GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE -C ELJE






T7
JLiLot. vsako leto, tako tudi letos, je ostala navada, da se leto enkrat zaključi. Leto je časovno obdobje, ki ga lahko razdelimo vsaj po industrijski plati, na uspešno ali manj uspešno, povsem neuspešnega pa sploh ne poznamo. Uspešno prestaino leto je relativna postavka in lahko zajema tako plan, izvoz, rekonstrukcije, (seveda uspele), novosti v procesu, denar (dosti denarja), malo proizvodnih »spodrsljajev, velik delovni elan, življenjske radosti itd. kot tudi vse težave, da se do tega ugodja pride (tudi to je »uspeh). Če vse navedeno prebijemo brez nepotrebnih godrnjanj in jeze, je preslano leto bilo uspešno, sicer pa ne. Zaradi manjšega vpliva na lastno »presojo pustimo, da »vsak član kolektiva zase presodi kako je prebil leto 1962 in na podlagi tega sklepa dalje.
Poslovno, civilno in delovno leto je pri kraju,, kdor ga želi pozabiti, naj ga zalije in vtopi v dobri »kapljici s trdnim »prepričanjem, da 'bo leto 1963 drugače oz. takole:
Lansko »leto je »bilo dobro, letos je boljše, boljše pa bi bilo če bi bilo zopet dobro.
CELOTNEMU j KOLEKTIVU ŽELIMO 1
srečno i
Se še spominjate
29. november 1943, vojna vihra po vsej naši domovini, teror, okupator in zima. Naše ljudstvo brani svojo domovino, svoja ognjišča, svojih otrok in svoja življenja.
Ob bregovih Plive, v malem mestecu Jajcu se v teh težkih dneh odigravajo ,za celo našo potlačeno, domovino zelo pomembni dogodki — vrši se zasedanje takrat najvišjega foruma, AVNOJ. Na tem, za nas vse pomembnem sestanku, se je rodila pred 19 leti naša republika, rodila se je nova
Jugoslavija in njen vodja je postal soglasno izvoljen in takrat imenovan maršal Tito.
Tako mlada, a vendar trdna je kljubovala vsem naporom okupatorjev, da jo strejo in uničijo ter naše ponosno ljudstvo zasužnjijo. Vzdržala je s pomočjo svojih sinov in hčera, izgnala teroriste im onemogočila sovražnika, izšla iz vojne kot zmagovalec, se vrgla na izgraditev porušenih domov in tovarn. Začela se je sistematična graditev novih in novih objektov. Bliskovit
vzpon, razcvet na vseh področjih, afirmacija v mednarodnih odnosih, porast življenjskega standarda tistih, ki so se borili za njeno uresničitev, vse to je 19 let stara republika prestala z odličnim uspehom.
Utrjena z novo ustavo, podprta od 19 milijonov ponosnih ljudi, ki so jo ustvarili in vodena od našega maršala Tita, pogumno koraka v bodočnost in je ni sile, ki bi jo zaustavila na tej poti, poti miru in koeksistence med narodi.
29. november je dan, ki je dostojen, da smo ga najprisrčneje in v miru proslavili z namenom, da ga počastimo in oouvamo tisto kar nam je lastno in drago.	-ur
O čem so sklepali in razpravljali naši upravni organi
Prerivanja ravno ni, ampak .. .
Pri vseh teh razgovorih, ki se vodijo v našem podjetju okoli proizvodnje grafitnih loncev ugotavljamo, da smo že izgubili precej dragocenega časa. Na račun odkupa licence za izdelavo grafitnih loncev so pa že napravljene pogodbe za nakup strojev, ki so nam potrebni za to proizvodnjo. Ker se v tej pogodbi gre samo za gotova popravke, je UO zavzel sklep, da je najbolje, da glede teh popravkov odpotujeta v Vzhodno Nemčijo tov. direktor in tov. Zvone Ivnik. Smatra se, da z osebnim stikom s tvrdko Limex najlažje in najhitreje rešimo ta problem.
Upravni odbor je tudi sklepal o štipendijah in je tako zavzel sklep, da naše podjetje štipendira tov. Jožeta Sušnika, ki obiskuje 3. letnik fakultete za kemijo. Štipendija je bila odobrena v višini 12.000 din. Tov. Mihaeli Ježovnik se naj tudi poviša štipendija na 12.000 din. Upravni odbor smatra, da je podelitev štipendije nujna, saj si bomo tako zasigurali tehnični kader ki je našemu podjetju neobbodno potreben.
Ker je bila seja upravnega odbora ravno v tednu varnosti, je s tem v zvezi tov. predsednik poudaril važnost varnosti v podjetju. Predlagano je bilo, da bi se naj v tednu varnosti vršila predavanja po posameznih oddelkih, ki naj bi se nanašala na varnost in higieno pri delu, kajti urejene razmere — zaščita delavca pri delu vsekakor pozitivno vpliva na samo proizvodnjo.
HTV komisija, ki stalno dela v podjetju, je imela že sestavljen predlog dela v tednu varnosti in je bil tudi predlagani plan dela HTV komisije soglasno sprejet s pripombo, naj se dosledno izvaja.
Delavski svet podjetja je imel dne 11. 12. 1962 svojo redno zasedanje in
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ko govorimo o napredku podjetja nam je jasno, da je naloga upravnih organov in njih delo zelo pestro in odgovorno. Na 'sejah so potrebne temeljite razprave in končni sklepi koristijo samo napredku kolektiva. Koit običajno, prinašamo v tej številki nekaj važnih sklepov naših upravnih organov.
Dne 3. 12. 1962 je bila seja UO podjetja, na kateri je razpravljal o zelo življenjskem vprašanju našega podjetja, t. j. o perspektivi proizvodnje grafitnih loncev in s tem v zvezi o nakupu licence od vzhodno nemške tvrdke Limex.
Naše podjetje je že z navedeno tvrdko sklenilo pogodbo o prodaji licence za izdelovanje grafitnih loncev. Da pa bi bila pogodba pravnomočna smo isto dali v pretres sekretarju za industrijo v Beogradu. Ta organ je ne-
katere točke naše pogodbe smatral za pomanjkljive in predlagal gotove popravke. Da bi bila pogodba popolnejše so predlagali, da se spremene nekatera določila v pogodbi in sicer:
a)	s pogodbo si moramo zagotoviti izvoz koli čine grafitnih loncev;
b)	v pogodbi naj bi nam bila zajamčena možnost korporativne prodaje licence drugim podjetjem v državi in dati možnost da s tehnično dokumentacijo pomagamo v proizvodnji tega artikla drugim podjetjem v Jugoslaviji;
c)	prodajalec licence nam mora zagotoviti kvaliteto izdelkov, ki bodo izdelani pri nas.
Poleg teh navedenih točk, ki jih je potrebno popraviti v pogodbi, je potrebno izvršiti tudi nekatere popravke, t. j. pri sami formulaciji pravnih postopkov.
O CEM so sklepali in razpravljali naši upravni organi
(Nadaljevanje z 2. strani)
vam bi posredovali najvažnejše sklepe. Na zasedanju DS je HTV komisija dala poročilo o delu v tednu varnosti in dala predlog, ki naj ga ga DS sprejel, kajti s tem bi se HTV služba vsekakor še izboljšala. Predlog HTV komisij je bil soglasno sprejet in sicer v naslednjih točkah:
1.	V strugami in sploh v podjetju imajo delavci navado, da se preobiu-jejo v druge čevlje, ki pa so popolnoma neprimerni, zaradi česar se je zgodilo že več nezgod. Predlaga se, da se prepove nošenje neprimerne obutve.
2.	V več primerih so delovna mesta založena, nečista, polita z vodo in smatra HTV komisija, da mojstri in šefi EE polagajo na to premalo pozornosti. Za odstranitev teh napak je potrebno vsakodnevno čiščenje.
3.	Kolikor nam je znano je delavska univerza v Zalou organizirala tečaj oz. seminarje HTV službe. Sličen tečaj naj bi se organiziral za vse vodje oddelkov in mojstre.
4.	Potrebno je tudi, da se organizira tečaj za prvo pomoč v oddelkih, katerega naj bi se udeležili iz posameznih oddelkov vsaj pio dve oisebi. Ta tečaj bi bila pripravljena voditi zdravnica naše zdravstvene postaje.
5.	Ogrevanje v zimskem času po oddelkih ni primerno iin je potrebno pospešiti vsa dela v zvezi ogrevanja prostorov, ker je v nasprotnem pričakovati zvišanje boleznin.
6 Predlaga se tudi, da se za nezgode, katerih vzrok je bil neupoštevanje varnostnih predpi'90iv	celo malo-
marno,st disciplinsko kaznuje delavec sam, ali pa nadrejeni, ki je za to odgovoren. To velja predvsem za poškodbe pri delu.
Ti sklepi naj bi se z vso strogostjo izvajali, kar bo v korist celotnemu kolektivu.
Na predlog komisije za razhodova-nje in odpis osnovnih sredstev je DS osvojil njihov predlog, tako da se bo izvršil odpis nadglazume peči pod inv. štev. 744 v osnovni vrednosti 7,502.625 a je sedaj neuporabna. Peč smo prej uporabljali za nadglazumo žganje, je pa popolnoma dotrajala. Samo popravilo peči bi bilo vezano z ogromnimi stroški, sama peč pa je tiudi zastarela in ne služi svojemu namenu. Peč naj bi se podrla, opeka porabila v ostalih zidarskih delih, obstoječo zgradbo pa bi se naj uporabilo v drage namene.
Odpiše se naj 'tudi železna peč inv. štev. 429 osnovna vrednost 10.232. Peč ,je dotrajana in so stroški popravila preveliki.
Pod točko 5 dnevnega reda je bilo DS predložena potreba po nakupu osnovnih sredstev in sicer:
1.	Nabava že rabljenih osnovnih sredstev od podjetja »Boris Kidrič«, Titov Veles in to:
a)	pipci za vlivanje nab. vred.
,b) naprave za vlivanje nab. vred. c) stoiovi za vlivanje nab. vred.
177.170 sedanja vred. 90.925 1,894.221 sedanja vred. 1,342.080
2.134.073	sedanja vred. 1,175.909______
Skuipno
4.134.073	sedanja vred. 2,612.914
Omenjena osnovna sredstva se sestavljajo iz manesman cevi, bakrenih cevi, ventilov, kand. loncev. in pip za vlivanje. Te cevi in ostale dele borno uporabili za parno napeljavo in ogre-
vanje obratnih naprav, tako bomo izboljšali delovne pogoje po obratih, na drugi strani pa uporabili za sušenje izdelkov in s tem odpravili primitiven in neeokonomičen način ogrevanja. Izdelava sistema za vlivanje in odtok livne gmote pa bi omogočila večjo storilnost ter lažje delo v tovarni.
2.	1 komad »Beta« tehtnica za 20 kilogramov, materialna vrednost 77.500. Imenovana tehtnica je namenjena modelar,ni, kjer jo nujno potrebujejo za tehtanje alardit smole, ki se rabi za izdelovanje modelov. Ker pa je potrebno t-u točno tehtanje 'se ta tehtnica mora vsekakor nabaviti..
(Nadaljevanje na 4. strani)
Še nekaj tisoč pa še nekaj . ..
o Cem so sklepali in razpravljali naši upravni organi
(Nadaljevanje s 3. strani)
3.	1 tehnični trak elevator za polnjenje bobnov 250.000 din. V oddelku .gmote polnijo bobne ročno, kar pa je zelo naporno in nevarno za delavce. Na drugi strani ipa z dosedanjim polnjenjem bobnov izgubimo mnogo časa zaradi česar bobni zmeljejo manj gmote, kot pa bi jo v primeru, če bi polnjenje mehanizirali. Zato bi bilo nujno, da se omenjeni trak nabavi in s tem izboljša delovna storilnost.
4.	28 stolov z naslonom al. 600 — 44.800 din. Stoli so potrebni za proizvodnjo oddelka slikame. Stoli, ki jih sedaj uporabljajo so neprimerni, ker
nimajo naslona a večji del so tudi dotrajani. Na drugi strani pa tudi sama sprememba načina dekoriiranja v obnovljeni slikami zahteva, da imajo delavci primerne stole.
5.	24 delovnih miz za slikanje po 6000 din — 144.000 din. Z dobavo nove dekome peči se bo proizvodnja povečala za okoli 1500 ikg. Za to proizvodnjo je potrebno način dekorira-nja mehanizirati. To bomo dosegli s tem, da bomo uredili tekoči trak in ob njem namestili primerne mize in se seveda iste morajo nabaviti.
6.	1 peč za ogrevanje laboratorija. Dosedanje peči, ki so vgrajene v prostorih laboratorija nimajo zadostno ogrevno površino. Dosedaij je bila pod laboratorijem nadglazuma peč, ki je s svojo toploto vplivala na ogrevanje, ker pa ta ne bo več postojala je nujno, da se ta peč nabavi. DS je bil
mnenja, da je nabava teh osnovnih sredstev nujna potreba in soglasno odobril predlagani predlog.
Med ostalimi predlogi je bil DS dostavljen predlog za nakup stanovanj v stolpnici v Žalcu v vrednosti 9,000.000 din. Nakup stanovanj je ugoden, na drugi strani pa je nujna potreba, da po naših finančnih možnostih rešujemo tudi stanovanjske probleme.
DS je na svoji seji zavzel sklep, da naše podjetje pristopi k novo ustanovljenemu poslovnemu združenju podjetij kovinsko predelovalne industrije in InekoVin ter premogovnikov v Ljubljani.
Naloge združenja pa so zlasti:
a)	Izvoz vseh izdelkov in polizdelkov, ki jih proizvajajo člani in organizacija prodaje na tujih tržiščih.
b)	Uvoz ali nabava osnovnih surovin, reprodukcijskega, pomožnega in sličnega materiala, opreme, strojev in orodja in vseh potrebščin, ki jih uporabljajo člani združenja za izpolnitev svojih proizvodnih nalog.
c)	Organizacija skupne službe za proučevanje tržišč.
č) Predlaganje pristojnim organom sprememb ali dopolnitev veljavnih predpisov s področja zunanje trgovinske dejavnosti članov.
Poleg navedenih nalog lahko prenesejo člani na Združenje in ga v okviru njegovega zunanjetrgovinskega poslovanja pooblasti s posebnim sklepom UO še za opravljanje naslednjih nalog:
a)	Ustanavljanje in organiziranje skupnih skladišč, pomožnih naprav in podobno.
b)	Skupno opravljanje organizacijskih in drugih podobnih poslov, skupno uporabo vzorcev 'in modelov ter skupno nastopanje na sejmih, razstavah in podobno.
c)	Skrb za morebiten nakup in uporabo licenc in patentov.
č) Posredovanje članom najnovejše tehnologije s področja njihovih dejavnosti, ter dajanja smeri in predlogov za uvedbo modernejših tehnoloških procesov na tem področju izvoza.
d)	Spremljanje kadrovske situacije in priporočanje ukrepov za dvig kadrov, skrb za skupno izobraževanje strokovnih kadrov ter organizacija in vodenje specializiranih tečajev, seminarjev in predavanj.
e)	Po potrebi is e lahko včlani v druga širša združenja.
Včlanjen j e v to združenje je prostovoljno. Združenje še vzdržuje s prispevki od dejansko opravljenih storitev.
Za predstavnika našega podjetja v tem združenju je DS sklenil, da se pooblasti tov. direktorja Franja Tilinger-ja. za namestnika pa tov. Marijo Gote, šefa komerciale.
Ob koncu razprave je DS potrdil tudi novo pogodbo o zdravstveni preventivni službi. Potrditev je bila samo formalnega značaja, ker je bila pogodba že v veljavi, samo ni bila sklenjena z zdravstvenim zavodom v Žalcu.
Odobrena je bila tudi ekskurzija delavcev strugarne v sorodno tovarno Zaprešič, tako da si bodo delavci lahko ogledali avtomate za izdelavo krožnikov, katere nameravamo dobiti tudi pri nas.
Odobrena je bila tudi nagrada tov. Jožetu Jelerčiou za opravljeno delo tolmača. Tov. Jožetu Dvojmoču naj se izplača 40.000 din kot nagrada za njegovo požrtvovalno delo v tovarni z željo, da bi svoj zasluženi pokoj dolgo let užival.
Sindikalni organizaciji se je odobrila vsota 124.941 din iz sklada skupne porabe, t. j .iz računa v katerega se stekajo kazni. Ta denar naj bi sindikalna organizacija porabila za dajanje pomoči socialno šibkim.
Po krajši razpravi o še nekaterih prošnjah in pritožbah so dodelili za novoletno jelko otroškemu vrtcu 30.000 din in društvu prijateljev mladine tudi 30.000 din.
V zvezi zasedanj DS naj omenim, da nii prav, da se nekateri člani, ki so izvoljeni, ne udeležujejo sej. Temu vprašanju bodo morali posvečati več pozornosti volivci tistih EE, v katerih so bili izvoljeni v CDS. Sej naj se redno udeležujejo in zastopajo stališče EE v katerih so bili izvoljeni.
Šuler D.
Vedno pripravljeni
KAJ NAS SILI K IZVOZU ?
Že v eni izmed prejšnjih številk sem napisala nekaj besed o iizvozu, o njegovem pomenu lin nujnosti. Vendar se mii kljub temu zdi potrebno o tem spregovoriti še nekoliko besed, posebno sedaj, ko delamo celoletni obračun poslovanja. Mislim, da ni več nobenega člana našega kolektiva, ki ne bi vedel za to, da smo posebno v tem zadnjem letu v podjetju začeli govoriti neprimerno več kot kdaj prej o izvozu. Izvoz —■ o njem je bilo razpravljamo na seji delavskega sveta, upravnega odbora, na upravi podjetja pa kar po vseh oddelkih tja do posameznih skupin v proizvodnji.
Karakteristično za vse jugoslovansko gospodarstvo je bilo, da je izvoz v letu 1961 bil občutno nižji od prejšnjih let. Za lažje razumevanje naj navedem, da je v jugoslovanskem merilu lizvoz industrijskih proizvodov že v letu 1957 vseboval 35,9 % družbene proizvodnje, medtem ko je v letu 1961 padel na 33,2 %. Od tod je izhajal deficit bilance, ki je nujno povzročil omejitev uvoza reprodukcijskega materiala za leto 1962. Ta je v zadnjih letih narastel od 14 na 29 din za vsakih 100 din ustvarjene družbene proizvodnje. Podobno primerjavo upadanja izvoza in naraščanja uvoza je zaslediti tudi v našem podjetju. Če vzamemo leto 1958 za 100, bi indeks iz-gledal takole:
izvoz:	1958	1959	1960	ocena 1961	1962
	100	24	69	6	50
uvoz:	100	187	144	121	92
Ali primerjava za			letošnje leto —	
izvoz proti uvozu je			1:2,3.	
Poleg nepovoljmega razmerja je situacija še tembolj nevšečna, ker moramo velik del reprodukcijskega materiala uvoziti ravno iz zahodnih držav za konvertabilne valute.
Boraks — USA.
Cirkon —- Anglija.
Kobalt sulfat — Belgija.
Barve, Odstri — Nemčija, Avstrija, Italija.
Doslej so za uvoz reprodukcijskega materiala še vsako leto dobili dovolj sredstev po generalnem dovoljenju, vendar v bodoče ne smemo več z gotovostjo računati samo na ta sredstva. Omejitve sio vedno večje. V letošnjem letu smo dobili le 60 % od višine odobrenih sredstev iz leta 1961, medtem, ko se nam za naslednje leto obeta predvidoma le 25 % od letošnje porabe. To bi bilo vsekakor premalo, zato si bomo morali sredstva ustvariti sami. Letos nam je kot participacija deviz pripadalo 5 % od izvoza, kar je zelo malo, še posebno če bi ta procent ostal tudi za naslednje leto, ko se po generalnem dovoljenju predvideva tolikšna omejitev. V tej smeri se, kakor je slišati, pripravljajo nove uredbe po
katerih naj bi biil ta procent večji, toda danes se o tem z gotovostjo še ne more govoriti.
Poleg zagotovitve sredstev za uvoz materialov se vedno resneje pojavlja vprašanje plasmama gotovih izdelkov. Povečana proizvodnja jugoslovanskih podjetij in uvoz porcelana ter keramike presegajo kupne zmogljivosti domačega tržišča, zato se nam nujnost izvoza pojavlja tudi s te strani. Morda bo kdo postavil vprašanje, zakaj potem uvoz. Moramo upoštevati to, da imamo prav z vzhodnimi državami, kjer je ravno proizvodnja keramičnih iin porcelanskih izdelkov najmočnejša, zelo aktivno bilanco. Iz zahodnih držav je uvoz sicer zabranjen, vendar je na uvoz iz vzhodnih držav računati tudi v naslednjem letu.
Po dogovoru proizvajalcev in predstavnikov trgovinske komore na sestanku v Zveznem sekretariatu za industrijo, je meseca decembra bilo domenjeno, da bi se v letu 1963 naj uvozilo le 350 ton. kompletnih servisov, medtem ko naj uvoz kosovnega blaga popolnoma odpade. Upajmo, da nam bo ta omejitev delno olajšala prodajo izdelkov, vendar je kljub temu vsem težavam že sedaj z največjo resnostjo pogledati v oči.
Že V tekočem letu je bilo dosti napravljenega po tem vprašanju. V glavnem so vsa dela bila v smeri raziskave tržišč. V ta namen je bilo kon-takitiraniih 35 držav na Bližnjem Vzhodu, Afriki in srednji ter Južni Ameriki Vzorce smo razposlali 28 državam. Pošiljanje vzorcev je sicer povezano s precejšnjimi stroški, vendar brez tega nli računati, da bi sploh moglo priti do posla. To vse mam je pomagalo do tega, da danes lahko rečemo, da na tujih tržiščih vsaj deloma poznamo pogoje ali vsaj mnogo bolje kot pred pol leta. Vemo, da bi is e dali plasirati naši gospodinjski izdelki predvsem v Afriko, na Arabski polotok, Srednljo Ameriko in Kanado. Okrasna keramika bi prišla v poštev predvsem za trg zahodne Evrope.
Kljub zaniimanj-u za naše izdelke na teh področjih pa vsa Stvar mi tako
enostavna. Konkurenca vzhodnih držav je zlasti na tem področju zelo močna. Poljaki, Rusi im še posebno Japonci dajejo izredno nizke cene, ki komaj dosegajo 50 % naše prodajne cene. Tudi prekomorska embalaža je pri nas zelo draga, kar vse stroške samo še poveča.
V tekočem letu bomo postavljen izvozni plan dosegli. Največ izdelkov smo poslali v Belgijo. Eno pošiljko za Nigerijo, eno za Libanon, v pripravi pa ista še dve in to za Belgijo in Malto. V začetku leta smo poslali Vse pošiljke brez zamude odipremnega roka, medtem ko sedaj zopet pozabljamo, kako so točni rdki važni za inozemskega kupca. Pošiljko za Beirut smo poslali z enomesečno zamudo in izgleda, da s pošiljko za Malto ne bo dosti bolje, če ne bomo zares pohiteli.
Situacija, v kateri se nahajamo, nas je silila k temu, da smo za leto 1963 določili kar za trikrat večji izvozni plan. Za izpolnitev tega se nam ne bo, kot letos, postavljajo vprašanje kam izvoziti. Interes nemških reeksporter-jev je, resen, posel za Kanado, ki se obeta, presega celo naše proizvodne zmogljivosti; poleg tega pa še možnosti izvoza v ostale države, ki smo jih letos kontrakltirali. Posebno važno in doslej nerešeno vprašanje pri tem so cene naših izdelkov. Glavna naloga, ki se v tem trenutku postavlja pred nas je doiseči čim nižjo proizvodno ceno in s tem dati možnost konkurenčne prodaje na tuja tržišča brez večjih finančnih izgub. Z nabavo avtomatov se bo gotovo to stanje delno izboljšalo, toda kljub temu bo še potrebno razmišljati o tem, kako dati čim cenejši proizvod in postati konkurenčen.
Dva neizpodbitna faktorja — sredstva za nabavo surovin in tržišče za plasman naših izdelkov, ki stojita pred nami, nam dajeta odgovor na vprašanje — zakaj moramo izvažati. In odgovor nas postavlja pred dejstvo, mimo katerega ne moremo. Morali se bomo podrediti ekonomiki jugoslovanskega gospodarstva in ji prilagoditi proizvodni proces z največjim razumevanjem, če se bomo hoteli obdržati.
Odmor med urami na tečaju za VK
POSLEDNJI DOGODKI
Nadvse pomembno je, da imamo v naši tovarni naposled električno de-korno peč, ki je po svoji konstrukciji in izvedbi najmodernejši dosežek tehnike zahodnih držav, obenem pa je edina te vrste v naši državi. Njena posebnost se odraža v tem, da ima prenosni mehanizem izdelan v obliki brezkončnega traku kar je zelo produktivno, posebno še, ker je tekoči trak v peči povezan s proizvodnim trakom, ki na njem delajo slikarji, ki mu je hitrost podana tako, da se lahko prilagodi najboljši zmogljivoisti peči. Pri polni obremenitvi lahko požge preko 2000 kg različne robe v 24 urah, računajoč krožnike vseh vrst, skodelice, podstavke, okrasne predmete iitd. Peč se nahaja v povsem preurejenem oddelku, ki ga je prijetno pogledati
če se le spomnimo malo nazaj kje in kako smo oplemenitili naše izdelke. Že sam podatek, da je razsvetljava v oddelku ca. 4500 W pove, da je oddelek kar najsodobnejši in ugoden za delo.
Dogodek, ki je oizko povezan z zagonom nove peči je ta, da je končno prišel čas, da se je začela podirati stara dekoma peč, močno dotrajano osnovno sredstvo, ;ki je po knjižni vrednosti predstavljajo ca. 2 dinarja, Komentar je mislim odveč. Opeka, ki jo peč vsebuje pa bo omogočila nekaterim članom našega kolektiva, da se dokopljejo do svoje lastne strehe.
Pamli kotel, veselje naših delavk v razvrščevalnici je močno sebičen a vendar gori na njegovem ognjišču kar je nad vse razveseljivo. Ostali pro-
blemi okoli napeljave se morajo pač reševati tako ali drugače in sicer kar v pospešenem tempu, ker je potrošnja mraza postala kar največja.
Važna vest je itudi ta, da so na horizontu stroji, ki bodo našli svoje zatočišče v strugami in jii močno spremenili Iliče — postala bo avtomatizirana! Stroji oz. avtomati, ki jih dobimo v podjetje, so po svoji izvedbi najmodernejši kar jih je v Evropi možno dobiti in so seveda temu primerno trudi produktivni kair pa ima za posledico visoko rentabilnost in kon-jfumlktumost izdelkov. Investicija bo znašala nekaj preko 100 milijonov dinarjev, tokrat zelo dobro naloženih. Stroji se bodo predstavili v naslednji sestavi:
—• dva avtomata za krožnike premera do 30 cm oz. 49 cm, opremljena z avtomatskim dodajdlcem gmote in potrebnimi sušilnicami.
—	en avtomat za skodelice vseh tipov, ki dela, kot tudi Oba avtomata za krožnike, ne na šablono, temveč na grelne oblikovalne glave. Tudi ta avtomat ima vse potrebne pritikline za uspešno delovanje;
—	en avtomat za čiščenje krožnikov vseh vrst, tudi z vsemi deli, ki mu omogočajo uspešno delovanje;
—	avtomat za lepljenje ročk na skodelice, delan po najinovejiših izkušnjah in visoko produktiven;
—	avtomat za dekoriranje krožnikov Vseh vrst. Stroj z enim udarcem (seveda ne premočnim) poslika celotno površino krožnika;
—	sušilnica za sklede vseh oblik in dimenzij;
—- močno važnio pa je, da bo vse omenjene stroje med sabo, kot tudi stroje s pečjo povezoval viseči transporter, Ikl bo primemo razbremenil naše, dosedaj obremenjene, strugarje in seveda rešil pretežni del transporta, ki se sedaj vrši na razne načine. Viseči transporter bo tekel tudi pri sedanji loščiloioi in mestu za brizganje ter tudi tam olajšal delo, saj bo biskvitno rdbo od peči prinašal do vseh faz, ki so sedaj neredno oskrbovane.
Vremena Kranjcem se jasnijo!
Oglejte si oddelek tudi znotraj
Nova organizacija zdravstvenega varstva
Dopolnjen zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja predpisuje, da pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja in finansiranju sodelujejo tudi gospodarske organizacije.
Tako bodo zavarovanci s 1. januarjem 1963 uveljavljali svoje pravice do nadomestil osebnih dohodkov, kadar ne delajo zaradi boleznli, določenega zdravljenja v delovnem času, zdravljenja po predpisih invalidskega zakona alli negovanja obolelega družinskega člana,
-— za prvih 30 dni nezmožnosti za delo pri podjetju, kjer so zaposleni,
— nad 30 dni pa pri pristojnem ko-
munalnem zavodu za socialno zavarovanje.
V ta namen nam bo iz sredstev socialnega prispevka odstopljen določen del sredstev. Višina bo odvisna od sklepa skupščine komunalne skupnosti, seveda merjena z realnimi merili. To bodo posebna namenska sredstva, izločena za finansiranje:
—	delavcem za nadomestilo osebnih dohodkov za prvih 30 koledarskih dni, po pravici, ki izvira iz zakona o zdravstvenem zavarovanju,
—	skladu zdravstvenega zavarovanja stroške zdravstvenega varstva za enaki čas kot nadomestila, če se zdravijo za poškodbami pri delu ali za po-
klicnimi boleznimi.
Novost je predvsem ta, da neporabljena sredstva ostajajo gospodarski organizaciji, 's katerimi prosto razpolaga in jih lahko troši za napredek varstva članov kolektiva.
Če pa odstopljeni del prispevka zdravstvenega zavarovanja ne zadošča za kritje nastalih stroškov, so zavarovanci dolžni ustrezni primanjkljaj kriti s svojimi osebnimi dohodki, odnosno mora organizacija potrebna dopolnilna sredstva kriti s čistim dohodkom.
Vsekakor kvalitetna sprememba, ki pravice zavarovancev bliža odločitvam kolektiva.
Se ena delovna zmaga
V resnici že naseljen
V zadnjih dneh tega leta je naš kolektiv pridobil objekt, ki ga je bilo šest naših sodelavcev kar najbolj veselo, vesele so bile tudi njihove družine, saj je končno po nekaj letih le dograjen šest stanovanjski blok v neposredni bližini tovarne.
Blok je v glavnem kopija enega naših blokov v Petrovčah, le da je nekoliko izpopolnjen in pripravne jši zato ker je blizu tovarne. Blok je sestavni del bodočih, kot jim pravijo, »novih Liboj« in upamo, da ni poslednji, ker je stanovanjska kriza še močno aktualna in verjetno ne bo kmalu zadovoljivo rešena, rešuje pa se, saj bo v Žalcu tudi pridobljenih troje stanovanj, ki so na vidiku v letošnjem letu oziroma bližnji bodočnosti.
Srečniki, ki so deležni novih stanovanj: Rus Jože, Čadej Jožica, Lenarčič Vera, Uplaznik Tone, Štorman Marjan in vzgojiteljica iz našega otroškega vrča.
SINDIKALNO PRVENSTVO V ŽALCU
Šah, plemenita igra, je v državnem in svetovnem merilu močno priljubljena in cenjena. V Jugoslaviji je vršita šahovskih elkiiip in klubov katerih posledica je lepo število mojstrov, mednarodnih mojstrov in velemojstrov, ki se udeležujejo najrazličnejših tekmovanj po arenah vsega sveta in dosegajo kar zavidljive rezultate. Ce pogledamo rang listo, nam je takoj jasno, da v svetu nekaj na tem področju pomenimo: 1. SSSR, 2. Jugoslavija, 3. Argentina ... biti torej na drugem mestu na svetu pomeni samo, da predstavljamo šahovško velesilo, kli je ni podcenjevati.
Kako pa je s šahlisiti v naši neposredni okolici, v našem kolektivu. Da, tudi piri nas je vrsta dobrih šahiistov, ki iso še kar aktivni in se udeležujejo najrazličnejših tekmovanj, tako med seboj koit tudi s sosednjimi kolektivi. Že večkrat so bili na pobudo tega ali onega kluba iz Savinjške doline organiziram turnirji na katere smo se tudi mi odzvali in prav spodobno odrezali.
Koit primer lahko navedem-o tekmovanje oz. turnir, ki ga je priredil šahovski klub iz Žalca za sindikalnega prvaka v šahu v žalski komuni, katerega ismo se tudi mi udeležili. Zbranih je bilo sedem ekip, katerih vsaka je štela štiri člane. Favorit tega tekmovanja je bila ekipa iz TT Prebold, ki je bila zmagovalec prejšnjega turnirja. Po, za nas nesrečnem žrebanju smo kair v prvi borbi dobili kot nasprotnika — TT Prebold! Fantje, korajžo, pa bo kar bo, nas je tolažil sobojevnik Mitja. V pričakovanju visokega poraza, smo stisnili zobe in zaigrali, da je bilo veselje; rezultat je ostal neodločen 2:2. Ta uspeh nas je razpoložil in smo v nadaljevanju turnirja nabrali 14 in pol točke, kar je
zadostovalo za drugo mesto, ki smo ga bili kar veseli, čeprav bi z malo več pazljivosti lahko osvojili prvo mesto.
Omeniti je treba še to, da je bil ediini nepremagan naš Mitja Uri s ek, vredni pohvale pa so še Jože Ranzin-ger in Rudi Grum. Kako je samo tekmovanje potekalo je dobro razvidno
iz priložene tabele.
Po končanem turnirju smo bili povabljeni na zakusko, ki smo jo ob prijetnem kramljanju uporabili za medsebojno spoznavanje in tako tudi odločili za tesnejše medsebojno sodelovanje ter ponovna ,iin ponovna srečanja tako v šahu kat tudi na drugih poljih'.	R-s
Št		1/.	\z.	3.	4	5.	6	7.	rol	Mitro
/.	tt umom	J		2	3	2'A	y/,	5/,	5/.	/6	A
2.	m. m. uboh	2			z	2	3	3	IV/,	//•
3.	AG&osmis	/	m		h	3		5	15	///
k	0L0 ŽALtC	Ih	z	1*	1	5	l	3	/4	/Z
5.	U. MIL. ŽAL tl C	%	z			1	4	$	//	v.
6.	ZARJA P£TR.	h	I	/i	5		1	4	10	/A
1	uurtus	•M	/	/	/	/i	3	■	5	vz.
Končni plasman
7
adeva: Komisija za prošnje in pritožbe ObLO Žalec — obvestilo in priporočilo.
Vsem gospodarskim organizacijam in
zavodom
Po sklepu seje ObLO Žalec, z dne 4. 10. 1962, obveščamo gospodarske organizacije in zavode, da obstoja po ustreznih predpisih in 42. členu statuta občine Žalec stalna odbor miška komisija za prošnje im pritožbe z nalogo, da obravnava prošnje in pritožbe, ki jiih pošiljajo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi iz območja občine Žalec.
Komisija za prošnje in pritožbe je pristojna, da lahko na podlagi vložene prošnje oz. pritožbe zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za prošnje in pritožbe mora na sleherno pismeno prošnjo oz. pritožbo Vlagatelja tudi pismeno obvestiti o opravljenih ukrepih in uspehu.
Hkrati z opozorilom na obstoj in na-
NAGRADNA
loge Komisije za prošnje in pritožbe obveščamo naslove tudi o službi pravne pomoči ter službi za prošnje in pritožbe v upravi ObLO Žalec (47. in 48. člen zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov — Uradni list LRS,
Kmalu bo konec tečaja . . .
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. os. zaimek, 4. nauk o svetlobi, 9. lošč, 15. orožje, 16. kazen, 18. plod, 19. kazal, zaimek, 20. gr. prositi, moliti, 21. poljski pridelek, 22. maked. kolo, 23. neosnovana misel, 24. avtomobilska značka mesta, 25. govornik, 26. bakrena ruda, 27. dušik (srbobrv.), 29. angl. vse v redu, 30. žensko ime (Ijuibk.), 31. okončina, 32. naš sodelavec, 34. nada, 36. ime črke, 37. toliko delov, 39. angl. Edvard, 40. rimska boginja, 44. nered, 46a. simbol za Erbij, 49. os. zaimek, 51. morski sesalec, 52. vnema, 54. slov. film. podjetje, 57. Stroncij, 50. obok, '61, mariborska tovarna, 63. Dubrovnik, 64. barva karte, 66. anion oianovod. kisline, 67 vonj,
69. prebivalka Asirije, 70. srebro, 71. drevesni sok, 73. sirnih za pmiseotiim, 74. tovarna avtom., 75. spoj. dvova-lent. železa, 76. zmikavt, 77. žensko ime.
Navpično:
1. moško ime, 2. običajen, 3 del besede apatija, 4. nasprotno od hladna, 5. ogrinjalo, 6. visoko drevo, 7. reka v Srbiji, 8. ime črke, 9. tip Vespe, 10. Lamtan, 11. predlog (lat.), 12. maternica (lat.), 13. posedovala, 14. drag kamen, 17. stran, trikotnika, 22. univerzalno lepilo, 22a pivo starih Slovanov, 23. kazal, zaimek, 25. tranšeja, 26a ozir. zaimek, 26b. os. zaimek, 26c. vbod, 28. opeka, 33. italijanska radijska
št. 22-119/59).
Posle službe pravne pomoči državljanom, ter posle službe za prošnje in pritožbe opravlja referat za splošne pravne zadeve v oddelku za splošne zadeve in družbene službe, tuk. uprave, II. nadstropje.
Gospodarskim organizacijam in zavodom območja občine Žalec priporočamo, da seznanijo člane svojih delovnih kolektivov z obstojem in poslovanjem odboroiške komisije za prošnje in pritožbe ter službo pravne pomoči državljanom pri ljudskem odboru.
Gibanje delovne sile
Prišli v mesecu novembru: 1. Breznik Stanko — kvalificiran; 2. Najde-nik Janez — nekvalificiran.
Odšli v mesecu novembru: 1. Krajnc Jože — nekvalificiran; 2. Ramšak Antonija — polfcvalificirana; 3. Pavlin Franc — nekvalificiran; 4. Cdkan Martin — kvalificiran.
Prišli v mesecu decembru: 1. Go ter Anton — polkvaiificiran; 2. Kozovinc Mihael — polkvaiificiran; 3, Taciga Stanislav — polkvaiificiran.
Odšli v mesecu decembru: 1. Svet Sonja —• kvalificirana; 2. Ničič Milivoj —• polkvaiificiran; 3. Dropuljič Marija —- polkvalifioirana; 4. Kornet Mihael — polkvaiificiran; 5. Starovas-niik Ivan — visokokvalificiran;	6.
Oplotnik Amalija — kvalificirana.
družba, 34. pogorje v SZ, 35. reka v Italiji, 38. središče vrtanja, 41. vgriz, 42. preživnina, 43. 100 m2, 45. uslužbenec, 46. služba za varnost pri delu, 47. glav. mesto evr. države, 48. sila, instinkt, 49. dovoljenje za inozemstvo, 50. amer. film igralka (umrla), 55. te-žeč, 56. japonsko ime, 57. riba, 58. opredeljevanje ljudi po polti, 60. nordijsko ime, 62. itrinitro-totluol, 65. ital. mesto, 66. vladar, 68. ptičji glas, 72. arabski žrebec, 73. simlb. za platino.
Nagrade so simbolične in namenjene pomirjenju od praznikov razburjenim živcem ter morebitnemu zdravljenju »mijau« ?
Prva nagrada v višini 1000 din, druga nagrada 500 din in tretja nagrada 500 din.
Rešitev križanke dostavite z zadaj napisanim imenom in naslovom odg. uredniku našega lista do konca meseca januarja!
Izdaja Keramična industrija Liboje; Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivnik Zvone. Izhaja mesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tiska CP »Celjski tisk«. — Celje
ŠTUBUŠKA
knjižnica V CELJU