List št. 28.
Različne gospodarske reči.
(Kmetijstvu prekoristna ptica) ,[e škorec (Staar). To posebno na Lužičkim in Češkim dobro spoznajo. Ondi mu na drevesih pri hišah in po vertih majhne lesene skrinjice, blizo 1 čevelj dolge in čez pol čevlja široke, z luknjo kakor 1 tolar veliko nastavijo. U teh skrinjicah ptič vsako leto dvakrat, spomladi in poleti, gnjezdo napravi, ter vsakibart 4 do 6 mladih izvali. Ker je veliko škorcov, ondi nenadležjejovelikogo-
sence. U nekterih vaseh Lužičke dežele škorca še pred nekoliko letmi niso poznali; tudi ni še tako pogostama ondi gnjezdoval; zdaj je pa škorcov tam-kej veliko število, kamor jih z omenjenimi prijetnimi skrinjicami k hišam in u verte tako prijazno povabljajo. Popotnik po Lužici veliko tacih skrinjic na drevju obešenih vidi.
Kakor caplja (Storch) se verne škorec vsako leto u tisti kraj , kamor se je enkrat privadil bil* Navadno pride vsako spomlad nazaj, velikrat že ob začetku sušca. Ni dvomiti, da bi ta koristna ptica tudi drugod se privadila pri vaseh in mestih, naj bi bila dežela gornata ali ravna, če bi ji le priložnost dana bila, tam lahko gnjezdo si napraviti in mirno prebivati. Nje velika koristnost bi tako prizadevanje gotovo obilno poplačala.
O izbiranju svojih gnjezd je pa ta ptič nekoliko poseben. Namreč luknja, kjer noter in vun leta , mora u sredi gornje polovice skrinjice biti, ne sme prevelika biti, ter mora kakošniga pol pavca od spodnjiga robca gor majhno stopničico imeti, na ktero se škorec vsestiinmiadiče ugnjezdu prikladno pitati zamore. Tudi ima rad luknjo proti jutru obernjeno. Raji ima tudi skrinjice, ktere so že enmalo postarane viditi, ali ktere so s skorjo prevlečene. Če tacih kje viseti vidi, raji gre u nje, kakor u novo izdelane.—
Ravno tako, kakor u Lužici, so tudi na Češkim začeli, to koristno ptico k hišam in vertam vabiti. Koristni ptiček pride, škodljive gosence pa bežijo.
(Eno drevo štibro plača /) Rlizo Marburga poznam nekiga kmetica. Le majhno hišico ima, pri hišici pa eno drevo, — visoka in košata češnja svoje široke veje u jasno nebo moli. Lejte, mi pravi unidan, ko sim lepo cvetečo češnjo ogleda-val, to edino drevo zame štibro plača. Kako to, kmetica vprašam? Jez imam, mi on odverne, letniga davka blizo 9 goldinarjev plačati; iz če-šinj tega drevesa pa na leto tudi blizo 9 gold. skupim, ko jih u mesto prodam: torej zamorem reči, da eno drevo za me štibro plača, brez da bi jez kaj posebniga truda ali druzih skerbi imel. —
Ali kmetic ni prav imel? Ali bi ne tudi drugod kakošna češnja marsikterimu bajtarju njegovo štibro poplačala, ako bi jo pri svoji hišici zasadil? Kaj pa, ko bi več sadnih dreves zasadil, ali bi ti ne prinesle tudi več goldinarčkov u hišo? Menim da!
(Sirovo maslo (puter) dobro osoliti). Vzame se 2 dela kuhinske soli, 1 del sladkora ali cukra in 1 del solitarja. Vse to se dobro skup zmeša. U 1 funt siroviga masla ali putra se vmeša te prav dobro  in skoz in  skoz vgnetene mešance
—    110   —
2   lota, in se za rabo hrani. Ne verjel bi, kdor ni poskusil, kakošin razločik je med tem in med navadno osoljenim putram! Le nar manj 3 ali 4 tedne ga moramo obležati pustiti, preden da se načne.    Sirovo maslo, po taki viži osoljeno, se da
3  leta hraniti, in je po tem še tako dobro, kakor je o začetku bilo.                                         J. Š.