841. štev. S •v ih V - Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 fin.; ravno, 4 toliko posamezna številka »Bodeče Neže". ';wDANn izlinja vsnltl dan zjutraj; tudi ob ncdelfaL /in praznil«ib. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročaike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo-" letno 18 K, mesečno 1’50 K. Za zunanje naročnike stane «Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno ■,5-50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja' * t;: V Ljubljani, ponedeljek dne 20. aprila 1914. Leto III. uprnvništvu. Telefon Številka 118. Jugoslovanstvo. : ' Gorica, 18. mai. travna. Zadnji dogodki na našem jugu so povzročili veliko zanimanje v uvstro-ogrskih in laških političnih krogih. Časopisje najrazličnejših vrst priobčuje tozadevne članke in širi obenem Jugoslovanom sovražno tentenco med čitatelji. Razume se, da pišejo avstrijski nemški listi z nemško-nacionalnega državnoprav-nega stališča, ki se nikakor ne more »strinjati s prebujo Jugoslovanstva. Mažari pa politizirajo na podlagi ogrskega državnega prava, ki izključuje vsako nemažarsko narodnost in toliko bolj slovansko. Italijansko časopisje v kraljestvu pa /piše bolj v svojo lastno državno korist in se jezi nad avstrijsko politiko, ki baje podpira jugoslovansko gibanje v »avstrijskih laških pokrajinah.« Nemško časopisje prinaša večinoma članke, ki so jih napisali razni grofje in druge plemenite kapacitete .katerim so pofarbali kri še vedno obstoječi zakoni avstrijske države. (Politična znanost teh plemenitih politikov ne presega prve stopnje nad ničlo. Menda se bojijo za svojo modro kri, ki jim uhaja v možgane. Čudno je, da nemški listi odpirajo predale »politikom« te vrste. Pa menda •vendar ne iz gmotnih ozirov? Glavno je, da čitajo kulturni in nekulturni penici take politične sanjarije o jugoslovanskem vprašanju in da jim kolikor toliko verjamejo. Gotovo ...„u’f° časopisje, ki bi rado veljalo cLi~ • * s ,tak:irni političnimi klobasal ljami ne kaže posebne resnosti in politične zrelosti v tako važnili (Vprašanjih, kakor je ravno jugoslovanstvo. Iz vsega je razvidno, da Jim gre le za vsenemško propagando in razširjenje sovraštva do jugoslovanskega naroda. snnisi C nm«*2arskhni ča- sopisi. »Budapesti Hirfap« je pri0j, čil tako neumno zavit članek o jugoslovanskem problemu, katerega so reški mažarski listi še bolj neumno ‘komentirali, da je naravnost čudno, ‘kako se najde človek, ki si upa javno zastopati na tak način svoio mongolsko kulturo. Večji in pomembnejši laški listi Pa prinašajo navadno dolgovezne članke od avstrijskih Lahov, ki zlijejo ves svoj srd in sovraštvo do Jugoslovanov v nesramne in fanatične spise, katerih vsled avstrijskih postav ne morejo priobčiti v časopisih, ki izhajajo na jugoslovanskem oze-hnlju. Nemško in ogrsko časopisje piše le proti Jugoslovanom in naravno ne proti lastni monarhiji, dočim listi v laškem kraljestvu napadajo skupno Jugoslovanstvo in Avstrijo. Lepo prijateljstvo mora biti laško- ‘LISTE Iv M. ZEVAKO: ' » -i Srce in meč. Rojnan iz francoske zgodovine. Oče in sin sta se objela. Stari klativitez je zbudil krčma-r,co. ki je spala že zdavnaj, ter ji dal svoja navodila. In žena je prisegla, da bo vitez pri ujej varnejši nego le kralj v svojem Luvru. Vitez je spremil očeta na cesto; in ko je stari že nameril korak, mu Je dejal zdajci: »Oče, pustil sem pri Vedeževalci nekoga... prijatelja... pojdite mi ponj, ker mi samemu ni mogoče.« »Dobro. Kako pa je ime temu tvojemu prijatelju?« »Pipo. Pes je ...« {Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“ XXXVII. V Luvru. mtiSrT**.®2 je SPal Par Ur ,,a Slabi 12 rJi J jo 3e imenovala krčmarica pri Biiocem Kladivu s sentimentalnih Pretiravanjem »razkošno poste-jo«; žimnica je bila položena v nekakšen knrnik. katerega je nazivala ^sobo za kralje in kneze«. »Kakšne morajo biti šele sobe navadne mejne grofe, barone ali Pa celo navadne viteze!« si je mi-»ui mladi mož, ko je zlezel v ta kur- avstrijska zveza! Sestanek v Opatiji je bil pač brez pomena, kar se tiče laškega zavezništva. Laško časopisje je to odprto potrdilo. Jugoslovani imamo trojnega sovražnika. Od severa nam grzi Nemec, od morja Lah, od hrvatske meje pa Mažar. Vsi trije nastopajo složno proti nam dasiravno jih ne veže nobeno medsebojno prijateljstvo, katerega sicer poudarjajo, v resnici ga pa ni nikjer. Napetost med Ogri in Lahi na Reki ne izpametuje slednjih, da bi skupno s Hrvati šli v boj proti mongolskemu plemenu, ki se hoče na vsak način polastili našega morja. Sovraštvo Nemcev do Italijanov na Tirolskem ne upliva na primorske Lahe, ki so sklenili zvezo z Nemci proti Jugoslovanom. Lahi v Primor**, to je na avst 'jsk* rivieri, kjer prebvajo Jugoslovani, se borijo z vsemi sredstvi za svoje nacionalne privilegije, katerih so se polastili vsled ponižnosti domačinov. V ta namen porabljajo in zlorabljajo vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, ki so Jim na razpolago celo izven Avstrije. V tem bojnem nasiliu jim pomaga naš severni sovražnik, ki išče pri tem le svojo lastno korist. O tem pričajo razni spopadi v laškem in nemškem časopisju. Jugoslovani se gibljejo previdno in zavedno in se zanašajo Ic v svojo poštenost in notranjo moč, kar manjka njihovim sovražnikom v popolni meri. Med Jugoslovani ni iredente, kakor je med Lahi in Nemci. Sovražno časopisje sicer izmišljuje ireden-tične pojave med Jugoslovani, vendar jih nikdar ne moredokazati. Nemci očitajo Jugoslovanom podle protiustavne namene, kojih uresničenje bi zadelo Avstriji smrtni udarec. Vse to pa očitajo iz strahu pred neodvisnostjo Jugoslovanov pod habsburškim žezlom. Pri tem jim ni toliko za pravično presnovo habsburške države, kolikor za svojo hegemonijo, s kate- r° «iov«ri»!ikc riflmdr v A V- striji, ki tvorijo državo kot velesilo. Zadnji čas so se sicer začiili resni glasovi iz gotovih političnih krogov, ki svetujejo vladi, da spremeni svoje stališče proti Jugoslovanom, ki so se po zadnjih slovanskih zmagah na Balkanu zavedli narodne skupnosti z balkanskimi brati. Čut narodne skupnosti se jc povzdignil vsled slovanskega zmagoslavja na Balkanu zlasb pri avstrijskih Jugoslovanih. Jugoslovani so eden in isti narod, katerega ločijo v posamezne skupine le državne oziroma deželne meie. Skutina iim je kultura, skupna zgodovina, skupen jezik. Med Jugoslovani ni nobene bistvene narodne razlike, jezik nikakor ne iz-kiiučuie nart hie skupnosti. Ravno tako tudi ne dejstvo, da sc Srbi poslužujejo cirilice. Saj je isto tudi pri nik. l a inisel pa mu ni mogla ubraniti, da ne bi bil zaspal prav tako lahko, kakor da se je zlekni! po najmehkejših pernicah, in sanj. I o ljubezni prav tako bujno, kakor da ga ni ločil nemara ravno včerajšnji dan na veke od ljubljenega dekleta. Nekako ob devetih zjutraj je bil vitez že na nogah. Napotil se je naravnost v Mon-moransiški dvorec; maršal ga je pričakoval z mrklo nestrpnostjo. Vso noč in ves dan se je bii otepal Franc z zmedenimi in nasprotujočimi si mislimi. Zdaj se je kesal, da ni sledil prvemu nagibu in poskal takoj svojega brata, zdaj Je priznaval, da ima mladi vitez prav, in da je v tej zadevi zvijača koristnejša od sile. Včasih se mu je ustavil duh v pre plašeni omami ob tem dogodku, ki se mu je zdel še zdaj podoben sanjam: ali je mogoče, da ima sedemnajstletno hčer, o kateri ni vedel niti, da živi! Smehljal se je in nagle solze so mu zalivale oči. Drugič pa, in dalje časa. Je mislil spet na čudovito mater, na Ivano; pred očmi njegove duše se je risala zgodba njenega mučeništva od tistega njegovega dramatičnega po-seta v Maržansiju; zavedal se je in čutil, da Je nikoli ni nehal ljubiti... Ivana je stala pred njim takšna, kakršno je bi! videl na zadnjem sestanku v kostanjevem gozdu, sijoča v svoji mladosti, podobna cvetu cvetoče narave. Nemcih. Eni pišejo v latinski abecedi drugi pa v germanski. Kar se pa tiče vere, je treba pomisliti, da pri tem odločujejo dostikrat državni ustroji in drugi odločilni faktorji. Nemčija nam nudi v tem oziru dober zgled. To so v glavnem stvari, ki ne dajo miru nemškemu in laškemu časopisju, kateremu manjka predvsem zadosten študij o Jugoslovanstvu. Lahko je pisati članke tam gori pod Alpami ali nad Alpami, če pa odgovarjajo resnici, je drugo vprašanje, za katero se ne brigajo nemški politiki. Oni so zadovoljni, ako razširijo s svojimi lažmi sovraštvo do Jugoslovanov. Isto je z Lahi. Ni zadosti, ako pride kak Virginis Gav-da za par dni v Trst ali Dalmacijo^, kjer ga Lahi kratkomalo podučijo ob sladkem dalmatincu, in potem pošlje v turinsko »Stampo« svoja dalmatinska ali istrska pisma. Kar je napisal ta politik n. pr. o Gorici, je naravnost kulturno-politično hudodelstvo, ki priča o neverjetnem laškem fanatizmu in sovraštvu. Tri dni je bil deloma v Gorici, deloma v Furlaniji, kakor imenuje on slovensko Primorje, pa Se napisal politično-narodno razpravo. Podal je celo Federzoniju par podatkov za njegovo predavanje v Benetkah. Zato ni čudno, da pridejo Lahi s takimi zahtevami, kakor je n. pr. vseučilišče, narodna avtonomija itd. Ker jim tega Avstrija ne more dati, iščejo utehe v iredentizmu. Jugoslovansko časopisje torej tudi in še posebno slovensko, naj smatra za svojo sveto narodno dolžnost, da seznanja, svoje čitateije z jugoslovansko idejo, katero naj razvija v zrnislu narodne skupnosti. Opozarja naj pa tudi na sovražne namene in napade s strani Nemcev in Lahov, ki nasprotujejo z vsemi sredstvi narodni prostosti in neodvisnosti Jugoslovanov. To vršiti, bodi sveta dolžnost jugoslovanskega časnikarja! Kaj nas uči proces v Milanu? 'I r s t, 17. aprila. V Milanu se vršeči proces bivšega socialno-demokratičncga strokovnega tajnika v Trstu, Todeschi-nija, nas uči: ' 1. Da smatrajo tržaški Italijani za najboljše orožje v boju proti Slovencem —• importiranje italijanskega delavstva; 2. da so tržaške socialno-demo-kratične strokovne organizaciie strogo italijanske. Veliko prič je bilo poklicanih v Milan. Med njimi so navzoči skoro mmm* mezaa štev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno j toliko posamezna številka »Bodeče Neže* & ^ Uredništvo In upravniStvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica Št. 6 Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefranklrsna pisma , *e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase *e plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju poni pust. — Zn odgovor je priložiti znamko. :s a: Odgovorni urednik RadtvO* Korene. a: ts Last In tisk »Učiteljske Tiskarne". .-r Evropsko ravnotežje. Trozveza (Avstrijanec, Nemec, Italijan) in trojni sporazum (Rus, Anglež, Francoz) se gibljejo v rokah angela miru —■ nad bajoneti. Kaj bo, če se stepo? vse merodajnejši voditelji tržaške socialne demokracije. Nas zanima ta proces v toliko, v kolikor se tiče zgornjih dveh točk. Spoznali smo marsikaj, kar nam bo le koristilo. Pri prvi točki smo spoznali, da imajo tržaški Italijani razna društva, ki se bavijo z importiranjem italijanskega delavstva in da ta društva kljub temu, da od oblasti nimajo dovoljenja za posredovanje dela, uspešno delujejo. Zano je, da mora imeti tisti, ki hoče ustanoviti posredovalnico dela, koncesijo. Italijani pa so se do danes posluževali te vrste obrti, ne da bi imeli za to dovoljenje. Delali so, ali na zakonit ali nezakonit način, kakor je pač boljše šlo. Vlada tega menda ni videla, pač pa dobro pazi, da se pri Slovencih ne dogaja kaj takega. Slovenske posredovalnice dela bi ne mogle dolgo eksistirati, ne da bi imele za to koncesije, oblast bi takemu početju kmalu prišla na sled. Toda Italijani so neovirano svobodno posredovali in vlačili Italijane v Trst in jim pre-skrbljcvali dela. Na razpravi v Milanu se sicer govori o samo enem ta- kem društvu, v resnici pa imajo Italijani vse polno tajnih posredovalnic za delo. Namen teh posredovalnic je —- kakor so izpovedale priče — »per rattorzare 1* elemento italiano a Trl-este...« (da se okrepča italijanski element v Trstu). Z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi delajo torej Italijani na to, da bi nas izpodrinili. Dosedaj so delali precej tajno, od zanaprej pa se bo to vršilo javno; v ta namen je bila vendar ustanovljena »Unione economica na-zionale.« Vidimo, da Italijani prav dobro vedo, kje jc treba hrast žagati. Pa si oglejmo še drugo točko naše razprave. Ta točka se nanaša na italijanski značaj socialno demokratičnih strokovnih organizacij v Trstu. Rekli smo že, da so bili na razpravo v Milan poklicani za priče tudi voditelji tržaške socialne demokracije. Kaj so govorili? Pri dokazovanjih, da je Tode-schini, ko je bil že v Trstu, nastopal vedno strogo italijansko in da so očitanja lista »Perseveranza« docela neopravičena, so tudi prideli to, kar In strašno vprašanje je stopalo predenj; čeprav ga je odrival šiloma, vendar je ostalo neizprosno: bil ie poročen z Diano Francosko. In baš v tem trenotku se mu je izkušala celo približati. Nemožnost ločitve, ki bi pomenila krvavo žalitev kraljevske rodbine, se mu je zdela očividna. Našel se je papež, ko je bilo treba žrtvovati ubogo Ivano; takšnega pa, ki bi ga ločil od Diane, ne najde — blazno bi bilo misliti na to! Prav tako kričeča pa se mu je zdela nemožnost, živeti ločenemu od Ivane in pustiti, da traja njena kazen dalje, kljub temu, da on uvidi, kako strašna krivica se ji je zgodila. In ko ie mislil na to, da jc njegovo življenje uničeno, da je za srečo že prepozno in da je preživel v obupu polnih sedemnajst let. ki bi si jih bil lahko napolnil z najslajšo srečo. si je grizel pesti od gneva in Strane prisege maščevanja so se mu dvigale v možgane kakor dim opojne pijače. Tako Je omahovala misel tega poštenega, a nesrečnega moža, izročena vrtincu menjavajočih se slik, podobna barki brez vesla in krmila, ki jo premetava viharno morje pod Črnim, oblačnim nebom. K se je vrnil vitez, si ga ni upal prašatl; toda njegov žareči pogled je govoril namesto besed... Pardajan se ie prestrašil izpre-niemb na tem obrazu, ki se mu je zdel še sinoči tako impozanten po naravni veličastvenosti maršalovi, po njegovi veliki slavi in po veličini in plcmenitsti imena Monmoransi-Škega, čigar siiaj se je bil povzpel pod konetablom do svojega viška. Zdaj je videl pred seboj samo še Človeka, trpečega človeka. Blesk, sijaj in slava — vse je izginjalo, in skromni vitez, siromak brez doma in premoženja, je zaloti! v svojem srcu gorko usmiljenje s tem mogočnim velikašeni. Čital Je v njegovih očeh vso tesnobo pričakovanja. »Svetlost,« Jc dejal, »nisem se varal... bili sta res v Memskem dvorcu.« »Bili sta!« je ponovil maršal zamolklo. »Res je: to pomeni, da Ju ni več tam. Ah. svetlost, v vsej tej reči se razodeva nerazumljiva usoda. Malo Je manjkalo, da ju nisem osvobodil, toda en sam izgrešen strel iz samokresa, en sam drhtljaj roke, pa je dovolj, da je treba še enkrat začeti delo. »Mari ste se bili?« Je vzkliknil Franc. »Da, svetlost, poizkusil sem na ta način, a ni se mi posrečilo. Kaj hočete! So trenotki, ko se zdrobi in razprhne človeku vse, kar bi mu moralo zagotoviti zmago — drznost, zvijača, sila in opreznost...« »Bili ste se zame!... Toliko sem vam že hvaležen, gospod vitez, da ne vem, kako naj vam še izrazim svoje prijateljstvo. Moja največja sreča je, da sem našel moža, kakršen ste vi, tako vdanega In nesebičnega.« Vitez je rahlo zardel. Za hip se jc pojavila ob njegovih ustih tista posmehljiva guba, ki Jim je dala včasih tako čudno fin in hladen izraz. Toda bila Je samo guba na vodni gladini, valček, ki se izgubi že v trenotku, ko se je pojavil. Zakaj maršal se mu Je zdel tako nesrečen in tako vreden simpatije, da bi mu bil služil v tem trenotku srčno rad, tudi ako mu ne bi bila velevala njegova ljubezen do Lujze. »Torej.« je povzel maršal in stisnil pesti, »moj brat je lopov, ki si Jo je izbral v žrtev svojih zločinskih namenov. In ta človek je član moje rodbine, kri moje krvi!... Dajte, povejte mi vse. kar veste! AH ste videli tega tigra? ... In on, ali je videl vas? Gotovo ne, ker ste še živi!...« »Pomirite se. svetlost. Sovraštvo je izvrstna reč. ako ga ume človek voditi in mu ne dovoli, da bi vodilo njega. Njegove svetlosti gospoda Danvilskega nisem videl. Tudi on nf videl mene. Bilo pa je takole ...« Vitez je ponovil povest, ki jo je bil slišal malo prej oče Iz njegovih ust. Razume se samo po sebi, da jo Je znatno skrčil: vitez si Je prihranil iz-vestne podrobnosti, s katerimi Je bila njegova ljubezniva fantazija opopra-la razgovor s starim Pardajanomi tudi ni omenil Francu svojega očeta. je popolnoma resnično, namreč: da so tržaške soc. demokratične strokovne organizacije strogo italijanske In da gre njihovo stremljenje le za tem, da dvignejo italijansko delavstvo. S temi zatrdili so povedali pač samo to, kar smo mi že neštetokrat trdili in dokazovali. Ko pa je prišla vrsta na Petejana, slovenskega socialnega demokrata, ki je bil pri zadnjih volitvah tudi nastavljen kot kandidat slovenske socialne demokracije v Trstu, smo pa slišali še hujše stvari. Petejan se je pohvalil, da je tudi on vedno branil Italijan-stvo in da je bil vsled tega od strani slovenskih narodnjakov že neštetokrat pretepen in Izžvižgan. Predsednik ga nato vpraša: Seusi. a Trieste quale e la iingua che si parla in pre-valenza ? (Oprostite, kateri jezik se običajno govori v Trstu?) In Petejan je pogumno odgovoril: L’ita-lina. Anche noi sloveni nelle nostre conversazioni parliamo sempre I’ Italiano. Cosi anche nelle nostre ra-dunanze Professional!, polche tutti gll slavi comprendono I’ Italiano. (Italijanski. Tudi mi Slovenci v svojih nagovorih govorimo vedno italijansko. Istotako na naših strokovnih shodih, ker vsi Slovanj razumejo italijansko.) Mislimo, da to zadostuje. Petejan nas je prav lepo naslikal in ne smemo pozabiti, da je tako govoril eden izmed voditeljev jugoslovanske socialne demokracije strokovni tajnik Josip Petejan. Sicer pa je s tem lepo karakteriziral dušo trž. slov. socialnih demokratov. Kakor se vidi, se grehi jugosl. socialne demokracije množijo dan za dilem. V vedno lepši luči se kažejo. Ni priteklo niti dva nteseca, ko nas je ponižal Kopač, zdaj pa že zopet take reči. Kdo pride zdaj na vrsto? Med temi ljudmi vlada res pravcata tekma. Prizadevajo sl, kdo bi bolj osramotil in ponižal slovensko narodnost. Dovolj. Mi bomo iz milanskega procesa črpali nauke, ki nam bodo le v korist. Pa se bomo tudi temu primerno ravnali. t—1 ■ ...... Slovenska zemlja. < DOL PRI HRASTNIKU. V pravdi Draksler - Peklar ni vložil g. Draksler rekurza, ampak se je zadovoljil plačati vsotico, 400 kron. Vendar pa še nima miru ter vedno še obrekuje napredne Dolance. Svarimo Vas, g. Draksler, sicer sl znate izkopati lasten grob! Grožnje, da bodete seda) Vi začeli pisati V časopise, se ne bojimo, častitamo le »Slov. Gospodarju« ter »Straži«, k dopisnikom, ki jih kaznuje sodišče radi pretepa ter telesnega poškodovanja. G. župnika pa vprašamo pri tej priliki, mu Ii je ziiano, da sc je trgovec Draksler udeležil svoječas-no mu prirejene podoknice: »Prid’te, prid'te drobne tičke...« Kako se je takrat izrezal pred sodiščem, bi mogoče zanimalo državnega pravdnika. — Novi stebriček naših klerikalcev je tudi »profesor« — a o takih ljudeh ,in o žalostni ulogi, ki jo je igral v procesu Draksler-Peklar. se ne izplača govoriti. BATE. Županska doba je potekla, a kljub temu se našim trem županom nič ne mudi, da bi razpisali nove volitve. Že tri mesece je poteklo, a mi Občinarji še sedaj ne vemo, pri čem smo. Napravili smo že dve pritožbi na pristojne oblasti in uspeh je bil ta, da je prišel od deželnega odbora ukaz, naj se spišejo imeniki v svrho volitve. Ali kaj se je zgodilo? Nič, prav nič! Sicer vemo, da je naš očka župan Drejo preobložen z »delom« (včasih se imenuje samega sebe cu... toda tiho! če bo treba, razjasnimo to skrivnost drugič), vendar bi moral naročiti vsaj občinskemu tajniku, da stvar uredi! A ravno tukaj tiči zajec! Ta mož, v občini tajnik, je pravzaprav drugi župan in se imenuje Štefan Petrovčič, po domače »cesar«. Torej ta »cesar«, ki je kolikor toliko izobražen kmečki mož, hodi sedaj okoli agitirat in opravljat poštene in v občini spoštovane ljudi, mesto, da bi vršil svojo dolžnost! Kako sposoben je »cesar« za tajnika, lahko sodimo iz tega, da ne razločuje pike od vejice, velike črke od male itd. O slogu in vsebini njegovih spisov pa niti ne govorimo! Razumljivo je, da se je ljudstvo naveličalo tukajšnjega občinskega uradovanja in želi napraviti temu konec s tem, da požene moža k plugu, kamor spada. Tega se pa »cesar« boji in zato dela na vse kriplje, da se volitev zavleče, ker s tein si pridobi čas za agitiranje. Mi Občinarji pa Vam svetujemo, da nehajte iu porabite denar ki ste ga shranili v ta namen, za druge, potrebnejše stvari, ker odbila je dvanajsta ura. Mislimo, da nas razumete! Tretji župan v občini je pa boljša polovica našega Drejca po imenu Neža, ki je pa bolj bodeča, nego sama »Bodeča Neža«. Cenjene čitatclje »Dneva« bi zelo zanimalo izvedeti kaj več o tej trojici, ki nam županuje v Batah, a bodi za danes dovolj! G. župana poživljamo, da napravi temu nemudoma konec, drugače objavimo natančno, kako se pri nas uraduje, kako je romal obč. pečat od Poncija do Pilata itd. Nadalje opišemo natančno vse tri župane v občini, posebno pa se bomo potrudili, da nič ne izpustimo o županu — v krilu! —T.— Z VINICE. Čača Jurič je svoji čredi sredi iKista oznanil, da se bo smelo na veliko soboto meso jesti. To je bila vesela novica, ki pa ni veljala samo za Vinico, ker je to bilo letos povsod dovoljeno. Čača Jurič pa se je delal, kakor da bi skazal supjim faranom posebno milost. Znano je, kako čača Jurič visoke svote jemlje: za krstni list 10 K. za mašo 5 K itd. Te trdo prislužene denarje jemlje z golimi prsti. — Pokojni župnik Mate Šutej denarja ni prijel v roke. ampak Je rekel naj denar položi na mizo. Tudi Kristus ni denarja sprejemal. Ampak čača Jurič se ne zmeni za take zglede. On zelo ljubi denar in grabi, grabi... O tem se ie že mnogo pisalo, pa nič ne pomaga. ni neko večjo svoto, ki jo ji pa niste hoteli vrniti. Vsled tega je prišlo med starko iu hčerkama večkrat do kudih prepirov. Ko se je starka pred dnevi vrnila domu, ste je obe v spremstvu Marka Horvatiča, koder so jo dohiteli, podrli in — zadavili. Za umor, ki so ga izvršile te tri zverine, se je seveda takoj zvedelo. Horvatičeva, njen mož in njena sestra so zaprti. Št. Lovrenc nad Mariborom. (Nemški divjaki.) Na praznik, 13. t. m., je pridrvela tolpa podivjanih mariborskih nemčurskih smrkovcev v gostilno Skače v Št. Lovrencu, koder je izzivala po svoji neotesani maniri navzoče Slovence. Ko so na to prišli zvečer ti divjaki na postajo v Št. Lovrencu, so pričeli izzivati pri osebni blagajni službujočega uradnika. Najbolj se je odlikoval trgovski sotrudnik manufakturne trgovine »Pirchan« v Mariboru, 20ietnl Armin Tutta, rodom Mažar. Temu uradnik ni izročil zahtevanega voznega listka. v Štajersko. Laški trg. Pri nas morajo seveda ob vsaki priliki, ali bolje tiepriliki, pokati možnarji, dasi se vsako leto pripeti večja ali manjša nesreča. Tudi na veliko soboto so zažigali tnožnarje in čudno ie, da ni bilo več nesreč, kajti ponajveč so imeli ta posel v rokah streljanja čisto nevešči ljudje. Mizarski pomočnik Er. Bratuša n. pr. je streljal, dasi prej to nikdar storil ni. En strel nerodno postavljenega možnarja mu je tudi res šel v levo roko in mu razmesaril vso gornjo laket tako, da so mu mahali kosovi mesa kot cunje od života. Nesrečnika so morali težko ranjenega prepeljati v Celje v taino-šnjo bolnico. Brezje pri Brežicah. (Umor starke.) 601etna prevžitkariea Amalija Deušič je živela pri svoji poročeni hčeri Deži Horvatič. Ta in njena sestra Eiger, ste bili svoji materi dolž- Goriško. Laška bahavost. K tej notici pristavljamo, da so sklenili goriški liberalni Lahi pogodbo z neko bero-linsko družbo glede Chewillardovega poleta. Chewillarda ne zadene nobena krivda. Goriški Lahi so tudi preskrbeli za nosebne vlake iz Trsta, ker so mislili, da pridejo tržaški Lahi proslavljat »laško zmago« pri občinskih volitvah. Pa jim je izpodletelo. Naravno, da dotična družba v Bero-linu ni mogla držati svojega sklepa, ker so jo goriški Lahi potegnili češ, da bodo preskrbeli za ogromno ude-ležitev. So tiči naši Lahi! Klerikalna polemika. Ne bomo očitali uredniku »Novega Časa«, da je najbolj neumen izmed vseh žurna-listov, ker ne pripoznavamo katoliških načel v politiki, še manj pa v časnikarstvu. Tako znajo polemizirati le naši klerikalci. Ni dvoma, da je gospod urednik »Novega časa« zasebno dober iu tudi učen človek, resnica pa je, da je kot urednik hinavskega lističa daleč od časnikarske dostojnosti. Polemike gotovo ne razume. Laž, zmerjanje, krivo očitanje menda ne dela polemike. S tem sc da sicer preslepiti priprosto ljudstvo na deželi, ki ne pozna političnih še manj pa časnikarskih razmer. »Novi Čas« pa je katoliški listič in kot tak ne bi smel razširjati laži med ljudstvom, ki je še tako neumno, da iz strahu pred duhovščino dostikrat ue čita narodnih in resnih časopisov. Razumemo, da mora g. Kremžar pisati take neumnosti, ker jih zahteva škof in pa uredniško mesto pri klerikalnem lističu, ne pa časnikarska dolžnost in odprti značaj. Kaj ne? Gorica. Pred par dnevi je bil tukaj znani Pavel Masson, Francoz iz Belgije, ki mora v 9. letih skupno S svojo ženo prepotovati peš okoli sveta. Oba sta precej živahna in videti zadovoljna na tem potovanju. Gorica. (Ljubezniv mož.) Državna policija je aretirala dimnikarja Josipa Godler iz Brežic na štajerskem, ker je grdo ravnal s svojo ženo in jo pretepal. Gorica. (Aretacija.) Zaprli sa Alfonza Dehome radi goljufije in drugih pregreškov. Gorica. Po mestu le toliko prahu. da se tujci glasno zgražajo nad nemarnostjo laškega municipija. Klerikalno glasilo redno napada malomarnost mestnih očetov, ki se ne brigajo za javnost popolnoma nič. Sramota, da sedijo taki »možje« v občinskem zastopu! Gorica se mu dopade. Neki Peter Vlsintin iz Gradiške rad pogleda globoko v kozarec, nakar pozabi, da ne sme v Gorico. Radi njegove pozabljivosti so ga že večkrat zaprli, kar mu pa menda ne ugaja. Sedaj sedi zopet v zaporih. Laška kultura. Pred sodiščem so se morali zagovarjati, ker so ob priliki občinskih volitev pretepli slovenskega odvetnika Treota in dijaka Novaka iz Ljubljane sledeči laški junaki: J. Bratuš, Artur Pallich, Viktor Vittori in brivec Pellizon. Prvi je dobil 48 ur zapora, Vittori 30 K globe, ostala pa po 10 K globe. Gradež. Tržaško namestništvo je razpustilo mestni zastop in postavilo upravno komisijo. Dnevni pregled. Dr. Drmota je potrdil, da je pisal v češki »Pfehled« o iredenti na Slovenskem. Sicer pravi, da te iredente niso resni ljudje smatrali za resno. Takole je pisal: »In v resnici je liberalna stranka bila proti posameznim pojavom, ki so hoteli med Slovenci podpirati iredento v korist Srbiji, posebno, ko je v Ljubljani izhajal srbofilski dnevnik »Jutro«, čigar naslednik je sedaj »Dan«, in ko je naivni »Preporod« zapeljeval in motil slovensko mladino. Mora se priznati, da so ti pojavi odločno in jasno pričali o eksistenci nekakšne iredente med Slovenci; res je pa tudi da jih resni ljudje niso vzeli resno. Izhaja to tudi iz tega, da agitacija ni imela nobenih uspehov iu da ti časopisi niso niti mogli obstati, četudi so poleg jugoslovanskega idealizma uporabljali grdih revolverskih manir. »Kljub temu je pa dejstvo, da obstojajo stiki in zveze med Bel-gradom in naprednimi vrstami na Slovenskem. Natančneje o tej stvari govoriti ni umestno in tudi ni potrebno.« Nato se brani dr. Drmota v »Zarji« takole: »Kakor se vidi, sta tu citirana dva samostojna odstavka, ki obsegata vsak svojo samostojno misel. Prvi pripoveduje, da se je svoj čas vsled raznih bedastoč moglo govoriti o nekakšni iredenti med Slovenci, ki pa je bila otročja; sedaj teh neumnosti ne uganja nihče več. tako, da tudi o Iredenti ni govora. Drugi odstavek pa pravi, da zveze in stiki med Belgradom in naprednimi vrstami na Slovenskem obstojajo da pa o tem ni treba govoriti v moji razpravi v »Pfehledu«. To je dvoje dejstev, ki jih z mirno vestjo povem vsakemu. Pri »Dnevu« m s<* Sli i. aprila št. 824. irt so ZltH ona odstavka v enega samega. S tem je stvar dobila vse drugo potvorjeno lice, ki bi ga ji jaz nikdar ne hotel dati! Iz te oblike bi res vteguilo slediti, kakor da jaz trdim, da danes obstoja na Slovenskem Iredenta, dočim sem jaz pisal baš nasprotno!« — Tako se zagovarja dr. Drmota. Ta zagovor je pa ničevem Le poglejmo. 1. Dr. Drmota sedaj pravi, da ni pisal, da je na Slovenskem iredenta, temveč da Je pisal baš nasprotno, češ, da o iredenti ni govora. Ne vemo, na kaj se zanaša dr. Drmota, da si upa to trditi vspričo tegale svojega stavka: »In v resnici je liberalna ■stranka bila proti posameznim pojavom, ki so hoteli med Slovenci podpirati Iredento v korist Srbiji, posebno, ko je v Ljubljani izhajal srbofilski dnevnik »Jutro« čigar naslednik je sedal »Dan« ...«, »mora se priznati, da so tl pojavi odločno in jasno pričali o eksistenci nekakšne Iredente med Slovenci...« Torej: pojavi, kakor srbofilski list »Jutro«, čigar — po mnenju dr. Dr- ni?x nasled|iik je »Dan«, so jasno P£l x °. iredent' med Slovenci. »Dan« še izhaja, torej še priča o iredenti, to Je za državnega pravdnika logična posledica Drmotovih trditev. Državni pravdnik pa tudi noben drugi ne more viditi v Drmotovih trditvah »baš nasprotno.« 2. Zveze in stiki. Kdor danes trdi, da obstojajo zveze in stiki med naprednimi vrstami na Slovenskem in Belgradom, ta daje^ državnemu pravdniku hudo orožje v roke, pa naj že piše o iredenti v enem odstavku, o stikih in zvezah pa v drugem. 3. Tudi pasus: Natančneje o tej stvari govoriti ni umestno m tudi ni potrebno, ustvarja za državnega pravdnika široko polje fantazije. - lako je razvidno, da e Drmotovo zagovarjanje ničevo in naravnost drzno. Priznal naj bi raj-še, da si res ni bil svest kaj je v svoji nepremišljenosti pisal »PFe-hledu«. Srbi se čuvajo. Nekateri listi javljajo, da bo zahtevala srbska vlada od delniških družb na Srbskem, da morajo imeti med svojimi uradniki vsaj eno petino (to niti veliko ni) srbskih državljanov. Srbska vlada stori to zato, ker češke delniške družbe na Srbskem ne sprejmejo v službo nobenega Srba. »Pražka kreditna banka« nima v svoji podružnici v Belgradu niti enega Srba, temveč same Cehe in še ti ne smatrajo za potrebno, da bi se dobro srbsko naučili, ker mislijo, da se morajo Srbi radi njih naučiti češko. Tako postopanje Cehov se samo po sebi obsoja in žalostno je, da mora vlada slovanske države izdajati take odredbe proti Slovanom, ki o slovanstvu veliko in prav radi govorijo, v resnici so pa taki separatisti, da večji že ne morejo biti. Največjo škodo bodo pa imeli od tega Čehi sami in ravno zato je pričakovati, da spremenijo še pravočasno svoje vedenje nasproti Jugoslovanom, ki nismo od njih vendar čisto nič odvisni, med tem, ko je njihova industrija in trgovina zelo odvisna od nas. Hudo je to! Profesorji in več dijakov dunajske univerze le šlo na nekako poučno potovanje po morju. Prva postaja je bila seveda Drač, ker nekateri dunajski Nemci — četudi so vseučiliški profesorji in dijaki -— so tako naivni, da mislijo, da Albanci skupaj s svojirn »mbretom« kar brenčijo od navdušenja za Avstrijo. Pričakovali so ti izletniki, za gotovo, da jih sprejme v avdijencf in pogosti knez Viljem, to se jim j« zdelo tako naravno — in drugim Dunajčanom tudi — da so sedaj silne »Rorienl. ker Je knez Viljem povo- cloiti prihoda dunajskih izletnikov v Drač odjahal nekam iz mesta — nadzorovat »svojo armado«, ki jo sploh nima, ker onih par orožnikov bi lahko nadzoroval na vrtu pred svojo palačo. »Neue Ereie Presse« Je tako ogorčena, da je priobčila na celi prvi strani grozovito jokav članek, v kavern pravi, da je Avstrija žrtvovala nn rt. ? p°l '"'HJarde (zato ni denarja za slovenske kulturne nntrehiA m da bi albanski knez nač lahko sprejel dunajske izletnike. Cela jere- inijada je ta članek in človeku, ki ga čita — ako je Nemec — se mora milo storiti pri srcu. mi se pa samo smejemo nemški — naivnosti. Prazno slamo mlati onih par gospodov ira Dunaju, ki imajo gotovo preveč prostega časa in so ustanovili pod imenom »Austria nova« nekako društvo, ki naj spravi med sabo avstrijske narode. Kakor bi avstrijske narode moglo spraviti tako-le društvo, ki si še to dovoljuje, da že v prvem svojem oklicu žali narodni čut Slovanov s tem, ker pravi, da je misija Avstrije, ki je nekdaj čuvala fA. P. CEHOV: Klepetulja. * Poslovenil F. A. Natalija Mihajlovr.a, mlada ženka, je prišla z Jalte Šele zjutraj in je pripovedovala med obedom neprenehoma govoreč svojemu možu, kako krasno je bilo na Krimu. S srčnim veseljem je opazoval mož njen krasni obrazek in jo prekinil le tu-in tam s par vprašanji. »Ampak življenje mora biti tam precej drago?« jo Je vprašal med drugim. »Tega ni mogoče tako hitro povedati. Po mojem mnenju precenjujejo tamošnjo draginjo, moj dragi. Vrag ni tako črn, kot ga navadno slikajo. Jaz na primer sem imela z Julijo Petrovno zelo prostorno, lepo stanovanje in sem plačevala le po dvajset rubljev na dan. Odvisno je od tega, ljubi moj, če razume človek prav živeti. Seveda, če si privošči izlete na gore... na primer na Ai-Petri... vzame s seboj konja in vodnika, — tio, potem je stvar seveda.dražja. Strašno dragal Ampak Vasilij, kakšne gore pa so tudi tamkaj! Predstavi si visoke, zelo visoke gore, tisočkrat višje, kakor kakšna cerkev... Gori je megla, megla, in nič drugega ne kakor megla... Spodaj strašno velike pečine, pečine, le pečine... In potem pinije... Ne smem se uiti domisliti!« »Nekaj sem se domislil: Ko te ni bilo tukaj, sem čital v časopisu o tamkajšnjih tatarskih vodnikih... To morajo biti neumni ljudje! Ali so resnično čisto posebna človeška vrsta?« Natalija Mihajlovna ga je zaničljivo pogledala in stresla glavico. »Cisto navadni Tatari in nič drugega ...« je odvrnila. »Sicer pa sem jih videla le od daleč, čisto tnalo... Pokazali so mi jih, pa jih nisem dalje opazovala. Veš, moj dragi, Jaz ne morem videti Čerkesov, Grkov in Mavrov!« »Baje so strašni Don Juani?« »Mogoče. Dobijo se tudi lahkomiselne ženske, ki...« Natalija Mihajlovna je skočila nenadoma kvišku, kakor bi se domislila nekaj strašnega, gledala je približno pol minute moža s prestrašenimi očmi in rekla, vsako besedo močno povdarjajoč: »Ljubi Vasilij, povem ti: koliko ne - mo - ral - nih žensk je! Ah, kako nemoralne ženske! In veš, nele iz nižjih slojev ali tudi nekoliko boljših, ampak tudi aristokratinje, te prevzetne dame, bon toni Naravnost grdo je bilo; svojim očem nisem hotela verjeti 1 Tega ne pozabim vse življenje! Ne, kako se more človek spozabiti tako daleč, da... oh, ljubi Vasilij, niti povedati ti ne morem! Recimo ravno moja sopotnica Julija Petrovna ... Tako lepega moža ima, in dva otročiča... spada med boljše sloje, hlini svetnico, in naenkrat, saj si ne moreš misliti ... Ampak, moj dragi, to ostane čisto »entre nos« ... Ali daš častno besedo, da ne boš nikomur povedal?« »No, kaj si misliš? Gotovo ne bom povedal nobenemu.« »Torej častna beseda? Ne pozabi! Verjamem ti...« Žena je odložila vilice, skrivnostno pogledala in šepetala: »Le premisli ta dogodfk • • • Ta Julija Petrovna je odjezdila s konjem v gore. Bilo je krasno vreme! Jezdila je s svojitn vodnikom naprej, jaz nekoliko zadaj. Jezdili smo že približno tri do štiri kilfcnetre, tedaj zakriči, ali razumeš, dragi Vasilij, zakriči Julija in se zgrabi za prsa. Tatar jo prime čez pas; sicer bi bila padla s sedla. Z vodnikom prijezdim k njej... Kaj je? Kaj se je zgodilo? Ah, kriči Julija, umrla bom! Tako slabo mi je! Ne morem jezditi dalje!« Premisli moj strah. »Potem se vrnimo,« ji odvrnem. »Ne,« mi reče, »Natalija, jaz ne morem jezditi nazaj; če se premaknem le za korak, umrjem vsled bolečini Krč me vije!« Nato me prosi in prosi in mojega Sulejmana za božjo voljo, naj se vrnemo in ji pri- nesemo zdravil; ta jt bodo pomagala.« »Počakaj nekoliko... Ne razumem te čisto dobro ...« Je jecljal mož in se praskal po čelu. »Prej si rekla, da si videla te Tatare le od daleč, in sedaj uii pripoveduješ naenkrat o nekem Sulejmanu.« »Ah, že zopet premlevaš moje besede!« je odvrnila mlada žena in nagrbančila čelo, toda brez sledu kake zadrege. »Ne morem trpeti, če je kdo tako čuden! Ne, tega nikakor ne morem trpeti! To je preneumno!« »Jaz ničesar ne premlevam, toda... saj nimaš nikakega vzroka, govoriti neresnico. Ce si jezdila s Tatari, no, zaradi mene lahko, v božjem imenu; ampak čemu po ovinkih pripovedovati?« »Hm!... Kako čuden mož je to!« je oznevoljena odgovorila mlada žena. »Ljubosumen je na Sulejmana! Rada bi videla, kako bi jezdil v gore brez vodnika! Da, rada bi videla! Ce ne poznaš tamošnjih razmer in ne razumeš, je boljše, da molčiš. Le molči! Brez vodnika ni mogoče storiti niti koraka.« »I seveda!« »Prosim, brez tega neumnega smehljanja! Tvoja žena ni Julija! Nočem se proglaševati za svetnico; ampak tako daleč se vendar še nisem izpozabila. Sulejman ni smel pri meni nikdar prekoračiti gotove meje. Ne, ne! Mametkui je sedel pri Juliji često bogve kako dolgo; ampak pri meni je dobil takoj ukaz, kakor hitro je odbila enajst: »Sulejman, pojdite! Pojdite proč!« Iu moj neumni Tatarček je vedno odšel. Pri meni je bil vedno v strogem nadzorstvu, moj dragi! Kakor hitro je pričel mrmrati zaradi denarja, ali vsled kakega drugega vzroka, sem rekla takoj: »Ka-ako? Ka-aj? Ka-a-aj?« 1 edaj se je gotovo prestrašil... Ha, ha, ha ... Oči je imel črne, veš, ljubi Vasilij, čisto temnočrne, kot oglje; in potem prijazen, majhen tatarski obrazek, tako neumen in komičen ... Da, tako sem ravnala z njim, veš!« »Saj si morem predstavljati..• je mrmral soprog, ki je delal i/ kr«lha kr°g'jice . VasilM! »Kako si neumen, ' Vem, kakšne misli »maš; • c j misliš... Toda : ’lKil na «I. smel prekoračiti pri meni SveIneiS> smo Jezdi« ,« „n-mer v gorovje ali k slapu Učan-su, sem vedno ukazala: »Sulejman, jezdi za menoj! Halo!« In jezdil je vedno nazaj, ubožec ... Tudi... na najbolj idiličnih krajih sem mu rekla: *T°da t*! ysem "e smeš pozabiti, da si ti le I atar in jaz sojfroga državnega uradnika! Ha, ha!« Mlada žena se je veselo zasmejala; potem se je hitro ozrla, strah je legel na njen obraz in zašepetala jej Evropo pred .Turki, da čuva sedaj Evropo pred — barbarskimi vzhodnimi Slovani, t. j. pred Rusi in Srbi. Tako se pa ne boino spravljali, stari gospodje, ako boste sorodnike večine avstrijskega prebivalstva ZITieT' Ijali z barbari! Sicer pa vsi narodnostni spori v Avstriji izvirajo iz zatiranja Slovanov in zato naj se oni, ki hočejo doseči spravo med narodi, obrnejo na nemške zatiralce, ker nu se bomo spravili z Nemci še-le poltem ko nam oni ne bodo delali več krivic, prej nas pa ne spravijo z njimi niti veterajnarji, niti flotenferaj-tiarji, niti oni stari gospodje, ki so ustanovili za svojo zabavo društvo »Austria nova«. Nemci in Poljaki. Avstrijski nemški listi pišejo navadno zelo simpatično o Poljakih — v Rusiji in pretakajo hinavske solze radi zatiranja Poljakov po ruski birokraciji. Vse pravice za Poljake na Ruskem zahtevajo avstrijski nemški listi, na tihem se pa veselijo, da je ruska birokracija tako kratkovidna in ovira Poljake v njihovem razvoju, mesto da bi poskušala spraviti Poljake z Pusijo. V zadnjem času se pa vedno bolj pogostoma slišijo glasovi, da namerava Rusija dati svojim Poljakom obširno avtonomijo in da imenuje car celo podkralja za Poljsko v osebi kakega velikega kneza. Ako se to uresniči, bo konec preganjanja Poljakov na Ruskem in kdor naših Nemcev ne pozna, bi si mislil, da bo nemško časopisje radostno pozdravljalo te glasove — in bi se, seveda, emottl, ker nemško, avstrijsko časopisje bilježi z neprikritim strahom te vesti in pravi, da bi to pomenilo veliko nevarnost za Nemce, ker bi se potem vsi Poljaki naslanjati na Rusijo. Hinavci so bili Nemci vedno in hinavci ostanejo. Rusija naj bo pa pametna, naj posluša pametne in prijateljske nasvete iz Pariza in naj napravi tako. da Nemcem, ne bo — prav. Strah jih je. Nemci so dobili velik strah pred jugoslovanstvom. To |e znamenje njih slabosti. Zdaj napovedujejo velik shod vseh alpskih Nemcev v Celovcu, kjer se bodo vsi Nemci baje združili v močno vez Proti jugoslovanskemu gibanju. Nemci imajo na naši meji »Schulverein«, ^Slidmarko« in poleg tega skrbi za-'uje tudi vlada — in vendar se boje. “1b je značilno. Da bi opozorili na nevarnost, so začeli spuščati v svet vest«. češ, da se tudi Italijani boje jugoslovanskega gibanja in da sta se •mnistra v Opatiji o tem resno posvetovala. Res, nemški strah ima ve-,Nemci naj sklicujejo shode, »avest je taKav*i“£oslovanskat »a>‘- cMi^niira',a I!?5 m<*1! ■Sw£,.i‘S£ enakem bom ki se pripravlja od severne in južne strani. Ako kdaj kliče v teh časih domovina: Vsi možje na krov! O jugoslovanskem gibanju je napisal v praškem »Casu« gosp. Cve-t*sa dolg članek, v katerem pojasnjuje sedanje pojave na jugu države. Govori o nacionalističnem gibanju P novih listih, o mladini, o strankah Ju o politiki. Koncem članka opozarja. da naj mladina pri svojein navdušenju ne pozabi na realna tla, in naj *^zi, da ji pri tem reakcionarji, kle-r'kajcj in drugi »praktični« ljudje ne zflVzemo tal, kakor se je to zgodito h® Kranjskem, ki jo je zasedla duhovščina in klerikalni koritarji. . * Pokvarjena velikonočna jajca, tv Laumicru so zboleli vsi člani rodbine nekega Plantadeja, ker so jedli velikonočna, lepo pobarvana jajca, pantadejeva hčerka je umrla, njen Nrat umira in tudi vsi ostali člani rabine se nahajajo v smrtni nevar-jpsti. Zdravniki imajo malo upanja, .! m j.l m&mmmmsm&m se 'ne^ Jnliju! Ne, ta Julija! Cernu oprostil' ^ovek včasih zabaval in se Ijenja? Hl'stih spon družabnega živ-Kaj take ‘ažurnem, ljubi Vasilij. Lepo te nrn -ie dovo,ieno de,ati • • • nc bo zlomu11*le zahavaj se. Nikdo teboj: toda i77;aradi tehra palice nad ri. vznemirjen* delati resnc stva' m ni leno! 11 nastopati... ne, to s umna! No, ali £°S^L'ubi,a Le'ju.bo; je prišel Mametkui k ni* ^ Nfoč Ni jc bilo doma..'.^" ^? Tt0rn-Ka k sebi... flhgovarjk,*tfSeCo Jem in oneni... veš, zelo Vgovorm Judje so! Tako je minul večer J? kor bi mignil.. • Naenkrat pridrvi J Sobo Julija... plane kakor furija proti meni in Mametkulu... in potem ta prizor... pfuj! To pa ni lepo, ljubi Vasilij!« Ljubi Vasilij se je odkašljal, napravil temen obraz, in pričel hoditi Po sobi gor in dol. »Prav lepo sta živela, da; to inoram reči!« je mrmral in se prisiljeno smejal. N s* neumen!« je rekla atahja Mihajlovna užaljena. »Vem, thiJr?1 m ! i.S' edl1°. ‘maš tako grde on* j ^ vri iVec d ne bodem kaj ,)0vedala. Nikdar več!« ,. Mlada žena je napravila trojen jn umolknila d U0 da ozdravijo. Jajca, ki jih je rodbina pojedla, so bila popolnoma pokvarjena. * Srce, prebodeno z Iglami. Na remeškem pokopališču je našla neka dama zavojček, v katerem je bilo zavito človeško srce, prebodeno z dolgo klobučtio iglo. Poleg tega se je nahajalo v srcu okrog 30 majhnih igel. Policija je zločincem že na sledu. Ločitev zakona s pomočjo brezžičnega brzojava. Ameriški časopisi poročajo, da se je izvršila ravnokar v San Franciscu prva ločitev zakona s pomočjo brezžičnega brzojava. Gospa Marv King, bogata dama iz obrežja Tihega oceana je prosila za ločitev zakona; poverila je svojo zadevo nekemu odvetniku, na kar je odpotovala v Honolulu. Tam se je seznanila z gentlemanom, v katerega se je zaljubila. Hotela ga je vzeti za moža, kakor hitro se odreši svojega prvega soproga. Da ne bi izgubljala po nepotrebnem časa, je brzojavila po brezžičnem brzojavi, v San Francisco, svojemu advokatu, naj se po-žuri z njenim procesom. Advokat se je res požuril in je oznanil srečno ločitev zakona svoji klijentki tudi s pomočjo brezžičnega brzojava. Ko je gospa Mary King dobila depešo, se je takoj omožila. * Orožnik prebodel vojaškega begunca. Te dni so ustavili orožniki na cesti, ki drži v Beckov, nekega potepuha in so mu ukazali, naj se jim Iegitimira.Potepuh je segel v žep, kakor bi iskal legitimacijo, toda nenadoma Je potegni! samokrts in ustrelil na orožnika, katerega je kroglja zadela v nogo. Drugi orožnik je nato potepuha prebodel, da se je ta zgrudil na tla in na mestu izdahnil. Pri mrtvecu so našli pisma, iz katerih so posneli, da je prebodeni človek Pavel Lacko, ki je pobegnil od 72. pešpolka. * Kakšni ljudje se vse ženijo. Brzojavka iz Novega Jorka poroča, da se je odondot odpeljal v Amsterdam M. van der Blassbalk, ki sam o sebi trdi, da je najčudovitejši mož na svetu.« Najčudovitejši zato, ker ima: eno nogo leseno, eno roko umetno napravljeno, eno uho iz kavčuka, eno oko stekleno in srebrn nos. Ta »čudoviti« gospod se meni v Amsterdamu oženiti. Bil je dolgo časa ravnatelj steklarne v Bataviji in pri neki eksploziji je prišel ob vse zgoraj imenovane dele telesa, ki jih Je nadomestil nato z umetnimi. * Pes dedič. »New - York Amerika«« sporoča, da je zapustil M. John Crafts v Bostonu, ki je pred kratkim ttmrl, svojo letno rento 6000 kron svQjemupiiii.J?oleff. tea» mu je namenil tudi 3000 kron letno za njegovo hrano. Ta srečni pes se imenuje »Pete« in je bil »predsednik« vsako leto na dan svojega rojstva — gostije, ki jo je priredil njegov gospodar za ubožne otroke. Sorodniki gospoda Craftsa, ki niso dobili niti vinarja, niso zadovoljni s »pasjo« oporoko in bodo baje vložili proti nji protest. Morda se Je gospod Crafts tudi tega pred svojo smrtjo domislil, in je imenoval za ta slučaj advokata, ki bo psa »Peteja« zastopal. Glose po sezon*. Navdušenje za hrvatsko opero je bilo v minoli sezoni velikansko: ljudje so se za vstopnice uprav borili, in po Ljubljani je še mnogo zamer ker ni vsakdo vselej dobil prav tistega prostorčka, na katerega se je kaprieiral. Za dramo je bilo malo zanimanja, vstopnic je skoraj vselej preostajald na koše, in igralske bc-nefice se niso obnesle najbolje. Toda preiščimo prave vzroke teli pojavov! Opera in opereta sta povsod priljubljenejši od drame, v Ljubljani pa šc prav posebno. Tudi ko smo imeli relativno izvrstno dramo, nekaj izbornih igralk in igralcev, velik ansambl, ter vsak teden vsaj po eno dramsko noviteto, še takrat je bila drama uboga Pepelka. V minoli sezoni smo imeli le še par resničnih igralcev (večina je bila začetniška, čeprav ne brez talentov) in le par dramskih novitet. Da tak pičel in v vsakem oziru dokaj skromen dramski ansambl ne more privlačevati ter da tak repertoar ne more mikati, Je v Ljubljani več kot razumljivo. Za tako dramo se nihče resno ne trga. Tudi izborno opero in - opereto smo že iineli v Ljubljani, a takrat le nismo znali ceniti dovolj. Takrat v1® 'skali »dlak v jajcu«, grajali sino L« ans,kc malenkosti, pretirano oči-nunVn,a^° n'čnost... Danes pa se L^ntiinomm k°,Ca 1)0 nic]' Danes se m n0'sn°“ilnjamo nekdanjih , vrlih solistk m solistov, ki delujejo zdaj v iagi, Brnu na Dunaju in po raznih večhh gledališčih, kakor je naše, z najlcpsimi uspehi; dokler so bili tisti umetniki naši, smo jim bili malo hvaležni, in naša dnevna kritika ie bila s pohvalo več kot skopa. Danes se hrepeneče oziramo nazaj po nekdaj našem krepkemu, polnoglasnemu zboru, — takrat, ko nam je še pel, pa smo imeli zanj večinoma le grajo! Imeli smo Reinerja in Talicha, a —- znali nismo ceniti ju! Danes se šele zavedemo, kako izvrsten glediški orkester smo imeli, kako fine operne predstave smo poslušali; takrat smo ga neradi plačevali, zato smo zdaj — brez orkestra. Da nam je vzrastlo to prekrasno spoznanje, je bilo treba v Ljubljano hrvatske opere. Zdaj šele lahko primerjamo svoje, slovenske predstave ubogega slovenskega gledališča s hrvatskimi predstavami bogatega hrvatskega kralj, kazališta! Spomnimo se. da je dobivalo naše gledališče malenkost 32.000 K podpore na leto, a da ima zagrebško kazalište blizu 300.000 K na leto! Ali pa je bila kvaliteta hrvatskih predstav za toliko višja, za kolikor presega subvencija kazališta podporico našega gledališča? Ali je bilo navdušenje Slovencev v kakšnem razmerju med bivšo našo opero in tole hrvatsko? Naše gledišče je igralo le po šest mesecev, a moralo je plačevati vse svoje osobje s tujimi člani med vseh dvanajst mesecev! In vendar so se stavljale na naše gledališče zahteve, ki jim ne more zadoščati niti hrvaško. Ne iščimo krivcev drugod kot v lastni nekritični prepotenci! Koliko in kakšnih predstav nam je dajalo naše gledališče za smešnih 32.000 K! In vendar nismo bili zadovoljni nikdar in z nikomur. Vsak intendant je obupan pobegnil pred blaznimi ljubljanskimi zahtevami, ki niso bile s sredstvi niti izdaleka v kakšnem sorazmerju. Priznajmo: nekaj hrvatskih opernih predstav je bilo izbornih, nekaj dobrih, a nekaj tudi slabih, a kaj bi znali mi napraviti polagoma s svojo opero, ako bi imela vsaj 80.000 K podpore na leto! A mi nismo hoteli čakati, nego smo zahtevali takoj vse najpopolnejše. Vendar moramo biti kralj, hr-vatskemu kazalištu iskreno hvaležni za vse velike užitke, ki nam jih je dajalo, zlasti pa za velikanski trud, ki so ga imeli člani in uprava z mukotrpnimi potovanji tja in sem. Hrvati so nas rešili vsaj za eno sezono sramote pred vsem slovanskim svetom, da bi bila Ljubljana brez opere in operete; Hrvate so vzdrževali V občinstvu živo zanimanje za slovansko glasbo ter so nas obdarili z bogatim in krasnim repertoarjem. Ideja jugoslovanske kulturne vzajemnosti se je izvrševala dejanski, in hrvat-ska govorica je danes ljuba vsakemu Slovencu. Izkazalo se -Je. da Je nesramna laž, ki jo širijo Nemci, da Slovenec ne razume Hrvata. Slovenci so trumoma drli k hrvatskim predstavam (tudi novitetam, ter so hrvatske pevke in pevce docela razumeli.) Umetnikov, kakršni so gg. Vuškovič, Horvatova in de Strozzi-jeva, še nismo slišali stalno na našem odru. Plačevati jih more le toli bogato dotirano gledišče, kakršno je hrvatsko, a celo to le kot — goste. G. pl. Treščec pa nam jih je poslal zelo mnogokrat, in zato mu gre Še posebna hvala. Hrvatsko kazalište je seveda v Ljubljani tudi nekaj tisočakov zaslužilo. Ako bi ne bilo mesto dovolilo podpore 21.000 K in ako bi ne bilo vstopnine |w>višalo, pa bi ne bilo zaslužilo ničesar. Plačevalo si je namreč samo eletriko, biljeterje, gasilce, policijo, plakate, vožnjo za okoli 70 do 75 oseb (v III., II. in tudi v I. razredu), dnevnice vsemu osobju vselej za dva dni (od 5 K do 200 K za osebo!!) brivca, slugo, rekvizite — ter končno tantijerne. Ti stroški so bili gotovo enaki z dnevnimi dohodki, in ostala je kvečjemu mestna podpora. Treba je le računati, in takoj sc pokaže, da je tako! Toda od zaslužka je odračunati še škodo in izgubo, ki jo je imelo hrvatsko kazalište zaradi ljubljanskih predstav v Zagrebu vselej vsaj ena operna ali operetna predstava in se je morala nadomestiti z dramsko, ki je tudi v Zagrebu finančno daleko slabša od glasbene. Da prinaša vsako gostovanje vsega ansambla še razne nerede in težkoče s seboj, pa je takisto neizbežno. Korist, ki jo je imelo zagrebško kazalište od Ljubljaue, je torej v istini zelo majhna in prav dvomljiva ter je bila naša korist daleko večja In važnejša. Prav jc bilo torej, da se je končno izrekla in izkazala naša hvaležnost še vsemu požrtvovalnemu lir-vatskemu ansamblu skupaj. Izkazali smo jo na lep, a tudi najcenejši način, ker v Belenigradu, v Sarajevu in jjo dalmatinskih mestih izražajo umetniškim ansamblom svojo za-hvalnost mnogo realneje in — izdatneje. Slično zahvalnost bi bili morali izraziti Ljubljančaje seveda tudi drami. Da tega niso storili, je žalostno in le dokazuje, da so glede drame neizprcmcnljivo hladni. Gotovo je bila naša dolžnost, da smo do gostov s priznanjem radodarnejši, toda »Nemo propheta in patria« velja tudi v gledališču. Zato pa sem tudi za bodočnost prepričan, da ostanejo Ljubljančanje taki, kakršni so in so vedno bili. Naj se jim ustanovi zopet najboljša opera, gotovo bodo po svoji navadi iz-nova iskali »dlak v jajcu«; naj se jim vrne najvrlejši dramski ansambl, njihovo srce se zato ne ogreje. Vsak nov intendant bo moral hoditi izno-va prav isti križev pot, ki so ga hodili doslej še vsi. Bedak je, kdor se s slovenskim glediščem ukvarja, ker Kranjec vedno mu le osle kaže, moremo reči svobodno s Prešernom. Od Prešernove dobe doslej se ni Kranjec prav nič poboljšal. Radikalno izpremeniti bi se dale te razmere le tedaj, če bi se politično strankarstvo povsem izločilo iz našega gledišča, če bi vse naše časopisje složno, izdatno in z iskrenim navdušenjem podpiralo glediško vodstvo in ne uganjalo gnusnih osebnosti, če bi si vzgojili s potovalnimi štipendijami predvsem resnih strokovnjakov ne le za vodstvo, nego še prav posebej za glediško kritiko, ki je danes na najnižji stopnji malomestnega nadutega ignorantstva, in pa — to je glavni pogoj če bi se bivša subvencija vsaj potrojila! Dokler se ne izpolnijo vsi, prav vsi ti pogoji, nismo sposobni vzdrževati svoje, zares dobro gledališče. Dotlej pa storimo vse, da ohranimo vsaj to, kar smo Imeli letos. Nismo znali ceniti lastne cenene opere, zato moramo ohraniti drago tujo, ker sicer postanemo v posmeh vsemu svetu in sc nam bodo opravičeno rogali naši Nemci. Slovenci se bodo naglo navadili nemških operet, in stara nem-škutarija zavlada vsepovsod! Prosimo torej Hrvate, da nas rešijo te sramote In nesreče, če nas že rojaki nočejo! _______________Bivši Intendant. Shod pri ,Zlatorogu1. Javen shod »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« se je vršil preteklo soboto v restavracijskih prostorih pri »Zlatorogu« ob pol 10. zvečer. Shod je otvoril njegov predsednik g. Rasto Pustoslemšek, ki je naglašal, da je ta shod nekaka priprava za bodoče občinske volitve, ki so v neposredni bližini. V taboru nasprotnikov vlada sedaj mir. ki pa je le navidezen, za-ka; S. L. S. se pripravlja nas naskočiti nepripravljene. Dalje omenja g. govornik, da volijo po občinskem volilnem redu tudi ženske in da bi se tudi te morale udeleževati političnega gibanja, ki pa je žalibog, nezadostno. Pri nas vlada v tem oziru veliko mrtvilo. Kako pa Je to pri nasprotnikih — klerikalcih? Tam imajo ženske svoje organizacije v društvih, bratovščinah itd. Zato se morajo tudi pri nas ženske organizirati. Pri nasprotni stranki so ženske, tako organizirane, da kupujejo živila in druge potrebščine le pri političnih ’-mislečih trgovkah oziroma trgovcih, tako v mestu, kakor tudi na trgu. Enako organizacijo bi morale imeti tuci napredne žene. Nato podeli g. predsednik besedo deželnemu poslancu profesorju g. Relsnerju. Govornik razloži v obširnem, preglednem govoru vse napake in slabosti sedanjega deželnega gospodarstva. ki ga vodi takozvana Slovenska Ljudska Stranka. Utemeljuje z dokazi, da je Slovenska Ljudska Stranka vse kaj drugega prej nego lludska in slovenska. Nji gre samo za lasten žep, narodnost in ljudstvo ji je deveta briga. Za zadnjega se briga le v toliko, da ga podkupuje v svojo korist. Kako se rešimo teh izkoriščevalcev ljudstva? Ali se jih sploh moremo rešiti? Da. Moč je v nas. ako stori vsak napreden volilec svojo dolžnost! Nato je povzel besedo, deželni poslanec g. Adolf Ribnikar. Očrtal Je z markantnimi potezami gnilobo večine deželnega zbora in deželnega odbora, ki dela kot štiriperesna deteljica Lampe-Šušteršič-Pegan-Zajc celo deželno politiko kar na svojo roko. Velikanske svote stojijo v proračunu, o katerih pa nimamo pojma, kam gredo. Pač. Gredo za klerikalni dispozicijski fond, kar se Jasno vidi na podporah klerikalnim gasilskim društvom, na regulaciji učiteljskih plač, na podporah klerikalnim dijakom itd. Gospod govornik se dotakne tudi vprašanja Jugoslovanstva kot sedaj enega najaktualnejših vprašanj, posebno ker stojimo pred neizogibnem prevratom. Boji se, da v tem splošnem prevratu ne bomo ogoljufani od voditeljev slovenskih dežela, kakor se je to zgodilo že v neštetih slučajih. G. predsednik se nato zahvali obema govornikoma in se potem dotakne tudi razmer na sodišču. Pov-darja tudi malomarnost in mlačnost, posebno kar se tiče naše prekorist-ne Ciril Metodove družbe. Ta malomarnost in mlačnost poganja krasne cvetove posebno v Ljubljani, kar je treba korenito in z dejanji po- praviti. Nato Je g. predsednik ob' Vil2. shod zaključil. — V podobnem smislu se je vršil včeraj popoldne shod na Barju. Ljubljana. — Občni zbor slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se je vršil v soboto zvečer v salonu Mrakove gostilne na Rimski cesti. G. podpredsednik Zorko Prelovec otvo-ri, živahno pozdravljen, ob 8. url občni zbor, pozdravi navzoče poročevalce listov, izrazi zadovoljnost nad polnoštevilno udeležbo ter da po kratkem uvodnem govoru besedo tajniku. Tajnik g. J. Zorko se najprej spominja med letom umrlih podpornih članov, zlasti pa marljivega pevca in vestnega odbornika Avg. Heuffela. Zborovalci se v znak sožalja dvignejo s sedežev. Poroča o društvenem delovanju preteklega leta, ki je bilo res uspešno in živahno. Priredila sta se koncerta v Kamniku, ki ostane gotovo vsakemu udeležencu v neizbrisnem spominu, v Kranju in 18. marca velik ljudski koncert v Mestnem domu. Vsi trije koncerti so v vsakem oziru dobro izpadli. Izreka zahvalo vsem, ki so v katerem koli oziru pripomogli s sodelovanjem in naklonjenostjo k takim uspehom. Društvo je pa tudi sodelovalo pri drugih narodnih prireditvah. Zbor je štel 70 pevk in pevcev, 2 častna, 11 ustanovnih in 180 podpornih članov. Izraža veselje, da si je društvo pridobilo precej novih prijateljev, grajajoče pa omenja, da je nekaj napredne inteligence in premožnih rodoljubov brez vsacega vzroka izstopilo iz društva. Končno se zahvali pevkam in pevcem za njihovo marljivost. gospodu predsedniku za njegovo ljubezen do društva, osobito pa izreka zahvalo pevovodji g. Pre-lovcu, ki je brez ozira na vse zapreke, z nenavadno požrtvovalnostjo privedel zbor do višine, na katerem sc nahaja danes. Iz poročila blagajnika g. Lumbarja povzemamo, da je imel »Ljubljanski Zvon« v preteklem letu 3535 K 54 v dohodkov in 3059 K 46 v izdatkov; v blagajni se nahaja 476 K 08 vin. Na predlog preglednika računov g. Svetliča se Izreče odboru zahvala in absolutorij. Arhivar g. Jamnik poroča, da Obsega društveni arhiv 238 različnih skladb v skupni vrednosti 3000 K. V odbor ko bili enoglasno izvoljeni dr. Švigelj, predsednik; Z. Prelovec, podpredsednik; J. Zorko, tajnik; I. Lumbar, blagajnik; J. Jamnik, A. Sattler, A, Pipp, A, Lombar in Svetlič, odborniki; J. Špan-In A; Gorjanc, pregledovalca računov ter A. Pipp, zastavonoša. K tajniškemu poročilu omenja g. pevodovdja Prelovec, da se društvu pri njegovem potu navzgor stavijo različne zapreke in da' mu celo taki faktorji, ki bi se imeli veseliti njegovega napredka, mečejo polena pod noge. Povdarja, da »Lj. Zvon« ni politično strankarsko društvo, akoravno so njegovi člani v. zasebnem življenju naprednjaki. Namen »Ljub. Zvona« je, buditi narodno zavest in stremiti za višjimi cilji in ideali, prirejati poljudne ljudske koncerte, na katerih naj se izvajajo po možnosti nove stvari domačih skladateljev. Z bratskimi društvi st pa želi prijateljskega, medsebojno s® podpirajočega delovanja. Ne mara delati nikomur konkurence, kar j® dokazal že s tem. da je z ozirom na prireditve drugih društev svoj za oktober namenjeni koncert odlagaf od časa do časa tako dolgo, da g? je. priredil še-le v marcu. Opusti naj se toraj brezpredmetno zabavljanje in naj s tekmuje edino le na odru. Nato so se vršile različne debate in nasveti, nakar je predsednik g. dr. Švigelj po navdušenem, k novemu, v dosego cilja potrebnemu delu po-zivajočem govoril zaključil oficijelnl del občnega zbora. Sledila je neprisiljena pevska zabava, ki je trajala do rane jutranje ure. — Nogometna tekma, Ilirija Ja včeraj nastopila z dvema moštvi, ki sta si bili precej enaki. Tekma se je končala s 3:2 za prvo moštvo Igra ni nudila nič posebnega, kar se nam zdi graje vredno. Tudi oni klici v igrišču ne pripomorejo k resnosti. Občinstva Je bilo precej. Zal, da ga je največ stalo na cesti — kjer se gleda zastonj. Izpreniemba v moštvu »Ilirije« se je pokazala deloma dobro, deloma ne. — O gledališču prinašamo na drugem mestu Članek, ki bo vzbudil morebiti tudi pomisleke. Mi se s člankom v vsem ne strinjamo, ker smo mnenja, da Je za nas poniževalno, ako nas morajo drugi rešiti — sramote. — Koncerti »Glasbene Matice« dne 22., 23. in 26. t. m. bodo za slovensko glasbo velepomembni in zgodovinsko važni, ker smo Slovenci lahko ponosni na Izvajanje te izvirne, epohalne zgodovinske slovenske skladbe. Se celo pri velikih narodih so premiere v operah in koncertnih deLh zelo redke, včasih se komaj v ZA' NOTn/MJE -IN KBWR(^JCNE -BOLEZNI.' • PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGA ULICA- ‘i fiEp-zDRft^TKiPRmrajjR-FR. DERGANC K. JURMAN optik in Specialist LJUBLJANA Šelenburgova ulica Optični zrnati z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, dalinoededL Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršuje!© v lastni delavnici. ■»■im Mii i iri i irm i in 11 inirnurr n n ■ rr m i i ■ 111 m..in m., himmiiiihi i ■■ ■ ■ .i. ■ . «■«... - ■ - - .T7._ __ flesetletjih rodi delo, ki je trajne svetovne vrednosti. Pri nas pa slovenska moderna glasba stopa s hitrimi Koraki na plan, v prvi vrsti pa mogočno nastopa kot skladatelj P. H. Sattner, ki nam je v zadnjih treh letih podal dve najvažnejši in najvspe-jšnejši slovenski koncertni skladbi: (oratorij »Marijino Vnebovzetje in se-ilaj našega ljubljenca — dičnega Gregorčiča prelepo delo »Oljki«. Kar za-morenio Slovenci v sedanji dobi, vse bo storila »Glasbena Matica« s svojimi 230 z navdušenjem sodelujočimi močmi, da dostojno in vspešno izvede najboljše koncertno izvirno delo. Dolžnost všacega Slovenca je, da prisostvuje tern najlepšim domačim resno vzvišenim kulturnim pojavom. — Skrivnostni X gotovo najsen-zacijonelnejša vohunska drama te sezije se predvr/i od jutri, torka naprej v kinematografu »Ideal«. Skrivnostni X je drama velike privlačnosti in vzdržuje gledalca od kraja do konca v nestrpni napetosti. Dramatični in razburjeni dogodljaji pomorskega častnika bodo gotovo vsakoga zanimali in vzbudili sočutje. — Danes zadnji dan prekrasne veseloigre »Angeljček« z Asto Nielsen, ki Je imela pretečena dva dneva tako »velikanski uspeh! Skočil v morje. V petek zvečer le opazil čuvaj na pomolu San Carl o, da je skočil mladenič v morje. Čuvaj Je takoj poklical nekaj ljudi ter odhitel reševat neznanega mladeniča. Ljudem se je posrečilo, da so ga potegnili na suho, toda tu so opazili, da Je mladenič blazen. Pričel si je trgati obleko raz sebe in suvati in biti vsakogar, ki se mu je približal. Bili so poklicani strežniki iz norišnice, ki so morali mladeniča povezati, da so ga mogli posaditi v kočijo. Pa tudi v tem stanju sc je zaganjal v strežnike,, da so mu morali odeti železno srajco. Kdo da je mladenič se še ni moglo dognati. Zanimivo pa je vedeti ali Je skočil mladenič v blaznosti v morje, ali je zblaznel šele tedaj, ko se je pričel potapljati lil je videl smrt pod seboj. Pri zadnjem viharju, ki je povzročil več nesreč v tržaškem pristanišču, o katerem smo poročali včeraj, Je ribarilo v tržaškem pristanu '27 šentkrižkih ribičev na sedmih ribiških čolnih. Od tega dneva (od srede) pa se ti ribiči še do danes (sobote) niso povrnili domov. Križani so v velikem strahu. Brzojavilo se je na vse strani, po vseh "mestih in vaseh, ki ležijo ob istrski in gor iški obali, toda nihče ne ve ničesar o ribičih. Ako jih ni zanesel vihar na italijansko obredje, so ribiči gotovo izgubljeni. O tej nesreči bomo poročali natančneje. Silen padec Na belvederski cesti, ravno nad rojanskimi oboki je padel z zida 14letni deček Franc Vončina, stanujoč v ulici Sv. Tereze št. 4. Deček je obležal na spodaj ležeči ulici v nezavesti. Prihiteli so ljudje ter ga odnesli v bližnjo hišo, nato pa poklicali zdravnika, ki je dečka obvezal In ga dal nato prepeljati v bolnico. Deček jc zadobil pri padcu težke telesne poškodbe. Samovar je prevrnil v prosti luki delavec Rihard Černivajn in goreči špirit se mu je polil po obleki, ki se Je mahoma vnela. Posrečilo se mu je sicer pogasiti plamen, a vendar je zadobil težke opekline po rokah in telesu, da so ga niogii odpefiafl v bolnišnico. ■ MShJalnica Cusin in dr. v Trstu je '»bila obiskana v četrtek ponoči od tatov, pravzaprav od enega samega, zakaj drugi je stal zunaj na cesti na straži. Tat. ki je odprl »role« s ponarejenim ključem, je stopil v trgovino, tisti, ki je ostal na straži pa je trgovino zopet zaprl in čakal. Ob 3. zjutraj je dal tat znamenje sodrugu, ki Je stal na cesti, da je gotov, in ta mu Je zopet odprl »role«. Vse to pa je videl 141etni deček, ki Je šel na delo. Eden izmed tatov pa mu je zažugal z nožem in deček Je nato zbežal, ko pa Je srečal stražnika, mu le povedal vse kar Je videl. — Tat, ki Je vstopil v menjalnico, 1e vlomil več predalov in miznic in iz ene teh Je izmaknil samokres. Denarja ni našel nikler. blagajna je ostala nedotaknjena. Policija išče tatova, katera Je opisal deček precej podrobno. Burja traja še vedno in bati se Je, da bo zahtevala še več žrtev na morju. Temperatura je padla danes, v sobo*'* njoiro Slovani ¥ Ameriki. Te dni je bila izdana uradna statistika o narodih, ki prebivajo v Združenih državah v Ameriki. Do leta 1910. so v Ameriki poznali samo Amerikance in pri ljudskem štetju niso navajali narodnosti. To je v Ameriki precej težko, ker so v nji ljudje od vseh koncev sveta in tako pomešani, da se ne d;\ pogosto natančno določiti narodnost. To se je pokazalo tudi pri zadnjem štetju, pri katerem so našteli mnogo manj, n. pr. nas Slovanov, nego nas je v Ameriki v resnici. Kako slabo so šteli do zdaj, kaže to, da so v pr. letu 1900. našteli 157.000 Čehov, po mnenju ameriških Čehov pa je bilo v tem času v Ameriki najmanj pol milijona Čehov. Leta 1910. pa navajajo podatki 538.392 Čehov (med temi je 228.736 priseljenih in 310.654 v Ameriki rojenih), v resnici je pa samo v Ameriki rojenih nad 300.000, tako, da sodijo ameriški Čehi svoje število na tri četrt milijona. Slovanov je v Ameriki (po ameriškem štetju skupno z Litvini in Lotiši, ki jih v Ameriki, ker so ruski podaniki prištevajo med Slovane) 3,240.467, od teh je 1,831.066 priseljenih in 1,408.801 v Ameriki rojenih. Po narodnosti so tako razdeljeni: Poljakov 1,707.640, Čehov 538.392, Slovakov 284.444, Litvinov 211.233, Slovencev 183.431, Rusov 95.137, Hrvatov 93.036, Rusinov 35.359, Srbov 26.752, Bolgarov 19.380, Dalmatincev 5505, Črnogorcev 3961, drugih 35.196. (Iz teh zadnjih je menda največ Slovakov, ki se navadno imenujejo Slavi). Ako pogledamo to razdelitev, vidimo, da ni razdelitev točna, zato tudi številke niso natančne. Glede Slovencev na podlagi teh številk lahko trdimo, da presega njih število 200.000. Po številu so narodi v Ameriki (v Združenih državah) zastopani sledeče: Največ je Angležev (z Irci in Škoti) 10,937.420. Na drugem mestu so Nemci (3,817.271), na tretjem Slovani (324.407), na ietrtem KtaUV.im 2,151.422. Za Italijani pridejo (ako štejemo slov. narode posamezno) Poljaki 1,707.640, za njimi pridejo Židje 1,676.762, potem Švedi (1,445.869), Francozi (1,357.169), Norvežani (1,009.359(, potem pridejo Čehi, Španci, Danci in Nizozemci. -— Ako pogledamo Slovane, vidimo da je največ izseljencev iz onih narodov, ki nimajo svoje države. Največje slovensko mesto v Ameriki je Cleveland, kjer je največja slov. naselbina, ki šteje nad 20.000 Slovencev. Ako pomislimo, da je vseh Slovencev 1,500.000 in da jc od teh v Ameriki nad 200.000, potem vidimo, kako se mora Slovencem v njih stari domovini slabo goditi. Ako nojde tako naprej, bo kmalu nas polovica v Ameriki. Zal da se tudi v »novi domovini« naraščaj hitro potujčuje. Sedaj sc Slovenci še krepko drže, imajo lepo društveno življenje in, se zavedajo svojega Slovanstva. Najnovejša telefonska in brzojavna poroči’a. PROSLAVA 8G0LETNICE V MARIBORU. (T elefonsko poročilo našega rednega poročevalca.) Maribor, 19. aprila. Proslava SOOIetnlce ustoličenja koroških vojvod ie uspela sliajno. Bila Je to veličastna manifestacija slovenske zavednosti. Udeležnikov je bilo nad poldrugi tisoč. Prireditev Je Imela Ilce taborov. Občinstvo Je prihitelo 1/ cele Štajerske in Koroške. Govorila sta dr. Medved in dr. Ljudevit Pivko. Prireditev Je dosegla velik uspeh. (Natančneje jutri.) ITALIJANSKI MINISTER Dl SAN GIULIANO DOSPEL V RIM. Rim, 19. aprila. Minister zunanjih zadev, dl San Giuliano Se dospel danes popoldan senika). - IZJAVA DR. STREITA. Atene, 19. aprila. Dr Strelt se je vrnil s Krfa v Atene. Izjavil je, da je njegovo potovanje na Kri imelo zaželje-ni uspeh. ZRAKOPLOVSTVO. Dunaj, 19. aprila. Udeleženci le- tmtna talona an ea nrl uvodnem vre- memi vzdignili nad Asperuom iti leteli proti Prag«. Stiplošck ie priletel v Prago ob 8, uri 9 min. Basel ob 8. uri 37 inin. Konče! ob 9. uri 2 min. Vsi so nadaljevali svoj let. Brno, 19. aprila. Stiplošku se je pripetila na nadaljiiem letu nesreča. Zrakoplov se je razbil in Stiplošek jc zadobil poškodbe. Zrakoplovec Mumb ie moral tudi pristati vsled defekta v motorju. VELESILE IN GRŠKA. Berlin, 19. aprila. Ofidjozna »Nordd. Allg. Zeitung« piše v svojem tedenskem pregledu: Pogajanja velesil glede odgovora na Grško noto tičočo se južnoalbatiskih meja In egeiskih otokov so storila vsled včerajšnjega objavljenja stališča trozve-ze k predlogu tripelentente daljši korak. Trozveza se strinja s predlogi tripelentente in je predlagala le nekaj redakcijskih sprememb. IZJAVA FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Pariz, 19. aprila. Ministrski predsednik je ostro kritiziral obnašanje svojih vladnih predhodnikov in jim predbaciva!, da so se posluževali republikanskega programa za etiketo. ZAKON O TRILETNI VOJNI SLUŽBI NI ZADNJA BESEDA. Nato je začel min. predsednik govoriti o parlamentarnem položaju in dejal, da ie vlada zakon o triletni vojaški službi na legalen način izvedla, da bi pa bilo silno nevarno za državo, če bi bil zakon o triletni vojaški službi zadnja beseda. Mi moramo ostati močni dokler se države okoli nas s tako neomeietiostjo obo-rožujejo. Tudi ml moramo skrbeti za močno hrambo, dokler narodi ne omejijo svojega oboroževanja in dokler ne sklenejo poravnavati vseh konfliktov na konferencah in potom razsodišč. Nato se ie min. predsednik pečal s kritjem troškov, ki nastanejo vsled podaljšanja vojaške dobe in delal, da se to zgodi z davki na premo- len\e In dohode. delulcvftth m® ustrašijo grožnje in se nas tudi ne prepriča, da bi način sedanje vlade bi! naoačen, ker ne stremi za tem, da bi v isti majoriteti združila republikance in nerepublikance. ___________ Mali oglasi. Beseda 5 vlnarfev. Najmanjši znesek 80 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plaCujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob fi. uri zvečer. Proda se pes čuvaj (ovčarski) približne 3 leta star. vpraša se naj Ljubljana. Stari trg 5, 251—x »I—limfil1i«M’lill«»4>aii».ll—11 " —MB—MMMUIM—«■« Odda se več voz konjskega gnoia vprašanja na: OROSLAV DOLENC, Ljubljana, VVolfova uiica št. 10. Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji Hotel Velebit lastnik Hrvat A. Tudor aa otoku Krku (Vcglia), Istra. Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse. Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z Izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza b parobrodom z Reko. Vse Iniorma-clje, prospekte, daje zastonj In iranko lastnik hotela. Ai® deb«l« in