Drobiž
Nekdaj in sedaj. Angleški kralj 1. 1233. ni spal na postelji, temveč na slamnici; postelje takrat še niso poznali. Za časa kraljice Elizabete (1558—1603) je ležala najmanj desetina Angležev še na lesenih klopeh; namesto blazine pod glavo so imeli lesene podstavke, kakor še sedaj Japonci. Spalnico angleške kraljice so nastlali vsak dan s svežim ličjem, pre-proig po tleh še niso imeli. Henrik VI. ja pil pri zajtrku še vino; kave, čaja in čokolade še nihče ni poznal. Sladkor so kupovali v lekarnah kot zdiravilo.
Zelena žaba — vremenski prerok. Mnogokje, zlasti med kmetskim Ijud-stvom, je zelena žaba na glasu kot do-ber vrcmenski prerok. Ponekod denejo zeleao žabo v steklenico, v katero pa vtaknejo leseno lestvico, Pravijo, da ostane vreme lepo, ako ostane žaba na dnu steklenice; ako pa pleza po> lestvi navzgor, začne kmalu deževati, tako da se žaba lahko primerja z barometrom. Neki francoski profesor se je delj časa bavil s tem, je li ta ljudska domneva od-govarja resnici ali ne, in je prišel do za-¦ključka, da je zelena žaba v srednji in severni Evropi zelo slab vremenski pre-rok; toda v deželah, skozi katere teče Donava in njeni pritoki, je pa naravnost izboren vremenski prerok, vsled česar se ni čuditi, da ima naše ljudstvo, ki je

gotovo idober poznavalec in opazovalec vremenskih razmer, veliko zaupanje do te živailce. Iz načina regljanja, skakanja in vsega vedenja te živalce sklepa naša kmetsko ljudstvo, ali in kdaj pride do kake  vremenske izpremembe.
Mikrofon. Govorniki večkrat ne mo-rejo tako glasno govoriti, da bi jtih sli-šali tisočeri poslušalci. A danes je tudi ta težkoča odpravljena. Napravili so aparat, ki ga imenujeo z grško besedo mikrofon. Govornik govori v ta apa-rat, in posebne naprave ojačijo njegov glas na lO.OOOkratno navadno moč. Lah-ko pa tudi tako govorimo, da posta-vimo tak aparat n. pr. na mizo; v kak-šnem drugem je pa tudi tak aparat na mizi, samo večji je in drugače oprem-ljen — imenuje se megafon. Oba apa-raita zvežemo brezžično. Tako je pred dvema letoma govoril ameriški pred-sednik Harding 125.000 poslušalcem, ki so čuli govor več sto kilometrav proč v drugih mestih. In ko je v mikrofon kih-nil, mu je 125.000 ljudi reklo: »Bog po-magaj!« in se je ta odgovor slišal go-tovo na več kot 1000 km daleč. Profe-sorji iz New Yorka in Chicago so imeli znanstveno razpravo potom takih apa-ratov na več kot 1000 km daleč. In ne-davno je imel angleški državnik Lloyd George svoje volivne govore potom mi-krofona in se mu ni bilo treba bati, da bi ga kje zagnali ven. V Berlinu so te dni na tak način telefooirali poslušal-cem celo pridigo.
Dolgost ženskih las. Neki gospod, ki je imel dosti časa, je izračunal, koliko kilometrov las nosd ženska na glavi — povprečno namreč. Svetli lasje so na-vadno bolj bujni in gosti kakor črni. Ženske, ki imajo črne lase, nosijo na glavi dolžino 70 km, toliko kot je dolga cesta od Ljubljane do Novega mesta; blondinke pa v zelo srečnih slučajih do-sežejo 135 km, še enkrat toliko. Zračna črta od Ljubljane do Trsta znaša 73 km. Navadno se ženske niti ne zavedajo, kako daleč sežejo njih lasje. Dočim je svetlih las več in so> bolj bujni, so pa črni lasje močnejši. Svetel las se raz-trga, če privežemo nanj 68 gramov, črni las pa nosi lahko  113 gramov.
Čudeži narave. Gosenica ima 4041 mišic. — V očeh trota se nahaja okoli 14.000 majhnih ogledal. — Telo pajka sestoji liz štirih delov, ki imajo do 4000 neoboroženemu človeškemu očesu ne-vidnih odprtin, skozi katere se izločajo niti za pajčevino. Vse te niii se zdru-žijo nato v eno samo nit, s katero prede pajek svojo pajčevino, tako da je ta umotvor sestavljen iz 4000 posameznih nitk. Zoolog Lenwenhoch je opazoval skozi mikroskop pajke, ki niso bili večji od, peščenega zraa in ki so predli tako tenke niti, da jc njihovo število 4000 doseglo  šele   debelino   človeškega  lasu.