še spati mor, starost: m sta tio vatel izobrazba v tev na tla. Na ta način so točno'na nje. ne da bi se moral bati. d:, posolski dobi. ^ tej dob. morajo ugotovili, da so zootauri leteli s utone. Morska voda vsebuje tam obiskovati gojenci polge praktič- hitrostjo 33.000 km na uro in da toliko soli. da se useda v kristalih te ljubi I red kratkim smo poročali o nega dela v delavnicah tudi obrt- potrebujejo od Marsa do zemlje po vsem telesu in tla se Hkoi m, i tvoje grozovitem umoru prost,tutke no ndljevalno šolo. P ovseli zavo- samo 10 tednov. Komkirja. ki Je suši. ko stopiš iz vode An-leU. jnbi ra-J ^1 e ^robel v neki javni hiši v dih se goji glasba pridno in te-'v Parizu razrezala mrtvega zco- zdravniki priporočajo te kopoiji _____T___ I !l>9ilni1 / ■ r. t .1 __lTj I -— ____' * nobene zanimivosti na sebi. Pa-bom jaz; tvoj ust varit el j povedal, meti si pri njej zaman iskal. Nje- kako se tli je obnašati v enem ali na zunanjost je bila čisto navadna, drugemu slučaju. Tudi ne dopusti, oči je imela prfpauove. brado ma_ tla bi hodila prepogosto v tvojo terino, oči m: Pje, figuro srednje- hišo. kajti moški tašč ravno ne o_ vrstno. Na glasovir je znala igrati božava jo. Jaz ljubim svojo tako samo brez not, pomagala je materi n^ulot da s-e niNi dovo-lid včasih v kuhinji, nikdar ni bila brez kor- šalo. da sem ji prazenih zsmaškov KOti'y ni mamini postnih jedi in nastrgal v kavo, kar gotovo ni na-Ijubila je, bolj ko vse dnigo na prav,^Ho posebno okusne pijače! Te_ nve;tu> krepke, velike moške ter be takrat niti na svetu še ni bilo. im>» "Roland'*. 7 .Glavno je — misli vedno ni svo_ 1 Gospo.1 Nazarjev. mož srednje jega očeta in v vsakem slučaju velikosti ima veder, brezobnazen sa vprašaj za svet. Potem hčer- obraz. Vedno diši po milu in kar-ka mojav zapomni si: Evropejska"pom", nato ji je porezal prsi. bolu. si domiŠljuje. da je nevaren civilizacija se protivi starim na-'naposled pa še prereza 1 trebuh Don Juan, govori glasno in pljuje zorom : Čim več otrok, tem bolje! pri tem. Vzgojila gn je guvem-atn- Ravno včeraj sem čital zopet o ta, ki pa ni žela mnogo časti ž t^in v nekem časopisju, o nekem njim. Gizdalin je. na starise gleda Malthuzu. Toda... čuj, nekdo se 14od zgoraj navdol" in vsaki de- je pripeljal, glej. glej. kak kava-kliei pravi: <(Kako ste vi vendar lir je tvoj gospod ženin. Idi, dete n livni. vi morate več literature moje in pozdravi ga. jaz sc medtem oit.ati!" Zmljubljenl je predvsjem oblečeni." v samega sebe. v svojo pisavo im N izarjev se je pripeljal v ekvi-v svoje škripajoče škom.je. Mo- pazi. Dostajnstve.no se je priklonil mentano pi.jen-sko. Takoj po umoru se je name. raval končati tudi sam. V hudem živčnem napadu pa mu je nož nekam odletel in se zadrsal pod di-kvan. tako da ni mogel priti pravočasno do njega. Zakaj pa si se dtanes okrasila 7. volneno obleiko? Batistroa bi bi- Dovolite, da vas poljubim?" Gofipod Nazarjev je vstal in je J"* tudi dovolj dobra! V glavi se poijubil nežma ustma svoje neveste, mi vrti! Za to se imam tvojemu Nato je nadaljeval še bolj nepri-pospodu papanu zali vala ti. Dovo-'siljeno: "Kje pa so vaši? Rr-d bi il si je šalo. Ponudil mi je kožar-j jih videl ki priznati moram, da ek rekoč: 'Pi'j\ Mislila sem. da je ^em malo hud nanje. So me nam-no in izpila s»em: toda v kožar-j reč pošteno potegnili za nos! Vaš n je bil kas in oflje od vloženih^oče mi je dejal, da je dvoKni srvet-fov. Še danes mi je slajbo od(rrik. izkaealo pa se je. dal je samo ! Sicer se pa jatko čudim, da titularni svetnik. Hm! Kaiko je to J nisi prarv mč plftkaia. Iijud-jo misliti, da si kar vese_ zapustil Eadi poskuse nega podkupovanja obsojena italijanska duhovniki. mogoče? Dalje mi je obljubrl poldragi tisoč rubljev dote. vaša ma_ domačo haio in da^mica pa mi je včeraj ptfvedala, da kaplana vsakega na 18 mesecev zato poročni Saj mem. ta- rimwwi več pričakovati kakor ti-' zapora. Pred sodnijo v Raveni sta bila klicana župnik Modanesi in kaplan Randi, obtožena sta. da sta skušala s ponujanjem denarja pripraviti nekeara javnega funik-cijonarja do tega. da bi jim pre-skrbel najem nekega beneficij-skega posestva. Funkcijonar jt-vse opetovane ponudbe zavrnil m cfuhj:isnila pišite na: FRANK SAKSER STATE BANK New York. N. Y. Prav vsakdo— kdo* kaj life; kd« kaj »onnjft; kdor kaj kopu}«: kdor kaj prodaja; prav ▼aakdo priraaTa, da imaj« fvda-rl t WMk — mali oglasi V lp GI a i iKliiftn ineljito. i Učiliščv« se vzdržujejo potom ustanov, s podporo posameznih deželnih vlad ali pa tudi po društvih za slepe. Na zavodih je nameščeno le strokovno naobraženo uči-.eljstvo, ki nosi naslov profesor \ Predno more biti kdo nameščen na zavodu ?}; slepe, se more vežbati praktično dve leti in nato potožiti strokovni izpit iz slepstv-a. i V drugo vrsto spadajo zavodi za odrasle slepe, ki niso le popolnoma ločeni od onih za slepo deco, ampak večinoma tudi po spolu, zajvedajoč se neljubih posledic, ki se lahko pripete v nasprotnem slu-' ju. Takih z, [vodov je v republiki 14. Od teh jih je S na Dunaju, 3 ^o v Gradcu, pa 1 pa je v Lincu.' Celovcu in Salcburgu. Namen tem zavodom je. tla sprejemajo pod svojo streho šoli odrasle slepee, v oskrbo in zaposlenost. i Zavodom načelujejo slepčevski pedagogi ali druge strokovno na-obražene osebe, ki jih donašajo za vodo ve delavnice, kjer poprav-' Ijajo in izdelujejo slepci vsako.1 vrstne predmete iz pletarstva,' Šeehajrstva, kartonaže, vr varstva itd. Morebiten primanjkljaj kri-' jejo posamezna društva za slc-pe, pa tudi deželne vlade. Tretjo vrsto slepčevskih na_" prav tvorijo razna društva, ki jih je v vseh avstrijskih deželah 20.! S-amo n« Dunaju jDi je 14. Naj-1 starejše je društvo za oskrbovanje in zaposlenost odraslih slepcev/ ustanovljeno že leta 1826. ! Namen ^veeme teh društev je podpiranje slepih članov v bolezni,' starosti in onemoglosti ter vzdi-že.' . i vanje zavodovT za odrasle slepe iz vnskih prispevkov, ustanov in' volil. Osrednje društvo za avstrijsko slepstvo izda.jie že 11. lefco strokovni časopis "Zeitsehrift fuer das oesterr. Blindenwesen". Ure-' juje ga slepčevski pedagog Karel' Buerklen, ravnotelj zavoda za sle-' pe v Purkersdorfu. On je tudi kon-' zulent za slepstvo v nan črnem mrni J strst\n. Omenimo naj še društvo; osrednje knjižnice z>3 slepe v Avstriji, ki šteje več tisoč knjig v točko pisu. Knjige obsegajo vse panoge znanosti, umetnosti in vede. Slepci si jih lahko izposojajo. Pogosto je treba človeku več poguma za to, da izpremeni svoje mnenje, kot za to, da mu osta--n*e zvest. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani........................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga....................... .90 Sanjska knjiga, srednja.......................... .35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod......................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost..................................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ....................................... 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ..................................__ Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918.......................... 1.25 jtobinson, povest -................................65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman....... ..... .80 Rinaldo RinalHitij ___________________ 50 Sveta Genovefa---------------------------.50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .25 Čarovnica starega gradu_______________________ .25 Hitri računar ali Praktični računar.............. .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5._ Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbini Ameriki Trdo v platno vezano ..................3.— Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi-------------------------- .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 CK naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)' t __ Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Stovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : : Hew York, N. T. S; i 6tXS MAKOM, S. ATO. T§£4. Težaven položaj indijske žene. Da se vzhod probuja, je zna-[ Socijalna beda indijske žene se (Nadaljevanje.) — Prisiljen, kajti drugače bi bil poklican na odgovor. To je bil ie pesi k \ oči pravovernih. Te oprostitve so dokazale, da še vedno Ijuoi aežeio, Iz katere prihaja. Ali je taka ljubezen dovoljena resničnemu članu nesmrtne hiše proroka Ali .sem jaz kedaj hrepenela po sicdi^anski obali, s katere si me od vedel in ali sem kedaj zahtevala od tebe ziUjenje le enega Šicilijana v vseh teh letih, ki sem jih pre-ziveia v t\oj; službi? Tako hrepenje nima nobenega mesta v sreu eio-*tka. ki je resnično iztrgal iz njega krvo vero. In sedaj, to potovanje preko morja, z zajeto ladjo, ki je tvoja last! On ogroža življenje dvestotih pravovernih. V kak namen.' Da gleda še enkrat na pogansko zemljo, ki ga je rodila. Tako je rekel Biskain. In kaj, če se potopi na morju .' — — Pot-mu boš vsaj zadovoljna, ti vir zlobe. — Le zmerjaj me, o solnce. ki me ogreva. AH nisem tvoja, da me zmerjaš kot se ti poljubi? Le tresi sol na srce, katero si ranil Nikdar ne bom mrmrala ah se ustavljala. Poslušaj pa moje besede. Če pa besede nič ne veljajo pri tebi, potem upoštevaj dejanja, o katerih nisi še slišal. Upoštevaj jih, tudi če me daš nato bičati radi moje drznost i. -- liaba, tvoj jezik je kot klenkanje zvonu, kojega vrv nateza hudič sam. Kaj hočeš še povedati? — Ničesar drugega, ker se norčuješ iz mene. — IIvala Alahu, — je rekel. — Pojdi, ura molitve je prišla. Pričel pa je. staviti Alaha prezgodaj. Povsem na ženski način je komaj pričela. — Tukaj je tvoj sin, o oče Marzaka. — Kes je, o mati Marzaka. — In sin moža mora biti družabnik njegove duše. Kljub temu pa daješ prednosti temu inozemskemu pritepeneu. Včerajšni N\i-zarenec zavzema v tvojem srcu mesto, katero bi moral zavzemati Marža k. — Ali bi mogel Marazk izpolniti to mesto? — je vprašal. — Ali bi m-vgel ta golobradec voditi može kot jih vodi Sakr-el-Bar, vihteti scimitar nad sovražniki Islama ter večati slavo proroka po zemlji kot jo veča Sakr-el-Bar? — «Je dela to Sakr-el-Bar, dela le vsled tvoje naklonjenosti, o gospod. Isto bi lahko storil tudi Marzak, čeprav je inlad. Sakr-el-Bar je leto. kar si ti napravil iz njega, — in nič več. — Zopet se motiš, ii mati zmot. Sakr-el-Bar je to, kar ga je napravil Alah. On je to. kar hoče Alah. Postal bo to, kar bo hotel Alah. Ali se še nisi naučila ,da je privezal Alah usodo krog vratu vsa nega človeka l Zaton sobica je končal prepir, katerega je vodila Fenzile s pristno žen,ko ustrajnostjo. Asad je pospešil svoje korake v smeri proti dvorišču. /:lati blesk na večernem nebu je izginil tako hitro kot se je pojavil in noč je padla na zemljo tako naglo kot pade zasior nad pozorišče. Temne postave sužnjev so se zganile, ko je stopil na dvorišče. Fenzile mu je sledila ter izginila pod neki obclk v trenutku, ko se je Oglasil V dalja^ tozni in zategnjeni glas muezima: — Le Ilehe, II Alah: Mohamed rasni Alah! En suženj jc pogrnil preprogo in drugi je držal v rokah veliko srebrno posodo, v katero je nalil tretji vode. Ko se je paša umil, je obrnil svoje lice proti Meki ter pričal o Alahu, lci je usmiljen, kralj dneva sodbe. Ko je opravil svojo pobožnost, je vstal in v istem trenutku je bilo čuti korake ter oster poziv. Turški janičarji, ki so predstavljali telesno stražo paše ter bili skoro nevidni v svojih črnih oblekah, so ustavili vsakega, ki se je približal. Asad je obstal na stopnjicah, da vidi, kdo je prišel ob tako pozni uri. Ducat nubijskih sužnjev ;e prikorakalo na dvorišče in za njimi je prišel Tsamani, Asa do v vezir. Za njim pa je prišla nadaljna postava, oblečena v oklep. — Mir in blagoslov proroka tebi, o močni Asad, — se je glasil pozdrav vezirja. — Mir tebi, Tsamani, — se je glasil odgovor. — Ali prinašaš novice? — Velike in slavne novice, vzvišeni. Sakr-el-Bar se je vrnil. -- Hvala Njemu! — je vzkliknil paša z dvignjenima rokama. slu nj.m se jei glasil šum korakov in neka senca je stopila iz teme. Obrnil se je. Lepo raščen mladič, s turbanom na glavi ter kafta-nom, positim z zlatom, se mu je priklonil z vrha stopnjlc. Nato je prišel navzdol in v iuči svetilk se je prikazalo izvanredno belopolto licc, — je bilo žensko in golo. Asad se je kislo zasmejal v svojo belo brado, kajti vedel je, da je poslala mladiča njegova vedno čuječa mati, da izve, kdo je prišel in kakšne no\icc je prinesel. — Ali si čul, Marzaka, — je rekel. — Sakr-el-Bar se je vrnil. -- l'pam, da zmagovito, — je rekel Kleeko neodkritosrčnor. — zmagovit kot je bil kedaj, — je odvrnil Tsamani. _Prijadral je danes zvečer v pristanišče, s svojimi korzarji in dvema frakovskima ladjama, predstavljati "le manjši del njegovega plena. --- Alah je velik, — se je oglasil paša ter s tem odgovoril za-vratnim mislim svoje sicilijanske žene. — Dolžnost ga je zadržala na krovu, o gospod, — je rekel ve-zer. — Poslal pa je semkaj svojega poročnika Otmanija, da obrazloži cclo povest. — Trikrat dobrodošel, Otman, — je pozdravil paša Otmanija, Nato je sedel na preprogo ter pomignil Marzaku, naj prisede. — In sedaj prični s povestjo. Otman je pričel pripovedovati, kako so potovali v daljno Anglijo z ladjo, katero je zajel Sakr-el-Bar, preko morskih širin, katerih ni prejadral še noben korzar in kako so se na povratku spopadli z lloiandcem ,ki je bil močnejši ter imel številnejšo posadko; kako je Sak-el-Bar kljub temu izvojeval zmago, izključno le -s pomočjo Ala-ha in kako mu je bila zadana rana, ki bi ubila vsakega drugega, do-e-im je bil on na čudovit način ohranjen za večjo slavo Islama. Ko-neČna je Otman opisal plen ter rekel ,da bo naslednjega dne položen pred noge Asada. /Dalja vrikod-njiA.) ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATO& Prevzamem vsako v t« stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 369 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, K. Y. Telephone: Evergreen 6506 na stvar. Ni še dolgo od tega, ko so strašili pisatelji evropski za-pad z rmeno nevarnostjo. Dane« plaši na desetine državnikov, časnikarjev in politikov Azije vzhod pred belo opašnostjo. Vsem na čelu razvija io propagando Japon ska, ki si prizadeva, da združi o-koli sebe vse azijske države. Pn kakor m1 v Evropi posamezne države medsebojno sovražijo in. nasprotujejo, tako se to dogaja tudi v Aziji. Vseeno pa je resnica, da se vzhod upira zapadu. V ne-nekaterih krajih je to upiranje še čisto neopredeljeno, v drugih ima že čisto določen političen program. Toda vzhod se ne bimi samo v poLitienem in kulturnem oziru, temveč tudi v socijalnem. In to soeijalno gibanje je zagrabilo danes tudi ženo na vzhodu, ki je bila stoletja * dolgo nedostopna vsakemu socijalnemu čustvova-aju.v Položaj žene na vzhodu je bil gotovo popolnoma enak suženjstvu. To velja zlasti za Indijo. V Indijski rodbini je mož absoluten gospodar svoje rodbine. Indij-ska javnost ne vidi v ženi človeškega bitja, temveč neko nižje bitje. Indijski sodnik ne kliče na odgo-vornost moža, ki ubije svojo ženo. — Kastovstvo, ki je v Indiji absoluten gospodar, povzroča liadalj-no trpljenje žene. V Radžuputa-nu, najbolj civiliziranem kraju Indije, je kastovstvo tako močno, da se deklica iz nižje kaste v nobenem slučaju ne more poročiti z možem, tudi samo za spoznan,;^ višje kaste. Pa tudi poroko z možem iste kaste je draga stvar. Na drugi strani pa se smatra za sramoto, če se dekle ne poroči. Dekleta se v Indiji običajno porois. ki živi v neposredni bližini mesta Bombay, se je ohranila ta barbarska šega. Znana stvar je, da se indijske vdove do smrti moža vsled pritiska sorodnikov same ubijajo. Nekateri pisatelji so mislili, da izhaja ta običaj iz časov Vede. To mnenje pa je zmotno, ker se na nekem mestu v Vedah govori, da se sme pod gotovimi pogoji vdova zopet poroči. Na vsak način pa je to zelo star običaj, ki ga je opazil že Aleksander Veliki. vidi tudi iz tega, ker se v nekaterih krajih z ženami naravnost trguje. Obstoje celo čisto določne cene. Tako velja devojka na jugu od 70 do 100 rup.ij. Devojke se ku pujejo za harem ali za javne hiše. Deklico, 8 do 9 let staro, srna traijo za srečno, če jo kupi sta. rec od 50'do 60 let. Nikjer na svetu ni menda prostitucija tako razširjena kot v Indiji. Vendar pa indijske prostitucije ni popolnoma vzporejati z evropsko, ker se žena ne smatra za polnopravno bitje in se prodaja kot stvar. Indijska mesta so prenapolnjena z javnimi hišami. Ena šestina teh deklet ni stara niti deset let. Vsi ti žalostni pojavi pa so posledica nevrjetnega konser-vatizma Indijcev, vsled katerega se deklice nikabrazbo žene in odpravo roparskega oddajanja nedoletnih .deklet ■itareem. Končno hoče doseči tudi boljši položaj žene v haremu. Skromne so še zahteve indijskih len, toda začetek je storjen in to i omeni veliko. E3 Kretanje parni kov - Shipping News ESI Kako se zopet utrdijo vil'lce in noži v ročajih. Stolči dva dela kolofonije in en del krede in vse to dobro zmešaj. Ročaje potem napolni s to zmesjo. reziJa pa kolikor mogočt? urg: I.afayette, Havre; Mount Cla> Hamburg: Muenchen, Bremen; Voler dam. Boulogne; Conte Verde, Genoa 30. septembra: Resolute, Hamburg, 1. oktobra: Paris. Havre; Mauretania, Cherbourg Potujte "FRENCH L,IINE" potom. EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PRfiKO BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB PARIS FRANCE 20. avg.; 10, sept.; 1. okt. 18. okt. 27. sent. 18. okt. 7. okt. SUFFREN..................12. avg.; LAFAYETTE...............16. avg. LA SAVOIE ..............3. sept.; o t . 1-7 . « ROCHAMBEAU ............6. sept.; 27. avg.; 17. sept.; 8. okt. CHiCAGO ..................24. sept. ' Na naših posebnih vlakih so tolmači, ki govore angleško in slovensko in ki bo Fr. Ma-chek in Fr. Podmilšek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In IT Jakobich; Reading, J.Pezdirc; Steelton, A. Hren; Turtle Creek In okolico, Fr.' Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; Illinois: Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville^ Joseph Pershe; Joliet, Frank Bamblch J White Valley, Jurij Prelvch ; WlllockJ f. Zaletel in John Kren; La Salle. jJ j peterneL Spelich; Mascoutah, Frank August in;' yf^gi Virginia: N'orth Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ogrin; Springfield, Matija Barborich; Waukegan. Frank PetkovSek. g-wwaaa. Franklin In okolico, Anton Beljak. In J. D. Kltaniller. Fr. Vodofdvna. Michigan. Detroit, Ant Janezich Judnich. Chiaholm. Frank Goole; Ely, Jon. J. Pttabel; Eveletb, Louis Goniš; GU- Coketon, Frank Koctan. Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik In Jos. Koren; Racine in okolico. Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. Washington i Black Diamond, G. J. Porenta. Bock Springs, Louis Tanchar. Poleg gorinavedenlh so pooblaščeni pobirati naročnino tuli vat tajniki J. 8. K. J. Kaka se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* K DOB ja namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da H natančno poučen o potnih listih, prt« Ijagl In drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih aamow* dati vsled nade dolgoletno iskušnjaj Vam bodo gotovo v korist; tudi pri* poročamo vedno le prvovrstne par nlke, ki imajo kabine tudi v UL ra» rodu. ■ - Glasom nove naselnlžke postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 1924, eamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, D.C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce ls ga kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika svojca iz starega kraja, naj nam piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije pripuščenih v prihodnjih treh od 1. julija 1924 naprej vsako po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste sa ge; tudi preko Trsta zamoi slovanl sedaj potovati. Frank Sakser Stal 83 Oortlandt St, /