s SEMANARIO YUGOESLAVO aporece los sábados • Dirección y Administración: Lavalle 341, Escr. 316 • BS. AIRES U.T. 31 Retiro 5839 CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES, 1. DECEMBRA 1934. Štev. 60 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH 1 9 1 S 1. decembra 1934 Obletnico proglasitve ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v edinstveno narodno državo obhajamo danes Jugoslovani pod vtisom tragične smrti onega, ki Je pred 16 leti, ob 8. uri zvečer, sprejel kot regent v beograjskem kraljevskem dvorcu posebno delegacijo Narodnega veča iz Zagreba ter v slavnostni avdijenci, v od govoru na njeno svečano adreso, iztekel zgodovinske besede: "V imenu Nj. Vel. kralja Petra proglašam ujedinjenje Srbije z deželami neodvisne države Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno Ikraljeino SHS. To redko in zgodovinsko dejanje naj bo najboljše plačilo za delovanje Vaše in vseh Vaših tovarišev, ki so s smelim Preobratom vrgli raz sebe tuji Jarem". S tem zgodovinskim aktom se je ndejstvil stoletni sen Južnih Slovanov: Slovenci in Hrvati so se otresli tujega robstva ter so se združili s Srbi v enotno in samostojno državo. Postavili so s tem temelj za svoj neovirani kulturni, gospodarski in socialni razvoj. Njihove težnje pa se niso uresničile popolnoma. Mnogi Slovenci in Hrvati so ostali izven mej nacionalne države. Radost in navdušenje ob uje-dinjenju je posebno Slovencem zagre nilo bridko čuvstvo, da je bila zemlja kjer je prebivalo naše primorsko ljud stvc, zasedena od zemlje lačnega tujca. Tega dela Jugoslovanskega naroda ki ga je doletela težka usoda, katera Jo v poznejših letih postala naravnost tragična, se je tudi tedanji regent A-leksander spomnil v brzojavki, naslovljeni predsedniku narodne vlade v Ljubljani takoj po proglasitvi ujedinjenja: "Težko užaloščeni» Slovenije Hudi meni prizadeva največjo in prvo vladarsko skrb", je tedaj pisal. "Narod in vlada hočemo storiti vse, da se naša svobodna, demokratična Jugoslavija zedini in razvije v svojih od Boga ji danih mejah, v katerih naj se združijo vsi bratje (našega milega Jezika". Kralj Aleksander te svoje obljube ni pozabil, a ni mu bilo usojeno, da bi jo izpolnil. Sovražno razpoloženi tujec je oborožil roko, ki mu je prezgodaj ugrabila življenje, ker Je upal da bo s tem upropastil mlado državo ter potisnil Južne Slovane spet v Jarem suženjstva. Ta nakana pa se ni in se ne bo izpolnila. Kri, katero Je prelil vladar in vodja Jugoslovanov, je pokazala Srbom, Hrvatom in Slovencem v vsej svoji veliki resnosti nevarnost, ki jim Preti ter Jih le še bolj združila v trdnem prizadevanju, da ojačijo svoj sku Pni dom, svojo narodno državo, ki naj pestañe močna in velika med narodi sveta ter naj združi pod svojim krovom vse Južne Slovane! JUGOSLOVANSKA SPOMENICA PREDLOŽENA V ŽENEVI Dokazila o zvezah madžarskih oblastev s vlade napram ustaškim zarotnikom katerega zahteva jugoslovanska teroristi - Blagohotno zadržanje ogrske je omogočilo izvršitev atentata, glede vlada mednarodno preiskavo Jugoslovanska vlada je predložila v sredo ženevski meddržavni organizaciji spomenico, ki jo je bila napovedala že v svoji noti od preteklega tedna. Sporno ica ima ta le naslov: "Sporočilo jugoslovanske vlade svetu Zveze narodov, nanašajoče se na odgovornost madžarskih oblasti glede terorističnih akcij, usmerjenih proti Jugoslaviji" in je zelo obsežen dokument: obsega 78 tiskanih strani in pridanih mu je 18 slik. Početki protijugoslovanskega terorizma V spcmcnici je uvodoma podčrtano dejstvo, da so se protijugoslovanske teroristične akcije pripravljale na madžarskem ozemlju pod vodstvom madžarskih oficirjev še preden se je bila ustanovila ustaška organizacija. Trije madžarski častniki so bili že leta 1922 poslali v Beograd bivšega nadporočnika Matkoviča z nalogo, naj izvrši atentat na kralja Aleksandra o priliki svečanosti, ki so se vršile v jugoslovanski presto'i ici povodom Aleksandrove poroke z romunsko princezinjo Marijo. To zločinsko delovanje so podpirale tudi razne ma džarske organizacije, ki so imele po vsej priliki nenien izzvati komplikacije ter s tem ustvariti možnost, da bi se spremenilo stanie, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Vse to priča, da se je protiintros'ovanski terorizem kuhal ra Madžarskem še pre den so se v notranii politiki Jugoslavije izvršile spremembe radi katerih so gotovi elementi pobegnili v inozemstvo. Pet kategorij teroristov To zločinsko delovanje se je seve-r'a r:rč;W) s prihodem nekaterih se-paratičnih ubežnikov. Teroristov, ki so na Ogenskcm kovali svoje načrte oroti sosedni državi, je bilo pet vrst: prvo kategorijo so tvorili bivši avstro -ogrski čas'.i iki; drugo poklicni zločinci. ki jih imajo zapisane policije raznih držav; tretjo izseljenci, reklu-tirani v Severni in Južni Ameriki ter v Belgiji. Eden izmed sokrivcev niar-seilleskeea atentata, lan Rajič je pri šel na Janka pusto iz Brazilije. Na istem posestvu (pusta pomeni posestvo, kmetija) se je vežbalo v terorizmu kakšnih deset jugoslovn škili izseljencev, ki so bili reklutirani v Južni Ameriki. Četrto kategorijo so tvorili revni in prczposelhi kmetovalci iz jugoslovanskih obmejnih krajev, katere so bili teroristični voditelji zvabili na Janka pusto s tem, da so jim obljubljali zaposlitev; peto kategorijo pa so tvorili člani revolucionarnih maked'* skih organizacij VM-HO in ORIM. Z makedonskimi revolucionará je bila stopila ustaška organizacija v tesne stike leta 1929. Politični ubežniki iz Jugoslavije so bili na Madžanskem sprejeti z odprtimi rokami. Prvo pomoč in zasl'ombo so dobili v madžarskih vojašnicah. Tako je eden izmed marseilleskih a-tentatorjev, Zvonimir Pospišil, živel leta 1931 del j časa v vojašnicah v madžarskem mestu Pees. Taborišča Ker je bilo teroristov vedno več, so oklenili zbrati jih v nekaterih taborih kjer bi se cnogli uspešneje vežbati ter bi bili tudi bolj pod disciplino. Tako je eden izmed terorističnih voditeljev, Avgust Peičec, sledeč prigovarjanju ogrskih oficirjev, vzel v najem posestvo Janka pusta. Storil je to, pod izmišljenim imenom Emil'a llorvatha v jeseni leta 1931, ter je po .sestvo spremenil v teroristično taborišče. Teroristi so se tu metodi&:o • ožbali ter so bili strogo nadzorovani. Pozneje so se ustanovila še druga 'nkšna taborišča. V pasu od 20 km širine vzdolž jugoslovansko-madžar-ske meje jih je bilo vsega osem. ■ V Budimpešti kovani ustaški denar Madžarske oblasti so bile o tem terorističnem delovanju prav dobro poučene. Drugače sploh niti mogoče ni, .saj bi sicer morale biti slepe in gluhe. Ustaši na Janka pusti so nosili posebno uniforma in vadili so se v streljanju in v metanju bomb. Rabili so tudi posebne novce, ki so nosili na eni strani napis "Za neodvisno hrvat sko državo", na drugi pa monogram "staško organizacije z rečno grei ato v sredini. Jugoslovanski izvedenci so prepričani, da so ti novci izšli iz državne kovalnice v Budimpešti. Madžarska pomoč Teroristi so razpolagali s tako obilnimi denarnimi sredstvi, da jih zasebna organizacija sama nikoli ne bi mogla zbrati. Marseilleski atentat je bil pripravljen s pravcatim luksusom kar • i baš navada pri takšnih zločinih. Marseilleski zločinci so imeli fine in popolnoma nove obleko, živeli so v prvovrstnih hotelih in vsak izmed njib ie imel pri sebi od 2.000 do 3.000 fr. frankov. Vse to je bilo združeno s stroški ki bi jih ustaška orga-nirnrün «ama nikoli ne zmogla. O odgovornosti madžarskih oblasti priča tudi dejstvo, podprto s fotografijami, da ie večina teroristov potovala z madžarskimi potnimi listi. U-«rotovljeno je poleg teea, da so madžarske oblfsti pomagale ustašem tihotapili orožie V bombe v Jugoslavijo ter da so madžarske straže čuvale njihova taborišča. Brezuspešna posredovanja Jugoslovanska vlada je od oktobra 1930 dalje več krat intervenirala v Budimpešti radi delovanja teroristov; največ krat je ogrska vlada odgovorila na te pritožbe z molkom. Teroristi, nastanjeni na Madžarskem, so v zadnjih pet letih izvršili nič manj ko 20 terorističnih akcij proti Jugoslaviji. Kako jo narod v Beogradu objokoval pok. Vladarja Odgovornost Madžarske z ozirom na marseilleski atentat utemeljuje jugoslovn ska spomenica z naslednjimi ugotovitvami: 1. Atentatorji so bili izbrani na madžarskem ozemlju med teroristi, ki so se bili tam že dolgo vežbali, v posebnih taborih, za izvrševanje takih zločinov. 2. Atentatorji so odpotovali iz Madžarsko brez nobenih potežkoč, opremljeni z madžarskimi potnimi listi. 3. Z marseil'leskim atentatom je samo doseglo svoj vrhunec teroristič no delovanje, ki se je bilo započelo in je bilo tekom dolge vrste let tudi podpirano na Madžarskem. Jugoslovci ska vlada je opozorila na delovanje teroristov, zbranih na O grškem, tudi Zvezo narodov. Letos, ju nija meseca je naslovila na svet Zve ze posebno noto, v kateri je naglasi-la, da je razpust terorističnih taborišč na Madžarskem predpogoj za u-reditev vprašanj med obema državama. Šele v aprilu 1934 se je madžarska vlada nekoliko zganila, dasi l'e na videz. Priznala je, kci čno, da ve za Janka pusto. Edina posledica je bila, da so nekatere teroriste, premestili po drugih podobnih taboriščih, kjer so ¡=e še naprei vežbali ter so uživali še >.:adalje zaščito madžarskih oblasti. Samo blagohotni popustljivosti madžarske vlade napram teroristem je treba pripisati, če je terorističnim vo-diteliem uspelo dobro izvežbati pre-ceisnio skupino zločincev in če so teroristi uživali izdatno podporo in zaščito raznih madžarskih oblasti. Kako so izbrali atentatorja Ato tat na kralja Aleksandra je bil najvišji cilj teroristov. Na Janka pusti so pri strelskih vajah rabili za cilj kraljevo podobo. Mijo Kralj, e-den izmed aretiranih sokrivcev ubijalca Georgiieva, je izpovedal, da je bil v taborišču Nngy Kanyisza, kamor je bilo premeščenih 15 teroristov iz Janka puste, ko se je v prisotnosti polkovnika Perčeva (nozneie aretiranega nn. Dunaju) vršilo žrebanje, ki je določilo, kateri morajo izvršiti a-tentat. Izmed izbranih sta bila poleg Kralia. tudi Rajič in Pospišil. Vsi tri-ie so dobili pred odhodom madžarske potne liste. Utemeljitev spomenice I Zadržai je Madžarske takoj po aten tatu kaže, da ni nikakor želela, da bi se razčistilo vse, kar je v zvezi z a-tentatom. Na zahtevo, da se uvede mednarodna preiskava, je Madžarska odgovorila samo s sistematičnim za-nikavanjem,ki se je odlikovalo po svo ji nedoslednosti in izbegavanju. Spomenico zaključuje naslednji od stavek: "Ako je jugoslovanska vlada smatrala za svojo dolžnost predložiti svetu Zveze narodov rad vse hudi problem, pred katerega sta bila postavljena občestvo držav in svetovno javno mnenje po marseilleskem zločinu, ki je Jugoslaviji ugrabil velikega kralja, Franciji pa velikega državnika, se je to zgodilo zato, ker zločina ni mogoče smatrati za osamljeno individualno manifestacijo kriminalne ri arhije, kot jih je najti v zgodovini. Marseilleski zločin je naravna posledica protijugoslovanske zarote, organizirane in že dolgo časa podpirane v inozemstvu. Proti takšni teroristični akciji se oblasti ene same organizacije ne morejo izdatno braniti in boj proti tej vrsti zločinstva, ki je prav poseli o nevarna, je nemogoč, ako docela odpovesta mednarodna lojalnost in sodelovanje. Jugoslavija je prosila madžarsko vlado za sodelovanje. Madžarske oblasti pa ne samo da niso nudile svoje pomoči za za-tretje terorističnih zarot, marveč so jih celo podpirale. Madžarska ni niče sar ukrenila proti terorizmu in njeno zadržanje je omogočilo, da je mar seilleški zločin uspel. Madžarska vlada si je i adela veliko odgovornost na katero mora jugoslovanska vlada opozoriti, ker smatra to za svojo nujno mednarodno dalžnost napram naj višjemu meddržavnemu organu. "Jugoslovanska vlada se popolnoma zaveda resnosti svojega koraka, ki ga je naredila na podlagi dejstev, katerih resničnost je skrbno ugotovi-a." Madžarska zavijanja in zadržanje Italije Katerakoli vlada, ki ima čisto vest bi bila takoj reagirala na tako težke obdolžitve, kakršne so bile one; ki so takoj po atentatu padle proti Madžarski, ter bi bila nemudoma zahtevala, da se vprašanje razčisti do najmanjše podrobnosti in pred najširšo javnostjo. Madžarska vlada pa tega ni storila, marveč se je omejila samo na izjave, v katerih je zatrjevala, da ni prav nič vedela o teroristió ih in njihovih nakanah, šele ko je jugoslovanska vlada naredila svoj že prej napovedani važni korak z Ženevi, so se Madžari oglasili ter zahtevali (po vsej priliki na prigovarjanje Italije), naj se jugoslovanske obdolžitve takoj pre-tresejo in naj Zveza narodov ne odlaga tega vprašanja do januarja, kakor je predlagala Jugoslavija iz obzi-rov do Francije, ki bi rada videla, da se najprej zaključi vprašanje Posaar-ja. Madžari trde, da niso bili v nika-kih stikih s teroristi, da atentatorji sploh nikoli niso bili na Madžarskem itd. ter si prizadevajo dokazati, da je marseilleski atentat organizirala zarota, ki se je skovala v mejah Jugoslavije. To zavijanje pa je naravnost smešno, ko so vendar atentatorji sami izjavili, da so bili na Madžarskem ter so navedli imena krajev in oseb, zapletenih v zadevo. Jugoslovanska vlada se zaveda resnosti svojih obdolžite v in povsem naravno je, da jih ni zgradila na podlagi demnev in govoric; marveč na podlagi dejstev, ki so neizpodbitna, ker so podprta z dokazi, ki jih ni mogoče ovreči. Morda se bo vprašanje madžarske krivde pretreslo že v prihodnjih dneh in bo Zveza narodov v tem pogledu sprejela madžarske zahteve. Vsa jugoslovanska javnost, in z njo tudi vsa poštena svetovna javnost, pričakuje, da bo prišla resnica popolnoma na dan. Iz razlogov, ki jih tu ni treba še posebej razlagati, ker so našim čitate-ljen prav dobro znanj, se je Italija, v vprašanju mednarodne preiskave o marseilleskem atentatu, postavila odločno na stranu Madžarske in proti Jugoslaviji. Upati pa je, da italijanskemu zakulisnemu manevriranju ne bo uspelo preprečiti, da se krivda madžarskih oblastev popolnoma ugoto vi. Hinavsko igranje Italije v tem pogledu bi utegnilo postati nevarno tudi za njen ugled pred svetovnim javnim mnenjem, ker ni izključeno, da bi zastopniki Jugoslavije bili primora-ni razkrinkati tudi zveze, ki so jih i-mele italijanske fašistične oblasti z u-staškim terorizmom. Jugoslovanska spomenica je zamolčala, da so bila ustaška taborišča tudi v Italiji ter da je atentator Oreh prišel iz Italije, kjer se je bil vežbal za atentat na kralja. Zamolčala je to prav gotovo na prigo varjanjc Francije, ki se še ni popolnoma odpovedala upanju, da se bo končno vendarle našla podlaga za sporazum z Mussolinijem. Vendar pa — kar je v spomenici zamolčanega, lahko pride v Ženevi skozi usta na dan. Odvisno bo to od zadržanja italijanskih zastopnikov. Naj še omenimo, da je Italija zavrnila prošnjo francoskih oblastev, naj bi izročila Paveliča in Kvaternika. Izseljenska nedelja Jutrišnji dun je posvečen spominu na domače kraje in ljubljene svojce ter drage rojake, ki v njih prebivajo. Ta dan naj združi v skupni misli na domovino vse jugoslovanske izseljence, ragropljene po vseh deželah sveta. Spomin na dom se nam obuja s posebno močjo v današnjih dneh, ko nam je izseljencem tujj a mačeha, ka kor še nikoli. V času bridkih preizku šenj, ki jih preživlja naš izseljeni rod v sedanji dobi stisk in težav, se vzbuja v slehernem izmed nas globoko do motožje. Kakor malokdaj, občuti dati es naš izseljenec vso globino besed iz Župančičeve "Dume": O rodni dom, o hiše očetova streha ti! Siromaku si grad in popotniku v v dalji uteha ti: golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj; kaj lastavka v južnem poletju strpeti ne more? Na gnezdo spomin jo nese čez morje, __čez gore. RAZNE VESTI Boj proti veri postaja v Mehiku vedno hujši. V državi Chihuahua so oblasti prepovedale katoliškim in protestantskim duhovnikom opravljati cerkvena opravila. Poslanska zbornica pa zahteva, naj se prepove predvajanje filmov, ki imajo versko tendenco. 300 dolarjev bo stala vožnja in Nem čije v Zedinjene države v novem Ze-ppclinu ki bo večji nego znani 'Graf in ki bo črez kakšnega pol leta skoro gotovo začel redno prevažati po 50 potnikov preko Atlantskega oceana. Proračun francoskega vojnega mi nistrstva, ki ga je pretekle dni odobri la posl. zbornica, znaša 5.680 milijonov frankov. Najvišji proračun za voino, otlkar obstoja cesarstvo, pa ima letos Janonska: znaša 1 milijardo in 20 miliirrov yenov. Francoski poslanec Archimbaud je izzval veliko pozornost, ko je v parla mentu izjavil da je Francija sklenila z Rusiio vojaško zvezo ter da bo Rusija udarila po Nemcih, če bodo nana dli Francijo. Vest je povzročila veliko razburjenje v Nemčiji, dasi so v Parizu to informacijo dementirali. Maksima Gorkega so izvolili za člana novega sovieta meita Gorki, ki se ie prej imenoval Nižnii Novgorod. Ameriškega finančnika Insulta, ki je bil obdolžen velikih sleparij, je zvezno sodišče v Chicagu oprostilo. Sedaj se bo moral še zagovarjati pred kazenskim sodiščem v lllinoisu. Promet v Reki bi italijani radi dvignili. Z Madžarsko so sklenili konvencijo v kateri ji dovoljujejo razne carinske, olajšave za njeno blago, ki bo šlo skozi reško pristanišče. "Ata Turk" se bo odslej imenoval predsednik t.urške renuhlike. Ta č'\st-i i naslov mu je podelil parlament. "Ata" seveda n:ma isti pomen kakor v slovenščini, marveč pomeni po turško "največji". Kemal paša je torej na;v«čii Turk. Velike demcstracije visokošolcev so bile pretekle dni v Pragi. Vprizorili so jih češkoslovaški dijaki, ker nemška univerza ni hotela izročiti narodni univerzi zgodovinskih spomenikov praške v» i verze. Prišlo je do spopadov na ulicah in je morala policija* odločno posredovati. Incident se je končno mirno zaključil, ker je nemška univerza popustila. Peruju Je opozicija pripravila vstajo a ti je vlada prekrižala račune. Preko dvesto zarotnikov je bilo. aretiranih. Jugoslovanskega p'sateHa Petroviča so našli mrtveca v niegovcm stano-vaniu v Londonu. Zastrupil ga je svetilni plin. Domnevajo, da je bil pisatelj umorien. 53 rudarfev fe utonilo v premogovni, nri Mate'shimi ki je ened izmed največjih na Japonskem in ki so raz teza tudi pod morsko dno. Nesrečo je novzrečila morska voda, ki je vdrla v rove. Da se bo tako zgodilo, je vsak izmed nas že v naprej prav dobro vedel. I-talija se izgovarja, da se gre za političen: zločin in da za politične zločine ni predvidevana v mednarodnih govorih izročitev. Njeno stališče je v toliko čudno, ker italijanska kazenska zakonodaja sploh ne razlikuje med navadnimi in političnimi zločini ter je prizivno sodišče v Turinu spet uvedlo to razlikovanje šele sedaj ko bi bilo treba izročiti Paveliča, voditelja ustaških organizacij, ki so i-mele svoje gnezda tudi v Italiji. Stran 2 NOVI LIST ____ ARGENTINSKE VESTI Argentinska industrija yerbe, Preiskava o kupčijah frigori- I ficov Iz podatkov, ki jih je sporočilo rav- nateljstvo za trgovino in industrijo ministrstvu za poljedelstvo, posnema mo naslednje podatke, nanašajoče se Mr. Toot.ellu, ravnatelju frigorífica "Anglo", so dovolili, da se je iz glavnega policijskega poslopja v ul. Mo- sicer iz zdravstvenih razlogov, a pod pogojem, da ostane lepo docna ter bo vsak čas ca razpolago senatni komisiji, ki vodi preiskavo o kupčijah fri-gorificov. Mr. Tootelu se sicer v zaporu ni baš slabo godilo; odkazali so mu bili spalnico, kopalnico, sprejemno sobo, jesti in piti je smel, kar sta mu srce in želodec poželela, in tudi obiske je smel sprejemati, kadarkoli se mu je zljubilo. Vkljub váemu se tnu je pa zahotelo po domači postrež bi in si je radi tega naročil zdravnika, ki ga je našel bolnega. Komisija je prejšnji teden zapleni la na pamiku "Norman Star" 21 kišt v katerih je vodstvo 'Angla" skušalo spraviti na skrivnem poslovne knjige in bodo sestavili poročilo. na industrijo yerbe v argentinski re-1 reno preselil v svoje stanovanje, in publiki. V letu 1933 je delovalo 44 mli nov yerbe, v katere je bilo investiranih 4G.6 milijonov pesov kapitala. — Yerbe so zmleli 86,35 milijonov kg, po ¡ stranskih produktov pa je bilo 2,2 milijonov kg. Vrednost proizvodnje je znašala 361 milijonov pesov. V mlinih je bilo zaposlenih 3007 eseb, ki so zaslužile nekaj več ko tri milijcue in pol pesov. Uvoz sirove yerbe se je v zadnjih letih naglo manjšal; 98 odstotkov yer be, ki so jo uporabili mlini, je argentinskega izvora. Že pripravljene yerbe je bilo v omenjenem letu uvoženih 1428 milijonov kg. Uvoz avtomobilskih motorjev Kriza, ki jo preživljamo, se pozna tudi v velikem padcu števila uvoženih avtomobilskih motorjev. Za im-porterje teh modernih vozil je bilo leto 1929 vprav zlato leto. Takrat je uvoz motorjev dosegel rekordno število od 90.396, pozneje pa so se prilike stalno slabšale in lani je prišlo v deželo komaj 9.825 motorjev; največ (preko 9.000) so jih uvozili iz Zedin-jenih držav Severne Amerike. Dobički od trgovanja z devizami Finančno ministrstvo je objavilo v sredo poročilo, iz katerega je razvidno, da je vlada imela zelo lep dohodek od trgovanja z devizami. Od novembra lanskega leta, do septembra t. 1. je znašal ta dohodek preko 93 milijonov pesov. Na podili valutnih naredb od novembra 1933 bo morala vlada s tem denarjem kriti zgubo, ki jo ima žili;i odbor pri nakupovanju pridelka, po fiksnih cenah. Ta zguba pa jo bila mnogo manjša; znašala je Finančni minister o uspehih posojila Notranje posojilo od 50 milijonov pesov je bilo tekom štirih dr. i že pla-cirano. Vlada se zelo veseli tega uspeha in njenemu veselju je dal izraza tudi finančni minister, ki je izjavil, da tako ugodnih pogojev pri razpisanju posojil niti vlade starih e-vropskih držav ne morejo doseči, kakor jih je argentinska vlada, dasi ljudje tukaj niso baš navajeni na takšne operacije. Naglasil je nadalje, da so inozemski finančni krogi pripravljeni kupovati vrednostne papirje v argentinskih pesosih, kar je dokaz, da imajo zaupanje v argentinsko valuto, katere sedanja tako nizka vrednost je le prehodna. Smrtna kosa V ponedeljek je nenadoma preminul, v 54. letu starosti, mnogim našim rojakom znani upravitelj Hotela "Balcanico" Spiro Kovic, svak bratov Veljanovičev. Pokojni Spiro je bil doma iz Resana, v bitoljiskern okraju, kjer ima tri otroke in žci o. V svetovni vojni se je boril v srbski vojski proti avstrijskim vpadnikom, prehodil je vso bridko Kal'varijo skozi Albanijo, in trpljenje, ki ga je moral takrat prestati, je zapustilo sledove tudi v njegovem prej kremenitem zdravju. Bolehal je na raku. Njegov močni organizem se je dolga leta upiral zavratni bolezni, a ji je končno podlegel. Tragična usoda je na eela, da ga je smrt ugrabila tik pred povratkom v domovino. Don Spiro je čutil, da ne bo mogel več dolgo k ljubovati bolezni, pa si je zaželel, da bi se povrnil k svoji družini v stare kraje. Gotov je bil, da se mu bo ta njegova najbolj vroča želja izpolnila, ko je bolezen nekoliko popustila in je mogel zapustiti bolniško posteljo. Vse je bilo pripravljeno za njegov povratek v domovi« o. V torek se je imel odpeljati z ladjo "Conté Grande". Dan prej pa ga je ugrabila smrt... Don Spiro je bil blaga duša, prijazen z vsakim, s katerim je prišel v kakršnekoli stike poslovne in zasebne. Za vsakega jo imel dobro besedo in prijazen pogled. Zato so ga pa tudi radi imeli vsi, ki so ga poznali. To je jasno dokazal tudi pogreb, ki se je vršil v torek. Preko 200 oseb je spremljalo .pokojnika na ■ jegovi poslednji poti. Naj mu bo lahka tuja zemlja, v kateri mu je bilo usojeno počivati, daleč proč od ljubljene družine, daleč proč od ljubljenih krajev! Prizade tim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Uspela vrtna zabava Dasi se je vreme nekam kiealo, je pa vendarle prav lepo uspela zabava, ki jo ie organiziral Fr. Kurinčič v svoji "Slovenski gostilni" preteklo ne deljo. Prav veliko število gostov se je odzvala njegovemu vabilu. Sviral je tudi naša lepa pesem ves čas, vprav je orkester "Tabora", slišala pa se je tudi naša lepa pesem es čas, vprav do pozne ure. POROKA V soboto se je poročil, v župni cerkvi sv. Nikolaja, naš rojak Fro c Čo-tar iz Dornberga z rojakinjo Marijo Cerne iz Vrtojbe. Svatba se je vráila v Villi Devoto, v lasnem in ravnokar dodelanem, prijaznem domu. Povabljenih je bilo na svatbo mnogo sorodnikov in znancev ki so v družbi ženina in neveste prebiil v dobrem razpoloženju ta večer ter se šele v pozni uri zadovoljni razšli. Poročencema želimo, da bi ju sreča spremljala vse do konca dni! KROJAČNICA LEOPOLD USAJ Vam nudi najboljšo postrežbo. Na iz-bero imate vsakovrstno blago. Zmerne cene. Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od postaje) NE POZABITE da bo v soboto, 8. decembra, ob 20.30, velik Miklavžev večer v nrostorih društva "Tabor" ul. Paz Soldčn 4924! Spomnite se pravočasno svojih znancev id prijateljev ter oddajte darove zanje istotam! Z NAŠEGA POSLANIŠTVA Kr. jugoslovansko poslaništvo poziva nasljedna izseljen ca, da se zgla-sita pri imenovanem poslaništvu v u-lici Charcas 1705, v Bs. Airesu: Martin Lujanc iz Badljevine, pokra čkega sreza, Milan Darovič iz Brežic ob Savi, ka terega zadnji naslov je bil, Pumar y Ferreyra, Badio-Telefonia, Majpú 183 Banfield FCS. Nadalje sporoča, da so v zadnjem času umrli sledeči jugoslovanski državljani: Ivan Ivanič, sin Ivana in Marije Falaber, star 36 let, oženjen, delavec, nastanjen ría Avellanedi, Manuel Es-tevez 678, umrl 30. sept. t. 1. Božo Radulivič, sin Petra in Marije Prkut, star 30 let, neoženjen, pek, nastanjen v Bs. Airesu, Arrotea 624, ualrl 30. sept. t. 1. Nikola Badič, sin Franca in Frančiške Eterovič, star 49 let, delavec, o-ženjen, živel je v Bio Gallegos, umrl 20. oktobra t. 1. Božo Mimica, sin Ivana, star 48 let, neoženjen, delavec, umrl v bolnišnici Muniz 20. oktobra t. L Grgur Mogatti, sin Frančiške in Sa re Magač, star 36 let, živel v Puerto Nuevo ter umrl v bolnišnici Muniz 17. oktobra t. 1. Josip Šimanovič (Chimarovic), 38 let star, neoženjen, ki je tudi umrl v bolnišnici Muniz in sicer 24. oktobra t. 1. Poslaništvo prosi vse one izseljence komur bi bilo kaj znanega o zgoraj navedenih pokojnikih, če so ostavili kako imovino, kje so bili roja. i in v katero občino so bili pristojni, da to sporočijo kr. poslaništvu. PRIREDITEV "TABORA" Jutri, v nedeljo ob 4.30 popoldne, se prične prireditev, ki Jo Je organiziralo Izseljensko društvo "Tabor", da na dostojen način proslavi .izseljensko nedeljo ter obenem otvori svoje nove in lepe društvene prostore v u-l£ci Paz Soldán 4924 (na Paternalu, v bližini postaje). Spored prireditve Je skrbno sestavljen in bo gotovo popolnoma zadovoljil udeležence. Po kratkem priložnostnem govoru društvenega tajnika, bo gfna. Mara Lipičarjeva uodčrtala značaj prireditve z deklamačijo "Slo-venčeva želja na tujem", nakar bodo sledile druge točke med njimi tudi lep prizor mladih kuharic. Za vesslo razpoloženje bo poskrbela veseloigra v enem dejanju "če sta dva ", v kateri nastopi turi naš znani komik g. Dečman ter so tudi druge vloge v dobrih rokah. Po sporedu se bo vršila prista zabava in sviral bo orkester "Tabora". Na irovo in stallrani bulet bo dobro Preskrbljen in bo točil tndi cordib-sko pivo. Ako hočete preživeti izseljensko nedeljo v nrijetni domači druž bi — Nasvidenje! "15 milijonov ruskih bajonet stoji za Jugoslavijo" ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakem svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobukamo. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. TreHes POZOR! Slov. babica dipl. v iPragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh že nskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bol ne. — Prvi pregled brezplačen, — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA V nekaterih listih, ki so prispeli z zadnjo evropsko pošto, smo čitali razne podrobnosti o svečani proslavi, ki so jo priredile ruske oblasti v Moskvi v počastitev spomina pok. vladarja Jugoslavije. Na konmemoraciji, ki se je vršila v moskovskem Komunističnem domu, so bili predsednik sovjetov Kalinin, načelnik vlade Stalin, vsi ostali ljudski komisarji, voditelji stranke, zastopniki organizacij mnogi generali rdeče vojske in člani diplomatskega zbora. Ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov je imel govor, ki so ga prenašale radio-oddajne postaje in so ga torej poslušali ne samo po vsej Rusiji, marveč tudi po drugih državah. O pok. kralju Aleksandru Je dejal, da je bil velik državnik, velik voditelj naroda in tudi viteški bojevnik. Povdaril je, da je pok. vladar vodil jugoslovansko državno ladjo skozi vse hude viharje ter jo prive-del v mirno prisanišče in s tem odprl pat za srečno bodočnost jugoslovanskega naroda. Pa ne samo to. — Kralj Aleksander je imel tudi veliki vlogo v evropskem meddržavnem življenju. V veliki meri, Je dejal Litvinov, je njegova zasluga, da se Je doseglo pomirjenje Balkana, ki je v poslednjih letih postal najbolj miroljubni del Evrope. Evropski mir je imel v kralju Aleksandru odločnega zagovornika in zločinski atentat, ki ga ves pošteni in civilizirani svet obsoja, Je zadel vladarja v trenotku, ko se Je pripravljal, da krona svoje delo z novim uspehom na polju mednarod nega pomirjenja in sodelovanja. Bla-gopokofni kralj Aleksander, Je vzklik nil Litvinov, Je bU v resnici narodni vladar in vzor državnika, ki zasluži, da se po njegovem zgledu ravnajo vsi oni, ki Jim Je res do miru in mednarodne sloge. Nastopili so še drugi govorniki, ki so ostro obsojali marsellleski zločin. "Giornale d'Italia", ki Je poluradno glasilo Italijanskega zunanjega ministrstva, si je prav posebno zapomnil ter Je podčrtal izjavo ki Jo Je dal eden izmed govornikov, kateri Je rekel: «ZA JUGOSLAVIJO T.TOJI 15 MILIJONOV RUSKIH BAJONET, KI SO PRIPRAVLJENI, DA INTERVENIRAJO PROTI REAKCIJI, KI JE ORGANIJ3IRALA MARSEILLE H K I ZLOČIN". Konmemoracija se Je zaključila s trikratnim vzklikom "Slava mul" in s sviranjem jugoslovanske himne. Ta proslava, posvečena spominu našega tragično preminulega kralja, Je tem bolj značilna ako pomislimo, da Jugoslavlfa doslej uradno še nI priznala sovjetske vlade. V dokaz nam Je, da tudi v današnji Rusiji bi- je ono veliko slovansko srce, v katero so postavljali svoje upi vsi oni, ki so prepričani, da čaka Slovane lepša bodočnost. Preko vseh diplomatskih formalnosti so voditelji ruskega naroda pokazali povodom marseilleskega atentata, da sočuvstvujejo z bratskim Jugoslovanskim narodom ter da so pripravljeni čuvati nad njegovo u-sodo. Odločne besede o onih 15.000.000 ruških bajonet, ki stoje za Jugoslavijo besede, ki so velikemu italijanskemu listu tako močno padle v oči, so pa zgovoren dokaz, da duh slovanske vzajemnosti v današnji Rusiji nikakor ni izginil, marveč je še vedno živ. Naj bi ta duh rastel in se vsak dan bolj krepil! DRUŠTVENIVESTN1K Miklavžev večer in božičnica Izseljensko dVuštvo "Tabor" si je nadelo tudi nalogo, da bo med rami obujalo lepe običaje iz starih krajev. S tem namenom je sklenilo prirediti letos "Miklavžev večer", na katerem bodo tudi starejši imeli pravico do da rov čj se jih bo — seveda — kateri Miklavž" spomnil. "Miklavžev večer" se bo vršil v soboto 8. deccmbra, v društvenih prostorih ul. Paz Soldán 4924. Tam se vse do pričetka prireditve sprejemajo darovi, ki jih bo razdeljeval dobri tnoz z belo brado. Vsak zavoj mora biti dobro prevezan ter mora biti na njem s čitljivo pisavo zapisano ime in priimek obdarovanca, oziroma ob-I darovanke. I Zanimiv in zabaven spored bo skr-bel' za razvedrilo, ki bo gotovo dose- ! glo svoj vrhunec, ko se bo prikazal na odru Miklavž. Prireditev prične ob 8.30 zvečer * Dne 25. decembra torej na bož!č Pa bo prireditev za naše najmlajše, ki bodo imeli na ta dan največ besede Na odru nastopijo z lepo božično ígneo v treh kratkih dejanjih učen- II 1 učenke Slovenske šole v Villa De voto. Učiio se že z vso marljivostjo, da igro č;m lepše podajo. Božif. i mož bo med deeo razdelil darove, za katere se že nabirajo prispevki. Podnisani odbor prosi starše naj pravočasno prijavijo društvu i-mena in starost otrok, ki se udeleže božični re, da ne bo Božični mož na katerega pozabil. Podrobnosti o speredu in drugem kar ie v zvezi s to prireditvijo ki jo naši malčki že nestrpno pričakujejo, objavimo pravočasno. Odbor "Tabora" DROBNE VESTI Protijugoslovanske demostracije je vprizorila skupina študentov v Budimpešti. Drli so se pred tamošnjim našim konzulatom in končno zapeli madžarsko himno. Policija je preprečila, da bi izvršili napad na urade konzulata. Jugoslovanski poslai ik je naprosil madžarskega zunanjega ministra, naj poskrbi, da se takšni incidenti ne bodo več ponavljali ter je obenem že v naprej odklonil vsako odgovor, za posledice, ki jih bi takšni incidenti utegnili v bodoče imeti. V četrtek se je poročil v Londonu vojvoda Kenteki z grško prj cezinjo Marino. V angleški prestolnici so se ob tej priliki .vršile velike slovesnosti in y mesto je prišlo iz vseh krajev dežele približno en milijon radovednežev. Dva tisoč avstrijskih nacionalnih socialistov so vkrcali v sušaški luki na dva nemška broda ki jih popeljeta v Nemčijo. Tako se bo Jugoslavija rešila avstrijskih politió ih ubežnikov, ki' jih je bila koncentrirala v Varaždinu. V Rusiji so odpravili izkaznice za kruh, s katerimi so delavci mogli kupovati to važno živilo v državnih a-provizacijah ceneje nego drugod. Od slej bo veljala za vse kupovalce kruha enotna cena. Izkaznice so bile u-vedene pred približno petimi leti. mm Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in ña vse strani dežele Zmerne cene in snlidnn postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Dnrresro 9St, vi-Slnn Triunvirato 1R(1(1 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 FUTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih $est slik eno sliko v barvah MARKO R A b A L J Specialist v modernem slikanju Facundo Quiroga 1275 Dock Sud Izseljensko društvo „Tabor" priredi v NEDELJO, 2. DECEMBRA, ob 4.30 popoldne, v društvenih prosto rih Calle Paz Soldán ¿924 (blizu pa-patemalske cerkve) VELIKO VESELICO povodom otvoritve novih društvenih prostorov ln izseljenske nedelje SPORED: 1. Nagovor 2. Deklamacija 3. Kavarica, kuplet, poje gčna Lipičarjeva 4. Deklamacija 5. Kuharice, prizor, v kat. nastopi 6 deklic 6. ČE STA DVA.., veseloigra v enem dejanju (Vloge so v rokah igralcev: Dečmana, Lipičarjeve, Špule, Godine, M. Mavčeve, I. Berginca in A. Berginca). Sviral bo društveni oiikester in bufet bo točil izborno córdobsko pivo. PO SPOREDU PLES, IHT TE0D0LIND0 RODRIGUEZ VALERIJ GODINA Mozaiki vseh vrst — Imitacije marmorja — Zastopstvo cementa "San Martin" Konstrukcije, preuredbe in popravila zgradb. — Zdravstvene in elektriške naprave Gradbeni material. AÑASCO 2763 .UT.59 Paternal 1925 IIHI II iT SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak Je dobrodošel - LIMA 1217 U. T. 23—3389 KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271. , ..............................................................................................................................................................i.........................................................iiiiniiiiiiiiiiiiiimm| Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ( ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ V VSAKEM SLUČAJU I " a KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE F. ZDRAVNIKE IN NAJMODER- 1 NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V | NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE ¡ UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ ( 1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO § | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE § ¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ( Sprejemamo od 14. do 20. ure. lltlllllllCIllllllillllllilllflltllillllllllfttllllllltllJtillittllllllliailltlllllllllliltltltllllltliltlllitltlllllllllllK' IlilMIlllllllIHlIlllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllNlIllllH^^ NOVI LIST Stran 3 S * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD 4 IiItlllllllllllllllllllllllllllSliilllllllllllllllllUilllllllllllllllllllllllH PROTI TUJI KONKURENCI Gospodarski položaj v Sloveniji, in v Jugoslaviji sploh, ni baš rožnat; to vsi prav dobro vemo. Domov» ski listi pogosto tožijo o težavah, s katerimi se morajo boriti naši rojaki v starih krajih zaradi krize, ki pritiska že več let z vprav trmasto vztrajnostjo. Samo tarnanje pa seveda nič ne pomaga proti krizi; treba ji je .iskati vzroke, ki jo povzročajo — vsaj v kolikor ti vzroki tiče v naši zemlji — ter iskati sredstva, s katerim bi se ti vzroki odstranili. Tega posla so se lotili sedaj v domovini. Tako vsaj izgleda. Spoznali so, da se je tudi kapital vrinil v Jugoslavijo z neštetimi industrijskimi podjetji, segel po njenem podzemskem bogatstvu in po dru Rih pridobitnih zakladih, ki jih izkorišča zase, domačemu prebivalstvu Pa nudi le borcu zaslužek, ter da je mnogo domačih industrij, obrtnikov in trgovcev z domačimi izdelki pod-ieglo v zadnjih letih "valjarju stiske, na katerem je sedela tuja konkurenca". In čitamo, med drugim, naslednje ugotovitve: "Naš kmet ne more ničesar prodati. Ni čuda! Kdo pa kupuje volno njegovih ovac? Še pred 20 leti Se jo paslo na naših planinah na tisoče ovac, ki so jih nadomestile danes izredčene mršave črede. Naša tekstilna industrija uvaža volno iz Avstrije, lan iz Litve in Lotvinske, kože in usnje Bog si ga vedi od kod, samo od domačinov ne kupuje. Tudi za izdelovanje papirja naš les ne ve lja in mora priti od drugod. Celo naša pohištvena industrija pravi, da ne najde v jugoslovanskih gozdovih lesa za svoje potrebe. Siri prihajajo iz Mine, naš kmet pa vliva mleko svo-ilm svinjam!" In tako dalje. Iz tega spoznanja se je porodilo gi- Pri pranju utonila Nenavadna nesreča se je dogodile v Cvetkovcih. Ivanka Omec, stara 3( let, je šla prat perilo v potok. Kei je dolgo ni bilo nazaj, so šli domač: pogledat. Po dolgem tekanju so našli njeno truplo v bližnjem tolmunu. Pri pranju ji je najbrž postalo slabo, da je omahnila v vodo ter utonila. ban Je, ki so mu nadeli ime in geslo -Sv°ji k svojimi", t. j. k tistim, ki Prodajajo domače blago, izdelano in Pr'delano od domačih rok. Uredba o veletrgovinah v zvezi s problemi, na nanaša katere se lsa zgornje poročilo, je tudi na- v i a jugoslovanske vlade, ki prepo- ^ ustanavljenje trgovin v veli- , 01 obsegu, t. j-, trgovin, ki v več- st'n ol,SG£u trgujejo z blagom raznih -<<*, razdeljenih po oddelkih, po vr- . n blaga in v prostorih, ki obsega- v več kakor' eno nadstropje. Prepo- velja za dobo dveh let in ne velja ' one veletrgovine, ki že obratujejo; »„l k°r Pa jim je. nadaljnje širjenje ahr, i ranjeno. Naredba je torej le pos las> ki naj pokaže ali je mogoče na ^ način zaščititi malega trgovca, ki Je do sedaj oboril proti konkurenci .c'6podjetij, dobro založenih s kapi- a'orri. Za širjenje letalstva se poveča zanimanje za letal-2V°j je osrednji odbor Aero-kluba v ,>unu sklenil da daruje motor tipa walter" od 120 konjskih sil vsake-u> ki si nabavi pri demačih tvorni-al> trup in ogrodje letala. ^OJAČNICA IN TRGOVINA O O R I , Ut)i cenj. rojakom I 'ko izbero najbolj-blaga po zmernih conah. be'° in postrežba prvostna. Pri poroča se *Han leban Avda. del Campo 1080 T. 69-3102 Buenos Aire- Bolnišnica — spomenik kralju Aleksandru Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani je objavila proglas, v kate rem predlaga javnosti, naj bi se v počastitev spomina pok. kralja Aleksandra zgradila bolnišnica za tuberkulozne bolnike. V svojem proglasu pravi: "Prepričani smo, da lepšegr spomenika ne bi mogli postaviti kralju, ki je imel vedno odprte roke za trpine v nadlogi in bolezni. Humanitarno «zdravstvena uj-tanova ki je danes naša največja potreba, bodi pr vi spomenik pokojnemu kralju, ki naj ga postavi vsa združena Slovenija. V ugodnejših gospodarskih in socialnih časih bomo pozneje še vedno dobili možnosti in prilike tudi za postavitev spomenikov na janih trgih ;n ulicah". Na svojem občnem zboru, ki se je vršil 18. novembra, je liga izvolila poseben odbor, ki naj izvede predlagano akcijo. o—o—o Gobe v plamenih V soboto, 27. oktobra popoldne so bili ljubljanski poklicni ognjegasci a-larmirani in dva topovska strela z grada sta spravila na noge tudi prostovoljne gasilce: iz poslopja, kjer ima znana semenska trvrdka Sever & Co., ki izvaža tudi v Južno Ameriko, svoja skladišča, se je valil gost dim in zato so ljudje sklepali na velik požar. Pa ni bilo hudega. Zgorelo je le šest vreč suhih pob, ki so se vnele .pri sušenju zaradi neke napake pri plinski sušilni peči. VESTI S PRIMORSKEGA » ŠEST SLOVENCEV OBSOJENIH V RIMU V Rimu se je vršil 30. oktobra dopoldne pred posebnim sodiščem za zaščito države in javne varnosti pro ees proti Slovencem: Ignaciju Ferjan-čiču, Ivanu Dolešu, Avgustu Furla-nu, Franju Ivančiču, Josipu Križniču, Antonu Lebanu, Alojziju Rešeti, Ju: liju Siliču, Ivanu Svetini in Francetu Trevižanu. Obtoženi so doma iz St. Petra pri Gorici, iz Št. Vida nad Vipavo, iz Slapa, Manč in iz drugih vipavskih vasi. Obtoženi so bili po paragr. 270 in 272 kazenskega zakonika zaradi ustanavljanja protidržavnih organizacij, protidržavne ter protirežimske propa- Po dvajsetih letih so se vrnili iz Rusije Dne 30. oktobra se je pripeljala z avstrijskim vlakom v Maribor skupina potnikov, ki so radi svojih čudnih oblačil vzbudili splošno pozornost Možje v kučmah, žene in otroci oblečeni v pri nas nenavadnih oblaši-lih. Govorili so med seboj ruščino in le možje so še lomili nekoliko srbohrvaščino. Čudni potniki so bili nekdanji ujetniki iz avstrijske armade ki so preživeli več let v ruskih Mjetniških taboriščih ter nato po zlomu canske vojske prebijali življenje v raznih poklicih. Rajič Milorad, eden od vračajočih se ujetnikov, je doma iz Srbskega Itebeja pri Vel. Bečkere-ku. Vrača se z ženo in dvema otrokoma. Ujeli so ga v Karpatih leta 1914. Iz taborišča je prišel v dobro-voljsko divizijo, boril se je v Dobrud-ži ter je bil ranjen. Ranjenca je za- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿1VEC PATERNAL Osorio 5085 HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillUlIll'' **************************** * * Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov tekla v bolnišnici v notranjosti Rusije boljševiška revolucija. Ustal je v Rusiji, delal v raznih tovarnah ter se pred desetimi leti oženil. Potni list in dovolenje za povratek v domovino je dobil preko poljskega poslaništva v Moskvi. Drugi ujetnik, Albreht Johan je is-totako doma iz Banata, iz Črvene pri Kuli. Po poklicu je krojač in vrtnar. Ujeli so ga 1. 1914. Po prevratu se je oženil in si kupil posestvo. S pridnostjo je dosegel' lepo blagostanje, dokler mu boljševiki niso vzeli posestva ter ga priključili bližnjemu komozu. Nekaj časa je živel v kolhozu, nato pa ni zmogel več takega življenja ter je prevzel delo v tovarni. Tretji, Ante Rajič-Tvrdkovič, je i-mel v Rusiji najbolj zanimive doživljaje. Doma je iz Kiseljaka v Bosni. Vrača se z ženo in dvema otrokoma, Ujeli so ga leta 1914 ter ga odpeljali v Kurgan pri Kitajskem Turkestanu. Tam je pobegnil, hotel je preko mongolskih puščav v Kitajsko, pa so ga tik pred mejo ujeli. Poslali so ga za kazen na fronto v Evropo, da je kopal strelske jarke, pa je zopet pobegnil in prišel nazaj do Sibirije. Tu ga je zateKel prevrat. Preživljal se je nato kot ribič v Astrahanu in kot trgovec v Bakuju, na zadnje pa so mu njegovo skrivno trgovino oukrili ter ga pripravili ob vse imetje. Jezen je zaprosil za povratek v domovino. Potni list so mu posiali domači preko Ženevo in meunaiounega ituečega kri ža. Vsi trij.e 60 preživeli ekoro natančno 20 let daleč od domačega kraja. Pripovedovali čo zanimive podrobnosti o življenju v Rusiji; zlasti Kajič-.Tvrdkovič je dobil inteiesanien vpogled v podtalno trgovino, ki prepreda celo boijševiško državo. Vprašali so jih tudi, kje so izvedeli za marsejllbski zicč.n. vsi so vedeli zanj takoj po atentatu, ker so časopisi veliko pLali o njem. — Povsod so se ljudje zgražali in zločinski atentat splošno obsojali. Dr. Félix Falicov Dentista Trelle» 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 69 La Paternal 172» KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 35U0) i hotel ft pension viena | SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T, 44 Juncal 6207 Oddajajo se lepe zrafne sobe z zdravo In domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOnRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom In rojakinjam se priporoča gande. Sodišču je predsedoval generalni konzul fašistične milice Le Metre, kot državni pravdnik je nastopil Fallace, obtožence pa sta branila odvetnika Masassero in Tancredi Gatti. Proces se je zaključil že v prvih popoldanskih urah. Državni pravdnik ¡je ¡zahteval, da so Silič, Ferjančič in Furlan obsodijo na 7, Leban na 3, Ivančič, Svetina in Trevižan na 2 letno ječo, Rešeta, Kri-žnič in Doleš pa naj se oprostijo zaradi nezadostnih dokazov. Sodišče je cisodilc: Ferjančiča Furlana in Si-liča na 5, Lebana na 4, Svetino in Ivančiča na 2 leti ječe. Doleš, Križnič. Rešeta in Trevižan so bili oproščeni. ŠTIRJE RIHEMBERČANI CO £E VRNILI DOMOV V oktobru so se vrnili domov štirje izmed sedmerico rihemberčanov ki jih je bilo fašistično posebno sodišče v Rimu obeodilto zaradi pretveznega ! protidržavnega rovarjenja. Vrnili so se: Andrej Sever in Anton Zgonik, ki sta bila obsojena vsak na leto dni zapora ter sta kazen prestala; Rihard Čebron ki je bil obsojen na dve leti, in Jože Piščanc, ki je dobil tri leta ječe. Poslednja dva sta bila izpuščena na podlagi amnestije, proglašene povodem rojstva prve prestolona DEČEK ALI DEKLICA V 17. stoletju so zdravniki trdili, da potrebuje mati med nosečnostjo samo neko količino ricinovegu olja, da porodi dečka. Podobnih enostavnih in takorekoč mehaničnih rešitev tega problema, ki že od pamtiveka zanima človeka, je še v naših časih obilo. Še pred kratkim je neki nemški profesor trdil, da je v 75 primerih s popolnim uspehom preizkusil kaj preprosto metodo, po kateri se rode otroci moškega spola. Nosečnica naj pred porodom zauživa velike množine bikarbonata, pa se bo gotovo rodil sin ček. Toda bistvo tega vprašanja tiči bržkone povsem drugje. Znano je, da ima vsak človek v sebi moško in ženska komponento. So moški, ki vsebujejo do 50 odstotkov žer.skih elementov, in narobe. Stoodstotni moški (ki ga ni) bi imel svojo teoretični popolnitev v stoodstotni ženski (ki je tudi ni). 80-odstotna ženska bi imela po-polnilo v moškem z 20 odstotki ženskih primesi. Račun je preprost, žal pa se zakonci ne dobe skoraj nikoli na tej podlagi. Skoraj v vsakem zakonn prevladuje moška ali ženska primes. Ali je potem preveč drzno, če sklepamo, da se tudi spol otrok ravna po tem? Zakon s pretežno moškimi elementi v obeh zakoncih bo dal pretežno moške otroke in narobe bo v zakonih s pretežno ženskimi elementi. Kjer sta zakonca hamicr.ično uravnovešena, se Jjodo rodili dečki seveda v enaki me-•i kakor deklice. Iz te teorije, ki jo moramo sprejeti seveda z nekimi pridržki, bi bilo razvidno, da se starodavni problem ne da rešiti z medicinskimi recepti, ker ga odloči že izbera zokoncev. o-o—o 2IVCI IN ZAKON Londonski trgovec Henry Leonard je dosegel, da so mu ločili zakon. Ko se je pred dvema letoma poročil z bivšo ženo, so ga vsi zavidali zaradi njene izredne lepote. Toda že po nekoliko dneh mu je bilo žal', da sta se vzela. Irena, tako se imenuje mlada žena, je tako živčna, da mora spraviti vso svojo okolico v obup. Najmanjši ropot ji je povzročal glavobol, malo močneje loputanje z vrati jo je spravilo v krčevit jok. Kadar si govoril z njo, si moral strašno paziti na svoje besede. Vsi dogodki so ee je tikali tako rekoč osebno. Poplava na Razbojnik Dubrovski (Nadaljevanje "Kakšen mladec, ne boji se, pri Bogu da ne!" S tem trenutkom je Deforža vzljubil in ni mu več prišla misel, izkušati ga. Še večji vtis je napravil ta primer na Marijo Kirilovno. Njeno mnenje je bilo poražepo, "Videla je mrtvega medveda in Deforža, mirno stoječega cad njim in ž njo govorečega. Poznala je, da nista hrabrost in ponos izključna last samo ene kaste in od tedaj jo jela uvaževati mladega učitelja, kar je kazala vedno očitneje. Ker je imela Maša krasen glas in pre cej muzikalno sposobnost, je Deforž privolil, dajati ji pevske ure. Po vsem tem ni čitatelju težko uganiti, da se je Maša vai j zaljubila, česar še sama sebi ni priznala. 0 poglavje. ?e dan pred dognanjem so prihajali gostje. Nekateri so se nastanili v gosposkem domu in stranskih poslopjih, drugi pri uprav'te'ju, tretji pri svečeniku, četrti pri premožnejših kmetih. Konjame so bile polne potniških konj; dvori na'!ačeni ekvipaž. Ob dvetih zjutraj je lilo sveto opra-vi'o Vsi so hiteli proti kiimniti cerkvi, ki jo je postavil Kirila Petrovič in jo vsako leto okras')' z novimi darili Nabralo se ie take število plemi-čev molilcev, da kmetie v cerkvi niso dobili prostora in so stali, v predzidku Kitajskem, potres na Japonskem, železniška r.esreča v Južni Ameriki — takoj jo je vrglo na bolniško posteljo. Pri tem se je pa grozno bala bacilov. Stanovanje so ji morali neprestano snažiti, zavese in preproge vedno kemično čistiti, vse- sobe so stalno smrdele po desinfikcijskih sredstvih. Denarja se ni dotaknila, če ji ga niso prej opráli in razkužili. O vseh boleznih, ki je o njih slučajno slišala, je menila, da se kažejo na njej. Či-tanje romanov — obvladala je razen angleščine dovršeno tudi francoščino, nemščino, italijanščino — ji je dajalo dovolj snovi za hipohondrična sa-moopazovanja in psihoanalitične eksperimente. Leard je sodniku izjavil, da ljubi ženo kakor prvi dan in kakor ga ona ljubi, toda življenje ž njo je nemogo- ¡ če. In tako so ta zakon ločili. IZ ZGODOVINE BOJA PROTI RUMENI MRZLICI Ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Tunisu dr. Nicolle je sporočil Francoski akademiji znanosti, da je odkril cepivo proti rumeni mrzlici. V francoski vzhodni Afriki so s tem cepivom v teku treh mesecev cepili preko 3000 ljudi in po uspehih tega cepljenja je f-eneralni guverner pi oglasil to ceuljenje za obvezno. Učinek cepiva traja vse življenje. iVicollovo odkritje je eno največjih v zgodovini medicinske vede. Desetletja je skušala moderna medicina odkriti vzroke in lek za strašno morilko tropskih krajev, rumeno mrzlico ki zahteva še danes vsako leto tisoče in tisoče človeških življenj. Vsi napori so bili dolf'o zaman. Sicer je že da.no tega učeni čudak dr. Finley trdil, da povzročajo to bolezen komarji, ki prenaša'o prave, mikroskopsko majhne povzročitelje, toda svet se je Finleyevim trditvam smejal, in to tem bolj, ker se je celo veliki Paste-ur zaman prizadeval, da bi odkril te povzročitelje. Tedaj se je zgodilo, da je rumena mrzlica v Havani zahtevala hekatom-b3 človeških življenj. Američani so poslali takrat pogumnega bakteriolo-ga, majorja Walterja Reeda v kuban sk > prestolnico, da bi odkril skrivnost grozovite bolezni. Cele mesece se je Reed s svojima asistentoma Carolom in Lazaarjem rudil, da bi prišel tej skrivnosti do dra. Tedaj so se možje ofhočili za drzen poskus. Če ima Fin ley prav, se bo pokazala krivda komarjev pač še najprej s tem, da se dado po njih onikati. Najprvo bi se jim ponudil Carol, potem Lazear, kon čno Reed. Sklepu je sledilo dejanje. . Ca<-ol je obolel nekoliko dni pozneje, sledil mu je I azear, Reeda samega pa sta oba bolnika s težavo prepričala. da je bolje, če ostane zdrav, ker je treba dokazni postopek še dopolniti. Požrtvovalna raziskovalca sta po ganljivi skrbi Walterja Reeda končno ozdravela. Koj nato so se vsi trije lotMi novih posk'ifíov. Reed je zgradil majhno hišo, katere edini prostor so s tako gosto mrežo, da bi ne mogel noben komar skozi, razpolovili. V prvi oddelek so dali pogumnega moža. ki se je sam ponudil za eksperiment, nekega More-auja, in kakšnih 30 moskitov. More-au ie obolel kratko nato z vsemi simptomi rumene írzlice ostali trije so bili zdravi. Tako so dokončno ugotovil; da je rumen» mrzlice kriv kemar iz vrste, ki jo znanost imenuje "ste-gomya". Čuden slučaj je hotel, da je Read, ki se je dol'ga leta igral z rno-skiti za življenje in smrt, umrl pozneje za vnetjem slepiča. Njegovo delo pa je bilo po Haga za raziskovanja, ki ¿o se zaključila sedaj z zmago nad strašno morilko. Otroški zobje Prehrana že v nežnih otroških letih ni brez vpliva na razvoj zobovja. Naravna prehrana otroškega organizma z materinim mlekem se nadomešča, žal, prečesto z živalskim mlekom in to ne more biti brez vpliva na razvoj celotnega organizma, vštev ši zobe. Nezadostna količina apnenih soli, ki so najvažnejše hranivo za sobe u-č'nkuje neugodno na njihovo rast. Ne ¿rnemo se potem čuditi, če propadajo zaradi manjše odpornosti in jim email oboli na načV, ki ga nazi-vajo strokovnjaki erozijo. Erodirani zobje kažejo globoke razi in luknje, ki se pojavljajo večinoma v vrsti. Če teh posledic ne odpravimo pravočasno s plombiranjem, se tako oboleli 'obje kmalu izgubijo. Zato je treba 'ie pri majhnih otrokih negovati zobe ter jih dati zobozdravniku v obrav navo. MALI OGLASI KROJAčNiCA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA . MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 i ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. P je. Nene 1973 — Villa Devoto. DB. MIGUEL F. VAQUEB 7dravnik bolnišnic Rawson in Sala- 1 erry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V novembru: 1. H. Princess 2. Cap Arcona 3. Oceania 4. Mte. Pascoal Proti Evropi odplovejo V novembru: 1. Mendoza 3. Jainaique 4. Cap Arcona G. Cabo Sto. Tomé 7. Oceania in G. Osorio VREDNOST DENARJA- 100 dinarjev 9.40 100 lir 33.80 100 šilingov 73.00 100 mark 160.00 1 funt št. 19.80 100 fr. frankov 20.15 100 čsl. kron 16.80 100 dolarjev 396.00 PRIPOROČAJTE Novi list! » bledega obraza, ves nztrgan in hos-Zakličem: "Kaj j to? Kaj se je zgodil?" On meni: "Mataiška Ana Savi'na, razbojniki so me oropali in u» mnogo manjkali, da me niso ubil'1 Sa n Dubrovski je bil zraven; hotel mj je obesiti, potem pe me je pa u' smilil in me pustil bedeti, a zato n1' je vse vzel in mi odpeljal' konja i" tel'igo." Onesvestila se/u se: "Gospod moj nebeški, kaj ho z mojim Vanjo?' Znova sem spisala pismo, vse razi0" ži'.i in mu poslala svoj blagoslov brf? denarja. Pretekel je .'rugi tr;den. Naenkr»' se je pripeljal na moj dvor voz. Javi' li so mi, da hoče z me:ioj govoriti n®' ki general. Prosila s^m, naj vstop'- Vstopil je petintndesetletni mož, no as, z brki, \ itek, cel potret Kuln®' va, predstavil . e mi ie kot prijatelj i" tovariš mojega p' kojnega moža Ivan9 Andrejeviča.. če"-, da si je štel v dol¿' nost, oglasiti se pri njegovi vdovi, V' do"., da jaz tukaj živim. Pogosti'" ss n ga s tem, kar mi je Bog dal, g0' vórila sva to in ono in naposled 0 Dubrovskcm Povedala sem mu svf jo -tesrečo. Moj general se je zresnil. "To >e čudno," je dejal, "čul sem, da Dubf0 vski ne napada vsakogar, temveč H zelo žogate, toda tudi z njimi deli ne vzame vsega. Neoropa jih popoH1" m.i, a uboja ga še ni nihče obtoži1' Ali ni tu kaka prevara? UkažTte P0' klicati oskrbnika!" Poklicaj so ga in prišel je. Kom®'1 je zagledal geneiala jo obledel. ZDRAVIMO Vcjvona Kenlsai in princa/...j a uimua, Mi sta se v četrtek vzela SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /▲RMIEHTO 1017 ORDINIRAobIO»p 12 i 14m20 SATI in ograji. Obred se ni /ačel; čakali so ¡ Kirili Petroviča. Pripekal se je v kočiji v kateri je bilo vpreženih šest konj. in šel ponosno >.a svoje mesto v spremstvu Marije Kirilou.e. Oči moških in ženek so se uprle vanjo; pr /i so občudovali njeno krasoto, dru ge presojale njeno obleko. Pričel se je obred. Na koru su zapeli domači pevci, Kirila Petrovič je pokleknil in' se ponosno klanjal, kc >e dijakon z gromkim glasom omeni! tudi ustanovitelja te cerkve. Obred je bil končan Kirila Petrovič je prvi pristopil h križu, za njim drugi v procesi'i, sosedje so pristopili iti mu čestitali, dame so obkrožile Mašo Kirila Petrovič je vse povabil na obed. šel v kočijo in se odpeljal' domov. Vsi so se podali za njim. Sobe so se napolnile z gosti. Dame so sad&le v polkrogu v staromodnih dragocenih kostumih, okrašenih z biseri in demanti, gospodarji so se glasno pomenkovali pri kaviiaru in vodki. V dvorani je bila miza pokrita za 80 ljudi. Sluge so hiteli sem in tja, prinašali buteljke in kozarce ter pogri-njali mize. Naposled ie javil hišni o-skrbnik: "Obed je pripravljen!" Kirila Petrovič se je dvignil in šel prvi k mizi, za njim so vstale dame in važno zasedle svoja mesta, prednost so dale le nekaterim starejšim. Gospodične so se stisnile skupaj kakor čreda plašnih ''ozic in zasedle m^sta druga poleg druge. Njim nasproti so sedli možje, koncem mize je sel učitelj poleg malega Saše. Sluge so začeli dajati krožnike po vrsti čina. V dvomljivih primerih so delali na slepo srečo, opiraje se na videz posameznega gosta, pri čemer so navadno prav uganili. S hrupnim govorjenjem gostov se ie spajal žven-ket krožnikov in vilic. Kirila Petrovič je vesel premotril omizje. Tedaj se ¡ je nripeljala na dvor kočija, v katero je bilo vpreženih šest konj. "Kdo je to?" je vprašal gospodar. "Anton Pa'nutič", so nekateri odgovorili. — Vrata so se odprla in Anton Pafnutič Spicin, tolsti, petdesetletni možak, si-ro"ih potez, z licem okrašenim s tre mi podbradki, se je klanjajoč privalil v obednico in se opravičeval. "Jedilno orodje", je kriknil' Kirila Petrovič. "Bodi tako dober. Anton Pafnutič, sedi in povej, kaj to pomeni: Ti nisi bil pri moiem cerkvenem opravilu in z obedom si se zakasnil. To ni tebi podobno saj si pobožen in rad ješ." 'Oprostite!" se je . pravičeval Anton Pafnutič in si pritrjeval servijeto v gumbnico svojega r-;"inega suknjiča, "pravočasno sem odpotoval, toda nisem prešel' še deset vrst, ko je po,-čil obroč na spredniem kolesu. Kaj sto-iti? K sreči ni bih. daleč do vasi, toda preden smo do tja prispeli in po iskali kovača ter vse popravili, je preteklo ravno tri ure. Oditi po bliž-ni'-i čez Kisten^vski les si nisem upal in napravil sem ovinek." ' Eh," ga je piekinil Kirila Petrovič, "kakor kaže, n>si eden izmed pogum-ni.i. Česa se bojiš?" Koga naj se vendar bojim, Kirila P:!i,rovič? Dulvovskega vendar! Komaj, se ozreš že mu padeš v kremplje. Ta nepridiprav te ne izgreši, ni- komur ne prizanese, a z mene bi naposled potegnil dvojno kožo. Ali nisem po vaši volji, to se pravi, po vesti in resnici izpovedal pred sodnijo, da niso bili Dubrovski po postavi, temveč samo po tvo¡i m"'»«ti gospodarji Kistenevke. Umrli starec Bog mu daj nojesa, mi je obljubil da me bo poklical na odgovor in sin bo držal bese lo svojega očeta. D> sedaj me je obdaroval Bog; od vs?ga so oropali sa > o eno žitnico: od tu bo pa pač še našel pot na pristavo." 'n tam najde vsega v izobilju," je odgovoril Kirila Pct-n-ič, "i ašel bo tudi majhno in do vrha polno škatlo." "Ne bilo bi slano, ba^uška!" Nekdaj je bila polna, a zdaj je čisto prazna." "Nehaj, brat Anto.i Pafnutič, saj vemo, kakšne izdatke imaš. Doma ži viš, svinja vseh svinj nikogar ne spreimeš, svoje muži\e ediraš in samo grabiš" 'Vi se samo ~a'ite z menoj, batjuš-ka Kirila Petrovič," je odgovoril Anton Pafnutič smehljaje, "a nam gre slabo za Boga", in že ie požrl' s ko-son> ribje paštete zlolno pripombo Kirila Petroviča Kirila Petrovič ga je pustil v miru in se obrnil i;a novega nolicijskega n ». Izornika. ki je bil danes prvič njegov gost in ki je se M na drugem koncu mize poleg domačega učitelja. "No, gospod policijski nadzornik, po\aži nam s' ojo i eustrašenost, ujemi nam Dubrrvs^egj!" Policijski nadzornik je bil v zadregi in je zajecljal ¡?meh'iQje: "Potrudili se bomo, vaše visokoi jdje." 'Hm, dolgo se že trudite, rešiti našo oko'ico razbojnikov. Nihče ne zna zadeve prav poprijeti. Res, čemu ga loviti, saj je ropa? je Dj.Srovskega blagoslov za pokraiino. Zakaj iztrebiti take dobrotnika' Ali ni res tako, gospod nadzornik?" 'Popolnoma .ako, Va?e velerodje", j p odgovoril ves »began policijski nad zon i k. Gostje so se zssmej* !i. "Ljubim mladeniča zaradi njegove odKritosrdečnosti," je o igcvoril Kirila Petrovič, "a žal mi je pokojnega nad-zo-nika Terase Meksijeviča; če bi ga ne sežgali, bi i.neli že davno mir. Ali se < ploh kaj sl'Si o Dul rovskem? Kje so ga videli z&dnjikral?" ' Pri meni Kirila Petrovič," se je nií/val debeli damski glas, "pretekli tovek je obedoval pri meni." Pogledi vseli so se obrnili na Ano Savisno Globovo, zelo prostodušno vdovo, ki so jo vsi ljubili zaradi njenega dobrega in veselega značaja. Vsi so bili radovedni na njeno pripo viovanje. 'Treba je v»d°ti, da si-m pred tedni poslala svojega pskrbu;ka na pošto s pismom za svojima Vanjo. Sina jaz ne razvajam; tudi nisem v takih razmerah, da bi "i mogla razvajati, čeprav bi ga hotela, toda sami morale Vi 'eti, da mora gardn' častnik živeti svejemu stanu primerno, in jaz delim kakor pač morem svoje dohodke z Vanjo. In taka sem mu poslala 2000 rubljev. Dubrovski mi pri tem niti na um ni prišel. Mislila sem si, mesto je blizu, vsega si-upai sedem vrst, z boljo pomočjo upam, Ja pojde. Pa gl-!am! Zvečer se vrre moj oskrbnik IZDAJA: Konsorcij "Novega li»U" UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.