f e • h •' Vfjak četrtek. Cena mu jo 8 K n» !eto. (Za Nem<4jo |0 K, r.n Ameriko in dru^e t-uje drftave 18 K. — Popememe fifevilka ве pro-lutajo ■ po 80 vinnrjev ........ Slovenskemu ljudstvu v pouk in zetovo. Spisi in tlopisi se pošilja io: Uredništvu „Domoljuba* Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina. roklainacjje in in-eeiati pa: Upravniätvn ,I)omoiiuba.\ -Ljnbljan*. Kopitarjeva ulica.- Štev. 44. V Ljubljani, te 31, oktobra 1918. Leto XXXI. —--—-—------i Poziv na kmetovalce. Ustanavijajmo narodne straže, i. V slovenskih pokrajinah in v Istri so zaloge živil jako pičle; tudi ne moremo pričakovati dovoza od zunaj. Romunija in Ukrajina nočeta več dovažati in v ogrskem državnem zboru se zahteva, da se ne sme. izvoziti niti najmanjša množina živeža iz Ogrske. Pripraviti se je torej treba, da bo slovenski kmet sam prehranjeval naše ljudstvo, dokler ne pride potnoč iz inozemstva. Vse polno tuicev prihaja sedaj iz neslovenskih krajev v naše rodovitne pokrajine ter odnašajo živež. Sedaj v teh hudih časih moramo pa skrbeti v prvi vrsti za naše otroke, da ne umrjejo lakote. Da otinemo naše ljudstvo preteči lakoti, je sklenil Narodni svet pozvati slovenske kmete, posebno na Štajerskem, da ne prodajo nič živeža tujcem, pač pa naj pomagajo našemu prebivalstvu. Naš kmet naj shrani in prihrani toliko živil, da bo takrat, ko bo potreba huda in ko ga pozove Narodni svet, mogel nuditi iz svojih zalog domačemu prebivalstvu vsaj toliko, da ga reši lakote. II. Bližajo se burni časi, ki zahtevajo, da jc vsakdo na svojem mestu in da izvršuje nalogo svojega poklica. Tudi za naše telovadce je prišel sedaj čas, da ščitijo narod. Klateži, dezerterji in zlikovci se pojavljajo po deieli, Iti ogrožajo javni mir in red. Da bodo mogli, postaviti naši telovadci močno narodno stražo ter ščititi otroke b» imetje našega naroda, je pozval Narodni svet zastopnike Orlov in Sokolov, da pridejo v ponedeljek dne 28. oktobra ob 3. uri popoldne v Ljubljano, kjer se je vršilo na magistratu zborovanje, in se sklepalo o ustanovitvi Narodne straže. Dr. Anton Korošec, t. č. predsednik Narodnega :vet&. Poziv na župane. Narodno veče SHS. v Zagrebu je pozvalo vse pristaše strank, da se strnejo po vseh mestih, trgih, vaseh in selih v Odbore Narodnega veča. Z ozirom na ta poziv opozarja Narodni svet v Ljubljani gospode župane na določbo § 56. občinskega reda, ki pravi, da je ena najpuglavitnej-š i h dolžnosti župana, da skrbi z a krajno policijo, to je, da skrbi za j a v-ni mir in red v občini. Deželne ko-miije so začetkom vojske pozvale gospode župane, da izpolnijo to svojo dolžnost glede javnega varstva. Poživljamo gospode župane: 1. da ustanovijo odbore Narodnega Veča, ki bodo tvorili prostovoljno javno stražo. — Orožne liste dobijo gospodje župani pri okrajnem glavarstvu zastonj; 2. v slučaju skupnega napada od strani klatežev ali v slučaju političnih izgredov je treba klicati pomoči pri sosednjih občinih, oziroma naj se to nemudoma javi Narodnemu svetu v Ljubljano, ki bo poskrbel za pravočasno pomoč. Prosimo gospode župane, da blagovolijo sporočiti Narodnemu svetu v L j u b 1 j a n i , kaj so ukrenili za vzdrževanje javnega miru, posebno da sporoče, koliko mož so izvolili v odbor Narodnega Veča. 7z Narodni svet: DR. ANTON KOROŠEC 1. r predsednik. Papirnati denar v hranilnice! Mnogi priporočajo, naj se drži papirnati denar doma, kakor češ: da je bolj varno ga obdržati doma, kakor ga naložiti v hranilnico. To mnenje je popolnoma napačno. Naj se zgodi z avstrijskim papirnatim denarjem karsibodi, je mnogo bolj varno, ako je naložen v kaki zanesljivi hranilnici, kakor da leži doma v skrinji. Poživljamo torej slovensko prebivalstvo v njegovem lastnem interesu, dane obdrži papirnatega denarja doma, ampak da ga naloži v dobro stoječe slovenske zavode. Tudi ves drugi denar, ki je mogoče kje drugje naložen, naj se izroči slovenskim denarnim zavodom. Dr. Anton Korošec, predsednik. Politični obzornik. Kranjski deželni odbor zavozil v novo smer. Ves jugoslovanski narod je kot en mol nameril korak za zvezdo-vodnico, ki jo ie prižgala mainiška deklaracija; vse je z vsemi močmi delalo za to, da se uslvarijo našemu po suženjsko tlačenemu ljudstvu v svobodni Jugoslaviji srečnejši dnevi, kjer nam bodo po besedah pesnikovih (Peršernovih) »zvezde mil-še kot doslej sijale«: samo kranjski deželni odbor je stal — da se milo izrazimo — ob strani in po svojih močeh gasil ogenj navdušenja, smešil kot otročarijo delo Jugoslovanskega kluba itd. itd., o čemer je lažje molčati nego govoriti. Pod težo svetovnih dogodkov, ko se vs« maje, ko se stare, častitljive stavbe rušijo kot da so hišice iz papirja, se je tudi deželni odbor obrni! za slovenskim narodom s svojih osamelih, temačnih, obso-vraženih polov in se je soglasno izjavil za naš narodni program, kakor ga je v svojem oklicu na iroedini narod SHS (Slovencev, Hrvatov, Srbov) začrtalo Narodno vc.če v Zagrebu: Zedinijo naj se vs» plemena jugoslovanskega n a r o -i d ц brez ozira na dosedanje državne mej« * «4 uovo, samostojno, popolnoma neodvisno jugoslovansko državo. Ej, ko d i bil deželni glavar dr. šusteršič ln ž njim bivši odborniki a. L. S. to Krepko pesem pred letom dni zapeli, ko bi bili to naredili iz svobodnega srca, kar so morali zdaj prisiljeni, kakšno mogočno stališče bi bil zavzemal v našem boiu za svobodo kranjski edini slovenski deželni odbori Kakšen zgled edinosti, ki ji nobena sila ne more kljubovati, bi bilo slovensko ljudstvo celemu svetu! Tako smo danes pač zadovoljni, da je dež. glavar dr. šusteršič odložil vsa važnejša toročila v deželnem odboru, da je msgr. d r. ampe odstopil kot namestnik deželnega glavarja, da se deželni od; bor kot celota ne čuti več poklicanega, da bi Izvrševal katerekoli politične posle, ampak da bo le kot nekak prehoden urad hranil deželno imetje in skrbel, da ga brez Ikode izroči novi oblasti — kot tisti mož z evangelija se nam zdi, ki je dobil talent, pa ga je zakopal in ga pri obračunu svojemu go-«podarju vrnil, ne da bi z njim kupčeval in ga pomnožil; zadovoljni smo s tem — pravim toda ali ie bilo treba te žalostne oporoke? ali bi ne bilo za deželni odbor in za narod boljSe, da bi si bili prihranili to žalostno, za vse, ki ■o prizadeti, tako mučno pogrebščino? Bogu in našemu nesebičnemu in vse hvale »rednemu knezu in škofu se moramo zahvaliti, da ni tudi naša Slovenska Ljudska Stranka in ž njo katoliška misel bila prisiljena, da z deželnim odborom vred leže v grob. Bog, ki po starem pregovoru »Kranjca ne zapusti«, nam je dal spoznati resnico, da smo se ob pravem času orimerno preusti ojili. Upajmo, da nam bo tudi zanaprej dal potrebno pomoč po pametnih, nesebičnih voditeljih, da se naše razmere v Jugoslaviji tako nrede, da bo prav za naš časni blagor, pa da bo tudi v verskem oziru tako, kakor odgovarja krščanskemu mišljenju in globoko ver-»kemu čuvstvovaniu našega naroda. Predvsem da bomo, ki smo enega srca in mišljenja, zopet vsi eno, vsi edini tudi v neumornem delu za narodov blagor in njega srečo. Kako se bodo določevale meje novih jugoslovanskih držav. Wilson, pre'.sednik ameriških Združenih držav, |e govoril pred nekaj dnevi s Pade-rewskim, načelnikom poljske vlade, ki se Je osnovala v inozemstvu, med drugim tudi o mejah bodoče Foljfke. Težko vprašanje je to, Je dejal, ker se ie marsikje vršilo nasilno p o n e m č e v a n j e. Zato se meje ne bodo »mele določevali po sedanjem stanju, torej ne po tem, kako daleč danes sega poljska govorica, ampak priklopiti bo treba Poljski vse tiste kraie, kjer je bilo prebivalstvo z nasilnim ponemčevanjem ogoljufano za svoj poljski m a t e r n i I e z i k , za svojo poljsko narodnost. Isto zahtevamo mi Slovenci, da se nam pridele vse dežele, kier so pred enim ali dve-na ali tremi rodovi prebivali Slovenci, pa jih « nemška nenasitna požrešnost pogoltnila, pni vzela z neprestanim zatiranjem, z vnebo-vpijočjmi krivicami jezik in jih prevarila za narodnost. Celovec na Koroškem ie n. pr. pred 70 leti imel veliko slovensko večino. Takih krivic mednarodni mirovni »hod ne sme potrditi, ampak tam bo prilika ln dolžnost, da se stoMne krivice popravijo. Avstrijske delegacije. Za nas Jugoslovane ie najpomembnejši govor slovenskega delegata Fona. Samo nekaj odlnmkov: »Gospodie! Jugoslovani nimamo več za-nimania za to, kar se govori ali sklepa v delegacijah. ker z ozirom na našo državo uredimo stvari, kakor se bo nam zdelo. Zato ne bom veliko razkladal, kar bi v drugem slučaju storil. Že pri zadnjem zsspdaniu voinega odseka »mo naveH'i veliko štpvilo shičaiev, kier so av-»triiski vomki zagreši'! razne zločine, umore, rope >n olenionia, zločine, ki nimajo zgleda. Mi smo sr nnnreč morali prepričati, da so vse pritožbe odnl" brez uspeha. Nam ni znan niti en slr'-ч. '"'er bi 71,-fini. ki so se ?rfndili na na-Sem ^рп kazen. In ven- dar ""> 1-;,ч In dajanja, ki kriče po maščevanju do neba • i Naj omenim vojaškega zdravnika, ki je iskal človeka, da bi ubil bolno ženo, ležečo v postelji; ker ni bilo nikogar, ki bi Drevzel ta posel, je vojaški zdravnik povlekel bajon "t in ie ž njim hladnokrvno zabodel ženo, kateri bi bil moral kot zdravnik pomagati! Mi smo ponudili vojnemu ministru priliko, da izve ime dotičnega zdravnika; toda na to ni dal odgovora. Opozarjam na gnusno počenjanje nekdanjega generalnega guvernerja v Cetinju barona Rhemena, kateri je ukazal na predvečer cesarjevega rojstvenega dn« leta 1914. spraviti starce, žene in otroke v senik, katerega je potem dal zažgati, da so nesrečneži vsi zgoreli. Ko so a nekateri treznejši častniki opozorili na to, il je tedaj ravno pri slavnosti večerji, je odgovoril: »Nemci so v Belgiji še hujše ravnali.« Opozarjamo, da smo predložili fotografije, iz katerih je razvidno, da je naše vojaštvo v enem kraju dalo neštevifno prebivalcev obesiti; povedali smo, da so te nesrečneže vlačili pred eksekucijo v sprevodu po glavnih ulicah, pre-dno so jih obesili. To so strahoviti zgledi, katere je v stanu doprinesti samo militarizem, ako ve, da ni odgovoren. Vaše preiskave, ki ste jih uvedli, ne oodo imele uspeha, ker zaslišujete krivce kot priče. Rad bi videl bedaka, ki bi sam sebe obtoževal. Pustite vendar vojake domov. Kakor Vas pa poznamo, ni vas volja storiti to in zato moramo računati z možnostjo, da se umaknete z italijanske fronte. V tem slučaju naj torej pride vojaštvo na Goriško, Kranjsko in morda tudi na Štajersko. Ker jc nesmiselno, držat? vojake še dalje pod orožjem, zahtevamo, da spustite vojaštvo domov, da pomaga vpostaviti deželo. Doma so sedaj neobhodno potrebni za obnovo dežele, ker ni misliti na to, da bi sedanja vladna akcija imela kak pravi uspeh. Izstradano vojaštvo je sedaj izgubilo vsako disciplino, kradlo bo po deželi, ropalo in morilo. Opozarjam torej vojaške oblasti na dvoje: 1. Da skrbi pravočasno za zadostno prehrano vojaštva, nato je treba vojaštvo zaposliti. Vojak, ki ne bo imel dela, bo vedno pripravljen k ekscesom. Vojaštvo ie našo deželo razdejalo, vojaštvo naj jo zopet upostavi. Zahtevam torej, da se vse vojaštvo, ki bi se morda nastanilo na naši zemlii, porabi kar najin-tenzivneje za obnovitev Goriške. Prva hiša, ki je bila v Gorici popravljena, je last bogate aristokratinje. Niste ji samo hišo popravili, ampak pripeljali ste ji celo vso hišno opravo iz Vidma. Popravili st^ visokemu uradniku njegov grad; revež na Goriškem pa nima strehe, da pod nio leže. Eno prvih del ie bile, da ste hitro zgradili zopet hišo nesramnosti. Kdo naj se še čudi, da ljudstvo, ki je vojaštvo že poprej mrzilo, tega sedaj sovraži. Oškodovani smo bili že zadosti pri delitvi italijanskega plena. Še sedaj se nemško vojaštvo prepira v Vidmu z našimi radi razdelitve Elena. Potem ko so nas popolnoma oropali, očeio odnesti ves plen. Strah pred poplavitviio dežele z vojaštvom ie pri nas splošen. Ljudstvo pa se boji tudi, da bi voiaštvo pričelo z rekvizicijami. Hočete pobrati izmučenemu bednemu ljudstvu še zadnii košček kruha? Resno moram svariti pred takim početjem, ker maščevanje gotovo ne bi izostalo. Svetovna vojska. Na srbsko-albanski fronti so se naši nekoliko umaknili. Srbi in Francozi so na Bolgarskem že dosegli Donavo. V obliki pahljače je dosegla solunska armada črto Vidin ob Donavi do vzhodne Hercegovine. Boj se pričenja, za zadnjo etapo. Iz Pariza se sporoča, da so dosegle francoske čete Donavo pri Vi-dlnit in pri Lom Palanki, kamor so se pripeljali po železnici, ker je sklenila Bolgarija z njimi premirje. V središču napredujejo bolj počasi in se bijejo pri Aleksincu boji s Srbi. Očividno je, da tam zadržujejo Srbe toliko časa, dokler ne spraznijo se- verne Srbije. Angleži sporočajo, da se približuje levo krilo srbske-francoske arma« de hercegovinski meji. Novo fronto ob Donavi in Savi so začele graditi avstrijsko-ogrske vojaške oblasti. Na italijanski fronti so se začeli hudi napadi. Vendar se fronta ni toliko izpre-menila, da bi bilo posebnega spomina vredno. Tedenske novice. Drobne politične vesti. Jugoslovanski kadri se vrnejo. Dunaj, 24. oktobra. Kakor se poroča, je vojna uprava že ukazala, da se premeste kadri jugoslovanskih polkov v domovino. Vojna uprava se kljub tej obljubi izgovarja, da se to ne bo moglo tako hitro izvršili, ker ni na razpolago dovolj prevoznih sredstev. Ko voda teče v grlo ali Nemci se hočejo z Jugoslovani pogajati. Zartopniki nemških narodnih manjšin v bodoči Jugoslaviji so se zglasili v Jugoslovanskem klubu na Dunaju z željo, da bi se začeli z nami pogajati o tem, kakšne pravice bodo imeli Nemci, ki stanujejo v pokrajinah Jugoslavije. Razgovora so se udeležili izmed Slovencev: dr. K o r o š e c , dr, Lovro Pogačnik, dr. J a n k o v i č in dr. Ravnihar. Kranjske Nemce je zastopal grof B a r b o. — Kaka izpremembal Prej niso mogli niti slišati o tem, za kar zda) lepo prosijo. Narodno veče v Zagrebu te prevzelo vodstvo narodne politike združenega tro-imenega naroda Slovencev, Hrvatov, Srbov z oglasom dne 19. oktobra. V istem oglasu naznanja, da bodo Jugoslovani na mirovni k on f e r e n c i zastopani s posebnim zastopstvom. Tujerodnim narodnim manjšinam (med nami torej Nemcem in Italijanom) zagotavlja popolno svobodo, sosedom prijateljstvo. Velike manifestacije na Hrvatskem za svobodno Jugosiaviio so sc vršile ob priliki Wilsonovega odgovora na avstriisko-ogrsko mirovno ponudbo. V tej ponudbi — kakor znano— Wilson pravi, da se z Avstrijo in njeno vlado sploh ne pogaja. On govori le s Čehi in z Jugoslovani in bo z njimi sklepal dogovore in mir. V Zagrebu se je zbrala velikanska množica in pojoč in vzklikajoč na čast dr, Korošcu, Jugoslovanskemu klubu, svobodi, Jugoslaviji korakala po ulicah. Pred množico so nosili zastave troimenega naroda slovenskega, hrvatskega, srbskega, nad njimi pa se je vila skupna zastava Jugoslavije: na modrem polju trikot, v vsakem oglu list kot zrak troimenega naroda. Ljudstvo je manifestante obsipalo s cvetjem. Točno ob 12. tiri je prišlo okoli 60 tisoč manifestantov na Markov trg pred hrvatski sabor. Na balkonu sabora :e bil zbran osrednji odbor Narodnega Veča, pred saborom pa je stal kordon hrvatskih častnikov. Prvi je pozdravil manifestante podpredsednik Narodnega Veča poslanec Pri-bičevič. Burno pozdravljen je govoril za njim glavni urednik »Slovenca« dr. Izidor Cankar. Rekel je, da prinaša pozdrave iz bele Ljubljane, da čutimo Slovenci vsi eno in da smo združeni v skupnem boju, kakor bomo v bodoče, za vedno. Jelačičev pešpolk št. 79 je zavzel Reko. Zasedel je vse važne točke v mestu, med drugim tudi kolodvor, tobačno tovarno, sodno palačo, veliko javnih poslopij. Iz jetnišnic so izpustili jetnike. Policija se je upirala, pa je b:la po kratkem boju premagana. Tračnice pri železnici so razdrli. Sodrga je začela med zmešnjavo pleniti. Drugi dan (24. oktobra) sla prišla v mesto dva madžarska bataljona z italijanskega bojišča iz Vidma. — Hrvati so bili preveč razkropljeni po mestu.-Zato so jih Madžari lahko potisnili iz mesta. — Dr. Korošec je na Dunaju takoj nastopil za hrvatsko voiaštvo, da ga brani zlih posledic. Jugoslovanski delegati so odpotovali v Švico. Dne 26. oktobra so šli v Švico dr. Anton Korošec, dr. Melko Č i n g r i i a in dr. Gregor Žerjav, da se tam sesta-nejo z odposlanci v tujini živečih Slovanov in zastopniki atilante in uvedejo predpo-govore o premirju in miru, ureditvi Jugoslovanske države, o prehrani itd. itd. Vsi nekdanji slovenski deli Koroške 1лога;о k Jugoslaviji. Narodni svet za Koroško 'e dne 17. t. m. glede se verne meje Jugoslavije soglasno sklenil sledeče: »Zahtevamo kot sestavni del flržavc SHS vse ozemlje dosedanje krono-vine Koroške, kjer je prcVivalo zadnja stoletja slovensko ljudstvo. Narodnim manjšinam se zagotovi zakonito varstvo.« Trst Jugoslaviji! Narodni svet v Trstu je 19. t. m. sklenil, da' se Trst nikakor ne sme odtrgati od jugoslovanskega ozemlja; prebivalstvo je itak mešano italijansko in slovensko v mestu samem, bližnja in daljna okolica je pa — že od predmestij naprej čisto slovanska, tako da Trsta ni mogoče spraviti v zvezo z italijanskim ozemljem razen preko slovenskih tal. — Sicer pa, kakor je znano, se tudi tržaškim Italijanom pretaka v devetdeset odstotkih po žilah slovenska kri. — Slovencev je v Trstu toliko, da se Trst že davno po vsej pravici imenuje največje slovensko mesto, , Ogrski Jugoslovani za priklopitev k Jugoslaviji, H r v a t i i n S r b i iz B a č k e in Banata, najbolj rodovitnih jugoslovanskih pokrajin, v posebni izjavi zahtevajo popolno samostojnost svojega naroda ter zahtevajo, da se kot i s t o k r v n i bratje združijo v bodoči državi SHS (Slovencev, Hrvatov, Srbov). Pomoč sfradaiočhn iz Hrvatske, Iz Zagreba poročajo: Hrvatska vlada je sklenila, da nc pomaga samo Dalmaciji in Istri, marveč tudi drugim vsled lakote ogroženim pokrajinam, zlasti tudi slovenskemu prebivalstvu na Goriškem, ki mor je namenjenih 150 vagonov krompirja. Hrvatski judje se izjavljajo za Jugoslavijo, Delati hočejo — tako pravijo — »kot rodoljubni del« hrvatskega naroda za narodno bodočnost. — Nam se zdi, da bolj ta svojo, Bolj^ bi brezdvoawo Hrvate in nas razveselili, če bi se izjavili za kakšno pristno judovsko državo, ki naj jo ustanove, kjer jim drago. Sicer pa to pišemo zaradi tega, ker imajo judje dobre nosove. Tudi Madžari se slinijo krog Jugoslovanov. Madžarski časniki pišejo, Kot nemški, da mora madžarska vlada po bralovsko pozdraviti Jugoslovane in se ž njimi prijazno pomeniti — zdaj, ko se je solnce obrnilo na našo plat Prej jim niti ljudie nismo bili, kaj še le bratje! Kako stiska najbolj prevzetnega človeka pohlevnega in pametnega naredi. Prehrana prehaja v roke našega narodnega prehranjevalnega urada, > V Celju so šli dne 26. oktobra pooblaščenci Narodnega sveta k okrajnemu glavarstvu in zahtevali, da jim izroči skrb za prehrano ter jim da v ta namen na razpolago uradništvo in vso aprovizacijsko uredbo. Zahtevali so tudi, da se mestni aprovizacijski urad razpusti. Glavar se je vdal in tako jc skrb za prehrano prešla v roke Narodnega o'dbora. — Tudi po ostalih slovenskih krajih se enak prehod pripravlja. Upamo, da se kmalu ustanovi v Ljubljani osrednji prehranjevalni urad za celo Slovenijo. Ogrski Slovaki so vstali. Eden najbolj trninčenih, naibolj tlačenih narodov, ogrski Slovaki, je podal v ogrskem državnem zboru izjavo, da se hočejo združiti s češkimi brati v samostojni češko-slovaški državi. f ?ho-??1ovaSki narodni svet se več ne nogpia z Dunajem; tako je sklenil dne 19. oktobra, ampak je sklenil sam no svoje urediti svojo svobodno državo. Saj se je žc sestavila. fehl ne iniste nobenih živil i t svojega ozemlja, da bodo mogli sami zase skrbeli in n.irod varovali pred lakoto Zato je dunajski žunan žc iz:avil, da je takoj pripravljen začeti gospodarske dogovore z novo češkn državo, dn reši Dunaj pogina. Vltif'a Čeho-SIovakov v Parizu. Za začasnega predsednika države in finančnega rninistra je bil izvoljen glasoviti profesor Masarik. Novo avslriisko ministrstvo. Ministrski predsednik Hussarek je vendarle iznrevidel. da je prišel čas, ko je treba zlesti 7. mehkega ministrskega stolčka in ga prepustiti drugemu spretnejšemu, bolj da-lekovirtnemu možu. Za novega m i n i s t r. predsednika je določen znani miroljub dvorni svetnik Lama š. Psovali so ga Nemci, ko jih jc poživljal, naj se sporazumejo s Slovani v Avstriji, jim dajo pravice, dokler nc bo nrepozno. Naš ti jc kosmata, gluha ušesa. Danes je on edino itnanje trmastih Nemcev, plesnive vlade; toda na to upanje so se spomnili, ko je že krava iz hleva. — Poslanec Stölzl bo iustični minister, vse-učiliški profesor dr. Redlich, tudi znan miroHub, na finančni minister. Seveda ne bo vstopil v ministrstvo noben Čeh ali Jugoslovan. V?udar bodo pa Čehi in Jugoslovani šli Lamašu radi na roko. da se narodi Avstrije čimprej in v čim večjem miru ločijo in vsaksebi gredo. Cesar Kaiei je odšel na Ogrsko, kjer namerava dlje časp. ostati v kr.ali&vem gradu jüodölö. ' Naš novi zunanji minister grof A n d r a t- s y ne bo nič boljši od odstopivšega zunanjeg» ministra grofa Buriana. Nemci in Madžai imajo skrivno upanje, da se bo s pornočj Ukrajincev posrečilo v novi monarhiji nad vladati Čeho-Slovake in Jugoslovane. Neind in Madžari so zopet prijatelji — Herod ш Pilat prijatelja, da uničita Nedolžnega. Na Ogrskem bo novo ministrstvo bržkone sestavil grof 11 a d i k . ki ima nalogo, da čim prej sklene nur in zagotovi Ogrski popolno samostojnost. Prejšnje wekerlovo ministrstvo je odstopilo zaradi dogodkov na Hrvatskem, zlasti pa na Kciii, ki so jo Je-lačičevci zasedli. Na Poljskem imajo žc svojo samostojno vlado. Predsednik je Svjcžinski, zunanji minister pa dr. Glombinski, ki se j« udeležil tudi sestanka Poljakov, Čehov, Jugoslovanov v Ljubljani za časa, ko se je odkrila dr. Krekova spominska plošča ti Št. Janžu. Nenemški poslanci vnemškemdr-ž a v n e m zboru: Poljaki, Danci, Alz a ča ni so se izjavili za ločitev od Nemčije in združitev z istokrvnimi brati v lastnih državah. Nemci ostro napadajo svojega cesarjai poslanci različnih strank so klicali, na| nemška vladarska hiša oddide; zakaj zdaj ne gre za dinastijo in vladarja, ampak /a ljudstva, za čluvaštvo, ki se hoče osvoboditf. — Prebrati so tudi neko pismo, ki ga je pisal nemški ce-:'ar prejšnjemu ruskemu cariu Aleksandru; tam ie pisal cesar, da bi bilo najbolje, čc po-besijo vse socialiste in pristaše centra (katoliška stranka v Nemčiji). Tudi nemški milijarderji zoper cesarja VU Ijema; pravijo, da naj bo moder in svo| prestol kmalu zapusti. i _ Mir meča. Ali bodo dosegli mir pravice, kakor je Nemcem prav, ne vemo; gotovo je pa to-le: nemški državniki so venomer govorili, da morejo sprejeti le mir, ki ga daje popolna zmaga, »nemški mir«, le mir meča«, mir »na mečevi ostrini« — danes ga imajo, samo da popolne zmage niso dosegli Nemci, mir na ostrini meča ni pridobil »dobri nemški meč«, ampak njih sovražniki. Grenek sad nespravljivosti, gospostvaželinosti. Toda vedno je še v veljavi stari pregovor: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. In Nemci so jo globoko kopali. Nemčija je odgovorila na Wilsonove zahteve dne 20. oktobra. Sprejema, pravi, vse Wilsonove mirovne zahteve; izprazniti hoče zasedena ozemlja na Francoskcin in v Belgiji in na vzhodu. Podmorska vojska se ublaži, pri umikanju ne bodo več brer najnunejše potrebe rušili in požigali. —• Dalje je poudarila, sicer zavilo v lepe besede, cla nemški ccsar, ki je doslej tako glasno z mečem rožljal, nima v Nemčiji nobene besede več; on ni več vladar Nemčije. O vojski in miru bo odslej odločalo ljudstvo, ne pa ta ali ona neodgovorna oseba, kot je bilo doslej. Wfson je odgovoril Nemčiji na vse to že 23, oktobra. Pripravljen, pravi, je pogajali se s svojimi zavezniki Francozi in Angleži vred o premirju. Wilson zahteva hude reči. Preden začne z Nemci sploh govoriti, mora biti Nemčija postavljena v tak položaj, da ne more več začeti nobenih sovražnosti, 1, Izročiti mora celo armado na milost in nemilost. 2. Izročiti jotožje, srelivo, brodovje io i-tadmocxiike. 3. Z nemškim cesarjem se sploh ne , meni, pa tudi z drugimi ljudmi, ki drže s cesarjem in dosedano vlado, se on ne spušča v noben mirovni pogovor. 4. Če Nemci cesarja Viljema in sploh Hohencolernce, to je nemško cesarsko rodbino odstranijo, bodo pri pogajanju ceneje izhajali; če bi pa Nemci ne imeli toliko moči ali volje in bi zahtevali, da se Amerika in njeni zavezniki pogajajo z vojaškimi gospodovalci in s cesarsko oblastjo, potem pa ni govora o miru, ampak Nemčijo bodo do tal uklonili in pogazili. Tak e — podomače povedan — Wil-sonov odgovor. Nemčija se bo popolnoma udala. Odgovor Nemčije Wilsonu sc glasi: Nemška vlada je vzela na znanje odgovor predsednika Zveznih držav. Predsednik pozna globoko segajoče spremembe, ki so se izvršile v nemški nstavi in se še vrše. Mirovna pogajanja vodi ljudska vlada, v katere rokah so dejansko in ustavno odločilna pooblastila. Njej so podrejene tudi vojaške oblasti. Zatorej nemška vlada pričakuje zdaj predlogov za premirje, ki bo uvedlo mir pravičnosti, kakor ga je označil predsednik r svojih izjavah. Podpisal SOLF, državni tajnik zunanjega urada. 1 o sc podomače pravi, da je moral nemški cesar dati vso oblast iz rok in da bo moral iti. Vsa javna oblast in vodstvo države in politike je v rokah nemškega ljudstva. Tudi vojaške oblasti se morajo pokoriti ljudski volji. Nemčija želi, naj Wilson pove pogoje za premirje in prosi, naj ne bodo li pogoji preveč strogi in poniževalni, da smrtni sunek, ki ga bo antan-ta Nemčiji zadala, ne bo prehudo boleč. Nemškemu cesarju bodo odvzeli vrhovno oblast ;nad nemško vojsko. Vrhovno poveljstvo bo zanaprej odgovorno parlamentu torej ljudstvu, ki bo sklepalo o miru in vojski, pa tudi poveljnike lahko pozvalo na odgovor. Doslej je vojaštvo povsod delalo, kar je hotelo, ker ni bilo nikomur odgovorno. Tudi pri nas. O tem nas poučuje nekaj odlomkov iz govora slovenskega poslanca Fona, ki jih priobčujemo na drugem mestu. Kri vseh do zadnjega za — oblast enega. Ker se je malo zazdelo, kakor da je položa; nemške vojske na zahodu morda za las mar,j obupen, vsenemški in vojaški krogi zopet poizkušajo dobiti vajeti nemške države v roke. Nemčija se hoče, če se ne doseže z Wilsonom sporazum, še enkrat dvigniti: vpoklicali nameravajo brez izjeme vse moške od 16. do 55, leta na zadnji boj, ki naj prinese odločitev na suhem in na morju. — Koliko nepotrebnega gorja, koliko po nedolžnem prelite, vnebovpijo-če krvi! Kri vseh do zadnjega mora teči, da en sam ohrani svojo, nikomur odgovorno oblast. P^ne.e nnvlfp, Umrl je 23, t. m. Franc Jezerec, kaplan v Metliki. Rojen 3. decembra 1890 v Selcih, v mašni'<л posvečen 22. innija 1915. Kot kaplan i- <;•••;.••>val v Sv. Križu r>ri Liliii in v Metl'1. i J'.-kopan je bil v petek, dne 25. t. m., dopoldne, N. v m. p.I 41 Umrl je 10. t. m. Janez Jaklitsch, župnik v Poljanici. Kot kaplan je služboval v Črmošnjicah, v Starem Logu, Koprivniku in Zdihovem na Kočevskem, kot župni upravielj in župnik na Kočevrki Planini in nazadnje kot župnik v Poljanici. N. p. v m.! Župnik Ivan Lovšin f. Dne 25. i. m. zjutraj je po kratki mučni bolezni umrl č. g. Iv. Lovšin, župnik v Lescah na Gorenjskem.N. v m. p.! t Č. g. Ferdinand Prebil, kaplan v Kranju, je umrl dne 25. oktobra zjutraj za špansko boleznijo, b kateri jc pritisnila pljučnica. Pridno je delal v dušnem pastirstvu in za izobrazbo ljudstva. V Kranju je vse delo slonelo na njegovih ramah. Svetila mu večna luč! Umeščen je bil 22. t. m. na župnijo Pre-serje Edvard Šimnic, kaplan v Cirknici, dne 25. t. m. Valentin Kajdiž, doslej župnik v Borovnici, na župnijo Sora. Dr. šusteršič je zapusti! deželo. V petek dne 26. oktobra popoldne ob dveh je dr. šusteršič s soprogo zapustil deželo. Odpeljal se je z avtomobilom do Gradca, odkoder potuje menda na Düna). Namestnik deželnega glavarja dr. Karol Triller ie strankam na razpolago v svoji uradni pisarni (deželni dvorec, 11. nadstropje) vsak delavnik od 9. do 10. ure dopoldne m od 3. do 4. ure popoldne. Rffieue vasli. Darovi za Narodno veče. Z^ vseli strani dohajajo Narodnemu veču SHS. naravnost ogromni zneski. Privatniki darujejo po 10.000, 20.000 in tudi 100.000 kron za Narodno veče. Strašna železniška nesreča v Kapien-bergu. — 30 mrtvih, 50 težko ranjerih. V Kapfenbergu so dne 21. t. m. trčili skupaj trije železnišl« vlaki. Brzovlak, ki se odpelje ob 8. uri 30 minut z Dunaja, je zavo-zil v tovorni vlak. Veliko voz se je razbilo. V razvaline ponesrečenih vlakov je zavoail vlak z dopustniki. Nastal je požar, v katerem jc veliko voz zgorelo. .Med ponesrečen« je mrtev tudi ravnatelj južne železnice Grundner, njegova žena in sluga. Vsega skupaj je 30 mrtvih in 50 težko ranjenih. 160 vagonov žita segnilo! Budimpešta, 16. okt. Zaradi zanikrnosti osobja je segni-lo v когтегкккет parnem mlinu 160 vagonov žita. Proti krivcem ravnatelju dr. Rudolfu Franzu v Mariboru, Karlu Franzu v Dunajskem Novem mestu in grofu Hojosu v Budimpešti so uvedli kazensko postopanje. — Bodo težko kaj dognali. Če bi bil kakšen revež kaj prizadet, bi $ja pravica gotovo dohitela. V Budimpešti jc umrlo za špansko boleznijo od 1. do 19. oktobra, torej v treh tednih 14.796 oseb. Tajno tiskarno v Lublinu, v kateri so izdelovali bankovce po 50 in 100 kron, so nasii te dni policiiski organi. Krivce so prijeli in zaplenili bankovce, katerih jo bilo 16 kg teže, Nemec o Mažarih. Dne 18. julija je ozr.a-čil krščanski sociialec dr. Mavr otfrske mogotce tako-le: »Mi ne vidimo v ogrskih mogotcih nič drugega kot samovolino vlado plemstva, ki ga imaio na vaielih judje; ta vlada nekaterih se je združila bistveno radi tega, da zatira dru<'e narode.« — Isti dan ic_ «ovoril v zbor-Г'Г1 tudi Krek in odgovoril dr. Tresiču na medklic, da Mažari leta 1861. nisn bili taki kot so icdaj: »Ljubi prijatelj, že od 1. 1526. ne vem nič dobrega o Mažari h.« Umetnik v stradanju umrl. V Florenci je umrl po celi Evropi dobro znani umetnik v stradanju Suči. Pil je v sv<. i umetnosti tako iz-иг'"т. da je vzdržni 40 dni brez hrane in je vi.'"ib temu prenaša! težke telesne na"ore. Pris'radal si je !"no nromo^nie in tudi vilo. Keko so p">d'e cene v Varšavi. Minuli po-nede'i«k ie v Vnršavi padlo zlato v nekaterih minutah od 1100 mark za 10.0 rabljev na 900 mark. Manufaktura je padla za 50 odstotkov, sladkor od 1200 na 1050 mark, na drobno pa celo od sedem mark za funt na štiri mark« 80 lenigov funt. Moka je padla od 5 na 3 marke 50 lenigov; padle so tudi cene čaju, sla-nikom, čevljem itd. Bivša zimska palača ruskega carja — ljudska kuhinja. V Pelrogradu so preosnovali zimsko palačo ruskega carja v ljudsko kuhinjo, ki ima prosi» iv za 2000 ljudi. Sploh namerava sedanja vlada izpremeniti to pnlačo v ljudski dom. Dolžina železnic svetovnih vc'csi1. 1. Ze- dinjene države 400.000 km, 2. Nemčija 62.000 kilometrov, 3. Rusija 61.000 km, 4. irancija 50.000 km, 5. Avstro-Oftrska 45.000 km, 6. Anglija 38.000 km, 7. Italija 17.000 km, 8. Japonska 9000 km. Iz Strahnila pri Naklem, Ko nam ic vojska pometala naše bronaste zvonove it zvonika, smo jokali in žalovali. — Kak neznosen dolgčas je zavladali MoMlev je pojenUvila. Vera je od dne do dne pešala, ker ni bilo od nikoder čuti glasu, ki bi budil vest .n nas opominjal dolžnosti. Možje in žene so tarnali: Kaj bo z našimi otroci, ako bo^o tako rastli in v takem ozračju odrasli. »Kupimo si novih zvonov! Sami zložimo, naj stanejo kar hočejo!« Ta glas je objel vso vas. — .Letos na binkoštni ponedeljek so se okorajžili možje in šli so zbirat za nove zvonove. \ as, ki šteje okoli 300 duš, je eno samo pouioidne zbrala nad 2100 K denarja. Dobili smo zvonove. Na rožnivenško nedeljo so peli že trije, dočim sla bila nekaj tednov le dva. Lepo ubrano pojo v Ionih: f, g b. Težki so: 160 Kg, 420 kg in 560 кц. — Veseli in ponosni smo Strahinjci na nje: denar ni bil proč vržen! Leie pri Tržiru. Na Dobrči imamo svojo planino, na kateri se je to leto paslo ok»og 70 ovac. Od le čede se sedaj pogreša 16 glav. Sodi se, da so morda le živali zašle nam na kako sosedno planino ali pašnik, kakor na Begunsko, na Stol, ali na Sv. Ane delino nad Tržičem. Prosi se, ako kdo kaj izve o lem, naj sporoči na županstvo Leše, pošla Brezje. — Stroški se bodo hvaležno poravnali. — franc Valjavec, župan. Iz Mirne. Smrt je zahtevala v teku treh tednov že precej mladih IjudL 20. oktobra smo pokopali Jožefa Kclenca s Sela, bil ie dober in pošten fant, da mu jih ie malo pura! Kako je bil priljubljen, je priča! njegov pogreo ob obilni udeležbi in z mnogimi lepimi venci. Iz iste rodbine so pokopali pred pelitni dnevi fanta, starega šc ne dvajset let. Umrla je tudi iz iste vasi dobra mati Ana Kralj in zapustila štiri nedoletne otroke in moža. Bog jim daj večni mir! Bolezen še ni ponehala, drugače imamo vedno deževno vreme in delo zaostaja. Kljub temu pa vsi težko čakamo, kdaj bomo mogli poprijeti za delo v težko zaželjsni Jugoslaviji. Qospedarski cM. Ji>psVm;it!Sl nik prepoznal, da me sploh ni smatral vrednim, da bi me ošinil s prezirljivim pogledom. O, kako nepomemben, ubog, zapuščen sem bil v svojem preluknjanem plašču, raztrganih, Cremočenih čevljih, ožgani kapil Kako bi me ilo sram, da me je eleganti gospod poljski orožnik prepoznal!) Ali poglej te brigadne kuliarjel V čistih, belih predpasnikih se sučejo okoli ognja, kape postrani na glavah, v ustih cigarete, rokave bluz prisukane, mešajo mast v ponvah, vbijajo jajca v bele skledice, režejo lepe kose teletine. (Kako mi je bilo prav, da me ni nobeden poznal, kako mi je bilo prav, da mi je pošel tobak za pipo, iz katerega sem zvijal v časnikarski papir cigarete in se davil ž njimi. Da mi ni pošel ta tobak, sedaj bi me premotilo, morda nehote bi si 7.vil cigareto — ha, to bi se mi krohotali ti kuharji s finimi cigaretami v ustih!) Poglej tega častniškega slugo! Gladko obrit, nove usnjate gamaše na nogah. Ko da bi ga iz škatljice vzel, je. Generalov sluga je, poznam ga! Niti častnikom ponavadi ne salu-tira! Velik gospod je in velika je njegova oblast! Čul sem pripovedovati, da zvečer, ko se-zuva generalu čevlje, rad zaupno reče kako besedo. Kako ošabno gleda naokoli, vstop v brigadni šotor mu je ob vseh časih in ob vseh prilikah dovoljen, dovoljeno mu je torej več ko infanterijskim častnikom. (Stisnil sem se na štoru, priloži! še levo pest, da sem skoro zakril ves obraz.) Obrnil sem pogled od brigadnega šotora. Glej pod tisto smreko generalovega konja; glej poleg njega poosebljeno ošabnost, tistega trenjaka, ki oskrbuje konja — pravijo, da ima on za slugo pri generalu največjo besedo. Kako se vse trese na konju od debeline, kako-zaokroženo je vse na njem, nobena kost ne štrli iz kože, boki lepo zaokroženi, reber ni poznati. E, vidi se ti, da si generalov! Skrbno te negujejo, čuvajo, čistijo, jesti ti nikdar ne manjka. Kolikokrat le potreplja generalova roka, kolikokrat ti ponudi košček sladkorja, ali v vino pomočeno skorjo belega kruha. In generalov adjutant, vsi častniki pri brigadi, in vsi drugi od poljskega orožnika doli do moža, ki je samo za tvojo nego v vojni, te radi trepljajo, pohvalijo, božajo in so v skrbeli zate, če ti enkrat pade muha v glavo, da nočeš jesti dobrega ovsa, ali se pošališ in malo glasneje zahrkaš, pa mislijo, da pokašljuieš. O, kako dobro ti je, generalov konji Pa kaj zoblješ ravno sedaj, da tako zadovoljno migaš s kratko pristriženim, skrbno negovanim repom? In se tako prijetno drobi pod tvojimi zobmi? In si tako zavervan, da se ti ne zdi vredno, ni da bi malo dvignil glavo? Vstal sem in se v velikem loku spoltljivo bližal konju. A, tako, koruzo zoblješ! Kako lepo je zrnje, debelo ko debel grah, žolto ko žganci. Verjamem, da ti tekne! (Popoldne je bilo, ta dan nisem imel še ničesar v ustih.) Pa naj kdo reče, da ni lepo in prijetno in udobno generalovemu konju! Vsak dan dobi svoj del, ves brigadni štab je zaljubljen vanj. Zdaj, ko nimamo mi v rojni vrsti ni drobtinice živeža, se masti z debelim, žoltim koruznim zrnjem. Zlobna misel mi je planila v glavo, stopil sem pod smreko, čisto h konju. »Pa kje ste vendar dobili koruze, tako lepe koruze? V tem gozdu, v tej zimi?« sem vprašal moža, ki je skrbel za generalovega konja. , . . »Hm, kje?!« je rekel prezirljivo in mc m nogledaL (Menda sera v hipu pozabil, koga sera nagovoril. Drugače bi ga gotovo ne nagovoril, ker bi vedel, kak odgovor dobim.) Gledal sem, kako zadovoljno je zbiral konj zrcje v gobec, poslušal, kako prijetno je ikrtalo pod njegovimi zobmi. In silno me je zaskominalo v mojih zobeh. »Imaš vžigalico?« je vprašal zapovedoval-30 in ko da sem primoran mu postreči. »Nimam!« ie vzkipelo v meni, da me je vprašuje pogledal. In s cigareto v ustih je stopil do bližnjega ognja. Naglo sem se sklonil in ... in pobožal generalovega konja po beli lisi na čelu. Da, drznil sera se, jaz, ubogi enoletni prostovoljec, sem se drznil pobožati generalovega konja po beli lisi na čelu. Seveda sem prej pogledal naokoli, če me nihče ne opazuje. In ko sem ga pobožal, sem naglo odšel od njega. V pesti sem stiskal nekaj debelega, žol-tega koruznega zrnja. Stopil sem k samotnemu ognju, ki je že pojemal in pri katerem ni bilo nikogar, odprl pest in preštel zrna. Štiriindvajset debelih, žoltih zrn sem imel. Pihnil sem v pepel in ga razpihal, položil eno zrno na žerjavico in čakal. Kmalu je veselo počilo, debelo zrno se je izpremeniio v lepo belo rožica — kakor imenujejo pri nas pečeno koruzno zrno. Naglo sem vtaknil belo rožico v usta, na žerjavico sem vrgel drugo zrno. In zadovoljnost se me je lotila, zabavo, zadoščenje sem imel in še želodec je dobil svoje. Pa sem prenaglo zmetal štiriindvajset zrn na žerjavico^ prehitro je minila zabava in zadovoljnost. Naglo sem zopet vstal in s trdovratno odločnostjo koračil proti generalovemu konju. Potoma sem rlišal svoje ime. Na pragu šotora je stal častnik in me klical, da mi da odgovor in povelja za rojno vrsto. Vzel sem odgovor in se napotil proti rojni vrsti. Ob genera'ovem konju sein za trenutek obstal, pogledal nanj in moža in koruzno zrnje. O, kako sem zasovražil v tistem hipu generalovega konja! lunakinfa iz Štafra. Povest. Prevaja * * " (Dalje.) »Kristus nam ni zapovedal, naj izganjamo tujce, marveč naj jih jemljemo pod streho, Tejja človeka so iz vseh krajev pregnali, podili so ga okoli in gonili, nazadnje je prišel ves zdelan sem v Stajer. Prosil me je, naj mu dam prosto»-, kamor bi položil svojo trudno glavo, naj mu dam grižljaj kruha. Naj mu li ne dam, kar dam vsakemu beraču? Ne dam zaradi tega, ker kot tridesetletni mož ne more in noče izpolnjevati tega, kar je pri svojih petnajstih letih slepo in prisiljeno obljubil takrat, ko ste ga ostrigli.« »Pri petnajstih letih?« grenko pripomni opat. »Jmel jih je dvajset.': »Je vse eno. Ni še poznal sveta in ni vedel, kaj je obljubil. Sicer me pa to prav nič ne briga. Naj sam opravi s svojim Bogom in svojo vestjo. Toda, če bi zavrgel človeka, ker je v njem človeška narava prelomila izsiljeno obljubo, bi ne ravnal krščansko niti človeško. Ta človek je že nosil strup pri sebi, da bi si končal življenje. Sedaj pomaga v šoli našemu učitelju in prav dobro vrši svojo nalogo.^ Bolj bo omadeževal vašo obleko, bolj ogrdii vaš red, če se kot begunec vlači okoli po svetu in na vseh pragih pripoveduje o svoji nesreči, o svoji sramoti in o vaši Irdosrcnosti. Ako ni hotel ostati menih in je rajši prestopil k pro-ic»tantoim> je to njegova stvar. Če pa sedaj izvrstno deluje kot prote«tantov«ki učitelj, ie daje dober zgled, s tem vendar nikogar v vsem Štajru ne izzivlje, tudi vas ne.« »To so zopet lepe besede, kakor ste jih delali na dan izvolitve. Dober zgled, da, sedaj ste žebelj na glavo zadeli,« sope opat. Zastonj, vse je zastonj. Ničesar ne opraviš pri tem zagrizenem "sovražniku sv. Cerk/e. Prosi, žugaj, roti ga, kolikor hočeš, vse zastonj, kakor bronast steber je, »Verjel bi vašim lepim besedam, gospod HeudeL verjel, da ste poslušali glas svojega srca. Toda ne morem. Gospod, ne verjamem vam niti ene besede, ker ste že prevečkrat sramotili in žalili nas katoličane, preveč krivic ste ram že storili Vi ste naš sovražnik, stokrat ste že to izpričali od svoje izvolitve sem in danes vam povem v obraz: Vi niste sprejeli Kerna iz sočutja, marveč iz sovraštva do mene, do našega reda in do naše svete vere. Tajite, kolikor hočete, pa je vendar le res.« Hendel ni trenil s trepalnicami. »Gospod opat Heler, preveč verjamete obrekovalcem,« je odvrnil Hendel in je zaničljivo pogledal Alberta, ki ga je zavrnil z ostrim pogledom. Bolnik pa je vzkliknil: »Pravi, da je o&rekovalec. Ako se kdo dobro vojskuje in svari pred hudičem, ie pa obrekovalec. S takim kamenjem so že pobili mnogo Štefanov. Albert, moj Albert, daj mi roko, ti si moj pravi menili! — Bolj ko te sovražijo krivovcrci, tem dražji si mi. — Hendel, sedaj mi pa odgovarjajte, ko vas vprašujem: Vaši oboroženi hlapci so udrli v du-hovsko hišo in so mojemu župniku ukradli pismo; je-li to laž in obrekovanje? Vi zatirate katoliške podobe in jih uničujete, je-li to laž in obrekovanje? Vi preganjale katoliške može iz vseh služb, jih ovirate " pri vsakem delu, je-li to laž in obrekovanje? Po vseh ulicah preklinjajo Marijo in svetnike, sodnik pa to trpi, je-li to tudi laž? Če pa kdo le besedico izpregovori čez vaš protestantovski magistrat, ali celo čez vašo nedotakljivo osebo, je ogenj v slrehi — pride v železje, — je-li to tudi laž in obrekovanje?« »Da, to je laž,« je gromel Hendelnov bas po revni sobi. Zdelo se je, da ga zapušča železni mir. Pa se je zdelo, kajti takoj se je zopet obvladal in ie mrzlo rekel: »Odkar sem sodnik, ni bila uničena nobena svetniška podoba. Samo iz gostilen in šol so jih odstranili, ker so bile krive, da je bil ondi vedno ravs in kavs. Kdor ne more moliti brez njih, jih najde v cerkvah, kamot spadajo. Nobenega katolika ne oviram pri njegovih poslih, še nikogar nisem vrgel v železo zaradi jezika. To je resnica, gospod Heler. Kdor trdi drugače, laže.« »Kdor trdi drugače, laže, vedno laže, seveda!« po lavlja bolni opat, ki mu priplava na blede listnice ironičen nasmeh. Mladi Hendel je z jeznimi pogledi streljal na bolnika. Sedaj je stopil tik k naslonjaču in je zavpil: »Gospod, vi ste bolan mož. Če bi bili zdravi, bi vas poklical na dvoboj! Dokažite, preden obrekujete. Če bi hotel moj plemeniti oče vreči v železje vsakega klevetnika, ki na njem brusi svoj jezik, bi imeli kovači dobre čase. Potem bi tudi ta-le gospod, ki sle ga imenovali pravičnega meniha, nikoli več ne stopil na lecol Polem bi bila v ječi tudi ona babnica, ki je na dan volitve z okna doli pso-vaia mojega očeta. Pa moj oče so — dobri kakor sam Gospod Bog « »Katera babnica?« vprašuje Albert. »No, lista iz Admonta, menda so samostanski najemniki, več ne vem. Če bi takrat ne bilo mojega očeta, jaz bi bil že posvetil tej Jczabeli!« Albert se je nagnil k opatu io mu je razložil: »Govori o Švertneričeni hčerki, o Štefani, gospod« — srce pa mu plava veselja: Jezabelo jo imenuje protestantovski fantalin; kaj ne deklica, to bi te bolelo, če bi ti to vedela. In njegovi pogledi, ostri kakor nož, to bi se jih bala, kaj? O tisti, ki je klicala 7. okna, smo slišali tudi mi. To si bila torej ti, moja mala Štefana. Ti si prva v Štajru povedala Hen^ciiiu resnico. Junaška kri, junaška kril Opat je ležal na naslonjaču, krčevito je sklepal voki ter je molil. Ni se menil ne za jezne besede mladega Hendelna, ne za opazk® Albertovo. V njegovi ugašajoči duši plava sa« mo ena misel: Kern, nekdaj služabnik božji --• ki je storil obljube — je na potu pogubljenji — v krempljih protestantoVskih pridigarjev — v mrežah nesramne ženske — in ti, nekdaj njegov duhovni oče, ga ne moreš rešiti, kajti Hendel je trd kakor kamen ... Ha, ta nesram. niča! Gorje izgubljeni duhovnikovi duši! -— Gorje! Pesek gine, kosa že žvenketa — pekel preži — in Bog bo sodni dan od njega tirjal odpadnikovo dušo. Počasi je govoril in se je zdel čisto zlomljen. Iskal je Desedi, pa jih ni precej našel. To je smrtna muka pred smrtjo. Rajši bi hodil bos po razbeljenem lemežu: ' »Torej nočete odsloviti Kerna, nočete iz* polniti .moje zadnje želje. Bog preiskuje srca in obisti, on že ve, zakaj ne... Nočem vas več siliti Лчј zadevi... pač pa še nekaj dru-zega je. .. Kern ni sam, ž njim ie tudi ženska. Kern ni sam... Za božjo voljo! Če že ne iz» podite Kerna, izpodite zavoljo Kristovih ran vsaj nesramnico, ki jo vlači okoli in ki —• brez vaše vednosti, vsaj tako se zdi — pri njem stanuje v piidigarski hiši. Napravite konec temu najgršemu pohujšanju. Če vam ni mari duše nesrečnega grešniku, ki inu je nc-sramnica v pogubo, mislite vsaj na pošteno štajerske žene — na svojo ženo! Vi ste sodnik, vi ste mož! Samo z mezincehi ganete, in grda ženska mora iz Štajra, mora iz dežela ven.« Tiho je v sobi. Sodnik je rekel počasi in s preudarkom: ■ »Gospod opat, vsa čast vam, da tako skrbite za Kernovo večno izveličanje. Pa ne morem izpolniti, kar zahtevate. Stvar stoji čisto drugače, kakor vi mislite.« »Ne morete,« je hropel opat. »Podobni ste za kaj tacega.« Sesedel se je na naslonjaču, počasi in slabotno dihal. Nakrat se vzkloni in zavpije s svojim zlomljenim glasom, da ga je bilo groza slišati: »Mladi Hendel, pridi sem!« Mladi mož se je približal, čeprav nerad. Nerad gleda mlad človek tprljenje in bol. »Mladi Hendel, tvoj oče noče izpoditi ne-sramnice. Čujem, da si vojak v Šiajru, imaš torej meč. Če si kaj prida in ne živiš hudobno ter ne laziš za izprijenimi ženskami, izderi svoj meč in izženi ti Kerna z nesramnico vred. Star mož sem, častili so mo nekdaj knezi in gospodje, sedaj sem bolan .. . Ne daj se prositi od starega, bolnega moža, zadosti trdo je to zame.« »Kakšne ženske mislite? Mislim, da sem pošten človek!« je nejevoljno rekel mladi Hendel, ki mit je kri zardila zagoreli obraz. Bolnik se jc trudno nasmehljal ... »Ubogi krivoverski dečko, si še nedolžen? Kako dolgo ostaneš tak v svoji krivi veri?« »Ženske, o kateri govorite, ne poznam,®1 je odvrnil mladi Hendel ter zamahnil s svojo vitko roko. »Če bi bila res taka, kakor vi pravite, bi jo pognal. Toda vem, da moj oče ne trpi v Štajru izprijenih žensk.« Sodnik Hendel je rekel s povzdignjenim glasom: »Tako je, V Šiajru je, iz tega sledi, da ni nesramnica. Kaj je bila nekdaj, tcjja ne vemo. — Danes je Kernova žena. Pridigar Insignus ga je vsled njegove goreče prošnje poročil na moje povelje. Pomirite se torej, gospod opat, nobenega pohujšanja ni več!« »Njegova žena ... na vaše povelje —« zamolklo ponovi opat. Kakor bi bil padel nanj težak kamen, da ga stare, sedi opat za trenutek nepremično naprej upognjen. Nakrat se vzpne in grozno pogleda sodnika s krvavimi očmi, v katerih je vzplamtel zadnji sveti ogenj. Vse sile napne in iz bolnih prsi mu vre krvava tožba, da je bilo groza vse navzoče. Cela mogočni sodnik je menjal barve: »To si storil, morilec duš? Si ukazal, naj se oženi Gospodov služabnik? Si bil priča, si s svojim peklenskim zlatom izžgal mašniku neizbrisno znamenje, Hendel? To je tvoja zadnja hudobija, ki sem jo videl jaz ... sedaj umr-jem in tc bom tožil pred božjim stolom. Bog mi odpusti, da sem te klical v mojo sveto hišo. Bog mi odpusti, da sem se, ki sem božji, ponižal, da sem prosil tebe, ki si hudičev!« Glas mu je pešal. Ustnice mu krvave. Tarnaje priskoči prijor, ga objame ter prosil 62 »Tiho, oče, tiho, mislite vendar na svoje drago SMjenie!« »Proč je,« je hropel opat. »Sovražnik božji naj sliši resnico.« Dvignil je svojo suho, mrtvaško roko proti Ilendelnu, ki je s pre-križa.iimi rokami nepremično stal —_ kakor črna senca nasproti zadnjim žarkom, ki so lili skozi okno. »Ne, ti se ne bojiš Boga, in če desetkrat govoriš o sveti pravičnosti ... Prisegel si Cerkvi smrt, in sleherno tvoje delo je bodalo, brušeno proti Cerkvi... pa če tudi umrje Heler.. . če gre tudi Kern v pekel... če se pogubi Štajer ... Ilendel! Cerkev ne un i Cerkev je večna!« »Gospod, gospod, ne tako, ne tako. klical Kar jI ves iz sebe. Pri vsaki besedi mu je bruhnila kri, ki je zalivala njegove ustnice. Karel je iskal robca, pa ga ni njušel. Mladi Ilendel, ki je kakor okamenel zrl na bolnika — mislil je, d^. je umirajoči videč zblaznel — mu ponudi svoj svilnati robec. »Mogočni gospod štajerski sodnik,« ie prosil Karel, »odpustile, bolan je in slab!« »Karel,« je jezno zaklical Albert, »koga prosi'.e!« , . >Caj res, odpuščanja ga prosi, ker sem go.orii resnico,« hripavo in slabotno jeclja opat. »Jaz grem v večnost... vi pa boste šc . doživeli. Roka. ki brani odpadnika in daje rensko duhovniku... bo še krvavela svetniške krvi. . Takrat se spomnite name! . , . Kadar bo napočilo veliko preganjanje .. . kadar boi.o ležali duhovniki umorjeni na tleh ... in bodo device v »rainoti! . . Spomnite se name, fcadar bo vrgel od sebe svojo kr;nko ... in vas vse drobil s svojimi zobmi.. . Vse to se bo zgodilo, preden bodo drevesa zopet rodila sad. Spomnite se me!« (Dalje.) fci-ake - glavmit pravi! 'm - zlasti mlaciostne. Prvo se glasi: Nikdar nc čitaj s i a b i h knjig. Slabe so pa vse one, ki naravnost ali nenaravnost podirajo vero in vorsko-nravno življenje; pa ne le ti ampak tudi one, ki so same na sebi sicer nedolžne, vendar pa je način pripovedovanja tak. da se čutiš oviranega v čednostnem življenju. Vse druge, pa naj si bodo leposlovne, gospodarske, vetske, socialne, aabožne ali ka' rckoli vsebir.e, so dobre. Vendar pa bodi tu, pri dobrih knjigah izbirčen. In sicer beri med dobrimi najprej tiste, ki se ti zdijo potrebne pri tvojem poklicu, na drugem mestu •ono, ki so :amo koristne in šele nazadnje zabavne. Da! zabavne knjige šele na zadnjem m Ih. Zakaj, kdor bere pred vsem leposlovne knjige zlasti takoimenovane romane —- razbil л svojo domišljajo, se polagoma uživi v rai "•. ••e, ki ne odgovarjajo dejanskemu živ- j ljeniti in 1 .ko postane tudi nezadovoljen s svojim : i " om. Zato pravi nek duhoviti mož: Za eno i< to ic dosti en roman. — Obenem glej pri izbori kirig tudi na jezik, obliko in sestav knjige. Mogoče ie namreč, da govorita dve knjigi o eni in isti stvari; vendar pa je v eni na mnogo lepši in krajši način obdelana ista snov kot v drugi. V ta namen pa je treba dobro poznat!-pisatelja, založništvo, pa tudi — prrel i pri leposlovnih knjigah — posebne izdaji-. Zalo pa, če se sam nc spoznaš, popra Saj za svö.t starše, dobre učitelje, pred vsem do-mii'? gospode duhovnike, pa tudi zanesljive prijatelje in knjižničarje po naših knjižnicah! Če r-a kljub temu naletiš v knjigah na mesta, ob katerih se te polašča dvom, n'imir ali skušnjave, preskoči hladnokrvno lake slrani. če pa se večkrat ponavljam taka mesta, potem je dol-nost, rla knjigo odložiš. — Žal, da mnogi grešijo proti temu pravilu. Grc-šo pa pro.d vsem tisti, Iii bero, !. Dupljah so v župnišču drva cenili. Kar se prikaže» rokovnjuči Kobiar, Polonielc, Šavsev Štefan, Čučkov Jernej in drugi. Duplja-ni iih sklenejo poloviti. Vodi iili župan Mrčnn. S kolmi in sekirami jih napadejo. Rokovniači se umaknejo in poskrijeio. ci'ari I u'ar ie potegnil Koblarja za škorenj v Knharievem lazu, a škoreni mu ie rstal v ro'ali so šele ujeli rokovnjače. Triiški komisar P;-;k :e tv-išel naproti i? D'ob'ane očitno poln"t lil. B In ie okrog 1. 1840. I3a!tur, I.u žar iz ,cn. DupeM.) 8. 23. novembra 1843s so rokovnjači ubili Hrvatovega Jaka iz ?oi. Še stoji ksmenito znamenje nad Krivim m'inor«. oa slike so izprane vsled dem, Ubniice so bili naslikali z rdečimi telovr'ki. veVkimi knefi. 'erhast'"ii hlačami in skorr'i čez kolena, s kolmi v rokah. Ro-komavhi so hi'i Č"rtov Jernej, Š.nvsov Štefan. Lif^enčan '.Taka PikužV Šlo ie pravzaprav za Codihovo Franco, h kateri ie zahaial mlndi .Mrčnn z Groharjevim A»drejom, ki -o mu po--n>ie rekli: Pu-^tan. Strašila sta trto noč °°-ač in I.u žar. Hrvatov ie sicer PO'I',al tta«*- a pr- znamenju so ga počakali in ubi'i 'o sta se Mrčunov in Grogarjev vračala mi- mo Boltarjevega čebelnjaka, sta stražnika pri-sluškavala. Stari Mrčun ]e izrezal svojega sina s tem, da je navedel druge priče, ki niso nič vedele (Lužar iz Dupelj, naketski arhiv). 9. V Zapogah na 1 orovein so odpeljali rokovnjači iz vasi pet voz ukradenega Llaga. Pri Podbregarju (Janez Aljcš) so vse zvezali, gospodarju so žgali podplate nad kotlom, češ da mora povedati, kje ima denarje. Gospodinjo so polivali z zabelo. Pod pečjo je bil skrit otrok in ta je izdal rokovnjače (Marija Šareč), 10. Suhiačarji (okrog Zapog) so ubili Ga-'orovega Janeza pri Anšku v Kosezah, rokov-niači pa so zato zažgali Jagodicev pod na Rašici (Bokalec iz Mengša). 11. Pri Žrjavku ob trbojah so rokovniači taborili. Groga je ielal s svojo Agato okrog smreke. Ker je bilo slabo vreme, pridejo roko-mavsi v Mrakovo hišo, polože pištole na m.zo in zahtevalo prenočišča. Oče, mati in otroci so morali iz lesenega konca v mrzlo hišo, zidano na drugo stran. Molili so rožni venec z domačimi in Tiiso storili n;č hudega. Mrakovka ie bila srčna žena in ni pustila v hišoi rokovnjaške babnice, ki je prišla z zibelko. Ta ji zapreti: »Boš kmalu videla rdečega petelina na slrehi.« — Briči iz Smlednika so prišli lovit rokovnjače, pa so morali bežati (župnik Mrak). 12. Na Jezerskem so molili pri Podvršniku na večer rožni venec. V hiši je bilo več vojaških begunov. Dekla, ki je klečala na pragu, zagleda miš, ki ie tekla po veži, in zavpiie: »Oh, miš!.< Beguni so razumeli, da je dekla za-klicala: »Oh, brž!« Icr so menili, da se bližajo briči. Zato so kar skozi okna poskakali na plan (Štularca od Jezera). 13. 26. decembra 1S44 so napadli rokovniači na Pivki pri Naklem stražnike in jim raztrgali uradno obleko. Vodja je bil Štraihar, ki ie ubežel, njegove pomagače pa je komisar Pajk druÄi dan polovil. Napadalci so bili: Šavs, Pave, IVBnariev Miha z Okroglega, Uženkov, ■ScUiarjev, Tončev Gregor, Ko7'ek in Mutec iz Cegelnice (Blaznikov dnevnik). 14. V Tržiču je neki rokovnjač ukradel v Kornerju plašč mrtvecu. 15. V K a'rim gorici so vlomili v župnišče. 16. 12. marca 1851 so prišli rokovniači ■ ""'d voietvorn Devsevim kmalu po Zjkravi Ma-riii li Kucnariu v Rukovici št. 4. Bui so na-šemlieni, opravljeni po Itrvneki in namazani 7 ojlieni po obrazfc. Polrkak) na vrata in ko iih gospoWar popraša od znofc-ai, kdo so, od-rfovore: »Patrola«. Ko iim hlapec saliari»» dosti mani Potreba ksk^r sladkoria. priporoS'üv oa ni, zato ker p<-bp1?ša samo okus, saharin *'rc rmsTv-omopien i život. 7ato_rf.a uonrabliflio v lekarni za zdravil, ki so za bolorni. ],-;Pr r-» (tro sladkor !;or ga wr»ictr» fo!n vašo, Cjhorin te našo' pomš''; komik Fnhtbor^ 1B70. V tovarnah izHeh'ioiö od 1. 1РЧ6. fa^a so jo doM! l-hko saharin. maik"a bol,a. kolosoa .•■ i-i'a po dva "ina-ia, eno ko-jr.ov. pa 'o r,- 's -'ovalo za o?la<«4'» ka*'n za veliko družino. Za družino petih glav ga ie bilo zadosti za 60 vinarjev za mesec dni, in sicer za dvakrat na dan. Ta nizka cena je povzročila veliko povpraševanje. Nastali so pomisleki, da bi ne škodoval saharin ljudem, če bi ga uživali dosti in redno, kajti velike mno» žine saharina so naravnost strupene, dočim ne škoduje majhen prašek, а tudi ne koristi glede prehrane. Ker se je pa rabil saharin od tovarn živil namesto sladkorja, je bil saharin prepovedan za splošno prodajo in uporabo in dovoljen je bil samo za zdravila, 'lako pri nas v Avstriji. Na Nemškem je pač ostalo izdelovanje in izpečavanje saharina pod državno kontrolo, dovoljeno pa ie bilo uporabiti ga za izdelavo likerjev, sadnih konserv, za varenje piva, za slaščice; spioh za obrtne obrate, ki se pečajo z izdelovanjem živil, ori katerih ne pride v poštev sladkorieva rediina moč. Ko je nastalo z vojno pomanjkanie sladkorja, so se ogiasili pri nas klici po saharinu, lei naj bi nadomešča! sladkor za likerje in slaščice, ker bi se osvobodile tako velike množine sladkorja, ki bi prišel tako ljudstvu v korist. Poudarjalo se je, da zadostuje saharinova obrt lahko naročilom in da se prevaža saharin lažie kakor sladkor, ker gre na kilo saharina 300 do 500 kil sladkorja. In cena? Pred vojsko je stal 1 kg saharina, ki je 300 krat slajši od sladkorja, 15 K, med vojsko ie prišel na 52—56 K. Vrsta, ki je 475 krat slajša, je bila pred vojsko 20 K, med vojsko ie narastla na 70 K, rafiniran saharin je pa poskočil od 31 kron na 80 kron. Če se pomisli, kako malo ie treba saiharina za oslajenje iedi in piiačc, je to pe vedno jako dobro za čas, ko se plačuje naš sladkor v tujih deželah po 10 kron in ga ne moremo dobiti doma po svoji potrebi. O škodi ali koristi saharina so se izjavili zdravniki-kemiki, da ne škoduje v majhni množini, Veliko ga pa itak ni treba, ker ie • potem že presladko. Sadne konserve, kuhane s saharinom, pa niso ravno priporočljive .za zdravie, prvič, ker se pokvarijo rade. če so kuhane s samim saharinom, in drugič, ker jim je treba dodati, da se ne pokvarijo, snovi, ki tudi ne prijajo zdravju. To ki om. Iskrena prošnja. Kot invalid sem zgubi} na bojnem ooliu obe nogi, tako da sedaj ne moreni nič hoditi ter vedno biti v postelji že skoro tri leta. Sedaj se vlada slabo zmeni za nas. Pokojnina je tako majhna, da ni moč živeti in poleg tega sem revnega stanu in nimam svojega stanovanja. Zato se obračam tem potom do slovenskega občinstva s proš-nio, če bi mi hotel kateri dobrovolino podariti kakšno posteljno perilo, rjuhe ali blazino, ker to najnujneie potrebujem in ker si ne morem kupiti novega. Vse imam raztrgano, ker moram ležaii loto in dan. Nasl«v: Anton Štelo, invalid, Košiše št. 18. Kamnik. Dotočitev napižiih nrnožin za s<*c»e. Deželna vlada razglaša: Kljub zasegi smejo podjetniki kmetiiskih obrotov pörabliati od zaseženega ?ita lastneifci izdelka za setev potrebne množine v kilodrämili zn 1 hektar setvene ploskve i" sicer: pš"iiico 2*0 kg, m lq0 kg, ječmena 190 kg, ovsa 190 kg, koruze 50 kg, ajde 100 k 34 K. — Po Sil j a e« proti napreipošiljotvi denarja M. Junker, ekuportna trgovina, Zagreb 1. Petrinjska 3 III., Hrv, !! Atjitiratfe za „Dcmol uba"!! Vsako sredo in soboto prodaja tvrdka Firenc Vokač v Ljub- ljani Šeienburgova ulica št. 5. v prvem nadstropju (nasproti glavne 'pošte), razno BLAGO za ženske in moške OBLEKE, hlačevino, sukno, štofe in mešane tkanine po primerno nizkih cenah. Pošilja se tudi po pošti. Zahtevajte cenik! a> LOTERIJSKE ŠTEVILKEs Gradec, 23, oktobra: 5, 69, 16, 78, 14, Dunaj, 19. oktobra: 66, 73, 19, 59, 5. Vr. XII. 872/18—37, 4173 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja) C. kr. deželna sodnija v Ljubljani je razsodila tako: Ana Svetličič, rojena 22. julija 1900 v Spod. Idriji, tja pristojna, kat., samska, gostilničaike hči iar Spod. Idrije, nekaznovana, je kriva, da je v prvi polovici leta 1918 na Goriškem, Notranjskem in v Skofji Loki z manulakturnim blagom, torej s potrebščino verižno trgovala; zakrivila ie s tem pre-grešek po § 23. št. 4 ces. naredbe z dne 24. marca 1917, št. 131 drž, zak., in se obsoja po § 23. citirane ces. naredbe z uporabo § 266. k. z. na en teden zapora ter po § 389. k. p. r. v povračilo kazenskopravnih stroškov; obenem se v smislu § 45 št. 1 citirane ces. naredbe odredi na obtoženkine strn-ike objava te razsodbe v »Domoljubu« in javno nabitje v občini Spodnja ldriia. Zobotrebce Kupuje po najvišjih cenah PETER KOZINA & CO., LJUBLJANA, BREG 20. ' 4172 Srbečico, Sišsle odstrani prav na^lo dr. Flescb-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabnlorm" mazilo" Popolnoma brez dului ne ша?.е. Poskusni lonček K 4-— veliki K 6 — porcita za rodbino J 16*— /ologa za Ljubhano in okolico: Lekarna pri ztaiem eienu, Ljubljana K ailjlb Inj. 1520 Pazite Cccoviio Silo ie K ö'— Siva ihht. i.ayii' rešivn« bode ho! Sivaitn str«;'. - Na,v.čia ižnaidbe. > katere inorc vsak sem Krpali in Šivali tisi. e raztrome Cevne, k« msko o rc-inr vreč«» plain« m «sakf tirroi moCn« blerro. NeoLhodno noiribno «/sakooar lamstvo ta i-o-rabnos'. Cena к< rn»l. fti n . sukanci m, A raz nun i Sivankoin m porabnm navodilom h 5,—, $ »'.os1 K 1Š 50 Pi.Skia po novzetm. K. svoboda, tun». H/2.шцам 13-4(14. I,, , . je posebno prikladen га lezanje vseh vrst mesa, sočivja, boba itd. — Cena komadu K 60'-. liniUERSHL-mrltii za mak )e izborno poraben za mletev maka, dlSav, orehov, sladkorin, kave itd. — Cena komadu ?%'—. Mlin za drobljenje kosti ... K 320-—• Stiskalnica za krompir in sadje K 20-—. Razpošilja z Dunaia proti predplačilu glavno zastopstvo ГПак Bühne!, Dunaj IV., Margaretenstrafle 27, odd. 57. Proupekti zastonj. j .v. fzs*^ »vi,^ ллинвш^нММ Sil. Vatanffnski mastiloi prašek za prašiče pospešuje prebavo ____ in hitro debelenje, živali ostanejo zdrave, pridobivajo hitro na teži celo ob manjvredni hrani, dobč okusno meso in jedreno mast. Za plemenjakinjc nenadomestljiv, da se doseže krepak zarod. 1 zavoj stane 1 K 60 vin. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojev. — Glavna 4162 zaloga za južno Avstrije: JOSIP BERDAJS, Ljubljana, Celovška ccsta 85,6. №šši - podgane stenice - šciirfei izdelovanje in razpošiliatev preizkuä. radikalno I učinkujnčega uničevalo, sredstva, za katero doha-i jajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in niši K 5.—j za ščurke K 5.—; tinktura za stenice K 2.—; posebno močna tinktura za stenice »Pre-vasil« K 3.50: uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom 2 in 4 K; tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseb K 1.50; tinktura proti mrčesu nc sadiu io ze-ieujadi luničev. rastlini K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanie mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Pelrin|ska ulica 3. Mani жш$ шршш ki se pečajo z razpečavanjem gospodarskih .strojev, centrifug, krmil. gno|il, ki unajo obsežno '/naiKist, sn sprejmo pri tvrdki HUGON P01.AK, kemična tovarna, Krat Vinogradi, Jungtnannova tr 33. 39(iH (2) Uedriee ш ¥ono pocinkane, z roeaiem Iz žice. - Cene Ibrez poštnine]: 2R cm premera K 28'— 30 . . » 3i'— 32 » » »32-z moCnim podste^kom K-l vet za komad. PoSi'ia se po povzel u. — — Na/prodajalci popust. E. PLANER, Dunaj IV, Hechte Wienzeile 1/10. Pristno TOALETNO mIlO tino diseCe komad №0 nr 3 kosi K 18 -, r kos. K 34'—, 12 kos. K «r - Pristno mm milo za kg kron 26"— PoSilja proti predplaCUu Ä. Jünkcr, Izvozna tvrdka Zagreb 1. Petrinjska 3. — Hrvatsko, Bočni mlini jo« E. V (sistem Texas) S patentovanini »model E. G.« (sistem TFXAS) mlinom za NAGLO DROB-LJENJF. se more hitreje in lažje zmleti koruzo, pšenico, rž, ječmen, oves, mak itd., Kakor z vsemi dosedanjimi drobilnimi mlini, ker imajo prav posebno močno konstrukcijo in veliko zamahno kolo. Je priznano najpopolnejši, najbolj trpežen in na Ogrskem najbolj sleveč ROČNI MLIN za žito v sedanjosti. Mlevne plošče so iz najboij trdega jeklenega litia in se lahko vun vzamejo ob čišče-nju ali zameni. Prirede se lahko ta lino in debelo mletev. imeljcjo 10—15 kg na uro. ieza 15 kg. Cena ISO K. Rezervne mlevske plošče par 14 K. Dobavljam tudi cenejše žitne ailine »model B«. Teža 12 kg z zamahnim kolesom po 120 K. Za zaboj in pošto so računa K 14-50. Neplačilo naj se pošlje. Razproda-jalci pomist. Paul pl. Szontagh, tovarna za bakreno blalo in orodje, BUDAPEST IX. 0ШК ut. 19 R. — Tel. Jozsei 99—44. Ustanovljeno 1815. JLdmi s.ovcnaki Z..VOil brez. tuje&a kapitala os £ ШШЖЖ1Ш fstaši pežarasim Simiam in paSfec-SBsi cerkusslh zooaoo LlKstHfsssa, ItMfgfeS! cesta !?, Lfnbifzna. i roti požarnim škodam i no bh.^o riot> lijo polj /.VOICVC firon |1Г('1< mu in [>r«>11 i <■/» otl;i m. v s a h 1 raznovrstne izdelane stavbo, kakor «udi stavbo mod •'•ae«»m iko orodje, stroju, živino tvonovo i« enako, 3. vse poljnku pri- Л. sprojcina tndi zn varovan ia na živienj. ovrsMia podjetju o rti bakor tudi j os OKiromii doživet nu/.nc osebo deželno Znvarovania виГојеш ztirmbe. 2 Vbe pioni noltc, žita in krmo, in drugo komb'nanji mzi«av stritsko a\ar..valn «o. «d haero inm tu«ii dožela Kranj ^хг^^-птж&ггг*'-.■ -v «ешежпишиаУИШ! milili»—' USTANOVLJENO LETA 1893. m V LIHI»' 1 RFGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM. dovoljuje članom POSOJILA proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posesiev, vrednostnih pipirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. — Vtačajo se posojila v 71-2, 15, 22'2 ali 30 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, uaj se obrne na pisarno ____:: v LJUBLJANI, KONGRESNI TRG št. 19, ::-- ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga spre- (..имИнн in "h obrestuje Wl-RCfß po 41, %. jema tudi Društveno prcmf.ženie znaša koncem leta 1917. K 489 43Г79 — Delezri'kov ie bilo koncem leta 1917. 1421 s 14.855 deleži, ki rcprezentuiejo jamstvene glavnice za K 5,793.450 —. k WIIWIIIIW Ч'1> W44IJ ——ni» |-е-sutixui ашш-.- j ^ 10 vinarjev ' " tzn dopisnico Vas stane moi л cenik, Ivi se Vam ' po&lje na zalite- ^ vo zastonj. C. in kr. dv orni га-io/nik Jan Konrad, razpoS -jainica Brüx st. 'm (Ccikt I — 1. britev iz rebro jekla K T—, r-*—. H'-. Varnostni brivski (iparatl oor.ikii. K 7'50. dvorezna ro/1 rv.rezila tue. 12 K., lase- in bradr sir ižniki K 26'—, 28- . PoSiijP se oo ocvzeiiu ali predplačilu. Zamena dovoljena ali 8 denar nn 'aj. U5ase Krmila manjka! garjo, srbuž, hraste ii, druge kožne bolezni odstrani rmglo- in 4i-gurno Faratol- domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej so more rabiti tudi čez dan Volile lonček K j — dvojno - velik lonček K 9—, Dalje Paratol-posipalni prašek, ki va-ruji' najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K d—. Obojo eo dobiva jio poveetju ali predplačilu pri tvrdk: Paralol-Werke, lekar ULIVilR Burisnest VII-10. flozsa nt 21. MCVrslßß МШ SßffißöO, „тће gobe. prazne vreče io druge pridelke kupuje trgovina s semeni -s: PETER LASSNIKA NASL o- SEVER & KOMP.. Ljubljana, Marijin trg. oofe Popolno bei o platno tw morete dobiti z vporubo našega izbornega luga PBASEK ZA PLHTNO. Velik prihranek in malo truda pri pranju. 1 zovo. 150 gramov K 1—, 250 gramov K 1-60, 'ISO gramov K 2-50. Najmanj se mor? naročiti 10 zavojev! Pri naročilu 5 ki; popusti OazpoSilja se po povzetju. Prodajalci d< bc popust. Zavod za uvoz M. ЈКПКВГ, »cl'ifSS'Ä гчи a a Ib.tlue iivljenjahr in rentne nezpodne ln jammvenn zavarovalnice v L;ubl;aiii, Marije Terezije cesta 12/11 sprejeroa zavarovanje na doživetje in miri l. združeno tud z vojnim rizik o. otroških dol, reiilnn in ljudska iic/.i-ortna in jamstvena zavarovanja. Javen zsvo-'. Absolutna varn.-st. Nizke premije. Vl- >M;0,hif,V' I Opni' f!' '•") n o . ,ivir«vat,6czy zraven rotovža v Ljubljuni. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolainami na razstavah: oa Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu, Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". «AA ППП S hvaležnih odj.-mal. po-IUUiVUU I trdijo da uničevalec Korenin „Riftbalsaoi" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja oče:a, bradavici!, ti do kože. Uspeh za-lumčein Cena .1 K, 3 lončki 7 K. 6 lončkov 11 K, Vnhnhnl odstranja „Fldry najtraov.re7mat.bo-LuuULUi letine, ko ie te vse odrek o, ln pri otlili zoneh. Ceni uspeha, denar nazui Cena 3 K, 3 pu£ice 7 K, b pusle 11 K. Nikak. okom. zo-novia, ne neprhelnei a dnhal Snežno bele zobe da ,,XIRI zobna tekočina. Tnkoi iispeh. Lena o K, 3 steklenice 7 K. — mmi raisi |o .Rbitmlod'. Akö m u peha, denar nazaj. KK)ne zalivat. Ceti* -I K, 3 škatlje 9 K. Stenice, uši, bolhe, SCurhe uniči z zalego red rad ka.no „IKIERA". lena 3 K, 3 SkaHie 7 K, praSek za go~ azen pole. 2 li. KEMtNY, Kaschau (Kassa) 1. poStni predal I2-C-104, Orrske, Foihoue kože, krtoue kože, tir£ltone kože kupi po naMänb cen&h trgovina ■ kožami in krznom D. LIS ' LEIPZIG, Brühl 47. Poliljatve •• prosilo po polti ▼ ««volih po S k t,' odpadli znesek »e odpotlje takoj po prejemu. na' 115 ur, zlatnine in brljantcv je zaupljiva stvar zalo se pri nakupu obrnile na tvrdko F. ČUDEN SIN inio lifsprrli [I. peste vi ijubijani. DUD5M F050JILNK/1 ii sircvana zadruria z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lasttem (;on u Miklošičeva cesta št. C, za frančiškansko cenvijo sprejema hranilne vlopo vsnk delavnik dop. od 8. do 1. ure in ji1) obrestuje po II O! 14 |0 «s» brez odbitku u-innega davka, katerepa plačuje zavod :>;iia za svoje fil vložnike, tako tla dobe le-ti od vsakih 100 kron Čistih 4 krone 25 vi-ijj narjev na loto. Ш „Ljudska posojilnica" sprejema vlope tudi po poŠti ln daje 7.a njih vplačilo na razpolago pošti <• položnice. Spicimia tudi vlopt- na (ekoči račun ter daje svojim zadružnikom posmila proti vknjižbi z an>oriiza-cijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomjittijejo najboljfie. Vloye v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno ra!o/ene, ket posojilnica daje denar na varna posestva na dežel, in v mestih Rezervni zakladi znašajo nad »n milijon kron. — Stanje hranilnih viog je ђПо koncem ie " 11 e-';^ svetovnoznana l^azpošiljainica HI* f zlatnine, srebrnitae H. SUTTJ4ER .35 lamo V Lijublja П1 št. 1 Odgo\orni urednik Josijj uoaunčar, državui in dežeini poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.