/
Poglejte fta ttevill£e poleg naslova za dan, ko Va$a naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA

Hist slovenskih »delavcev^ Ameriki.
Telephone: CHelsea 8-1242
CU— Matter September 23th. IMP mi the Port Office a* New lork N. Y., under Act of CongreM of Harth Srd, 187«.
■
vk) koi
VA DAN DOBIVATI
1C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na svoj dom (istm**	ši
• hMJ hi iimWiii).	L
s: Citajte, kar Vaa ranamiura j'
No. 139 — Stev. 139
NEW YORK, THURSDAY, JULY 17, 1941 — ČETRTEK, 17. JULIJA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XLiX.
PADCEM MOSKVE HITLER SE NI ZMAGAL
Poslanik Maisky je zagotovil Angliji, da se bo Rusija bojevala do konca
Ruski poslanik v Londonu Ivan Maisky je včeraj rekel, da bodo v fc lučaju padca Moskve ruske industrije, ki so raztresene po eeli obseženi ae-želi, še vedno v stanu zalagati ruske armade s potrebnim vojnim materjalam. \ "Že več let," je rekel Mai-»k3% "smo razvili težko in lahko industrijo raztreseno po vsej deželi, da bi zavarovali deželo v slučaju vojne pred zračnimi napadi. Ako Moskva pade, — in to bi bila. katastrofa, v katero ne vencem, se bomo vojevali dalje in zalagale nas boao te tovarne, ki so »krite v Uralu."
Maisky je dalje rekel, da se bo ruslca armada, če treba, u-maknila tudi za Ural, toda se bo "borila še dajje na azijskih tleh.
"Angleži imajo pesem: "It's a long way to Tigperary", je rekel, ''ravno tako je dolga pot do naših industrij* ki bodo zoževale rdečo armado proti Nemčiji, dolga in težavna ipot po zraku ali po kopnem."
Za zgled je Maisky navedel Leningrad ter rekel, da
vojaška produkcija ni niti najmanj ovirana, čet na i je velika
industrija v Leningradu in njegovi okolici v nevarnosti, da pade Nemcem v roke.
Poznavalci ruskih razmer se strinjajo z Maiskyem ter pravijo, da so razni ruski industrijski kraji tako oddaljeni, da jih nemška zračna sila ne more doseči. Do sedaj tudi nemški ae-roplani niso bombardirali ruskih industrijskih krajev, kakor so jih bombardirali v Angliji. - __________
Angleška vojaška misija je ^uMstraiki pr^dsedniic včeraj iz Moskve sporočila v London, da je med ruskimi letaki visoka morala' in da so koa nemškim letalcem. Poročilo tu-ai pravi,"" da je ruska zračna sila silno močna in da je še nedotaknjena.
Proti tankom imajo Rusi dve vrsti aero pianov; eni imajo po dva motorja ter topove, čijifo izstrelki prebijejo oklop tanka; drugi pa imajo še težje topove in napadajo infanterijo s topovi in strojnicami. Kadar ruski poveljnik izve, da je bila nemška vrstai rtaabUa, pošlje proti .sovražniku lehke tanke m infanterijo, medtem pa aero-plani še vedno nafpadajo sovražne tanke.
Japonski kabinet odstopil
Princ Konoye je obvestil cesarja o odstopu. — Vrtanja politika Japonske pred preureditvijo. Japonski poslanik v Londonu bo morda novi miriister
9 miljonov vojakov v smrtni borbi
RACIJONIRANJE POTREBŠČIN V MOSKVI
Ker ru&ka vlada pričakuje dolgo vojno z Nemčijo, je odredila takojšnje racijoniranje živil ia tekstilnih izdelkov <za 4,200,000 prebivalcev Moskve. Za ostalo Rusijo, ki ima 187 miljonov prebivalcev, še 'ni bila izdana slična odredba.
V Moskvi bo dobil v&ak moški, ženska in otrok izkaznico, po kateri ibo določena množina za nakttp mesa, kruha, žitnih izdelkov, sladkorja, presnega masla, rilb, obleke, čevljev in drugega blaga.
Moskovsko prebivalstvo je Vbil o razde^eno v'štiri razrede —industrijske in tehnične de-
lavce, uradnike, brezposelne (stare) in otroke pod starostjo 12 let. Industrijskim in tehnič- ^kimi politiki mnogo na**prot-
Japonski kabinet princa Fu-mimaro Konoye, ki je spravil Japonsko v zvezo z osiščem in je sklenil nenapadalno -pogodbo z Rusijo, je včeraj nenadoma cesarju Hirohitu naznanil svoj odstop.
Odstop je naznanil princ Konoye mikadu v njegovi poletni palači v Hajami, jugozapadno od Tokija, in kot je navadno v takih slučajih, je cesar princu ukazal, da ostane na čelu vlade toliko časa, da bo sestavljena nova vlada.
Cesar in cesarica sta takoj odredila vse, da se vrneta v Tokio.
Princ Konoye je odstopil kot
dan
obletnice, ko je na prošnjo cesarja Hirohita sestavil, vlado, čije naloga je bila voditi deželo v krizi, ki je nastala vsled vojnih razmer v Evropi, in zlasti, ko se je Nemčija polastila Francije, Belgije in Holand-ske.
Najbolj poznan minister v kabinetu princa Kanoyea je vna-nji minister Josuke Macuoka, ki je na jveč odgovoren za zvezo Japonske i osdščem in ki je osebno vodil pogajanja z Rusijo za nenapadalno pogodbo, ki je bila pdpisana 13. aprila.
Vsled nemškega vpada v Rusijo prišla Japonska v zelo neprijeten položaj, kajti po pogodbi je bila na strani Nemčije in Italije in zopet po nenapadaJni pog-ocfbi zveza mu v
prjateljskih odnosa j h z Rusijo. Maeuoko je dobil med japon
ram delavcem bodo dovoljene večje racije.
Različnemu blagu bo vlada določila cene in ga bo mogoče dobiti samo s kuponi. Vsakdo bo dobil na mesec najmanj 80 in največ 125 kuponov.
Za par čevljev bo n. pr. treba dati 30 kuponov, za jard platna, volnenega. ali bombažnega ali zidanega blaga pa 10 kuponov.
„ Ruskim kmetom pa bo dovoljeno svobodno prodajati svoje odvisne pridelke.
GABRILOVIC SE BO VRNIL V RUSIJO
Poročilo iz Ankare pravi, da je prišlo uradno obvestilo, da se bo Milan Gabrilovič, ki je bil prvi jugoslovanski posla-nik pri &ov$e£pki vladi, zopet vrnil v Moskvo. Kmalu zatem, ko je nemška armada pregaai-la Jugoslavijo, je sovjetska vlada na pritisk Nemčije prelomila diplomatske odnošaje z .Jugoslavijo. Sedaj" bodo diplomatski odnošaji med Rusijo in jugoslovansko vlado generala Dušana Simoviča zopet obnovljeni.
Ruski poslanik, v Berlinu V.
G. Dekanozo.v je s 1500 Rusi iz Tstan-bula prišel v Ankaro, od koder ibo^v kratkem odpotoval v Moskvo. V Ankari se mudi tudi dosedanji nemški poslanik v Moskvi grof Friedrich Werner van Scbuleriborg, ki se bo s poslanikom. Franzom v. Papenom z aeroplanom odpeljal v Istanbul.
Hopkins na tajnem poslanstvu
Iz vladnih virov v Wash-tngtonu je prišlo poročilo da
tiLkov, kajti dolže ga, da je cesarju Hirohitu predložil v odo-brenje in podpis dve pogodbi, Iti si medsebojno nasprotujeta.
Po poročilih, ki prihajajo iz Tokija, bo Macuoka najbrže izločen iz novega kabineta, in bo mesfto njega imenovan za _manjeiga ministra Mamoru Ši-gemiea, poslanik v Londonu, ki se seda? natoa ja v Združenih državah na potu na Japonsko.
Vsled odstopa Konoyevega kabineta bo imel za posledico, ali, da bo japonska vnanja politika popolnoma preurejena, ali pa bo postavljena vlada, ki ne bo prevzela odgovornosti »a pogodbo z cfeiščem iti e jRusijo.
Goerin.ova aretacija potrjena
Nemški list "Die ZeitungT>, ki izhaja v IjoihIoiiu in je proti Hitlerju, pravi, da je prejel potrdilo poročila, da je Goe-ring pri Hitlerju padel v nemilost. Kot pravi ''Die Zei-tung", je Goering od Hitlerja zahteval, da vse svoje vojaške sile pošlje na zapad proti Angliji. Propagandni minister dr. Goefobels, vnanji minister von Ribbentrop in načelnik nemške tajne policije Heinrich Hinwnler pa so Goeringu- nasprotovali in Hitler je potegnil ž njimi.

Po radio je bilo iz Berlina sporočeno, da se na; ruski fronti na obeh »traneih bori 9 miljonov vojakov na življenje in smrt.
Nemške ok lopne čete so dospele že v smolenski okraj, 90 milj vzhodno od Vitebsk a in 230 milj od Moskve.
S tem, da so Nemci prodrli že v 'bližino Smolen^ka, pomeni, da so na osrednji fronti Neniei precej napredovali in da tudi Moskvi preti resna nevarnost. Smolensk je važno železniško križišče in leži ob veliki cesti, ki pelje v Moskvo. Rusi pa so Nemce ipotisnili za
50 milj nazaj od Dnjepra pri Bobrui»ku. Zavzeli s^o tudi zopet Rogačev, kjer so Nemci i-meli 1300 mrtvih. Rusi so pod zaščito artilerijskega ognja prebredli Dnjeper ter uničili razdejanega J^mnogo protitančnih topov in 27 tankov.
Nemške napade proti Kijevu Rujfi trdno zadržujejo pri No-vogradu VolinBketn, ki se naha ja 130 milj zapadno od Kijeva.
Na seveni pritiskajo Nemci in Finci proti Leningradu severno od Pipuškega jezera, z južne strani pa so bili Nemci vstavljeni pri Pskovn.
Kot pravi londonski list, je feldmaršal Goering po ostrem prerekanju odstopil kot povelj nik nemške zračne sile in je njegovo hne prevzel Hitler, ki pa je za svojega namestnika takoj imenoval feldmaršala Milclia.
Goering je nato odpotoval na svoje posestvo dvorec Karin, kjer pa je bila takoj postavljena močna straža Gestapa.
V Nemčiji pa časopisi poročajo, da se nahaja Goering na svojem domu, Ln da bo imel v kratkem radio govor, ..... .,
POLETNI CAS ZA VSO DEŽELO
Nekateri priporočajo, naj bi bile poleti poma-knene ure za dve uri naprej. — Predsednik bo odločeval.
Predsednik Roosevelt je spet napravil persenetljiv korak, ki utegne spremeniti življenjske navade milijonov Amerikan-cev. Od kongre<sa je namreč aahteval, naj mu dovoli v vsej deželi uvesti poletni čas.
Prvotni namen tega načrta je, omejiti privatno porabo e-lektrisčne sije, da bo ž njo dovolj preskrbljena industrija, ki je. v službi narodne Obram-
Republic Steel bo sklenila pogodbo
CIO mora dokazati, da ima med delavci večino. — Pogajanja glede sporazuma so že več mesecev v teku. — Nova stavka v detrottskfi jeklarni.
Republic Steel Corporation,, --—--—
je tajno odpotoval v London Harry Hopkins, najožji prijatelj in svetovalec predsednika Roosevelita.
Pozimi je predsednik Roosevelt poslal Hopkins©* v Anglijo kot svojega osebnega zastopnika, da prouči vojni položaj. Vrnil se je v februarju.
Kdaj je Hopkins odpotoval, ni znano, rečeno ipa je bilo, da že "pred več dnevi" in najbrže z ,peroplanom.
eno največjih jeklarskih podjetij v deželi, je sklenila uvesti pogajanja s CIO odborom za organiziranje jeklarjev glede sklenitve kolektivne pogodbe. Prej mora seveda CIO dokazati, da> ima med delavci v 4tRe-piiblic" tovarnah večino.
Pri Republic Stqel Corporation je bila lota 1937 velika stavka, ki bo delavcem še dolgo v spominu, kajti v maloka-teri stavki je kompanija. izvedla toliko nasilja kot ga je v tej.
Tajni dogovori so se vršili že več mesecev in sicer med zastopniki unije, Narodnim odborom za delavske odnošaje in med zastopniki podjetja. Zaenkrat so se že toliko sporazumeli, da bodo preklicane vse tožbe, ki sta jih organiaacija. in odbor za delavske odnošaje naperila proti družbi.
CIO se je zatrdno odločil sldeniti še to poletje delavske pogodbe z vsemi takozvanimi neodvisnimi jekla mami, to je z Republic, Berth lehem, Inland ter Younig^town Sheet and f Tdbe.
Ko se je razširila novica o teh pogajanjih, je morala v Detroitu zapreti svoja vrata Great Lake Ste^l Corporation. Zaertavkalo je namreč osem tisoč delavcev, ki zahtevajo višje plače! Tovarno so obdali pikefti. ,
Iz mesta Madison, v -Wiscon-sinu poročajo: —- >Med CIO linijo avtnih delavcev in AM is Chalmers Manu^km11^ Co., je bila sklenjena značilna pogodba, ki določa, da bo vsak uslužbenec "odpužč^n* če bo zavzel* v tovarni sovražno stališče napram uniji.-
Tozadevna določba, se glasi:
— Delavec, ki se noče pri-
družiti localu 248, se lahko pridruži kakšni drugi konkurenčni organizaciji, opoiaorjen je pa, da v tovarni ne sme zavzeti napram localu 248 nobenega sovražnega stališča, ker bo sicer odpuščen.
Meseca aprila je bila pri Al-lis-OhaLmers končana stavka, ki je trajala dni.
Mornariški department je obvestil senatorja Bone-a in kongresftika Magnusena, demokrata iz d|ržave Washington, da vpriliodnje ne bo več mogoče popravljati ladij v ladjedelnicah na zaipadni obali, ker so tam stroski znatno višji kot ipa v ladjedelnicah ob Atlantiku. Večji stroški so posledica višjih delavskih plač. V zapadnih ladjedelnicah je uveden 40 urni delovni teden. Z/a overtime je treba plačati delaven dvojno plačo. Nekateri delavoi imajo poleg tega še petnajst odstotno doklado.
Če bo ta aftelep dbveljal, bodo v ladjedelnicah ob Pacifiku gradili le nove ladje, s čemer bo obrambni program znatno
pospešen.
PhiSp Murray je zbolel
Philip 'Murray, predsednik CIO, je v torek niai dniomskem izletu nenaaonm zibolel in so ga morali prepeljati v Mercy bolnišnico y Pittsburgh, Pa. Neki njegov tovariš je rekel, da je imel že spomladi sličen napad okrajev,
ZNANI TOVARNAR FISHER — UMRL
V Detroitu je umrl v Henry Ford bolnišnici Fred Fisher, najstarejši -sedmih brato^ Fisher ter soustanovitelj Fisher Body Corporation. V razvoju ameriške avtne industrije je igral zelo važno vlogo ter je bil star 63 let.
Kot mlad fant je začel delati v očetovi kovacnici v Nor-walk, Ohio, nakar je s svojim bratom ustanovil v Detroitu Fisher Body Co. I>nižba je i-mela 50 tisč dolarjev osnovnega kapitala- ter je že leta 1912 izdelala 105 tisoč "časijev".
Nekoč je rekel Fred Fisher, da bo imel, ko bo star 50 let 50 tisoč dolarjev premoženja. Ko je bil stat 50 let, je imel že 50 milijonov dolarjev, pa še vedno ni mislil na počitek. Leta 1929 ga je papež odlikoval z Malteškim redom. Po političnem prepričanju je bil republikanec ter je svoječasno prispeval za Hoovrovo kampanjo 100 tisoč dolarjev.
be.
Z dovoljenjem kongresa bo predsednik odločil, naj bodo po nekaterih delih dežele «li pa po vsej deželi ure pomak-nene za eno ali dve uri naprej. To naj velja samo za poletje ali pa za celo leto.
Ker so nekateri ameriški o-kraji bolj preskrbljeni z električno sdlo kakor drugi, je dvomljivo, da bi bHa novotari-ja uvedena za vso deželo.
Po večini vzhodnih velikih mest in neposredni mestni o-kolici je uveden poletni čas že izza prve svetovne vojne. Vlaki vozijo po »tarem času. Proti poletnemu času so tudi far-merji, ki pravijo: — Mi bi se mu že privadili, toda živina se mu noče.
Amerika bo pokupila vse odvisne zaloge mehiške
Združene države so sklenile pokupiti tokom prihodnjih o-semnajstih mesecev vse odvisne zaloge vojnega materiala od Mehike. Stični nakupi se bodo pozneje izvršili tudi po drugih centralno- in južnoameriških državah. Združene države hočejo očividno preprečiti, da 'bi se s tem dragocenim materijalom ne bi okorisrtili
Nemci.
Predvsem bo Amerika kupovala živo srebro, tungsten, an-timon, svinec, baker in druge kovine.
Plačevala jih bo dražje kot so cene na svetovnih trzičih.
Elektrarna zastražena
Iz Baton Rouge v Louisiani poročajo, da je policija za&tma-žila vse transformacijske po-rtaje "Gulf States Utilities Co., džl zopet kdo ne prekine električnega toka, kot se je "zgodilo prejšnjo soboto, ko je bilo celo noč v temi državno glavno mesto in deset sosednjih
Zaratji 61 centov
Pred okrajnim sodiščem v Brooklynu je bil obsojen na deset let ječe 191etni zamorec Jimmie Long, ker je napadel 25 letnega zamorca Naihaniela Neilla ter ga oropal za 61 centov. Ker je bil Long že dvakrat prej kaznovan, bo moral tako dolgo sedeti.
v Washingtonu. Zdravniki so mu resno svetovali, nag se v bolnišnici podvrže operaciji, pa je rekel, da je preveč zaposlen.
Baje ima vnetje slepega Črevesa.
Nekdo je iz zlobnosti odstranil fuse iz transformerja pri Prairieville, vsled Česar je a-parat, ko je odteklo olje> Eksplodiral.
Za prijetje sabotažnifca je razpisanih tisoč dolarjev nagrade.
Glass zahteva odpravo nevtralnostne postave
Deihokratski senator G-Lasas iz Virginije zahteva, naj bo nev-tralnostna -postava takoj preklicana in naj bo za ameriško parofcrodstvo zopet ustanovljena svoboda morja.
—	Hitlerju moramo pokazati, da se ga ne bojimo, — je vzkliknil.
—	Mi ne smemo mirno sedeti in dovoliti Hitlerju odločati, čigave ladje smejo p'uii po morja in čigave ne.
A« itiafii'i-f^fbrf
Thursday, July 17, 1941
rSTAKOVCJlK
M t f*
"GLAS NARODA"
_& THE P%Opud_
Owned and Pabllabetf by m rini Dixicr, j
wrpOMddV and
(▲ Corporation). T. lopati«. Sk<£. — PIu* of bmlncii of tba flC abort* officers: 216 WEST 18tb BTRHBT, 'MCW lORK.N.	--
48th Year
"GlM Naroda" U lamed every day except Saturdays, Sundays and BoUdaya Subscription Yearly M.—. Advertisement on
Ea celo leto velja list aa Ameriko In Kdnado »0 —; sa pol leta ♦&<—-} sa totrt leto »1-50- — Za New Tark w'<5elo leto 17.— ; sa pol leto i8 60. Za Inoaemstvo ss oelo leto 17.— ; sa pol leta 13.80.
"Gla* Naroda" labaja TsaU dan laveemil sobot, nedelj In praanlfcoT.
•GLAS NARODA." ti« WEST IStfc
STREET, 1-1141
NEW ¥OEK, N. X
Newyor#k| qijimeyf
— FRANK KEBŽE
n
NOVI RED
M
Nemška propagnda si prizadeva predstaviti "Novi red" kot blagoslov za Kvropo. Nemško časopisje dokazuje, da je bil ta "Novi red" zgodovinska potreba, iz podjarmljenili držav pa prihajajo porociki o pravi anarhiji.
V	nemških uredniških člankih je zaman iskati resnice, med dnevnimi -poročili pa naletimo na novice o usmrčenjih in n relacijah ter o obupnem pomanjkanju življenskih potrebščin.
V	naslednjem navajamo nekaj poročil iz evropskih listov, ki pričajo o disorganizaciji in razkroju Evrope. V Evropi je anarhija revščine, ki jo nemško organizacijsko nasilje zaman skuša zatrepi z bajoneti in umetnimi nadomestili.
V	listih čitamo, da je neneboma na poti tisoče, da, »to-tisoče delavcev in kmetov.
Iz Bosne, Hrvatske, Madžarske in Romunske pošiljajo kakor živinčeta cele vagone poljedelcev v notranjost Nemčije.
V	Hitlerjevi "novi Evropi" se je zavnšilo v teku dveh oni petintrideset usmrčenj.
.Le nekaj podrobnosti o tem:
Ko je belgijski mizar Remy Cours, ki je bil obsojen v (Jentu zaradi sabotaže, pokleknil pred rabljevo tnalo, je rabelj tako nesrečn zamahnil, da mu j e odsekal rasno z roko vred in ga šele z drugim udarcem usmrtil.
—	V Haugesundu (Norveška) je bilo radio-telegrafist Rassmuesen usmrčen s trinajstimi tovariši vred.
— Na Holandskem je bilo usmnčenih petnajst oseb zaradi poskusa sabotaže in tri osebe zan^dii pozivov na štrajk.
*'V Nuerenbergtu je bil usmrčen Paul Sohneebergei, ker je skušal vtihotapiti v Nemčijo propagandne letake.
Vsega skupaj petintrideset usmrčenj v dveh dneh! To naj bi bil "Novi red"!
'V Beligiji niora imeti vsako živinče izkaznico, da se prepreči nepoatarvno pobijanje.	—	,
Mesta in vasi so v plamenih. O nepojasnenih požarih, (nedvomno požigih) poročajo z Norveške, Stalsunda in iz Poljske.
Nemški gospodarski komisar za Nizozemsko, Fisch-boeck, je v svojem govoru srdito napadal "gospodarske zločince", ki skušajo sabotirati "Novi red".	s
"Pravi "gospodarski zločinci" so pa organizatorji "Novega reda", ki so povzročili, da tako bogati deželi kot je Romunska, manjka kruha, da manjka na Madžarskem tobaka in vina, vsepovsod pa obutve, obleke, maščob, premoga, lesa in vsega.
Kodanjski list "Berlingske Tidende" poziva prebival-. &tvo, naj zbira drevesno lubje, kajti danski industriji usnja je popolnoma zmanjkalo strojil.
Zaradi pomanjkanja gumija je na Holandskem omejena poraba bici kijev.
V	Tourlaville v bližini Oherbourga so zaprle nemške o-kupacijske oblasti vse moške prdbivailce, stare od 16 do 60 let, če«, da so osumljeni neke morilne zarote.
Premoga manjka v Amsterdamu, manjka ga v Berlinu, v Pragi in v Varšavi.
Čehi morajo izročiti nemškim oblastim vso bakreno in
cinasto kuhinjsko posodo.	*
Nezadostno prehrano belgijskih otrok skušajo nemške oblasti popraviti s čokolado. Vsak otrok dobi dva majhna koščka čokolade — na mesec.
—	Kdor imiaj še kaj krompirja doma, naj ga takoj prijavi, — je rečeno v najnovejši nemški vladhi odredbi.
"Holatein Courier" je poročal 13. maja, da so bile črede nemških ovac prepeljane v Francijo, ker v Nemčiji ni več paše.
Gia&ilo belgijskega fašističnega voditelja DesgrelLa: poroča z debelimi črkami na prvi strani; — V Belgiji je lakota!
Budimfpeštanske elektrarne objavljajo v časopisih navodila, kako je mogoče pri kuihi štediti z mastjo. Stednja z mastjo na Alad&arskem, torej v deželi, ki je po prašičje reji slovela po vsem svetu!
Nemško časopisje objavlja Hitlerjeve načrte o združitvi evropskega kontinenta. Goefobek je objavil "Deset zapovedi", ki morajo biti na vsaki uredniški mki. Prva zapoved se glasi : "Novi evropski red" je posledica svobodne volje evropskih narodovi
Nemški časnikarji primer jajo Napoleona in Hitlerja in pravico, da je Hitler dosegel vse, kar se je Napoleonu izjalovile. Hitler namerava na evropskem kontinentu uvesti evropsko zakonodajo.
Hitlerjevo zakonodajo bo pa strmoglavila močnejša postava: anarhija, ki prodira z naglimi koraki.
Uprava "Olas Naroda" se zahvali vsem naročnikom- ki so se odzvali porzivu glede zaostale naročnine. — Ako se niste obnovili naročnino oz. če Vam v kratkem naročnina poteče, (številke pojeg imena na naslovniku mai "prvi strani označijo kdaj Vam naročnina poteče) prosimo ne odlašajte, pač obnovite po možnosti sedaj. —■____r___'
Bilo je tiste čaise, ko so imeli v Clevelandu veliko slavnost. Pravim: slavnost z dogodkom; o katerih je Glasilo KfiKJ pni-. pomni,tlo, da je to prvi slučaj v zgodovini ameriških Sloven-oev. Vsaj ste čitali da so v Narodnem domu v Nottingha-mu varali spominsko plcf^čo, Ivanu Žormaim, kag ne? Gotovo ste čitali, kakor sem či-tal jaz. .Vse sem čital, samo tega ne, kaj je napisano taan.
No, pa bom tudi to izvedel sčasoma. Banes omenjam to samo zastran tega, kar sem bfl tiste čase tako, kakor bi hodil bos po živem oglju. Vse loe je jezilo, najbolj pa to, da je in ostane zaslužen slovenski kulturni delavec največkrat pozabljen.
Od časa do časa ste čitali
grem v daljni New Jersey.
tTo je bilo baš na tisti dan, ko praznujemio spomin mrtvili. Premišljal sem, ali je dan primeren ali ne, pa sem sklenil nazadnje tako: v Clevelandiu odkrivajo spominsko ploščo živemu in zdravemiu človeku, zakaj bi pa jaz ne dbiskal na ta dan ži vega in bolnega T
New York je s svojimi navadami posebno mesto. Kdor živa v New Yorku. ea še nekako pripraviš, da gre v stari kraj pogledat Ampak da bi Šel v New Jersey — nak, tega ne.
Zakaj je to, tega ne vem«. Imamo vendar sijajne zveze — barke vozijo tje in nazaj neprestano, knaino par tunelov ped veliko reko Hudson iaa imamo velikanski most — Geo.
kaj m&lega v listu, da je ured- V^ashinglon. katerega gledam i?kozi okno, ko to pišem.
"Zdi se mfi, da sem se tisti dan bolj poslavljat doma, kakor tedaj, ko sem šetf staro domovino pogledat. Poiskal sem, vise mogoče zveze in pridrvel- srečno v North Bergen, kateri nima ne začetka ne konca Je tako zazidalno, posebno ob glavnih prometnih žilah, da imaš do te ceste emo ime. naprej pa zopet dragega
nik ''Glas Naroda" Janez Ter ček bolan. Ptve leti je že do-mša, to se pravi j. parkrat je bil v uradu, pa ne za dolgo.
Ko je Obolel, sem si mislil, da ie to' katera izmed navad* ni h uredjniškiih bolezni, ki bo prijela im popustila, kakor je že v navadi. Zakaj stvari so take danee na svetu, do urednik enega izmed naših listov ne more in ne same biti bolan. Če je človek v drugih poklicih, si pomaga na'vse mogoče načine. Ako dela kje, ostane enostavno domač pa denejo koga drageiga na njegovo mesto. Ce je človek sam za se, da ima, recimo kako trgovino- si v skrajni sili pomaga s tem, da prostor zapre. Vsi življenski poklici imajo vso je izhode, fawo uredniki naših listov ne-
T^epo vas prosim^ kako pa more in sane biti urednik bolan. Kdo bo pa pisal in izdal list» ki mora biti zunaj! last ni nobena prodajalna, ki bi sel zaprla. I^abko se pravi o njem: odprta noč Ln dan so lista vrata. Ni treba, da prideš osebno v urad. Pošta je tukaj. Ce ni vse v redu. sede človek za mizo in napiše nekaj krepkih in mastnih, da človečku vroče p rihaja. In ne eden — deset, sto jih prihaja.
Ampak Janez Terček je' kljub temu zbolel. Čakal sem mesec, dva, tri. Leto in veic, potem isem pa rekel: spoefobi se fi, da ga greš obiskat. Prav za pranr je grdo, da sem tako do*go čakal. Ampak za to imiam/ zopet srvoj vzrok.
V New York sem prinesel staro slovensko navado, da se fcj-ndje povabljajo in gredo en-s^mi, enkrat tja, da obiščejo svthje rojake. Povsod je to, koder živi naš narod, samo v New Yorfeu ,ne. Vein, da sein leta in leta vabil Janeza Ter-cek'a, ti a j me ,pride obiskat. Ali misliti, da je prišelf Enkrat jr1 menda bW, a samo do vra:t, ker nas ni bilo doma.
No in reiked sem pri sebi: ker ni on hotel nikdar do mene, pa jaz ne grem do nje^a.
X>rzal sem' se tega-sk or o dve letL Nazadnje se mi je zdelo pa že malo predolgo in prene-ihdtio in odločil s6bq soj da
Četudi "sem .vajen velikih mest in imam, nekak prirojen nagon, da iznajdem vselej pravo iir<er — sem bil v North Bergen izgubljen. Čisto natančno sem se peljal do tam* kakor so mi rekli, odrajtal pošteno svoje niklje in dajnue in našel takoj tisto ulico.
Ne pa številke. Na eno str#n
MVPŠK* KUHARICA
T ^ - J* • ^ •
NojnovejSa zbirka navodil za kuhinjo \v dom. Gena 50c.
iT*	o-. .
Naroflt« pri:
KNJIGARNI SLOV PUBUS COM?
— Nak, stne, — ga skoro o- in glej, da pri besedi ostaneš, sorno zavrne iupan — iz te _ Včasi tudi mesto'kaj kupi,' kaj moke pa ne bo kru,lia. To si pa ne i
kar iz glave iabijte. Vaša dva ] —O, seveda, če je treba. Si-lota sta liila uradno ocenjena cer ima pa mesto'tisoče in ti-in temu primerno taksirana1 soče hiš in zemljišč, ki bi se centa več m ne pen ta manj. jih rado znebilo. Slabi časi so je postava. Menda vsaj bili, ljudje niso zmogli dav-postavo kov, pa jim je prepadlo. '
Pozdravila sva se in ixivpra-šal se<m, kaj in kako. Tako je: noge so odpovedale. Da bi dobil kje kako nagrado za "Pus-tertaawj", tiga me, ker mu vsak korak dela težave in bolečine. Drugače se ne more pritožiti.
lahko, pije še ložje, govori živo in aanipiivo in kakor vidite »v listu, se vedqo piše.
Bolezen ga do danes ni iz jiremenila dosti. Bekel bi, da je malo lep&i, kakor je bil in malo bal j tanek.
Govorili amo o vseh stvareh, nemalo tudi od Riihniee, eetu di ni bil tPerČek nikdar tam. Njegova žena je namireč iz tistega- kraja in pa njena sestra vdova pokojnega sourednika Glas Naroda.
Poqwial je kraje, Iju^t zgodbe in vse, kakor tisti, ki smo res od tam.
se ne motim, je letos petindvajset let, kar je Janez Terček urednik Glasa Naroda. Petindvajset let p vi dnevniku, pet-
in tfe
"ne zahtevate, da bi loipil ? No, č^den župan bi bil.
JPqmazu se zdi, dia je naalo preveč bleknil, pa skuša popraviti : —■ No j«, saj .nisem nič hudega mislil. Le tako se mi je
—	Koliko pa plača mesto, kaviar kaj kupit — hoče vedeti Tomaž, ne meneč se za druga pojasnila.
—	Plača, kolikor je vredno, zdelo, da bi tyla to najkrajša _ pojasnuje župan- — Včasi,
TVlf UnaPof inn Ki	ton. Onninln » _ • ' __• '	• »	«"	w
SobUe zmirc«n inanjše, na	let kulturnega dSa,
go stran pa ni bilo ne števili: ne u Iroe. Povpraševal sem in najboljše, kar sem mogel iz-najti, je bik>: pojdi kake tri d dela m: i je nazaj pa tam povprašaj. . - -- -
Sel sem rn,#toril vse tako. , A tam ni nikdo -vedel o tisti ulici. Nazadnje je neki postaran moižiček nataknil očale, prijel me za roke in me peljal v neko 4tac,^no. Ii^el je trgovino mehkih pijač, pa sva pila vsak enega. Nazadnje privleče nekak zaznamek, ga dolgo obrača sem in t je, potem se pa nagne k meni in mi pove, da so preaueoaili imena vseh ulic in cest. Torej naj grem lepo tje, odkoder sem prišel in še enkrat.poizkušam.
Pa ismo se spet furali natančno do tistega vogla, koder sem bil prej.
Zopet povpraševanja. Nikjer nič. Nazadnje pridrvi neki policaj ria motoiiiem kolesu, pritisne se ob drog za električne žice da bi ne bil tako videni im — čaka, koga JE>i v jej. Grem do njega, in ta mi pove, da fiste nlfce res ni —
I>pt. Bogatinu bi se* we sanjalo
ne, da kaj uan^to npene plača, feeveda, če pa nimaš moči, da
tako skomandiral, te ne bom silil. Vedno iem mi&iil, da ima župan malo večjo besedo. No ja, če ne moreš, pa ne moreš. Nikar nič ne zamfri. In nikomur nič ne pravi o tem, je ituidi zate bolje, če molčiš, ker bi o-ba prišla v luknjo, če bi se zvedelo, da sva pO gruntnih bukvah kaj o^gavila.
V sicer tako. mirnem in potrpežljivem županu, je začela vreti sveta je®a. — Pa zbogom, stric, — zamrmra in hoče pognati.
— Holt! — zgrabi Tomaž za kolo, — še eno ti bom rekel, ki mi je ravnokar padla v gia.yo, pa je poštena kakor zlata va-ga. Kupovati lote, menda ni v naakrizju s postavo f
Ko mu župan potrdi veljavnost take ku^čfije, nadaljuje Topmž: — No, torej, rekel si

bratje, to je delo in doba, katero raaume samo tietl, ki je. to izkteilJ To ni delo, kakor Veeno se začenja in nikdar ne neha. Ko je	. . . . , ,. materiji za današnji list kon-^^
je treba misliti ^e na jutri. U-rednik slovenskega lista ne more in ne sn»e biti ^olan. Li>t mora bit*.tukaj — kdo ga bo pripravil, če nj^ji nit Tired nik si ne sme odtrgati dneva aii tedna, da bi se malo odpoeU. Kakor solnce na nebu mora biti dan za dnem na svojem mestu.
tlrednikovo delo mi delo. kake r ga svet pozna. Pred vsem pride na vrsto diiševni del, ki ni (nikdar začet m nikdar kop
pi-Tpravljaii, iskati, da bo in^i-terijal! za jutri.
Zartledorvati mora vse in poznati krog tsvojih čitatej^jev. Zadovoljiti kar največje š£eyi-lo ljudi, ni Lahk;* naloga, če pomislite, da je v življenju w>eč
krat nemogoče vstreči eni sami s tem, je ustvari
osebi. Urednik pri naših
listih ni
mora^n iti eoK> bolj naprej. Po- takl°' kakor	narodab.
tem' bo treba zaviti pri nekem T?m samo	material, ki
pokopališču - tam naj ižnova P ******* »S* Hi nas
povprašam; pa bom niogoče še mora ^ uredlli3c ^ in bretz imel srečo	r "" " vsake pomoči. Nima ' nobene
precejšnjem vandranju in povpraševanju sem nazadnje srečno prišel do Janeza Ter-čeka, katerega sam našet sedečega na postelji.
Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morejte razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes,,v boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, 3d so sedaj izdani, ne bodo več dobti. " Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Ž atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti
plačilu 25 oentov dobili ne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh #rzavt )p
I (
odo prizadete v sled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli te^ kom 60 dni po zakljnžkn vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, M je treba izpolnili in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bod6 do zadnje natanSn<i-sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazat Evropo pred-vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kana-do. Ta, veliki atlas dobite pri KNJI-GAHNI'4 GIaAS A NABQDA' \ West 18th? gt,
stenografinje, ki bi lovila nje-
gove misli in jih pisala. Sam mora za pisalni # ka ves mat^rij^l.
Mifi»IW sem: kako bi bilo lepo, če bi imel del tistih, ki pripravljajo program za spominsko ploSco v Clevelandu. Možu bi se dobro zdelo in outil bi, da ga narod ni pozabi. Mislil sehi, kolibo ^Suiiprajz partij" se je že praznovalo po naših naselbinah. Slovenski urednik ni bit deležen do danes niti ene.
Mislil >em: koliko tiscM?:(v naših ljjndi je zabaval Janez
čan. Vedno je tre»ba misliti, "Terček š svojim Petrom Zgago,
ki je tako poznaj, kakor Oharlie Oiap^in na filmu. Koliko resničnih, duhovitih, smesnih in sa^iri'Qn^	v j^otpnah Pe-
tra Zigage. Ce bi" ne m Janez Tereek nikdar pisal '
vrstice
zasluži traj
karakter Petra Zgage, ki je in ostane dp danes neprekosljtv, | ^^ekako težko mj je bilo- ko ?mo sedeli sami in »se penilL Naša naselbina ni tako majlima niji tako zaposlena, da bi ae
Na^aiieTOje » f.
če je slrrajria ap malo vef.
—	Zdaj si pa rekel besedo, Frank, — ga hrvali Tonaaž in ga aačne trepljati po rami. —
pa je Heseda, ki sem jo čakal. Koliko boš pa, reket, naj mi navržejo nad1 tristo, ko bo mesfo kupovalo lote od mene?
—	Kakšne lote? — zajame župan sapo, ne vedoč, kaj bi storil. — Kdo vam je pa rekel, stric, da bo mesto vaše lote kupilo f
—	Kdo mi je rekel I Ti si mi rekel. Pred dobro minuto si mi' povedal, da mesto tudi lote kupuje in raje se nekaj vec plača kot so pa vredni. Seveda, skrbi imaš, pa ha^fcrp poza^biž. No, jaz ti ne zamerim^
—	Če tako mislite, stric, vam ne bom u^^aqal. Ni^hče namreč ne ve, kaj p^ineee bodočnost. Kdo ve, -kakšne potrebe bo še imelo mesto in kako ?e bo raavijak). Vse Sf že lahko zgodi. T^i vW 4va |ota* utegne nekega $ne	kupiti. ■Toda, kje je mati dan, tp pa drugo vprašanje.
—	Torej jnnsliš, da še ne d;0 jeseni?
—	Pra^v gotovo ne, strip.
—	Potemtakem poin moral' še pre^j čojgo ča^ti? — vpnaša Tomaž v skrbeli, v isti sapi pa dostavi: — Težko je Stkati brez dela in brez zaslu|^a pohajati. Veš kaj, Frank, kakšen žab mi daj, da bom l^žje počakal. 3aj ,nisem izbirče?i- Le po-licman nočem biti. iVbi ne bilo zame. Ne rečejp, še zdaj se desetih srednjih ne ustrašim, če mi pridejo v roko, da bi pa, za njimi letal, sem v kolenih malo presdab. Najbolje bi še bilo, če bi me za kakšnega inšpektorja postavil. Inšpektor pride, pogleda, nos zaviha in gre. To j^ njegov oprave^. Moja Jei^ai bi bila kaWjC nat^ za tako delo, pa je škoda,' šef je ženska. Zato pa meni sko-ma.ndira j. Saj boš, ^aj ne T
—	Bom skušal, strk?, bom
okušal, — se mu slednjič vendarle izvije župan in požene proti mestu.
tft
F?
Ali
(V anglesUem jeziku)
RECEPTI WSm m^BDPV
St^pe samo
SfiP^WW h M.o vezapa in §21 ftrant^g
fl n^nti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so} jeaaktt rfžCfOdft, ki mu je kaka jed posebpo v navadi
tudi
ega z a njehi
se
imj

inl
Vnrnčito nri
216 West 18th Street
FJJ&LlSHSm €0.
: New Yori, K. Y.
Ta pogovor sem si ?amislii trt? spominu ^a jna,eilen dogodek, ki se je n»e<J svetovno vojpo za vršil v Minnesoti.
V precej velikem mijgga^sot-skem mestu je bH izvol jen Slovenec za župana. Ko je bil objavljen izid volitev, so nekateri Hrvatje in Šlovenci gji-
vlekli'na dan avstrijske zas£a,ye in začeli paradirati ob. zyolfifa. avstrijske himne po mestu. Na zgra^^nja in proteste Am<?ri-kanc^v in drugorodcev so ponosno odgo^ayjaH: — N$m je vse dovoljeno, saj je naš človek župan,.
V slučaju Lauscbetove izvolitve se kaj takega v Clevelandu seveda ne bo zgodilo, kajti slovenski Cleveland je v vseh ozi rih napreden in zave-laen.
Navzlic temu pa novemu županu nikakor ne morem garantirati, da ne bo nekega lepega dne prisiljen'zaplesti ?e v pogovor, kakršnega sem zgoraj opisal.


r .yggsr-pyjujut h m
— H !■!!	II I iN IIIIMI—I—m

• m
m
SMOLA
Preteki^ nedeljo je vendar prišel čas da sem se na povabi -lo "Sov. delavskega Podpornega društva'* vdeležil njih iz-l«ta z biLsoui v Hjudson, N. Y., in .-.icer na doni pofppflarnega rojaka Frank Kobilca, ki se posebno newyorski rojaki kaj radi k njemu zatečejo v vTočifc poletnih mesecih- da si okrep Čajo zdravje ip.pa da malo pozabijo na vsakdanje napeto življenje.
Točno ob 6. uri snap se odpeljala izpred znanega F. Ame-žovega salona. Polejg tega, da je vremenski urad za ti-sto jutro naznanil deževno vremie, smo imeli e?li čae« lepi vzor poletnega jutra, v katerem .sem prvikrat videl, kakp kopijo ro-* o velemestnim gizdalinom, da si s pomočjo igranja "golfa" pripravijo prostor še za funt isiteaka za svoje oh romfljene želodce.
Opazoval sem, kako vsi udeleženci tega izleta z inemoj vred divili nad krasoto narave, ki se nam je pj-.i v^akecp. pogle-do skozi okno mrlivega "bnsaM
»mehljala kakor nedotaknjena Jjios v kuhinjo, ker sem bil pre devica, katera se je QvijpJa z vencem; slovenske pesmi, ki je prihajala iz grl rpdodjujbpi^i Slovenoev, Mr. M. Zrnata. Mr. F. Pada rja, Mr. L. Muca in ne-izčrptljivega Derganca in po znipžni ^SoČi vseh navzočih, kateri so si nadejali doHsniost, da skaiojo čast tistemu, ki jim
je dal priliko uživali kraaoto jutra 13. julija 1941.
mo zijala vsak po svoje, po nje gpvi fanmti, smo udarce na nekak katerega imena pa ne vem, ker nisem fcil toliko precep da bi si ga od bližje ogledal. Vendar je pa vsak vedel, da nas ta glas valbi v notranjost Frankove hiše. kjer je bil pripravljen obed za petdeset ljudi.
'Brez (najmanjše neprilike je vsak ^obil svoj prostor pri dv^h težko obloženih in^zah z ^ni, kar si č'ovdk mojre zamisliti za posebni uriboljšek.
Ker ,-em človek, da jem zato, k^r moram, ne pa zato, da uživam v jedi, me iti toliko zanimala kvaliteta mojstrsko pripravljenih jestvim, kakor pa m.Uel, kdaj se je vse to pripravilo in kdo je pripravil. V o-bednioi se|m ■ videl samo gospo V. Kobilca iz A stori je in pa še dve m ladenki, ki so z največjo spretnostjo, ibrež vsakega po-grežka ipostTegle r>akenvu po
to ogledam, sem ^e utrujen od pekočega ^opca alekmil na n&efc-ko -travo in z drugimi opaao-že zaslišali 'vaj &l?5Eioloženo	ti je'je •brio dobro za enfciga telička
inštrument, '	HHMll
Frank lan^kp ^o telička, p^. leg pa precej čedno zalogo svežega sjftia. Mislil sen* si : AJco
bailinala. goveda, da pri tej I naj boiže za drugega, in po ipar igri ni manjkalo Johapa Hab-, dobrih tskokih <eni že zlekiijen jana, po doneče i^fegerkpv^gaJ le^l v dišečem senu, Prodno Naj tukaj tudi povem, ¥r J- pa sem ^jfiel čač aiapi ^i oči. za
Hndetu, je dobil nevarnega ll;oa\kure^ta v osebi Alike Pirnata in sicer tekmeca ii^ hannor^ij,	,	v
Vsak, ^dor ppsaia M. Pirna-
slišim od zunaj kričanje: "Bus
je .t^kajl"
Ta,ko arao se .vendar po enajsti uri vkrcali in zdičali proti New Yorku. Seveda smo bili
ta, ve, da njegovo življenje po-; večinoma že vsi triujni in za-telesi le v narodni pesmi. Tako spani do skra^osti.
s^ mu je tudi sada j kar np slepo ^reop posrečilo štek^iti na farmi za kokoenjakom še precej dofter h^nu^nij. § p^n-oč-:,o nekaterih so ga prinesli v >ližia\o hišnega poslppjja, kjfcr je Mike prevael vqcte,tvo, a;U rekel bi, n^esto p,rganeta. Ker je b Ug nawo^ d$«ti i-zveč--. banih in priznanih peycev, se je .v resnici iz cele nedpdžne šale razvil lep .moški d>or, ki nam, je zapel par lepih n ar od nib .
,_______ r_________________ _ tftj priliM je Mr.' «Me
sameznemu v največjo zadovo-	tudi posnel slike. Že-
lji vost. .
Ko po d,0;bri uri po obedu pomolim iz radovednosti očetov
leti je, da hi, dobro spadLe, in pa da jih pri priliki pokaže.
Tako nam je v največjo zadovoljstvo potekal čas v krasni
Po d<#>ri štiri urni vožnji sm.o srečno brez vsakih nepri-lik pri- taVi na dvorišču prijaznega in lepega doma Mr. Fr. Kobilca. K izhodu je pritekel gospodar Frank, ki je vsakemu dcfclecu priijAzno stisnil roko, in sam dal vs&em« na razpoko ves svoj prostor, da d A uteho svoji duši.
Ko komaj mtalo raztegnemo svoje zaisedele ude in razpase-
kuhin>ske posode, ki čaka na o-Čis«ieenje, sem bi! (presenečen, ker se®« naišel le go&po F. Ko-bi'ca, in pa njeigavo čilo mater Mrs. Kobilca štarejso.
Ko >e ozrem po kuhinjskimi prostorih ,nisem opazil ni^ dru-gega, kakor nzprep red in e i stoto Mislil sem e«i: Tukaj sp morale ba/bnice kuhinjsko posodo nekam zagrebsti, ali pa morajo imieti "Witz cleaning
sirjtem. .
Po obedu smo se razkropili na vse strani po farmi. Xeka-i teri so igrali igro konjskimi podkrvami. drugi so se zanimali za njoderne kokošnjake in novo p ridelano poslopje, ki ga Mr. Kobilca ravno dogotavlja v ta namen. Ko si tudi jaz vse
^ 0 ' tETIfO PREIZKUŠNJO
IMA
^MERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNJON ::
KI IMA
22,086 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, uepristraagka in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in avoje otrobe pri Am^riš^i Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje prpti bolezni, neare£aro in	< ,
pj-ieaii, da bojm padel med pol naravi' dokler nas zopet tisti ducata kuharič, in pa med kupjwiarci nisovalbili k večerji.
'Po večerji H^no s>e začeli pogledovati, češ: treba se bo pripraviti na povratek, in v ta men so opozorili voznika bu<a, da naj pripravi. Ko tako čakamo na povelje,
da se vkrcamo, kar na enkrat zvemo neprijazno novico, da je stroj pokvarjen in da huv ne more odpel .tati. Mislili smo in se tolažili, da je v stroju le malenkostna napaka, katera se da popraviti z majhnim trudom.
Tako sem se odstranil za nekaj časa in. ko se povrnem, sem zagledal bus več streijajev odi prostora, kjer je preje s tal. ]Kako so ga zrinili do tja, ne vero. videl sem le iz daljave, da se vpira v njega nekaj moških, in pa Mt. Kobilca mfl., ki je prišel na pomoč s trak t or je mv da daje motorju zagon.
Po takem napornem, dedu so »pravili tega velikana boij v dolino, kjer se nam je izgubil izpred oči.
Ko tako stpjjm in zrem v ti--to smer, zaislišim blizu sebe ženski gtas: "Ti, ali si poznala tiste, ki so porivali bus!" O zrem, vidim stati skupaj tri prijateljice, med katerimi pra vi ena: "Poglej ga, salamenta, kako je hitro slLibv.**
Tako smo po dolgem času d6-bi3»r novico, da bo družba poslala iiz Albany ali odkod dru-drugi bus,, da nas odpelje. Kazalo nam ni dragega, "kot da se udamo .v božjo voljo vsak po svoje. Med tem, ko sta AL Pii^iat in Mrs. T. Kosirnik, plesala "čardag" na porou, sem jaz srebal okusno kavo, ki jo m' je tretala gostoljubna mama
Mts. Kobilca, zakar se ji na tem rnifstu prav lepo zahy^linii, Tako so pote-^taJe ure. N^r-voG^ni in nejevoljni smo pa zaceli postajati, ko je šel čas enaj^i uri. Ko sem videl prijatelja Mika, da ^e je že ceflo on umiril, se me j£ lotila fl.t>En-jenpst; na m^sel mi je prišla tista pridana »talca- kjer je imel
-Stisnil sem se v sedež z na-meno^n, da vja^ean vsaj, par ui polovičnega spanja, l^er me je
trla skri> za pr^hqdnji dan.
Tako smo >e razdelil; v dve skupini: polovica nas je d'etnn-la, druga poiovica je pa prešla v novo razpoložeoije in je uganjala prijetne burke prav do Ne.w ITorfca.
Ravno za mojim sedežem je b:la abrana dražba: Mr. in Mrs. Qennelli, ifr. F. Padar, Mr. in Mns. A. Jtopiroik. in še nekaj drugfh, ki so celo pot zbijali take sate, da sem imel dostikrat qd smeha mokre oci. Slišal sem priponko lir. Kosi mika, je rekel: '/Poglejte Radeta, kako ga celo pot vleče- nazadnje bo pa vase sorte v cajten^e nApi?al."*
y BOMOC ZASU2NJENI domovini
JP^S.
Na tej seji je bila postavljena kvota $500, katero hoče she-boyigamka slovenska naselbina
Di^e 28. maja so se zbrali zastopniki in za^trcjpjiice sh^boy-gansklh društev, d.a He pogovorijo glede pomoči ji^si hu^o prizadeli stari domovini	IžJhrati v pomoč prizadeti stari
Zastopanih je bilo 12 drui^	^	*
t«v, čija zastopniki so se iz--^.	.
razili za skupni delovanje v^01^ ^P^OVU^lZ u-prid Jugoslavanskega reliefa.
Druga seja se je vršila 25. iunija, kjer so bili zopet navzoči Zastopniki in zastopnioe sledečih društev.
SISptZ, št. U4; JPZS št. 4; TPZSat. 1 KSKJ št. 144; A'BZ št. 82; KSKJ št. 157; SŽZ «t.
,63; Samostojno dr. "HiT.ija"; \fLadcnifeko dr. "Nada*' Amer.j Slov. Združenje in Dekliško društvo.	♦
Sklenjeno je bilo, da se k so-delovqyju povairi fru(M angleško poslujoča društva SXP.J in
Stoebovgara^ka slovenska naselbina si štetje v čaat, da je bila prva, ki je organizirala svoj krajevni odbor in v imenu v»eh »vojtfi društev ^kjgpno nastopila za pomoč našim trpečim in tthogim rojakom v stari domovini.
Prihodnja seja Se vrsti • 31. jo-li.ia ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih.
•Za krajevni odsek SSJR v Sheboyganu. Wis.,
Johanna Miohar, tajnica.
pORX>e^Lp SLOVENSKEGA FARMERJA
Zimo smo vseeno pretolkli vsak po svoje. V^de tudi že piiman^kuje za živino; vse najslabše stvari piridejo naenkrat. Pred par dnevi sem čital v ^Od. Naroda", da farmarji dobimo sedaj za sto funtov, aLi 47 kvar-
Ob pod štirih zjutraj sem iz- tovirtleka $2.88. To je pomota,
stopil na 59. ulici in 2. Ave., kjer sem mora-l zapustiti prijetno družbo. Ravno še v času, ko sem v pnvem salonu dobil tisto, po cenzur se je Mr. Ignacu Zajcu cek> pot tako tožilo. Ven^, da je bil bus a? na oni strani *toq«stu, pa ^ena vedno
katero prosim, da uredništvo popravi. 55a mesec maj smo dobili $1.87 za 3.5 od^t. maščobe, od tega pa še računa jo vozaču, ki vozi n?Aeko, unij&ko pristojbino in nekaki tax, ki znese eno tretjino centa pri sto funtih S*e-dsj pa računaj, koliko nam o-
na ta učno slišal njegtxv glas:	»eeec ju^ij je že tu-
" Ali imaš kaj takega, sedaj je di	postavljena. Koliko

je društvo A3.Z. v vaši naselbini, vpraSajte krajevn§g^ tj^^f. za pojasnila, če ne, pišite na glavni si itini^Bo^.

Žjpitvena ponudba
Slovenec, star 37 let, se želi se-znaniti z Slovenko v starosti 30 do 36 let. Katera resno misli, naj takoj piše v sioven-skjppi ali angleškem jeziku, in naj priloži svojo sliko v prvem Vrnitev slike na zabteyo. Tajnost zajamčena. Naslov: iff- D. Box 164, Noble, Ohio.
(2x)
čas /h kaj takega"
Kakor previdite, d i bilo poleg vse take smole, ki nas Je nepričakovana doletela, tako neprijetno. Dane*- ae mi zdi celo prijetno, zopet želim, da *mam priliko biti med vami.
Naj se še spomnim simpatične rojakinje, ki nji je dala "souvenir", pj^a še> vedno svojo moč, kar pomeni dobro, zato upam, da nanese prilika, da se revanžiram. .
Najlepši pozdrav tudi Frank Pirnatu, po domače 'Perzincu, ki se sva po dolgem ča-u sesla in se prijateljsko pomenila.
Pocsdrav celi družim Mr. Fr. Kolbilce v Hud&qnu, N". Y. in pa Slov. Djj.]ay. Pojjppmemu društvu za Greater New York.
Y.
SLOVENKA GfiADUIRAUL V University of Michigan v Ann Haifbor, je dne 21. jumjtja z največjim odlikovanjem gradu-irala ijiss Pauillnle M. Vihtelič. Izdelala je Bachelor of Science degree (Physical Education). Ona je hči tu dobro poznane .Mary Vrbtelič, ter pokojnega Franka Viihteliča, ki je umrl pred letom in pol. Pokojni Frank VThte-lič, kakor tudi njegova soproga Mary sta dni. pred njrtfcako 27 leti bivala v New Yorku, kjer sta tudf oba spadala k pevskemu društvu " ifemovma'Sta še dva sinova. Frank m Stanley, ki tudi oba izdelala višje šole. Sin ^faailey se sedaj nahaja pri vojakih ir državi Alabama. -^Poročevalec.. Detroit., Mich.
Rojake prosimo, k o pošljajo za naročnino, ge pq^pinjeja -U^TID STATES osiroma CANADIAN
Kko Je vam le priročno
bo gospodi odpadlo me vem« ker to bomo videli šele 18. tega geea. Da so imeli zastopniki faranearjev sejo % newyorStim governerjelu, je resnica, ali kaj nam to koristi? Govori še, da ima governer precej akcij Na-tionfal Dairy, ki ima glavno besedo v industriji mleka.
'Zares gov ene r ima lepe pomirjevalne besede, kakor tuti slovenski kmet. ki je osln govoril: "Osel, počakaj, da trava zra^tie, pa bpš jedel.'*
Tako se godi tudi nam. Far mersko orodje in pbča za živino se je podražita od 30 do 50 odstotkov. Delavca ne dobiš, pa če ga s lučjo iščeš pri beljem dnevu. V§e drvi v tovarne, kjer je dobra plača in kratke ure.
Štrajk je preklican za nedo ločen čas, ker se povsod dobe jalovei, katerih je največ med stoprocentneži.
iBraairik 4. julij se je obhaja1- tu. bolje, tam slflfoše. BHo je /Josti Newyorkčanov tu na obisku in so se abraJi v polnem številu pri tukajšnji gostoljubni družini J. Standoharja ter obenem tudi praznovali god našega rojaka Meitoda 'Končana. Bil je tu -gori na oddiHm teden Kar pa se k taki priložnosti tiče, je pa poskrbela nje gova žena Pepca. Bilo nas je čeiz 50 iii tudi precej pevnjev "Slovana" in "Dtomovine" ki so zapeli ^avljencn več leipih in novih pesmi
'Za siiha igri a ie skrbel O. StempeL, ki je vršil ta posel v zadovoljstvo vseh.
Zabafra brez godca je kakor vqz brez kolesa, zato jt J?. Poo-
IS? skrbel, da ne bodo čevljarji brez dela. Zalbavala smo se pozno v noč.
Dragi Metod, kličemo in želimo ti &e mnogo lot.
Brad odhodom se je pa nekaj pripetilo; pa vsaj poznate new^rskJe saljivce, namreč Dr ganoa, Pimata, Miajdiča in tu-ikajšngega Pavleta. Za večjo
varnost Staudoharjevega zekri-l&i ^o zajca privezali z verigo na moj trak. Že se je sumljivo oziral proti zelniku. Niaj povem, da'je krščen in ima bolj kratka ušesa zatorej pozor! Namignjeno m5 j? bilo, naj to nircino gotovo spravim v dober kunrik čez noč, sicer bo sla še moja detelja, ki ni letos ravno obrtna.
S pozdravom in brez zamere,
P. Sode. Worcester, N. Y.
IMATE ZE TA PRIROČNI ATLA5?
V teb kritičnih tuših Je inkeon iftateljn dnevnih vesti potreb«« to priročni ATLAS, ki ga paHJe-Mo iuknim n&ročflikooi na eenL - Nmr^ito n dmn«!
XESRECA M?^AI>EOA VOJAKA.
Thie 3. juli ja se je težko ponesrečil v Blaine, O., William 0)ogiovšek, ko se je vozil v avtu v družbi bolničarke, s katero vred je txpoaLen v vojaški bolnišnici v Fort Knox. Tex. Vo-zitelj avta je zaspad ijp ko so ga bodi'Ii, je treščil z vozilom ob drugi avto. Mladi Olpggvšek je bil najhuje pobit Nahaja se v bolnišnici in od časa nesreče do 6 julija, ko je bilo to poročiilo poslano, ee še ni zaivedel. Po rodfbr zdravnikov je njegov položaj- kritičen. — Njegova mlati Pavla Glogovšek je bila v Girardu, O., na proslavi ohij-skega dneva SNpJ, ko je prejela brzojavno obvestilo o nesreči svojega nakar se je takoj podala k njemu.
Velikost 9H z 141« Infer
velikih strani;
82 barvsoib semijevidor tojtb d rita t in p umije vidov ZOr. drips la xuUf vodUnip <ir-iar;
48 svetovnih alik popolnoma o-snapenlh;
Zanimivi svetovni do«o4kl.
KsinoveJSl semUedd -I pvpt to tpdi:
RAZDELITEV POLJSKE UEi)
NEMČIJO IN aUSTJO italijansko OSVOJITEV al-
SAWB PBlKLJUCjITEV ČEBOSLOVA-
&KE K NEMČIJI tU OVA FINSKO-KOSjKA AUUA
Cena 35
PoSlJIte svoto v utmkab po }
_OZ. po 2 cetitt._
Posebnost :
bammondov zemljevid. ki sam
KUPON, ki pa dobite s at in ko ga lzpoln^e In poSljet« |i izdajatelja semljevida, Vpsp dpje pravico, da dobite dodatne temlje-vida > novimi mejami vojskuj o-«h se Aritav, kakor bodo vnmar njene po sedanji vojni,
NaroČile Atlas pi*:
*• GLAS NARODA "
11« WB8T> Udi 8RCR N f W If||, %
POPRAVEK
V "Naznanilu" v torkovi številki "O. N." o smrti Aloisa Enpnika je bilo pomotoma izpuščeno med darovalci vencev inie Mrs. Fanny Holešdc. — Prosimo, da napi je pogrešek oproščen. — Uredn.
,, . . .'■1
T-r«
Nove knjige
sloveriskiH
L. Mrzel: BOG V TBJBQVWAH
Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga. obsega 120 strani, je trdo vezala ter vsebuje'20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja.
Cena —
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani.
Cen* — 7 &
TTT
r-rrm
-tSi
Ifaročite pri:
l^f^CA^K GLAS HAR^A"
216 W. 18tH Street	New York City
ram
IV 'Vi!1 ^.HHILJUIJfTf
2ASNEMU USPEHU. DBU§TVA
VA9A NAVZOČNOST PRIfQMQ8& Ni SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K PIV SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOgNE SLOVENSKE JAVNOSTI.
•"■p
• HLA ■ WX1DD I'* — Ven Yoifl
OSPOD iz KONOPISTA
TKurs3ay, July 17, 1931
f ITIIDVE JIN C. 18H
Napisal:. L WINDER.
—45—
• •
iBii je zmeden in ne odločen. Spoennil se je, da je bil slišal o Odrski oudr.e reči, ki jib je šele adaj začenjal razumevati. Leta 1707 so ogrski kanovi poiskusili odstaviti ha.bs-juiisko dinastijo. O tem ponesrečenem poizkusu odtrganja Ki jo ga imenovali upor Kruoev, je bil dr. Klopfp ogorčeno govoril pri zjgodovinSkj uri. Dt. Kiopp je bil z obžalovanjem ra^ožil, da i« (esar Leopold II. po snlrti Jožefa IL prignal Madžarom, da bodi njih dežela svobodna kraljevina, ki ne bo podvržena nobeni drugi državi ali skupmosti in ki jn bodo v aiali samo po njenih lastnih običajih in zakonih, ne Da tako kakor drugim pokrajinam Hkratu je bil pa dr. Klofpp apozorL na ogrsko pTagmafcsko sankcijo, po kateri naj bi bile habsburške dežele nedeljivo in neločljivo" združene. Dr. Xlopn je bil kratko omenil tudi ogrsko revolucijo dne 14. aprila 4J>. Ta din je ibrl Kossuth na deželnem zboru v De-breoinu proglasil hibsbursko -Liso iza odistavljeno. Profesor zgodovine je bil govoril tudi o na^godfbi z Ogrsko, ki je raztrgala monarhijo na dve polovici: "na kraljestva in dežele, r^astopare v državaem aboru." in na kraljevino Ogrsko. Dr. Klopp pa ni bil povedal, da je ta nagodba odprla med Avstrijo in Odrsko globok prepad. Tudi m nikoli govoril o revoluciji naroda, ampak o'revoluciji peščice norcev in zločincev, ki so končali svojo «ratmotno življenje na vešaiih. Morda je bul pov^dil še kaj Teč. morda je predaval podrobnosti iz ogr->Ke zgodovine. Franc Ferdinand tega ni vedeL Zdaj so ga mbhajaii pomisleki o pravilnost i teh razlag, ki ni prej seveda nikoli d*on»il o njiV. V svoji abeganosti se ni upa<l presojati alii fes Ln i ki neradi s užljo cesarju in vBej habsburški hiši. ali gledajo po strani s-joio njega, novega polkovnika, ki ne zna izgovorili -niti enega madžarskega stavka. Toda mar ni bilo eno prav tako hudo kakcr drugo?
SVaijc Ferdinan } ie giedat! zdaj na čas svojega službovanja v mestecu Enns'„ kakor na parvljico iz lepih dni. Tam ni bil polkovnik, ki ga mora poslušati ves polk, ampak komaj dv ajfeth.ten nadpoi očmlk, najmlajši in najnedokžnejši nadpo-rocnik v vsej arma-ti. Vkijub temu so mu izkazovali brezmejno vlanost in ljubezen. Cesarjev nečak je bil v,-akanyu prostaku, vsaKi civilni oso-bi nekaj svetega. Ves kraj si j<? jstel v \ i sok o čast. d j je imel v gainiziji nadvojvodo. Misel, la bi 6€ utegnil Častnik predrzniti in skrivaj nasprotovati cla-tu cesar ke hiše je hi!a kratko in malo nemogoča. Za nemške časrnike ni bilo nič-sar v/svišenejšega od cesarja in njegove države. Tam ni nihče giedal na to, da Sestoji ta država iz dveh polovic, ki govorijo njih prabivaici mnogo jezikov. Služ-ben: jeziic je bil nenr.%i, in če bi se bil kdo drznil priznati kak uriiig jezik za službeni jezik, bi ga bili imeli za veleizdajalca.
Čez nekaj ča^a so imenovali Franca Ferdinanda za polhov nega poveljnika. laprosil si je avdienco, da bi se zahvalil cesarju in mu je pri tej priliki poročal o nezaslišanih razmerah v Odenburgu Kajti po prepričanju Franca Ferdinanda je smela biti v monarhiji sam<o ena armada an samo en nrmadni jezik. Tudi v Pragi, kjer sta živela dva naroda, ni bil nikoli rSšal kaj drugega. .
Ko je sta1 pred eesarjčm. ga je spet napadla p lahost, ki ■ca je zmerom ohra'ntjila v vladarjevi bližini. Oe-ar ga je prijazno sprejel, a nedostopna dostojanstvenost, ki jo je vladar izžareva,, je nadvojvodo kar du-š-la Boječe, z zastajajočim •aa nerjot.Kvim glasotn je navedel svoja opazovanja in pritožbe.
Ce*:ir ga je mirno poslušal Nato je rekel.
"Razmerje Ogrske do Avstrije in do vladarja je zakonito določeno. Prav tiko Vie, kar zadeva armado. Armadni je?ik je in ostane nemški na Ogr^m kakor v Avstriji. Pred letom dni so hoteli Madžari uvesti častniške izkušnje v madžarskem jezoiku. To ne gre! V tem oziru nikoli ne popuščam. Ne m ore-j pa ukazati častnikom, da bi zasebno im v častniški kazini gorili po nerrfško. Ce bi to poizkusil, bi jim storil krivico. Jaz ttga ne bi mogel trpeti. Prosim te, da se kar močli imalo meniš 2a politiko. Čatstmik si, nič drugega kakor častnik. Časnik se ne srne vtikati v politiko. In nadv-.Tvoda ki ?iuži v vojski, mora dajati še posebno dober Agied Torej prosim posveti se dooela svoji vojaški slufibi in glej, da se na <vo:aSkem, polju kaj naučiš. Žal mi je, da se v Odenbu'-gu ne počatii dobro, a nekaj časa moraš že še trpeti. Nauči so dobro maJ>areka, to je glavni namen tvoje premestitve'.' Po teh be^dah se je cesar nasmehnil, se^l nečaku v roko mi dodal- "Morda se na Ogrskem kdaj vidiva na lovu." A/vdienca je bila končana. .
Pdb't se je Franc, Ferdinand vrnil <v Oderiburg. Mislil je, <ia bo ceyr ogrorč^ nad predrznostjo madžarskih plemičev^ ki se čutijo gospoda »je v deželi ki menijo, da niso nikomair odgovorim, takoj korenito izpremenil nezaslišane razmere v Oden-ouuru. Cesar se 3? staral. Ali je bil mar že v mladih letih tajco pctrpežljiv in , rizanesljiv T O tem, ni bil dr. Klopp nikdar n*6 povedal.
Fianc Fetdiipnd je zaželel -spoznati madžarsko ljudstvo. S svojim lovskim zaoravljivčkom se je vozil po vaseh. Avstrijska meja je bila tako blizu, da Frame Ferdinand na cesti
pogosto ni vedi 1, ali je v Avstriji ali na Ogrskem.
1
Kadar je pa prišel v kakšno vas, je vedel takoj. V Avstriji so ga slovesno pozdravili, šolska mladina se je postavila iv vreto in zapela: "Bog obrani" Tudi na Ogrskem so ponekod jrb^inski načelniki in učitelji ki so spoznali nadvojvodo, ukazali šolarjem, naj za po jo, toda pesem, ki so jo peli, je bila tuja in zvenela je kljubovalno.
Tud: govorica občinskih načelnikov in učiteljev je bila moagokrat Hjtfbov-lna še takrat- kadar so govorili po nemško. Brez strahu so govcrili o svojem! državnem pravu, o svoji državni ni sli. Rodcjtibi so bili, a madžarski rodoljubi.
Na feh vožnjah se je nadvojvodi nekaj zaevitalo.
j
iNadaljevanj« prihodnji4)
Iz slovenskih naselbin
ZLATA OBLETNICA BARBERTONA
Kot je bilo poročano, da Bar-1 li še kraljico. Lahiko si misli-barton slavi 50-letnico svojega mo, kako jim ni bilo po volji, obstoja, se je 4. julija vršila ve- ali pomagati se ne da. lika povorka. Zastopanih je	^ ... , . , ~
bilo več narodnosti in ameri-l .^f.1^ kanskih d ruštev in vsako jel^^ki ^b "Do^vina-mk-imelo >voje dekle. Ampak tu- n!k na Harpoean Garden Cla-
din Slovenci ni^nvo zaostali. nud? ™hlj° d& ^
Imeli smo dekle Mi«s Ma:ga-Iv ^^^ Številu. 27. jul«ija bo
ret Okolish, ki je prodala naj-jj^ Pilm,;k d™s*vo več vstopnic. Seveda smo ji po-iljan.a na Lutes.f«mi' magaii rvsi in vsak po svoji mo- P^ P'knik na tej farmi. Vem Si. tako da j? zmagala in bila!?11' da ^ ^ rrmo-° v ^o-kraljica B!art)ertona. Tako jelee_ ~ „
slovenski rod drugič zapisan v| ;T,ozko Vidergar se bo poročil spominski knjigi. Prvič pred,z^llko Luk^-	vama
50 leti je kupila zemljišče Mrs I^Vreče. da bi zdrava voa-TJi^ula Dormrš, prva inozenikajla V Jarirtn Mkona" in sedaj smo Ameiikanoem vze-'	\fcarv Sustaršič.
VAJE LOVSKEGA KLUBA V BARBERTONU
Mi-nulo bo leto, odkar sva se nahajala z mojim sinom Emilom na wbislcu v New York*u. Imela sva čast biti v gostih pri jaznih in spoštovanih družin Mr. in Mrs. Anthony Svet, Mr. in Mto. Spila r, Mir. in Mrs. Tr-cek in ^e več drugih, za kar se danes ponovno še enkrat zahvalim za vso prijaznost m postrežbo, katero «o nama izkazali.
Obiskal »em prijatelje v u-redništvu lista "Glas Naroda" kakor Mr. Hudeta in druge.
ti fantje so mi pa obljubili, da me to leto obiščejo, pa do danes ni še nič. Kako bi pa to le bilo, da se ogalsite pri nas v nedeljo in gremo vsi gledat tekmo treh lovskih klubov, katero bomo imeli v nedeljo 20. julija v Rittman, Ohio na Prijateljevi farmi f Kaj mislite. Mr. Hude in Mr. Terček, Mr. Svet in Mr. Spilarf Kar odločite se in privandrajte sem; boste videli, kako se bo to streljalo!
Prav vljudno pa vabim naše Slovence iz Barbertona, Akro-na in Wooster, O., in Wads-wortha, da nas posetite omenjeno nedeljo, kakor tudi vsa-iz bližnjih naselbin. Upam, da ne bo nott?nemru žal. Skrbeli bomo za okusno kosilo, za suha
grla in za dobro zabavo. Torej na s videnje 20. julija na Prijateljevi farmi v Rittman, Ohio.
Pozdrav vsem oitateljem tega lii-rta.	j Ajidrew Blasich.
Barberton, O.
E. prijatelj, povabilu, četudi radi, se zaradi preobilnega dela ne moremo odfcvati. Želimo Vam pa rrtnogt» zabave in uspeha. — Ured.)
Le malo starih ljudi je odviuiih
Mts. Majorie Shearon, gospodarska svetovalka urada za sociajalno zavarovanje, pravi da je 60 odstotkov Amerikan-cev, starih nad 65 let, odvisnih od javne dobrodelnosti in od svojih sorodnikov.
—	Socialni in gospoda raki položaj starih ljudi se ni v zadnjih desetih letih prav nič izboljšal. Razlika je le ta, da nekatere, ki so jih prej sorodniki podpinaJi, podpira sedaj družba, navzlic temu so pa še vedno odvisni.
—	40 odstotkov starih oseb se preživlja z lastnim zaslužkom, prihranki in penzijami. Ostalih 60 odstotkov je odvisnih od sorodnikov in javne dobrodelnosti.
—	50 odstotkov žensk, starih naa 65 let, je zaposlenih. Običajno vrše hišna dela. Ne glede, kaj so bile in koliko so zaslužile v mladih letih, so na starost prisiljene služiti." Njihova tedenska plača znaša od treh do petih dolarje?.
NOVICE IZ CIHCAGA. JUL,.
Tukaj je brl ane 11. julija do smrti povožen od avtomobila, ko je šed delo iskat, Anton Man-del. star 55 Tet. Doma je bil iz Zi-gorice pii Mirni na Dolenjskem. Tukaj zapušča ž^no Jchanno, sestro Frances Krau-car in drva >inova Antona in Ed-warda Mandet. ter brata v stari domovim. Biil je tudi naročnik "Glaša Naroda."
Poročevalka.
NOSREČE/
V	LlovdeR, P&.. »e je pri de-\u v premogovniku ponesrečil rojak Anton Ivančpc. Odtrgalo nru je dva prsta na roki.
'Prav tako se je pdnesrečii pri delu v premogovniku Alojzij Svigelj, kateremu je odtrgalo nogo v stopalu.
V	Bendl. 111., je pri delu v premogovniku bi»l pobit John Vidmar. Zmečkalo mu je pnst na no^i in se nahaja pod zdravniško oskrbo na domu.
"ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .
V Lincoln, lil., je nagle smrti umri Edward Jereb. Zadnja 3 leta je bil bolj slabega zdravja a vzlic temu je svoje delo vseeno opravljal. Star je bil 30 let in rojen v Stauntonu, Ul. — Pokojni zapušča mater Frances Jakdbv. brata in aesfcro Frances Debelak v Milwaukee, Wis., v Lincolnu, ITI. pa žetno in 5 letno hčerko, več-svakov in svakinj in veliko prijateljev.
Spisi Josip Jurčiča
I.	ZVEZEK: Uvod — Narodne,pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen.
—	Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kobila. —- Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klosterski žolnir — urad Ro-jinje. — Golicta.
m ZVEZEK: Deseti brat. —- NemSki valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega Sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori, — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tngomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — PiDa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav^» e»*d bratoma.
VltL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica is življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tor baku smrdiš. — Ženitev iz uevoscljivost^— oporami starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: BokovnjačL — Kako Je Kotaijev Peter pokoro delal, ko je krompir gradeL — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov...$10
POSAMEZNI ZVEZKI $1.50
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO.
^GLAS NARODA"
21« WEST 18th STREET	NEW YORK, N. T.
Fjred kratkim je umrla v Butte, Mont.,— Neža Malenšek, stara 52 let in rojena v Za-pudju pri Ikagatušu v Beli Krajini.
t
V Rock Sjprings, Wyo., je u-mrla Katarina Lužan, stara 66 let. Zapušča soproga, dve hčeri in sina. Rojena je bila v vasi Šutni v škofjeloškem okraju na Gorenjskem in je bivala v Ameriki 31 let.
Poučni
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavQ dr. F. J. Km. Veuuf	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI mJ wfi imjltle. — "How U kttNM a »Hiua al Uc United
8UM".
I	.
V tej knjiri ao »«• pojasnila ta aako-Bl u naaeljeor	Q«na S5c-
DOMAČI ŽITINOZDRAVNIK, apt m I rraajo DO. lar. 278 atranL Cena tnla rim Ciena $1.50 Zelo koriatna knjiga aa vaakeca Slrlnorejca; opta rasnih bolezni la adrarljeaje; alike.
GOVEDOREJA. Sptaal R. ^eerart. M atranL S allkai"*
Cmm
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani	Cena 50c.
MLEKARSTVO. Bplaai AnUm Pe«. « atlkaml 108 atrant.
Knjlsa aa mlekarje ln UnMtaiJe »lekaratra aplob.
- Cm*
NAJVEČJI 8PI80VNIK. — 166 atranL
*aAe Škodljive živali s podobi in besedi. Optaal Fran Erjavec, 224 atranL Brn*.
Cmm .25C OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 straaL V«a...
KnJlsa Je namenjena t prrl vrati aa atavhao, umetno ln atrojno kljn«avnt«aratv» *»r lele- i soli varstvo.
spisi
1
ODKRITJE AMERIKE, aplaal H. MAJAJL Trlja \
deli: 162. 141. 133 atranL Cena mehko v«. Poljuden ln natančen opla odkrltla noveca •veu. Spis se Clta kakor sanlmlvs povest tac Je aeatavljen po najbotjfilb vlrltu	^
Cena 50c-
PRAKTlCNl RAČUN AR. Trda vea. 251 m*... Priročna kajlUca. ki vaebuje vaa. kar J. pri nakooa ln prodaji notrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE KILOZOriJE ' Spisal dr. F. Veber. 841 straaL Knjigo toplo priporočamo vaa kom nr. ki as hoče Beraaaltt s glavnimi črkami todoba« tUoaoflJe.
50c
8LOVENSKO-NEMfiKI SLOVAK. Sestavil Dr. V. Bradač. — 825 stranL
$1.26
UMNI čebelar. Spisal Frank Lekmayer. 163 strani.
•L-
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. PodkraJSek. — 437 atranL
$1—

Naročite
ZDRAVILNA tlLlttl t2 atranL
pri: * ;
.250
,1
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	jlt	\ New York, N. Y.
«V Detroit, Mich., je dne 6. ju-Lija rnmrla Katie Koice, doroa od Starega trga pri Kolpi v Beli Krajini. Zapušča moža in 5 hčera. .
t
V Lorain, O., je po dolgi in mučni bolezni umrla Mfrs. Anna
^Idsley, v starosti 59 let. Dvorna je bila iz Iške vasi, fara Ig, pri Ljubljani. V Ameriko je prišla pred 31 leti. Zapušča soproga Miaksa, enega sina ter eno hčer, Mrs. John Omahen in dve s estri, kn-več drugih sorodnikov. .
V Rock Springs, Wyo., je u-mrl John Terček, star 61 let in rojen na Žerovskem vrbu pri Surečju. V Ameriki je živel 28 let im tu ne zap niča nobeni'h, sorodnikov. .
XeJL
avno je v Detroit, Mioh. umrla soproga Jakoba Koče-varja. katera zapušča poleg moža tri brate, sestro v Manneeot i in nekaj sorodnikov v Clevelandu..
Newyorski odmevi
(Nadaljevanje a 2. str.)
utegnila dbrskavati Janeza Ttroeka, kateremu se olajša vsaka ura, če se jzgubi s prijateljem m znanoem v kraje in čase, ki imajo res nekarj solnca.
Ne «vem, kako je bolan J am k Terček", samo to vem, da mu noge ne služijo. Da ima ^pre-oejšnje bolečine, sem zapazil večkrat tudi med smehom, ko so se stisnila usta ali ieožile oči. Tudi ne vera* kdaj bo zdrav.
Vem pa eno, da je tukaj mož, ki je delal četrt etoleftja med našim narodom in dela Se danes, četudi najbrž e težavo. Številni tisoči nejgovfh čirtate-Ijev mu bodo gotovo ustregli, če se od časa do časa spomnijo tega zadhiznega moža s kakim pismom, kartico, osebnim obiskom in kar ibi bilo po mojem mnenju še več: s kakim novim naroSnikom na list. Zakaj boljše stanje pri listu pomenja tudi zanj večje dohodke, ki jih dsnes rabi bolj, ko kdaj poprej. Zdrafvniki iii zdravila niso zastonj.
Zdedo se mi je potreSbno, da, napišem, vrstice, to pa zato, ker j je treba, da se zavedamo vsaj delno svojih dolžnosti. Ured-1 niki im slovenski toultnmi de-! lavoi nimamo navadno od jav-' noeti drugega, kakor kritiko -in t pa še več. Spomini se nas sled-, nji tedaj, kadar nam ima povedati, kako kislo aH pogodm-jati čeas to ali ono.
Ampak uredniki im kulturni delavci smo prav tako ljudje, kakor vi drogi. Tisto, kar se vam zdi dohro, se zdi tudi nam, in kar vas reže, to reže tudi na«. Nekaj hvaležnosti in priznanja je tako .pooeni, da se dobi v vsakem srcu zastonj. Zakaj bi g a ne prinesli in ne dali ljudem, ki ao kakor vinska trta dajali ves sok svojega duha drugim, da ga pijo T
Prijatelju Jan era Terčeku želimo vsi skupaj skorajšnjega zdravja — Janezu Terčeku, ui^tvaritelju narodnega karakterja Petra Zgage in uredniku slovenskega dnevnika celih petindvajset let.
Pokažimo, da moremo in znamo biti hvaležni, ker to je edino plaioilo. katerega moremo dati uredniku slovenskega lista ali kulturnim delavcem sploh. Po navadi pojemo slave šele potem, ko je Človek več ne vidi, vee ne sliši* ne zato, da se dioiliži-mo njemu, pač pa da potolažimo sebe Ln svojo vest.
Z dobro voljo do vseh, kar vas črta in z iskreno žeTjo do Janeza Terčeka, da ga kmalu vidimo spet zdravega in čilega za uredniško mnao. Kulturnih delavcev imamo dosti premalo, da bi mogli koga izgubljati — torej ti, dragi Janez Terček, ne preostaja drugega, kakor da hitro ozdraviš im s6 vrneš na svoje mesto.