UluJj vsek pondeljek. sredo In petek. Velja za cele Ido 90[lir. za pol leU 15 te. za tn Mesece 7 lir 50 stot, u en mesec 2 liri 80 stot. Naročita se sprejemajo vsak (Um. a naroča nal se tafco, da poteCe rok narotte ob koncu meseca. — Posjtivein* Številka 20 st Uredništvo in uprava: Trst, via del le Zudecche *v. 8. Telefon H>č0 ki 588. - Dopisi naj se pošljejo na uredništvo Nefranklrana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. - Oglasi se lačunajo v iirokosti ene kolone 6? mm. F)n«nttu oglasi po l liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se napKj. — —.................. oglase sprejema Inseratal oddelek .Deta*. DELO Kapitalizem je spravil narode tekem volne na rob prMnfa. koi2tr-"3t ima težko nalogo, do te narode res: in rei&jBS to! ime_________,Avaa-tja« in ustanovitvijo komucšstičnih dnevnikov v pcgJavšenah mestni — kar se bo kmalu zgo-«iik> — bo treba tudi isto&asao — *a to v samem in.eresu centraiizinane enotnosti komunističnega gibanja — vsperediti akcijo teh gta-&i.}. Potrebno je budi preurediti tedenski tisk v ■toliko, da se odpravi več nepotrebnih tednikov, ter ustanovi nav« tednike v onih Jerajih, ki so ie brez lista. Potrebno je vsp.orediti po enotnem načrtu in s popotooma komami-Sttčninr jireJotivaani, akcijo vseh tedenskih gtastl. To bi morate biti naloge Komsarijata za t i k, Jd hi moral voditi — čim več mogoče — uvedne članke za dnevnike in tednike. Na-»taSje bi nncmaJ skrbeti za korespondenčne zveze, čtenke in pcegramatične smernice komunističnega tiska. 9. Vojaška predpriprava. Sovjetska vlada bo morala imeti takoj na razpolago močno vojsko. Radi tega mora Ko* tnnarijat za vojaško predpripravo izdelati potrebne nažrte, uporabljajoč v to vse naj-boftSe elemente sedanje vojaSke organizacije v buržoazni držav j. 10. Parlamentarna skupina in občinske uprave. V očigied dejstvu, da je sedanja (skupina krenila na kolaboraoiionisttčna pota, na pota sodelovanja z meSčanskani strankami, mora strankino vodstvo z vso energijo in vsfcrajoostjo vsidti svojo voljo pajfeanientarai skupini, uporabljajoč v to isivsho nafcfTožje mere. Biio bi absurdno, aha t« ce imelo nadaljevati po tej poti, po kateri se Je hodSo do seda«, namreč, da dela parhunentama skupina po svoje, ter ona nekako vodi strankino vodstvo. — Parlamentarna skupina aa drugega ne go eden izmed ‘tokkifa organov stranke. In pri tem ,pa Se ne najva<žnejiii organ, zato pa SemboJj nezoteslf'-vejSi la nevsirnejsk 2Sabo mora 'b®tt v»dno po-drejen strankoemu vodstvu. In to poslednje mora rad. te^a ptofem pciseibnega fccinrsarijata fcvaSe^ato ste&no nadzorstvo nad ipartantean-fcamo skupino, dajati Jej od časa do časa potrebna dinek-ave, p0 kaitieaih »e mora ona ravnati, aiko se hoče, da bo — glasom programa iKoanunvstična fajtemac^oonale — w-EiJa svojo provparlamentarno dek>. Ravno 'So naj velja za občinske uprave, ld taorajjo Hmeiš ne le administrativne funkcije, temneč tudi — in to Se bolje — poI:!ti*no-revoiucionafme. Strankino vodstvo mora potom posebnega korožsarifata — 3» bi moral biti istočasno na Čelu »Zvez® občra ki socija-Ustičnih provinciV — votfiti vztrajno In z enotnostjo pojmovanj defo občinski adnrnktracij. m pa posebno na polju soeijaferacijie, proJe-fodkttre. financ in nost živinska potreba, ter da je treba poseči po vseh snedsr vnh v dopego teh postulatov, ki so tako ogromne važnosti. Pri tem deHu se ne smemo ustrašiti nobenh težav, nobenih dvomov, ki se nam vsMMeto, nobenih žrtev, ki Jih zahteva zmaga komunizma. fK->nec) To tarske FailsB posKufall napasti Jloantr TW?IN, 29. (G.) Manifestacija »acij na i-stov in fašistov ob p> Hi i - premljanja /ast v določer ih za pro- av zmage- v Ri -u, dne 4. novemb a, na železniško posta o, je dela p vod te kim in i entom. S upine fašistov in častnikov so se lev (e za tramvajskimi ustožbenci in meščan, ki se niso hoteli oH-‘ r*'i P^d za tavami. Zakl uček tega Je bil, da so tramvajsk usužbend ob 16 uri ustavili vozove in prekinili za cel ran prom t Druge nasilnosti so se za vršile v notr*jnosti Železniš e po taje, kjer so č s niki n celo pono li en ke či e 'pr»ti ž le- zničarjem Več Železničarjev Je bi o tudi težko ranjenih. Takoj zatem se Je podal sprevod fašistrv in častnikov p ed poslopje so:i| lističnec • lista „Av n ija“ ki so hoteli udreti v listo ve prosti >re Ker pa so bita druga vežna vrata dobro zaprta in se je nahajalo v uradi i „Avan I a“, nekaj sodrugov, ki *<> bili od- kn. a da se s 'šemi sredstvi branijo, so * vraHi praznih rok. Razbili so e nekaj šip. Železničarji in tramvajs'i uslužbenci so na večer sklenil*, da se vrnejo n i delo, ker nočejo odgrva jati na provokacije, ki so “e5e'Sgod“e. "* P°,Zro£«° nad*i"' Včera šn i dan je j=tsno pokazal, da obla sti sogLšajo s fašisti v nasilnostih proti delavcem. K Delavci ne popustijo in nadaljujejo svojo borbo tam, kjer Jim je zmaga gotova. Podobne vesti so orišle tudi »z Milana Firenze, Verone. Po^s< d so z; čeli fašisti (prejš ji boevniki), skupno s častniki m vladnimi oblasti proslavljati drugo oblet-n;co „zmage (?) pri Vittorio Veneto" s provokacij mi in z napadi ta delavce. Prol ta ’ Hat, k J — premoten in zapeljan — imel Se pre^i dvemi eti nekaj patrijotičnega čuta in veroval v zveli anje v nacijonalni državi, vidi danes jasno sadove svetovne vojne. Proletarijat je že spregledal. Onega, ki se sentimentalno osi mja še na zmage na bojnem polju, bo odnesel v har ljudske nevolje. Tudi jugoslovansko časopisje prinaša o So jttski Rusiji lažnjlv- vesti, atere zajema iz vrra ^apadno kapitalističnih tokovnih a-gencij. Med obreh> valci Rusije je ravnotako tržaško rodotju ino glasilo. Toda ne v s rho volitev, ampak da reši zasužnjeni narod zasedi. negta Trocki in Axerod nasl vila na K muni ti no stranko Jugoslavje poslanico, v kateri izjavljata, da sta obno/a Jugo lav je in zbojšanja ekonomičnih pogojev jugostovan' ih proletarskih množic, mogoči samo potom proletarske revolucij. Poslanka uoiiva jugoslovanske komuniste, aa zberejo vse moči in ustvarijo trdno revolucionarno org mzacijo. Prepri a i smo, da bo Trockega poslani :a bratskemu Jugovo venskemu proetaiijatu na-ša lačjega odziva, kakor ga najdtjo bolj Sevi ,ke posanice naslovljene na zapadno evropski proletariat. Admiral KonduMs SrSkl regent ATENE, 38. Danes se Je zbrate zbornica, da izvodi regenta, kakor to določa ustava. Veža in tribune so bile natlačeno polne. Seija se je otvoHla in prvt je povzel besedo ministrski predsednik Vervizelos. Najprej se je sponuMS v vznešenh besedah ranjkega kralja Aleksandra, potem Je izjav*!, da prjitlče prestol po ustavi princu Pavelu, leglrtimnenm dedču pokojnikovega brata. K temu Je dodrl Venizelos, da Je vprčo odnoiajev, ki obstajajo med kraljevsko hiSo in narodovo potrebo, da se pcSdUče princ Panrel na prestol le pod jotovaml pogoji, ki jih bo pa vlada proučila In do4oč!to Sele po volitvah, ko se bo čutila močno zbog narodne volje. OpoziofonaJec Pop je pripomnil, da je tako postopanje protiustavno. Ako Je princ Pavel leglttam! dedič, potem se mu ne morejo predložiti nikakorSnl pogoji. Nato je odgovoril Venizetos, da mora Imeti Grilca kralja, ki vestno vlada. Konstantin Je bd rarstolčen, ker Je krilil ustavo. Konstantin ne sme več ogro-žrti grSkega kraljestva. Ko bi »e vsi njegovi priabaSl pridruži! Konstantinu, bi č«d nadaljeval boj proti ojemu. N‘«to Je bil poamensko aumnraž JComduriotis Izvoljen regentom. Po kratkem odmoru je sto-pW KonduriofcB v slavnostni opremi, pred njim metropolit, v dvorano. Metropolit je nato o-pr.-vd molitev za pokojnega 'kralja, za novega kraija Pavela tn za regenta. Po moitvi Je čita3 prisego, ki jo je ponavljal Konduriotts. Akt so podprsaM metropolit, Kondurintis, mlndstr-skl predsednik Vemzelos in vsi drugi manistrt. Politični vestnik Zgoščena zgodovina porazov Sovjetske Rusije. »The New Republic", I.beralno glasilo ameriških intelek uaicev, je neravno tepa izračunalo, kolikokiat je bi a v zadijib let h ogrožena ruska sovj.tska \I da in njeni fttnkcijonarji. Po statistki tega tednika, je bilo potom velikih amer. dnevnikov svetu naznanjeno: petinštiridesetkrat, da je sovj tska vlada popolnoma na kraju; dvajsekrat je r la vest o strašnih protisovjetskih revoluj^ah; petkrat je bilo poročano, da je ovjei&ka vUda na robu propaja ; št rinajstkrat je biia vlada že na pr« padu; štirtnajs kr >t sta bežala Lenin in Ti očki; neko isokrat sta bila že ubita; enkrat je po’ egnila rdeča armada in je >praviia vlado v zadrego; Lenin je nameraval dvakrat odstopiti, trik. t Je bil pa \ržen v Ječo. Vse to je polzel tedn.k Nevv Repub ic iz lis a New York Times.___________________ P greb korikesn župana LONDON, 28. Angleška vlada je, ka£or se zatrjuje, odredia da se truplo corSkega žu pana v izogib pcžftičnim maniiestiao:j: tm, ld bi male zahtevati žrtev, ne sme izkrcati v Du-bl ou. Vlada je dala prijateljem In sorodnikom pokojnikovim posebno ladjo na razpolago, ‘ki bi nad prepevate zemeljske ostanke župrmove naravnost v Cork. Da bi še pa krsia izkrcala v kateremkoli drugem prstcni.Sču, vlada ne bo dorolla. LONDON, 29. Časopisi poročajo: Ko se Je s!nočr prepeljala krsta s corškim županom iz Londona v Edyheod, da bi bila vkrcana i na posebno ladjo, namenjeno naravnosti v Cork, je vlada naznanila svoj sklep sorodnikom pokojnikovim, ki so pa odločno odkloniš izvršitev takega narocla. Vsled tega *e oblast pre-kl!calr. ukrcno dovoljenje za člane družine, in je bilo ukroamo zadostno i le vilo pomožnih orožnikov, da spreml:afK> krato. Ladja je iako brez družinskih čianov odplula naravnost v Cork. Sorodniki in prijrttelM so se nato odpeljali s poštnim vlakom v Dubifn. Za soc. revoludlo o Jugoslavl L DUNAJ, (L W.) Tretja Intei nacij na a se Je obrni a na JugoSlov insko komunisti no stranko s posebnim pismom, v kat rem vspoiibuja jugoslovanski proletarijat, da pri-pr vlja soci alistično revoiucijo, in mu zag »-tavija, da Jugoslavija ne bo os.ala osamljena. Vtndar morajo jugoslovanski komunis.1 storiti svojo tevolucijonarno dolžnost tudi za slučaj, da ostanejo osamljeni. Pismo povdarja potrebo, da se obnovi balkansko pro!e arsko zve/o, kakor je sklenila komu nistčna konference v Zofiji. Sodjallstlflia zmaja v Bologni nelnfh BOLOGNA 1. Pri občinskih »olitvah v Bologni, ki so se vršile včeraj so zmagali ___________________ Organizacije komu- popolnoma socialisti, ki so dobili 0000 tla- ostane I o.vm T*.. Ji . - I Splolno stavka na Poljskem. VARŠAVA, 3l. Po železničarski sta ki, kate a e raperjena proti načrta, da se u-stanovi dve zakonodajni zbornici, so pro- gasili tudi vsi ostali delavci splošno stavko, iti časopisi ne izhajajo. Zveza rudarskih delavcev grozi s splošno stavko, ako se ne izbojši prehrano. V rudnikih nastajajo po-gostoma stavke radi lakote. Delegan zn insoslom-ltalUanska RIM, 29. Dtnaial mMmM svet is odobril sestava Haltjseske dsUgscije m padraoMca po* dl—f Seoator Siona fe razglasil, da bode tvorih komisijo kelijidrfh poinopooblaSčes-cev n pogajsaja s Jagoatoasol arfaistrdd pred-sedn* GioKtU, senator Slona la vojal minister BonomL Kralj js odoMl ltsta MtatatnU svet todL Kraj |a twtt ie doloiaa, njegovo tena pa in provfneijalnih oboroženih sii Even-isov večine. Tudi so bili izvoljeni vsi socija-1 aoveaibra. U tajpo. Pogajanja aa pričao prve dni Iz iuaoslavlle TRGOVINA Število a dejanskem izvozu An uvozu krike dežele nam kaže?©, aii stoji gospodarsko slabo ali dobro. Ako uvoz prekaša izvoz, je to znak, da sicji stfafeoi z gospodarstvom', da prebivalstvo ne more kriti svojih ,potrebščin doma, marveč da jfih mora kupovati v inozemstvu, Jugoslavija je agrarna dežel, bogata na živ-ljet>sk h potrebščinah in na surovinah. Manjka pa deželi industrija, ki Je predK-sem vir blago-st?r,ja. Radi tega je dežeia pr s tena, da uvaža večino industrijskih proizvodov, Jd pa i-»ajo vse večjo vrednost kot pa agrarni proizvodi in surovine. V industrijskih proizvodih je nakupi čeno visoko vredno človeško delo vsied česar imajo vse večjo vrednost. Revščina na indkrtetriji se Javlja v razmerju med uvozom :n izvozom, kar 'menujemo trgovsko .bilanco. Ako uvoz prekaga izvoz, pravimo, da Je trgovska bilanca slaba, sicer pa dobra. 'L. 1919. je naša dežela izvozila, blaga za 650 milijonov dinarjev, uvoz:la pa za 2982 irfjo-nov dinarjev. Uvoz prekaša torej iavioiz na celih 2332 milijonov dinarj,ev. Ob koncu svetovne vojne je b:lo jugoslov. Ijutfe!,'.-« raztrgano in razcapano. To nam kažejo številke uvoza. Radii tega so potrebovale šir>cke Inuefeke plasti predvsem obleke in penila. Ker pa doma ni' tekstilnih tovarn, si mora Jugoslavija manfakturo uvažati Poleg tega Je značitao, da smo pole magnufaMure uvažali na dru«em mestu njveč luksuea. Iz tega je raajvidno, da je v deželi tenka 'plast tjud-j, ki si je te>kom vojne in za časa obstoja države nagromadiia ogrom-nr premoženja, ki ga razsipavajo zai nabavo razkošnega btaga. Za manufakturo in razkošno blago smo plačali inozemstvu 2378 milijonov dna r jev, za drugo blago pa samo 600 mili-U>nov. ŠTEVILO PREBIVALCEV Po nainovejših doš|h uradnih podatkih mi- st stva za socijatno politiko je bi o julija prtbiva'ctv na vsem ozemlju Jugoslavije: V Srb ji ra 78.358 kvadra nih kilometrov 4,156.909 prebivalcev, v Vojvodini na 41.750 kv. km. 2,rt75.232 prebivalcev, v Bosni In Hercegovini na 51.199 kv. km 1.89n.044 p ebivnlcev, v Da maciji na 12.831 kv. km. 645.000 prebi alcev v Hrtvatski in Slavoniji na 42 533 kv km. 2.620.554 prebivalcev v Sloveniji na 24.680 k v. km. 1,510 08a prebivalcev. Po tem bi št la Jugnslavla v celem 271 tisoč 232 kvad atnih kilomet. s 14.343.087 prebivalci, pri čemer ni všteta Istrija. ker ni bilo mrgoče vskd italijanske okupadje ugoto Id točnega števila prebiva -cev. V slučaju, da »si Jng Slovani pripadejo Jugoslaviji, bi štela okoli 16 miljonov prebivalcev. Delavci I Sirite „DELO“! Medjunarodne Vesti jpaiih — U Madridu je održavana mtoi-starska ajednica pod predsiedndJtvam knd;a Alfonza na toajoj je tzradjen projekt za mnoga reforme aa etonemskom $ potrtičkom polju. Predsjednik kabineta^ Sčgnor tDato je dan iz-javu, n ko joj se veli, do 6e vSada pobol;iati stanje radnito, oaobito u pitancu bcAesnjfilta po upore, kao i u pitancu članova. — Za'tLm de, veli, nasto^til donijeti rijeSenje, kako bi se stato na pulti industrifairam sukobimia, podtuz-l-raefuči stroge mjere proti v staju protiv svojih' izrafcljivača i njihove ■ zaštMmics, buržoasfke vlade. •No, .kao god što se bmržoazifa sprema da kazni ikrlvce itodustrijffltaog nereda, isto tiako se sprema i profletarijait, ne samo španjoiski, nego •i proletaurtijat ejetoga s-vijeta, da kazni te krivce — dizrabljavač«, banktre • osteile društvene parazite, uništujočl- tenhi zgradu tih nekorcsnih stanova — kapMalrizamu Da, hoče din se kazni radnitke kao krivce zla; valjada zato, Sto neče d tipe b’ljed)u, dek njihovi izrabijivači uživaju nx teob:ljn; va®ada zato, što ngče da 'trpe tiraniiu, nego traže slo-■boduj vaftjda zato, što traže, da sva rade atko hoče da žive. Još nas se za sve ovo može kažrfavat"., no to su posfejedmje kazne, jer nastopila ije perioda borbe, u tojoj proJetarijeit pod ervenom aasta-vom Sovjetske Republike ujediinjue svoje ®ve sile za luništenje svjetskcg kapitalizma, toga Jedinog i pra vog krivca s vega radničkog zla. Iz Odese Je posiao general Wrangd brzojavni protest toieskoj -vlada, fcoja J* odbila priznanje njegovih poslanika. Kineska vlada je več vdavno priznala Sov-jetsku vladu u Rušiti i sigurno če biti to uznok bom njezinom postupkonn. Osim toga, ima kineska vlada, a više kinegki narod, daleko viSe interesa da prizna sovjetsfeu vladu, nego bandMa W rang el a, hoji nije drugoi, da tl mrtva batina u ruikama saveznUčkog imperijalizmia, 'kolom se naato*i uništitf vlasi radnika i seljaka u Rus!ji. Isti ti impenijalistJ, koiih je orudje Wrangai, decenijama su izrabl^ivali kneški narod $ to na najbrutalni}} način (Engleska opatjumem, a Framceska morfium»mJ. Sovjeitska Rusija jc počela ofcvarati o&< tome velikom, ali' popotooma ritz-rtiien#, prabtvalei «K>)« v razbitih barakah, k|ex trpe mr—n. vto&m kt so podvržen: raznim boiestte. Poletu p bilo ref&o pamand-ikemj« pitne vodit te so morali ljudje piti oe-' edravo in «nrd8fcvo vodo iz r»J*k ia Se te Je pru&Ao|kova]o. Javna*! te ti 0 teh stvareh dovolj informiralo. Edino nai straneh, kakor smo obljubili v zadnji št, vilki. — Ostale dopise priobčimo prihodnjič. ________________ Rezprtiefajolcem „Dela“! Vse rg prodajalce „D je tudi to, da je že sedaj teh stanovanj precej naročenih. Kdor se za ima za stanovanjska vprašanja, raj si ta načrt og eda, ker je zelo va žen in o katerem obi vsak na mestu vsa potrebna pojasnila od zastopnika naše St * vi ske zadruge, ki je na razstavi vedno občinstvu na razpolago. Novi urnik za a ne lokale. Kvestuia ia m sto in okolco je tzda a sledečo na-redbo, ki stopi v ve javo s prv ra novembrom t. L> }. Žgaijarae, gosti!nt, točilnice, restavra cije. buffets, pivt ae, kavarne ki bare se ne stne ohrflrjtH ponoči. if K vame bi bare se ne snie otvarjati pnid dn«vora. 3. i^anjame, postile in točilnice, buffets, restavraeje in pivarne se ne sm* odpirati pred 7. u o. 4. Za z; pin nje velja sledeče: a) žganjarae se mora zapi ati ob 20. u>i; b) gosti ut in točfnice r*vi-fiujejo povišanj« kružnth cen s povtfai^em dra-ginjsMli ddklad, naivečja podlost. Pekovski delavci se ne morete odpovedati pravu, ki jc brlo priznano uslužbencem &ugih atrok. LJUDSKI ODER »Ljudski Oder« Bari.ovil«. V sredo, 3- novembra ob 20. uri odbonova seja. V četrtek, 4. novembra ob 19. uri članski shod, in ob 20. uri predavanje »odruga Vddali o predmetu: Priptrasti sec!ja,!;zein. Vsem sodTUgom in sodru-ž:cam se piripoioča, da. se predavanja gotovo udeleže. Iz dežele Delivskl pregled Narodni zbor Zveze stavil, delavcev v Italiji Podpisani sklioujo v a-mlslu Zveznib pravil narodni zbor ■ki se vrSi v Milanu v dneh 13., 14», 15., in 16. novembra t L * sledečem d-nevnim redom; 1. Vc4:tev predsedstva; 2. Pregled in odobritev mandatov} 3. Poročita Zveznega vodstva; 4. Mor: Im ia finančni položaj Zveze; 5. Delovna kriza; rekonstrukcija; javna dela; 6. Program in pravda za direktno prevzemanje dela str.'ni Zveze; 7. Agitacija, orgrnizacija, in posredovanje xa enrgnnle v inozemstvu; 8. Volitev dv^h članov v Zvezino vodstvo; 9. Volitev zastopnikov za kongres Spložn* deJa.fke zveze. 10. Raznoterostih Udeležiti se narodnega zbora imajo v zmžfihi prr^iJ pravico, zraven Zver.inega vodstva in dežeJnib Zvezinih tajnikov 5e vsak okraj ali dežel«’’ sindfkat po enem zastopniku. (Za Julijsko Benečrjo je bil na zadnji .kotnierenci čz-vo-jea «. Bresaiz iz Gradiške). Zveza Siavbinskih delavcev v Italiji. Nabrežina. Te dni se je za delavce tvrdk.e Facanomi v Nabrežini, ka del^ v predoTu, napravilo novo delavno pogodbo, katera je rarun plače enaka isti, ki velja za vse stav-bin-ske delavce na Goriškem. Piače so od 18. okto ra 1.1. naprej sledeče: Za kopače-minerje L 3 50, za težake L 2'40 na uro. Pretekli torek je sodr. Petejan sporočil to na shr du dotičnim delavcem, kateri ®o poročito enoglasno odobrili. Ustavitev dela v tovarnah v sredo in CetiteK Industrijska zveza za Jursko Benečijo naznanja, da se bo na podtemi sklenjenega dogovora s kovinarskimi! orgaiKzatiijajm, pekovskimi in kemičnimi delavci deialo v ponedeljek (Vsi svettrki) ceK dan v tovrfmah. Ta praznik se bo kompenziralo z dnevom, ki se ga bo še določio. V sredo in četrtek se ustavi delo po vseh tovarnah. Dravinjske doklade pekovsklli uslužbencev Pekovski delavcš r:4c od avofh zahtevanih doklad, so naznanili, da morajo, ako ; povišaio dnevne doklade za' 30 ozionesna 50 POSTOJNA Danes, 28. oktobra, smo imeli tu priliko razgovaijati se z ing. Gustinčičem in profesorjem Dramisom od Delavskih Zadrug iz Trsta, ki sta obiskala dolino Reke, P.vke in Podnanoa, da proučita gospodarske rarmere teh krajev. Delavske Zadruge za Trst, Istro m Furlanijo So si namreč — kakor znano — osnovale posebni kmetijski oddelek, v katerem poslujejo sedaj že trije inženirji polje elstva z namenom, da pomagajo polje-destvu zasedenega ozemlja zopet na noge in da vstva ijo neiosredne gospodarske zve e med tovarniškim delavstvom in kmetom. — Želja organizovanega delavstva je, da se razvije tudi kmetijsko zadružništvo in da pide tako do neposredne izmenjave produktov in pridelkov med kmetom in delavcem. — Delavec in kmet naj bi izključila v svojem živijen u vse posredovalce, vse trgovce in veriznike na ta način, da bi Delavske Zadruge dobav jate kmetu vse njegove potrebščine, ki se izdelujejo v tovarnah, kakor n. pr. umetna gnojila, aritikriptoga-micm sredstva (medro galico žveplo i. t, d.), piuge, brane in drugo orodje, medtem, ko naj bi kmetijske zadruge dajale delavstvu poljedels e p idelke, meso, mleko in drugi živila. Toda slika, ki- sta nam jo na kratko podala ta dva strokovnjaka je zelo žalostna. — Gustinčič ia Dramiš sta oam označi a naše kraje prbližno tako-Ie: Med Uoriško in Krasom na eni strani in d< ino Rek . Pivke in PcKlnanosom je velika razlica v gospodarskem in duševnem oziru. Dočim imam«* na- Goriškem in na Krasu vobče že ztlo živahno zadružniš*o gibat je, živi vsa Notranjska še v naj e ji gosp oar-ski apat'j, Vse mlekarske zadruge, i-vzemSl trnovsko in vs • bivše kmetijske podružnice spijo spanje pravičnega. Živinorejske zadruge so izginle. Travniki in pol,a so ne-gnojeni in zanemarjeni. Kmet je izgubi vse veselje do umnega obde'ovanja polja in umne živinoreje. Zadevo java se s tem, da usekava prav pridno svoje gozdove in iz-preminja drva v papir, ki ga pogostoma prav lahkomiselno za ravlja. — Reška in Košanska dolma sta dali letos izredno mi ogo sadja, toiia ta dobra letina bo morda kmetu več škodovala kakor korist la jabo ka n hruške je drago prodal in je začasno dobro preskrbljen, to pa mu jemlje potrebo in mo most. da misli na jutr. Iz obilnih češp !j kuha žganje In zadovoljno pije in se veseli. To splošno apatjo do dela in gospodarske organizacije pa mu še pomnožava špekuli-ranje in ogibanje, h kateri državi bo pripadel. - Toda to so čisto napačni računi. Kmeta na ela. čim t>olje bo orgai izovan in čim bolje bo povzdignil pro-dunt vnost svojega gospodarstva. G' spodar. ske organi acije ho v Jugoslaviji ra not ho potr boval, k kor jih potrebuje v i ali i. Zato i e bi smel kmet preveč čak ti na to, kaj bosta lugosl vija ali Italijanska buržoa-zij i skle itfi, nego bi se mora skušat postaviti na svoje lastne noge in urediti se k*kor najbolje ve in zna. Iskat bi mora! skuša i postaviti na svoje lastne noge in urediti se kakor najbolje ve in zna. Iskati bi moral posebno Se stikov s tovarn #kim proletariatom, ker samo združen ž njim se bo mogel osvoboditi od grapode in vseh o gromnih oolgov, ki mu jih bo skušala naložiti na pleča. Toda kmeta na Notranjskem *e je preveč prijela klerikalna vzgoja Kr njdei kleri alei so v zadnjih letih forcirati svojo politiko, obljubav li kmetu nebo in zemljo In tudi razsipali z deželnim denarjem, ki ga je seveda zopet moral sam vračati v obliki velikih davkov. Ni ta način so ubiH v ljudstvu vso inicijativo za samopomoč, ves zmLsel za gospodarske organizacije. Tega na Goriškem ie ni bilo. Klerikalizem se je poslednja leta res že mogočno razvijal, to koruza . . . 0.50 M n „ „ olje .... 0.20 Ut. „ „ » Vprašamo obč. komisarja, koliko časa bi on izhaj I s to hrano, če bi tafco trdo delal vsak dan 8 ur v rudniku, drugi prosti čas pa v gozdu pri napravi drv, ker hnam > tako dobre gospodarje, da nam niti kuriva ne preskrbijo. — K tej točki se oglasi še več govornikov, ki priporočajo najenergičnejše korake glede aprovizacije. Končno preč ta poročevalec resolucijo na obč. in logaškega kom sarja, v kat ri zahteva delavstvo, da se mu nakaže v lOtih dneh zadostno množino pšenice in maščobe kakor tudi drugih živ genskih potrebščin, drugače bo stavkalo, kajti lačen človek ne more delati. Na:o se preide k II točki. Sodr. Franc Vidmar,, prečita resolucij > glede odpusta dekl t iz rud. dela, pojasni delovanj klerikalne Strokovne Zveze, nakar je sklenil shod tozadevno pozneje ukreniti potrebne korake Da’je p 'jas i uspeh pod ore kovinarjtm potem glede naro nosti n mednarodnosti. K III. točki sprejme shod enoglasno predloge glede luči po mestu in za odpravo aprovlzadjskih kart, katere pošlje Federacija potom deputaJje tudi obč. komisa jem. Po govoru še nekaterih govornikov o istih predmeiih, zaključi predsednik shod. AJDOVŠČINA. Dne 10. p. m. (v nedeljo) se je vršii tu javen shod socija istič e organ zacije. Ob 15 uri je otvoril p ed^edmk odr. Stefan Ba'ič shod iu podelil b sedo sodr. Kosiču. Sodr Kosič je v dveurrem govoru temeljito • b-, razložil razmerje kapitalistov do delavcev. Obširna dvorana je bita abito polna. Govorniku moren o le častita'i na njegovih izvajan ih. ki bodo gotovo obsodila obilo sadu. Na shodu s gov rili še sodr. Besednjak, in Kete in neki češki sodrug. kateri so vsi navduševali d la1. st- o /a nadaljni boj do končne zmage. Nato je s< dr. Batič zaključi lepo uspeli shod. Enaki shodi so nam numo potrebni. Morali bi se vršiti vsaj eni ra: na mesec. Pt nas se do: ij» še delavci, ki se ni n Ša o na božjo pomoč in mislijo o-stati sužnji na večne čase. Delavstvo v predilnici je z malimi izjemami vse org-nizirar.o Odločni nastop načelstva tu k Jfn.e organizacije bo pri noral, da se organizira vsak delavec Ajdovščine. K kor čujemo se vrše po-afanja za povišanje pace* in za draginjsko doklado. Vse kaže, da se zadeva sa delavstvo p'-voljno reši. Vprašamo d* av:e, kaj bi dosegli, ako bi ne bili organizirat*!? Z to vsi v organizacijo. fa^je lahko hranila AnaleJVa vlada _ bi on vedel za to Dr. Carl Meyer, ravnat^ okrajne bolnitaic«-, je rekel da oa ni akot ne verjama, da bi korški župan le živ, fia ne bi dobival gotovih redilnih snovi, pa na$ bodo v še tako tako majni množtai. O« pravi, da iz lastne izkušale, da je mogoče človeku redno dajati take snovi ne da bi dotknik vedel za to. Iz tega Je razvidno, da je Mac Svineyev slučaj, ki je vzbuja svetovno po zon ost, vtdoma ali nevedoma najbrie prevara. Zt4 a v razum i ključuje vero v Cude/e znanost pa dokažuje, da se prirodni zakoni puste postiti !e do gntove meje. Lista činov in izgub v boju proti Irskem Vlada Je objavila Hsto irskh .zločinov11 in Izgub med angleškimi vo; ki in po iesji od 1. januarja do 2. oktobra 1920. Lista ja objavljena v svrho, da se opraviči re.rtsa* lije na irskem. Seznam je 'ledtči: Irci M razstfelili ali požgali 505 policijskh poslopij, izvrši l so 646 napadov in o režne stražnic^ 38 napadov oa svetilnike b 168 napagov ne pošto: skupaj je bilo Izvršenih ><75 razniU sinfajnovskih napadov; ubili so 109 poli ij-sto v ia 16 vojakov, ranili pa 174 po tv in 61 vo,akov; istočasa jebk>27 dvi; > ubitih. Irska republikanska armada. Lon onski list „The D*ily Sketch“ piše, da je r -c’i-kanska am.ada na Irskem dosegia 30C 000 rekrutov. Armada je dob*o hijena s puškami, c trojni cami in streivora, toda nima topov. Angleška vlada — nadaljuje omenjeni list — je dobro iaibrm rana o i O-tranji orgaoizacij irske armade I .ima Jme-nik vseh višjih po eljnikov in častnik' v Udaja za socij. zvezo v Julijski Benečiji i.i odgovarja za uredništvo I\'AN REGETnT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. Odhttianje In p IhEjanle vlaK" Centralni kolodror (Jožiut ielezaica). Oikoit: 0’15 O. E. v Beigrad in Bukarežt skozJ Sv. Pe*.“ 6'50 P. v Reretke (pr. 18‘15) skori Videm. 8’50 F. v Reko, Logatec, Ljubljano. 10'50 B. na Dunaj (pr. 7'05) skozi Tr1- mo * ponedeljkih in četrtkih. lt'10 P. v Benetke (pr. 17’JO) skozi Bivk. Č«** vinian (Gradei). 14’25 B. v Benetke (pr. 22'0C) skozi Bivto, Videm 15'00 B. do Logatca (zveza z Reko). 15*50 O. do Logatca ia druge postaje.* 17*35 Pb. do Rima (pr. 12*151 skori Čerrinian. B« netke (pr. 22 00). 17'55 Pb. do Vidina (pr. 21 ‘15) skozi Bi 'o.* 18'2*> P. skozi Nabrežino, Sv. Peter ne Krasa, Reko* 21 '00 L. E. Lloyd Eksprcas (vozov 1. reda) oa Dc-^ naj, skozi Ljubljano. Samo ob j ir, ede'/kit;. 23'00 P. v Benetke 'pr. 4*42) skozi červinjan. 0’30 O. S. v Pariz, skozi Benetke, Milan. Benetk Dohodi: (od. 20'20) skozj červaij*! ) PO SVETU pri nas llud^ke Skod ie Post korškega župana. Iz London • p >-ročajn, do so scodmki ravnokar umr ega kortkega župana Mac Swineya naprosili svo-čas Normana Monreja. predsednika zdravniškega kolegija in še drujje vodilne zdravnike avtori-. te nn Angleškem za svet, koliko časa bi Mac Swiney ostal še živ brez jedi in da i bi tiilu mog' >če, da bi jetnik okreval, če bi takrat opustil p st in nčei zopet je tl. Moore J<* odg voiil, da bi župan lahko okreva, če bi se I til pravih redi.nih snovi in «-e pod vrgel z r-vlenju, ni mogel pa po-■ edati, koliko fa a bi se lahko vzdržal s svojim p< stom. Dodal je tudi, da je Mac Swiney pre>riey sam vtdel da uživa gotove redilne snov, ki so ga držale pri življenju. | j 0’20 B. iz Triii. 3*20 B. ia Dunaja. (Same ob sredah, petkih ia nedeljah. 7'45 O. iz Logatca. Nabreiice, Grtjaaa 8'15 L. E. Lloyd Ekspresa iz Dunaja skozi Ljubljano. (Samo v čet-tkih.) 8'35 O. iz Vidma (odh. 5‘30) Gonc^ . (če? vinian a, Gradeia), Giijana.* 10‘10 P. iz Reke, St. Petra na Krasu, Nabrežino, Grfjans.* 1130 B. iz Benetk (odh. 6*56) (Rim-Turin) «koz^ červinjan, Bnrio. 14‘tO Pb. iz Rima (odh. 19*45). 16 05 B. iz Dunaja (odh. 21 '20) skozi Trbix< sur v sredah m aobotah. 16*35 B. iz Logatca, Sv. Petra, Divače. 17*00 B. iz Benetk (odh. 9'45) Vidma. 18'35 O iz červinjana (odh. 16*35). 19*35 P. iz Benetk (odh. 13*50) *kori Červinjan: 20'40 P. iz Ljubljane, Logatca, Reke, Grljana 21’00 Oe. iz Bukarešta, Belgrada, Ljsibljane, Is* gatca (odh. 1H'3C), 21l35 Pb. iz Dunata (odh. 7*20) skozi Gradec, Ljub. liano; samo v torkih, četrtkih in sobotah. 22'C0 P. iz Benetk, (odh. 13 20) skozi Videm. Trbii 22**0 B. iz Reke, Sv. Petra na Krasu, Nabrežine. 23 45 S. O. iz Pariza (Londona) .Milana, Benetk. KOLODVOR SV. ANDREJ. Oihod*: 5 20 O. v Herpeije - Kozino, Kaafanair. Pale*. 5*40 M. v Koper, Buje, Poreč. 6*00 O. oa Opčin«, Prvačino, Ajdovttono, Gorico, Podbrdo-* 9*00 M. v Buje. Koper. 11’55 B. v Herpeije - Kozioo, Kanianar, Pule 16’50 O. na Opčine, Prvačino, AJdovičinj, Gorico, Podbrdo.* 17*10 O. v Herpeije-Kozino; iz H^rpelj potpeikn vlak do Kanfanara, Rovinja in Pu!e. 17*20 M. do Kopra kt Buj. Dohodi: 8‘25 M. iz Buj in Kopra.* 10*30 O. iz Podbrda, Goric«, Ajdcrvlčin«, Frva-čine, Opčin.* 10*45 O. iz Pule, Rovicja. Kanianara ki Herpelj.* 16*05 B. iz Pule, Kanfaoara, Herpelj - Kozine. 16*30 M. iz Buj in Kopra.* 21'05 0. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine. Prva-čine, Opčin. 21*55 M. iz ^oreča, B«?, Kopra. 22'40 O. iz Pule' Rovinja, Kanfanara, Herpelj . Kc • zine. P. pospeita, B. brzovlak, vlak; E. ekspresni vlak, M. *) ce vozijo ob nedeljah. Pb. poapelea n, O. omnibus Tetefo* a-a« ALOJZIJ POVH Tnt Hem G. CarfflaMl 3 (a Bmflenfl