Leto I. — Stev. 16. Celje, dne 19. junija 1948. Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini Vpis narodnega posojila bo merilo patriotiznna vsakega našega delovnega člo- veka, merilo njegove zavesti in ljubezni do domovine. Mestna skupščina je sprejela petletni plan v sredo 16. punija jc zasedala mestna skupščba, k; je zslo vcžna za mesto Ce- lje. Pokg d:u;2*h vprtčatj, ki so se ob- ravnavale na skupščini je bil sprejet tudi petletni pian za mesto Celje. Skupščino J3 olvoril predsednik mest- nega, izvršilnega odbora tov, Kokalj Sta- ne, ki je obrazložil velik pomen petlet- nega plaK£ Z£ mesio Celje, nakar je bilo iz\oljeno delovno predsedstvo. ¥ prvi točki dnevnega reda so izvolili nove cdbornike, ker so se v tem času nekaieii preselili ter dopolnili Izvršilni odbor. V izvišilni odbor je bil na novo iz- voljen tov, Jerman Riko, ki je bil isto- časno razrešen funkcije poverjenika za finance, ?. na njejJovo mesto je prišel tov, Vatfne:- Janko. Za poverjenika za pro- svefo ps je bil izvoljen tov, Presinger Riko- V točki, ko jc bil obrazložen petletni plan, se je priglasilo k besedi mnogo od- bornikov, ki so s svojimi predlogi izpopol- I njevali njegov osnutek. Razpravo o pet- I letnem pianu in razne predloge bomo ob- ! javi': v prihodnji šievilki. Petletni plan j.; I bi! od vseh odbornikov navdušeno spre- i Zn tem je sledila diskusija o prora- i ČUKU za leto 1948, v kateri je istotako j govorilo mnogo odbornikov, ! Ko je bila diskusija izčrpana so iz- volili novega predsednika okrajnega so- ! dišča, ker je dosedanji predsednik tov, \ dr. Koront Vlado službeno premeščen v ', Ljubljano. Nr. njegovo mesto je bil iz- ; voljen tov. dr. Pavlic Marjan. Poleg tega so bili izvoljeni tudi sodniki porotniki. Ko so bile tudi slučajnosti izčrpane, je predsednik delovnega predsedstva tov. Pelko Florjan zaključil skupščino, ki je prav zaradi sprejetja petletnega plana postala zgodovinsko važna. Proračun za leto 1948 odraza skrb ljudske oblasti za dvig zivllenjshega standarda Letošnji proračun Mestnega ljud- skega odbora predvideva 60,104.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. V primeri z lanskim, ki je znašal sku- paj 50,169.919 din, je torej za 19.81 od- stotkov višjL Naslednje visoke številke izdatkov po proračunu nam dokazujejo veliko skrb ljudske oblasti za dvig življenjskega standarda in kulturne ravni delovnega ljudstva, Ivesticije za kapitalno izgrad- njo ter ostale družbeno kori- stne investicije 17,320.000 za vzdrževanje cest in podjetij za snago 2,500.0CO kultura in ljudska prosveta, socialno zdravstvena zaščita in izdatki državne uprave. 40,284.000 Investicije za kapitalno izgradnjo pred- videvajo: razširitev cestnega omrežja, preureditev javne razsvetljave, vzdrže- vanje okrajnih cest in ulic, vzdrževanje parkov in javnih nasadov. Nadalje gradnjo silosov, gnojnih jam, nakup plemenske živine in vzdrževanje dre- vesnic. Plan za družbeno koristne investicije predvideva gradnjo trinadstropne sta- novanjske hiše z modernimi stanovanji za katero bo izdanih 5,700.000 dinarjev. V letošnjem letu začne MLO z gradnjo velikega doma učencev v gospodarstvu za kar bo vloženih pri začetnih delih 2,800.000 din. Samo za razširitev vodo- vodnega omrežja in gradnjo lokalnih vodovodov bo vloženo 1,030.000 din. Pri nadaljevanju gradbenih del v Javni bolnici bo porabljeno 5,700.000, za raz- širitev kanalizacijskega omrežja, po- pravila na domovih igre in dela, ter na domu onemoglih v Grmovju pa bo iz- danih 1,365.000 din. Izdatki za kulturo in prosveto obsegajo vzdrževanje strokvnih in os- novnih šol gimnazij, nadalje dijaškega doma »Kajuh«, doma igre in dela glas- bene šole, muzeja in študijske knjižnice. I Mestni ljudski odbor bo materialno podpiral tudi kulturne ustanove. Tako I bodo znašali osebni in matferialni iz- datki za vse gornje 7,902.000 din. Planu socialne zdravstvene zaščite je izkazana posebna pozornost, saj je sa- mo za vzdrževanje bolnice, nabavo zdravil, prehrano bolnikov in ostalo predvideno 8,110.000 din izdatkov. Te izdatke lahko mirno zagovarjamo, če upoštevamo, da je bilo leta 1945 v bol- nico sprejetih 7611 bolnikov, leta 1946- i 11.803, v letu 1947 pa 15.418, kar bo v ! letu 1948 prav gotovo daleč preseglo i vsa dosedanja števila bolnikov v enem I letu. i Nadalje predvideva proračun izdatke I za vzdrževanje okraj, zdravnika, zaščit- ' nih sester in babic. Samo za podpore starim in onemoglim bo izdanih 2,137.400 I dinarjev. Velike izdatke predvideva ; proračun tudi za vzdrževanje, ter stro- ške za prehrano v domu onemoglih, dečjem domu, mladinskem domu itd. Za vse gornje izdatke, ki znašajo skupno 60,104.000 dinarjev, bo dobil Mestni ljudski odbor dohodke, ki zna- šajo p^^^r loMko kot izdatki. Mestni ljudski odbor je planiral najprej do- '■^d''9 in po njih višini i-eic napravil načrt za izdatke. Davek na dediščine in darila 600.000 din dohodki uradov in usta- nov 12,306.000 din razni nepredvieni dohod- : ki 6,00O.0O0Min i To je neizterjana do- \ hodnina iz leta 1947 3,000.000 din i 90% participacija na do- ' hodkih 12,230.000 din 50% particip, na vezanih taksah 1,500.000 din i prispevek davka na pro- met proizvodov 20,546.000 din dotacija iz republiškega proračuna 3,922.000 din Skupaj 60,104.000 din V okraju Ceije-okolica so do 15. junija dosegli 30 odstotkov pri odkupu žita Akcija za odkup žita je po nekaterih krajih dobila velik razmah. Ugodnosti, ki jih odkup nudi so zainteresirale kmete, da so z velikim razumevanjem začeli kontrahirati belo in ostalo žito. Potek odkupa je pokazal, da tam kjer kmetijske zadruge in KLO-ji sodelu- jejo in obiskujejo teren, teče odkup žita zelo dobro. Do 15. t. m. je bilo sklenjenih 937 po- godb za 118.598 kilogramov belih žit in 58.644 kg koruze, kar znaša 30 odstot- kov od skupne količine, ki jo je treba odkupiti. V Sv. Juriju so že v soboto dosegli 100 odstotkov v odkupu belih žit. Prvi KLO, kjer se je odkup začel najprej ođvu'ati, je bil Sv. Jurij ob juž. želez- nici. Uslužbenci kmetijskih zadrug m aktivisti so bili stalno na terenu in dosegu z odborniki KLO-ja lep uspeh. 2e v soboto so dosegli pri odkupu belih žit 100 odstotkov. Edino pri odkupu koruze niso dosegli plana. ■V Ši, iliu pri Veieaiii v štirih dneh odkupa presegli plan za 73 odstotkov v soboto so sklenili največ pogodb v KLO Sv. Jurij. Cez nedeljo pa so se nekateri drugi kraji dvignili visoko nad njihov uspeh. St Ilj pri Velenju beleži do 15. t. m. najvišji uspeh. Dosegli so 173 odstotkov. Rifnik je v istem času dobil drugo mesto z 147 odstotkov, Sv. Primož pa 137 odstotkov. Med ostalimi je tudi Drami je, ki je doseglo 118 odstotkov. Mnogo je krajev, ki se pri odkupu približujejo 100 odstotkom. Pri naštevanju najboljših pa je po- trebno omeniti tudi one la-aje, kjer se kmetje in odkupovalci ne zavedajo važnosti odkupa in nimajo toliko uvi- devnosti in socialnega čuta do naše skupnosti, da bi v redu poskrbeli za potek odkupa. V Petrovčah, Gotovljah, Galiciji in sploh v vsej Savinjski dolini so uspehi odkupa najslabši, kljub temu, da ti kraji veljajo za najbogatejše pre- dele v okraju Celje-okolica. Vzemimo v drugem primeru kraje, ki so že znani po gospodar- ski pasivnosti in se pri odkupnih ko- ličinah ne bodo mogli meriti s Savinj- sko dolino, vendar ne pozabimo, da se s tem meri predvsem tudi pripravljenost tamkajšnjega kmečkega prebivalstva, da pomaga skupnosti, delovnim kolek- tivom po rudnikih in tovarnah, ter s tem materialno in moralno podpre skupnost naših narodov na poti k bla- gostanju. Kljub temu, da v nekaterih krajih odkup še ni zadovoljiv, je letošnji uspeh v primeru z lanskim odkupom daleč večji. Razumevanje in navdušenost kmetov, ki so v več krajih sklenili pogodbe o oddaji žita, tudi preko plana, dokazuje, da bo letošnji odkup trdno zasigural ljudsko prehrano. Bleščeč primer je Št. Ilj, kjer so v dveh dneh sklenili toliko pogodb, da zaslužijo biti za vzgled vsem ostalim krajem v okra- ju, pa tudi izven okraja. Na Kozjanskem so dosedaj podpisali največ pogodb kmetje iz Zagorja Najboljši KLO v kozjanskem sektor- ju je Zagorje, kjer so do 15. junija do- segli plan že za 112%. Večinoma so tam kmetje kontrahirali že v nedeljo. Lisično je začelo tCif-movati in je pri odkupu napovedalo tekmovanje KLO- jem na Kozjanskem. Tudi v Bučah je potek odkupa zado- voljiv. Poslovodja kmetijske zadruge je stalno na terenu. Ravno nasprotno pa je v Planini, kjer odkupovalci pravijo, da je še čas. Morda bi lahko zbrali veliko več, kot so, če ne bi delali tako »počasi«. Ista stvar je tudi v St. Vidu. Tamkajšnja kmetijska zadruga je polna uslužben- cev, medtem, ko po vaseh ni nikogar, i:i bi sklepal pogodbe. V Žsismu niso dobro planirali obvezno oddajo vo • ztvme 2e večkrat je dnevno časopisje opo- zarjalo KLO na razne nepravilnosti, ki se godijo pri odkupih ali prostih oddajah itd., da predpise oddaj Se ved- no delajo brez sodelovanja ljudstva. Se vedno se dogodijo take nepravilnosti, ker se predpisi oddaj vršijo le admini- strativnim potom v pisarni KLO. Tako je KLO Zusem okraj Celje- okolica predpisal gozdni upravi v Pod- četrtku, ki ima 7 vprežnih volov za prevoz lesa iz gozda, da mora oddati 400 kg mesa žive teže za preskrbo ljud- stva z mcs^om, kot obvezno oddajo. Ker voli kot vprežna živina ne dajo ; nikakega prirastka za oddajo, KLO 1 Zusem ne bo dosegel plana oddaje, ker ' stvarno gozdna uprava predpisane ko- ' ličine ne bo mogla oddati, ker ji je 1a vprežna živina nujno potrebna, kar je KLO dobro znano. Iz navedenega te vidi da se je pred- pis oddaje delal v pisarni mesto na zbo- ' ru volivcev s sodelovanjem živinorej- cev, kjer bi razbili plan po zmogljivo- sti, ter na to skrbeli, di se plan redno : izvaja in dosega. B. I. Komisija za vpisovanje ljudskega posojiia Izvršni odbor okraja Celje-okolica je imenoval v Komisijo za vpisovanje ljudskega posojila sledeče tovariše: Zgank Nestl, Korene Janko, Verdel . Slavko, Gabrijel Miloš, Delakorda Mar- ' tin. Piki Jože, Stor atefan, Simončič , Štefan, Sok Franc, Tušnik Alojz, Pimat i Anica, Paulus Dolfka, Cokan Franc, Jošt Martin, Mrak I. Komisija bo delovala za vse področje okraja Celje-okolica. Delovni kolektiv Železarne Štore je v dveh dneh zbral prijave z nad četrt milijona narodnega posojila Najboljše je zagrabil pododbor mehanične delavnice, ki je zajci nad 80% članstva v vpisovanje. Prav tako je pododbor livarne dosegel žc nad 40%, pododbor nameščencev inmartinarne nad 30% vsega članstva v vpisovanje narodnega posojila. Veliki patriotizem sta pokazala delavca, katera sta dala vsak nad 20.000 din narodnega posojila. Prvi je Novak Jože delavec v livarni, člaa nadzornega odbora sind. podružnice, ki je dal vpisati 25.000 din. Drugi je Spolenak Franc, ki je vpisal 20 tisoč dinarjev. Mnogo jih jc, ki so dali dva do pet tisoč dinarjev — večinoma vsi delavci pa tisoč dinarjev posojila. Na podlagi dosedanjih uspehov pri vpisovanju v vseljudsko posojilo se upravni odbor podružnice obveznjc, da bo do 30. junija i. L zajel nad 70% delavstva v akciji za vpisovanje narodnega posojila. Is-točasno napoveduje vsem delovnim kolektivom kovinske stroke v okviru KSS-a Celje tekmovanje po sledečih točkah 1. Kateri delovni kolektiv bo dosegel najvišji procent narodnega posojila, 2. Člani katerega kolektiva h odo vpisali najvišje vsote, 3. Kateri kolektiv bo na nailepši manifestativni način praznoval prvi dan vpisovanja narodnega posojila. Z narodnim posojilom bomo po- magali še hitreje uresničiti naš peileini plan z uredbo o ljudskem posojilu za raz- širitev narodnega gospodarstva v pet- letnem planu, je Zvezna vlada razpi- sala prostovoljni vpis posojila v znes- ku tri in poi milijarde dinarjev. Država bo posoiilo vrnila polom žiebanja ob- veznic v roku štirih let. Za to poso- jilo plača država 10% obresti letno, in socer 6% na račun rednih obresti za vsako obveznico, 4% pa bo šlo v fond dobitkov, kjer bo vsaka osma obvezni- ca ob priliki žrebanja dobila dobitek od 2000 do 100.000 dinarjev. Osnovna obveznica je 1000 din, lahko pa se pla- ča tudi polovica 500 din in četrtina 250 din za mladino brez samostojnega zaslužka in za otroke. Naše prvo ljudsko posojilo je razpi- sano pod najboljšimi pogoji, kar je tu- di razumljivo, ker smo do sedaj do- segli velike uspehe v borbi za obnovo in izgradnjo naše domovine in našega gospodarstva. Naša proizvodnja se stal- no dviga, s tem pa tudi državni in narodni dohodek, in prav to omgoča povoljne pogoje za vpisnike posojila. Velika je razlika med posojilom, ki ga razpisujejo kapitalistične in sociali- i stične države. V stari kapitalistični Ju- goslaviji so vsa državna posojila bila neljudska posojila ter so pomenila ro- panje delavca in kmeta, dočim je v naši državi, ki gradi socializem, poso- jilo ljudskega značaja in se razpisuje v korist ljudstva in države, ker je nje- gov cilj čimprej izgraditi državo. V stari Jugoslaviji in v vseh kapitalistič- nih državah se je posojilo razpisovalo zaradi pokritja deficita pri državnem : proračunu. Ker se denar ni vlagal v i proizvajalne svrhe, so posojilo plačali kmetje in delavci s tem, da jim je država razpi.tcvala večje davke, da bi j na ta način lahko vrnila posojeni de- I nar. V novi Jugoslaviji se vsa proizva- ,' jalna sredstva, tovarne in drugo, na- ; hajajo v rokah ljudstva z njimi načrt- no upravlja država. Zato se nikoli ne > more dogoditi, da bi bili državni izdat- : ki večji od dohodkov in zaradi tega de- i lovnega ljudstva ni niti mogoče obre- ; menili s posojilom. ■; Našemu kmetu so prav dobro zna- ^ ne špekulacije kapitalističnih oblast- nikov v stari Jugoslaviji z obvezni- cami vojne škode. Vojna škoda je ime- i la vrednost 1000 din, a kapitalisti so jih kupovali od kmetov po 60 do 70 din, da bi jih pozneje lahko prodajali po hitrih borznih malverzacijah po 500 din in tudi dražje. Interesi delovnega ljudstva naše dr- žave so danes isti kot interesi ljudskih držav. Delavci po industrijskih pod- jetjih, delovni kmetje po vaseh, na- meščenci, uradniki in vsi delovni me- ščani, navdušeno pozdravljajo ta od- lok vlade o razpisu ljudskega posojila. To je razumljivo, ker vedo, da denar od tega posojila ne bo šel v žepe ka- pitalistov, temveč za izgradnjo in na- predek države. Kljub temu, da po- sojilo predstavlja malo vsoto nasproti državnim dohodkom iz proizvodnje, ki se vlagajo v izgradnjo države, bo ta vsota iz posojila velika pomoč za zi- danje tovarn, cest in železnic. Vasi bo- do dobile več materiala, več poljskega orodja ter se bodo življenjski pogoji na vasi znatno izboljšali. Posebno in- teres kmetov je, da vpišejo čim večje vsote v ljudsko posojilo, ker bodo la ta način neposredno sodelovali v iz- gradnji države, a obenem bodo pod povoljnimi pogoji posodili denar dr- žavi. Naše delovno ljudstvo je pravilno razumelo razpis o ljudskem posojilu. Po vsej državi se vršijo sestanki, na katerih pozdravljajo odlok o razpisu posojila. Delovni kolektivi pošiljajo Zvezni vladi pozdravne telegrame v katerih se obvezujejo, da bodo vložili vse sile za čim popolnejšo izvršitev ljudskega posojila. Udarniki, novatorji, racionalizatorji, strokovni delavci, daje- jo izjave, v katerih poudarjajo patriot- sko dolžnost vsega delovnega ljudstva mesta in vasi, da se posojilo uspešno izvrši. Tudi v Celju in okolici vlada veliko navdušenje za vpis narodnega posojila. ,Nekateri delovni kolektivi so že okle- nili kako bodo udeleženi pri tej vsena- rodni akciji. Poštni uslužbenci so ob- ljubili da bodo vpisali 150.000 dinar- jev. Zavedajoč se velikega pomena te- ga posojila za še hitrejšo izgradnjo so- cializma bodo to svojo obveznost poiz- kusili še prekoračiti. Nameščenci pri gradbenem podjetju Beton« so dosedaj prijavili nad 30 ti- soč dinarjev, ki jih bodo takoj prvi ! dan vlaganja posojila oddali, I Pravtako sta se sindikalni podružnici finančnih ter administrativnih usluž- ; bencev pri OLO Celje-okolica na skup- : nem sestanku vseh uslužbencev obve- zali, da bosta vpisali 225 tisoč din ljudskega posojila. Tudi člani sindikalne podružnice ■rosvGtnih delavcev, ki so uslužbeni na KSS-u so dosedaj prijavili 17.000 di- : narjev posojila. Najsvetlejši primer pa- 1 triotizma pa imamo v železarni Štore, kjer so dosedaj zbrali že čez četrt mi- lijona dinarjev prijav za narodno po- sojilo. Po vzgledu teh patriotov bo šlo v našem okraju tisoče delovnih ljudi me- sta in vasi. V tem odločilnem letu pet- letke, ko vsak naš človek bije bitko za napredek gospodarstva in države, za I graditev socializma, bodo z vpisom po- 1 sojila naši narodi še enkrat manifesti- rali vdanost in ljubezen do svoje do- movine. stran 2. CELJSKI TEDNIK Leto I. — &iev. 16. Pravilna pota našega zadružništva Ko motrimo delo naših kmečkih za- drug in ga v/.porejanio z reivcjem in zračajem, ki ga naj imajo te zadruge pri preobrazbi našega kmetijstva, mo- ramo ugotoviti, da so še vedno utesnje- ne v ozek okvir samega irgovanja. Primarni značaj zadrug t. j. vsestran- ska kmečka produkcija, pa je postav- ljena ob stran ali pa se obravnava po mačehovsko, nestvarno in neresno brez načrta, brez zaključkov in seveda tudi brez rezultatov. Ce pogledamo po vzrokih tega iz- krivljenja, moramo konstatirati in ugo- toviti napake in dejstva, ki izvirajo predvsem iz stare kapitalistične misel- nosti, pri tem pa moramo pozdraviti nakazano novo linijo dela v našem za- družništvu; to se pra>^i tistega dela, ki mora sloneti na množičnem udejstvo- vanju vaščanov, ki mora biti zato usmerjeno v zadrugo in zainteresirati vse zadružnike, vso vas pri reševanju številnih gospodarskih nalog, tako da bo to zadruga, ki bo razvila vso svojo aktivnost v se smeri gospodarstva. Da bo postalo to čimprej stvarnost, pa bo morala tudi Okrajna zveza te- meljito izpremeniti svoj način dela predvsem v odnosih do zadrug na vasi ter jim prepustiti možnosti samostoj- nega udejstvoanja, sama pa naj pre- vzame organizacijsko instrukcijske po- sle. Sicer si bo težko zamisliti, da bi člani s svojo zadrugo živeli, če bi jim Okrajna zveza še naprej naročala bla- go, večkrat čisto po svoji volji, razpo- lagala z njihovimi krediti, nastavlja- la uslužbence in bila tako operativni voditelj, mesto svetovalec in instruktor. Dosedanji način bi pa nujno pri vedel vse zadruge v ozek okvir birokratske- ga poslovanja, brez pravega gledanja na življenje in razvoj, brez koristi za skupnost. Naloga zadruge, h kateri bo treba pristopiti takoj, bo predvsem na- črtna kmetijska proizvodnja in bo tre- ba plan odkupov vseh pridelkov in le- sa takoj napraviti. Plan, ki bo nastal v zadrugi, in ga bodo osvojili zadruž- niki bo lahko izpolniti. Sklepanje po- godb z vsemi posledicami, ki nastajajo zaradi neizvrševanja in neizpolnjeva- vanja, bo ena nadaljnih nalog kmečke zadruge. Pravilno oskrbovanje kmetov zadružnikov z vsemi predmeti potroš- nje spada prav tako v širok program udejstvovanja. Zadruge ibodo morale razviti vso aktivnost za dvig hektar- skega donosa, okoriščati se s strojnim obdelovanjem, z ekonomičnim izkori- ščan j em| površin. Vzorni hlevi, silosi, ko- košje in druge farme, vrtovi s toplimi gredami, mlekarne, veterinarske ambu- lante, sadne sušilnice, na vse to se ne sme samo misliti, temveč čimprej pri- stopiti k uresničitvi in se tako uspešno vključiti v skupne napore za dosego planskih nalog. Razne odseke naj vodijo najboljši gospodarji, to se pravi, da bo vodil ži- vinorejski odsek tisti, ki je najboljši živinorejec, gozdarskega najboljši goz- dar itd. in iz vseh takih strokovnjakov pa je sestaviti potem strokovni svet, ki bo vodil skupaj gospodarstvo zadruge. Vse delo v z drugi se naj postavi na bazo najširšega sodelovanja zadruž- nikov. Razumljivo je, da bo treba začeti takoj s takim delovanjem kmečkih za- drug: predpogoj za uspešno delo pa bo očiščenje in izločitev špekulantskih ele- mentov iz upravnih in nadzornih odbo- rov. Mislim, da ni treba na dolgo in široko razlagati, da bivši trgovec, me- ' šetar, prekupčevalec, bivši orožnik itd., ne spadajo na vodilna mesta, kajti že sam značaj njegovega poklica, za ka- terega ga je vzgojila stara kapitali- stična družba, zahteva od njega, da ne more biti pospeševalec našega zadruž- ništva, katerega ne more ali pa noče razumeti. V odbore spadajo mali in srednji kmetje; samo ti naj vodijo svo- jo zadrugo. Nekmet je, delavci, nameš- čenci obrtniki itd. v kmečko zadrugo ne spadajo. Tudi se ne sme več doga- jati, da bi vodil vse delo zadruge po- slovodja, ki je danes še največkrat ali bivši trgovec ali pa sploh človek, ki mu je razvoj našega gospodarstva tuj in kateremu je nasproten. V naše kmečke zadruge je treba nameščati nov kader, treba nameSčati tečajnike, ki bodo s svojo poštenostjo in preda- nostjo, kljub začetni manjši nespret- nosti, koristili zadrugi mnogo več, ka- kor mnogi takozvani strokovnjaki. Tem ljudem je treba nuditi vso pomoč pri njihovem delu, podpirati jih in gleda- ti, da se čimprej dvignejo. Zadruga naj postane kovačnica kadrov s tem, da bo navajala mlade kmetske ljudi za so- delovanje v raznih odsekih, skrbi nai, da bo mladina odhajala na gospodar- ske šole, odkoder se bo po enoletnem šolanju vračala na vas, kjer bo pri dvi- gu gospodarstva lahko mnogo koristila. Vsi številni posli, ki so se danes iz- vrševali še mimo zadruge po raznih prekupčevalcih in mešetar jih, morajo postati dostopni zadrugi, da ne bo ta le tehnični izvrešvalec raznih planskih nalog, ampak samostojna organizaci- ja vključena v naše načrtno gospodar- stvo. Vsakomur bo jasno, da tako opera- tivno delo, kakor je čiščenje odborov in odstranitev nepoštenih elementov iz zadrug, ne more mimo organizacije Osvobodilne fronte na vasi, da se ne more izvršiti brez utemeljene politične podkrepitve, pa ne samo pri teh in sličnih ukrepih, ampak stalno in ne- prestano mora spremljati vso zadruž- no delo organizacija OF na vasi. Organi- zacije Osvobodilne fronte na vasi, mo- rajo biti pogonska sila vsega udejstvo- vanja, v njih morajo ljudje videti or- ganizacijo, ki jim je potrebna, ki je ravno zaradi svoje revolucionarnosti še , prav posebno potrebna danes, ko s svo- ■ jim programom nudi vse oblike udej- stvovanja. »Našim frontnim organiza- cijam na vasi«, pravi tov. Kardelj, »bi moralo v resnici biti vedno pred očmi, da je pravilen razvoj in utrditev naših zadrug na vasi, ena izmed njenih naj- važnejših, če ne celo najvažnejša na- loga.« Predstavniki organizacij na va- si, ki bi tega ne znali ali ne hoteli ra- zumeti, bodo morali prepustiti mosta mlajšim revolucionarnejšim silam. Najtesneje povezano delo zadrug, frontnih organizacij in KLO mora vsa- ko, na videz še tako brezpomembno ak- cijo, izkoristiti za borbo proti kapita- lističnim ostankom na vasi, proti vsem špekulantom, kajti vse to pomeni pre- obrazbo vasi, pomeni borbo za socia- lizem. Pravilna gospodarska dejavnost zadruge in pa grsdnja zadružnih do- mov bo napravila iz nje gospodarski in kulturni center vasi. ; Sklepi, ki so bili sprejeti na konfe- i renči v Ljubljani naj bodo vodilo za bodočo delo kmečkih zadrug. P. J. Tudi delavci iz zdravstvene stroke pomagajo pri gradnji zadružnih donnov Vsakdo ve kakšna naloga je danes postavljena pred delavca zdravstvene stroke in kakšen načrt je postavljen pred njih, katerega bo treba izvršiti v tej petletki. Globoko se zavedamo nalog, ki jih pred nas postavlja plan. To je predvsem naloga, da nudimo našemu delovnemu ljudstva pomoč iz naše stroke. Bolnikom kateri prihajajo v našo bolnico nudimo čim boljšo nego in gledamo, da potrebna zdravila pra- vilno in točno prejemajo. Le s tem bomo mi v resnici izvajali plan, ki je pred nas postavljen. Vemo. da v to- varnah in rudnikih pač vsepovsod pri- manjkuje delavcev, zato je naša na- loga, da bolnika čimprej ozdravimo, tako ga vključimo nazaj v delovni ko- lektiv, da lahko nadaljuje borbo za petletni plan. Zavedamo pa se tudi velike važnosti gradnje zadružnih domov, zato smo na sindikalnem sestanku sklenili, da se bomo enkrat tedensko udeleževali pro- stovoljnega 3ela na najbližjem gra~ dilišču zadružnega doma. Tako se je 22. 5, 1948 udeležilo 22 uslužbencev prost, dela pri gradnji za- družnega doma v Medlogu. Dosegli smo lepe uspehe. Prekopane in pre- vožene zemlje je bilo 25 m' zemlje v dolžini 60 m. S tem smo pripravili pre- cej prostora za betoniranje kletnih pro- storov. Drugo akcijo na isto gradilišče smo izvedli 29. 5.1948, udeležilo se iste je 13 uslužbencev. Ko smo prispeli na gradilišče smo takoj prijeli za orodje, ena grupa krampe, druga spet lopate, nekateri samokolnice. Z nasmejanimi obrazi se je delo pričelo, saj je v vsa- kem vladala zavest, da dela za sebe. Na predlog tov, Slapnika se je pričelo medsebojno tekmovanje. Tov. Tamše, ki je vsled bolezni nesposoben za delo, je vodil kontrolo o poteku tekmovanja. Tekmovanje se je razvijalo z vedno ostrejšo borbo. Bilo je tekanja s sa- mokolnicami v obe smeri tako, da so se komaj izogibali drug drugega. Vsak je stremel za tem, da prevozi čim več samokolnic. Tako je v času treh ur in pol prevozil tov. Žemljic Ivan 81 sa- mokolnic, tov. Ivačič Anica 58 samo- kolnic. Za vzgled je tov. Mušič Štefka, katera je vso to prevoženo zemljo sproti splanirala in poleg tega še pre- vozila 41 samokolnic. Pri nalaganju ter razkopavanju so se posebno izkazale tov. Sečko Ana ter Jug Vera. Za temi seveda tudi drugi niso zaostajali. Na- šemu tekmovanju se je priključila tu- di upravnica bolničarske šole. katera je bila s svojo šolo na istem gradilišču. Zvozila je 41 samokolnic, čeprav je z delom pričela pozneje. To tekmovanje sem navedel zaradi primerjave, kakšne uspehe se lahko doseže s tekmovanjem. Na prvi akciji je delalo 22 članov brez tekmovanja, prevoženo je bilo 25 m* zemlje. Pri drugi akciji pa je delo potekalo s tek- movanjem, delalo je 13 članov pa zvo- zilo 20 m'* zemlje. Iz te primerjave je razvidno, da se da z načrtnim in do- bro organiziranim delom ter s pravo zavestjo doseči lepe uspehe. Preosnovanje organizacije Zveze borcev in aktivistov NOB Mestni odbor Zveze borcev je skle- nil, da se formirajo in ustanovijo kra- jevni odbori Zveze borcev, da bi na ta način zajeli vse članstvo in aktiviste NOB, kar je ena izmed glavnih nalog Zveze v predkongresnem času. Teren MLO Celje se razdeli na se- dem krajevnih odborov Zveze borcev. 1. Krajevni odbor Zveze borcev NOV I. in IV. četrti 2. Krajevni odbor Zveze borcev Ključar«, pevski odsek in godalni kvar- tet KUD »Ivan Cankar«, dijaki Eko- nomskega tehnikama, II. gimnazije, solo pevske točke izvaja tov. Kovač Aleksander na harmoniko ga spremlja tov. Ciril Rakuša, recitira tov GombaS Branko. Vstopnine ni, prostovoljni prispev- ki so nanienjeni za postavitev spome- nika. Priprave za „Teden matere in otroka'* so v Laškem v polnem razmaha Socialno-zdravstveni svet je že v za- četku maja pričel pripravljati vse po- trebno za »Teden matere in otroka«. Podpredsednica tov. Ferenčakova skrb- no vodi priprave, da bo teden v Laš- kem dosegel svoj cilj. Ob otvoritvi tedna se bo vršil dne 20. junija »otroški sejm«, ki se bo pri- čel ob 9. uri dopoldan na letnem telo- vadišču pri Prosvetnem domu, popol- dan pa bo akademija. V tem tednu se bo vršilo tudi zdrav- niško predavanje. Organizacija AFZ pridno in z vsem razumevanjem sodeluje. 2ene šivajo obleke in copate, katere bodo dale naj- bolj potrebnim pionirjem, S pomočjo šivalnice MLO bodo oblekle 7 pionir- jev. Za otroke v domu igre in dela pa bo- do sešile igralne hlače. Pri delu sta se najbolj zkazali tovarišici Grafenauer in Ratej. Druge tovarišice pa šivajo razne igrače za otroški sejem in za DID. Do sedaj jih je največ sešila tov. ligo. V tem tednu bo sprejel Dom igre in dela lepo darilo, katero so kupili čla- ni sindikata Zdravilišča v Laškem in to: radioaparat. Tudi otroško igrišče pred DID bo v tem tednu dokončno urejeno. Otroci se vesele in komaj čakajo, posebno gu- galnice, katero je udarniško naredil tov. Hrastelj. MLO Laško je pri ure- ditvi igrišča nudil potrebno pomoč.: Obrtniki, predvsem lesne stroke pa tekmujejo, kateri bo dal več raznih 'z-j delkov za sejm in razne igrače za Boni. igre in dela. I Kot zaključek tedna pa bo dne 27.j junija pionirski dan. Iz vse okolice bo prihitelo okoli 600 pionirjev, da bodo prikazali v defileu vse svoje znanje in pridobitve, svoje učne uspehe, razne fizkulturne točke, popoldne pa bo kul- turna prireditev. P- A. Ob začetku „Tedna matere in otroka'* bo v Celju prirejen otroški sejem v nedeljo bo ob začetku tedna »Matere in otroka« v Celju otvoritev otroškega igrišča in otroški sejm. Igri- šče in sejm bosta na travnik i poleg kapucinskega mosta na Savinjskem na- brežju. Začetek sejma in otvoritev igrišča se začne ob 9. uri dopoldan. Za igrišče je pripravljen vrtiljak in gugalnice, ki bodo nudile tednu »Ma- tere in otroka« veliko veselja. Sejm bodo priredile AF2 organiza- cije iz vseh četrti mesta Celja in te- renov. Ob tej priliki bodo žene po- stavile 12 stojnic. Za majhen denar, bodo otroci lahko sami nakupovali igra- če, oblekice, darila za mamico, jedila in pijače. Obisk sejma je lahko v spremstvu starišev, pa tudi otroci sa- mi bodo ugodno postreženi. Vse AFZ organizacije pripravljajo presenečenja za najmlajše. Pečejo pe- civo in druge reči za sladkosnedeže, ši- vajo obleke in igračke, medtem ko tu- di izdelovalnice igrač želijo prispeva- ti našim najmlajšim veliko lepih reči. Matere! Poskrbite svojim otrokom zabave in veselja. Saj bodo njihovi srečni obrazi obenem tudi vaša velika sreča. O javnem nastopu gojencev Glasbene šole v Celju na koncu šolskega leta 1947-48 Pri Slovencih se je doslej glasbena kultura razvijala pretežno v smeri vo- kalne umetniške ustvarjalnosti. V zad- njem času, ko se dviga zanimanje tudi za instrumentalno glasbo, postaja po- treba po pravilno izšolanih in sposob- nih instrumentalistih vedno večja. To pionirsko delo vrši z velikim elanom in požrtvovalnostjo celjska Glasbena šola, ki je to tudi dokazala z glasbenimi pri- reditvami L, 3. in posebno 4. junija 1948. Na teh prireditvah so pokazali gojenci in gojenke Drž. Glasbene šole v Celju,, kaj in koliko se lahko doseže z marlji- vim delom, pod vodstvom dobrih glas-' benih pedagogov. Zal, da je zanimanje široke publike tako minimalno za takš- ne prireditve, ki udarjajo temelje bodo- čem instrumentalno-umetniškem izziv-: Ijanju. Boljši obisk bi bila močna mo- ralna podpora za nadaljnje delo in raz-: voj naših najmlajših glasbenikov, kar bi morala biti dolžnost vsakemu, ki mu: je količkaj na srcu kulturna rast naše mladine, ne glede na to, da bi zadnji glasbeni večer zadovoljil tudi razvajeno* glasbeno publiko. Spored najboljših go- jencev in gojenk celjske glasbene šole, dne 4. junija 1948. v dvorani Doma ljudske presvete je otvor 11 s Haydno- vim Allegrom in Bachovim Menuetom' klavirist Mikeln Peter, ki je s svojim lepim uvodom manifestiral pozitivna umetniška stremljenja naše nove so-f dobne mladine. Z zelo lepo tehniko iff zrelo umetniško interpretacijo so po- sebno ugajali klavirist (ke) Oset Tat j a-/ na (Dvorak-Humoreska Fis dur), Sepe Moj mir (Chopin-Valček v e molu) in Ščuka Cvetko (Krek-Škratov ples). Ratej Valter je dobro prikazal Haydna v I. stavku h mol sonate, medtem, ko v II. stavku ni popoinoma uveljavil zvezo med resnobo in razigranostjo, ti- pična kontrasta, svojstvena Haydnovi glasbi. Kljub tehnično lepi izvedbi je v umetniškem podajanju bil premalo iz- razit klavirist Pristovšek Franc. (Bee- Ihovcn-Sonata op. 49 štev. 2). Beetho- ven je silna osebnost močnega duha, človek poln strasti, a obenem poln naj- višjih moralnih načel, ki je bil sposo- ben ob vsej teži trpečega življenja za- tiranih zapeti himno zahvale in radosti. Ta značaj sije iz vseh njegovih skladb. Zgoščena doživetja, izkušnje in spozna- nja podana zrelo in intimno tudi v nje- govih klavirskih sonatah, dajejo izred- no moč in globino vsakemu njegovemu delu in to reproducira lahko samo glo- boka, zrela umetniška duša, ki teme- ljito pozna življenje in dela tega veli- kega mojstra. Kot zelo talentiran vi- olinist se je predstavil gojenec Hvala Dušan Schubertovo I. sonatino. Se bolj pa je ugajal kot solist v šolskem orke- stru. Talentirana je tudi gojenka Ze- leznikar Cveta, ki ima vse pogoje, da postane dobra violinistka. Za solopetje, bi bilo dobro, da se pri izbiri progi"ama ne postavljajo previsoke zahteve, ter se naj za produkcijo vzamejo točke, kate- rim so pev«i(ke) v vsakem pogledu do- rasli. Točke izvedene po solopevki Ko- zoderc E., ne odgovarjajo njenemu gla- sovnemu materialu, a za arijo iz opere (Čajkovski) je potrebna večja poglobi- tev in ni dovolj samo lep glasovni ma- terial, ki ga gojenec Kovač A. brez- dvomno poseduje. Vokalizacija je bila dobra, vendar bi bila lahko še boljše. Užitek za poslušalce in verjetno tudi za mlade izvajalce, je bil šolski orke- ster, ki je pod vodstvom profesorja D. Sancina z II. stavkom iz koncerta v g molu od Vivaldi-Nacheza. Solo za vio- lino je v tem stavku zelo lepo izvedel gojenec Hvala Dušan, ter so on, orke- ster in dirigent želi za brezhibno izva- janje zasluženi aplavz. Nad vse uspelo glasbeno produkcijo, ki je pokazala le- pa stremljenja in krasne uspehe gojenk in gojencev Glasbene šole v Celju je zaključil šolski orkester s Prinčičevo »Šopek partizanskih« kot izraz nove pozitivne dobe ustvarjalnosti tudi na polju orkestralne limetnosti, Skoda, da se polaga premala važnost na to, da se pritegne k instrumentalnem študi- ju premalo mladine iz vrst delovnega ljudstva, ki več ali manj stalno prebiva v Celju, ter da s tem zagotovi potreben naraščaj za orkestre v Celju, katerim je daljni razvoj nemogoč brez novega kadra. Zaželjena bi bila večja inicijati- va in sodelovanje merodajnih faktor- jev. Poročilo ne b" bilo popolno, če ne bi poleg podrobnejše ocene zadnje pro- dukcije, na kateri so nastopili najzre- lejši gojenci, podčrtali tudi prizadeva- nje najmlajših. Nekateri gojenci iz pri- pravljalnega in prvega letnika so po- kazali tako lepo znanje, da upravičeno pričakujemo v prihodnjih letih, da bo- do z vztrajnim študijem dosegli svoje starejše vzorne tovariše. Posebno toplo pozdravljamo skupni nastop devetih malih violinistov, ker so prepričevalno dokazali, da je tudi mlad človek kos tako zahtevnemu instrumentu, kakor je violina, zlasti kadar gre za skupno mu- ziciranje. S svojo skupno igro so naka- zali pravo pot, katero je treba utrje- vati in vztrajno razvijati. Treba je nam- reč vzgajati gojence za bodoče člane orkestralnih družin s celoletno skupin- sko igro in s smotrnim usmerjanjem k študiju posameznih instrumentov, kajti v instrumentalne soliste se bodo raz- vili samo izraziti talenti, ostale pa je treba usposobiti za dobre člane orke- strov. Zato bi bilo želeti, da se na na- ših glasbenih šolah gojenci poleg kla- virja privadijo vsaj še enega orkestral- nega instrimaenta. Pričakujemo, da bo glasbena šola v nakazanem smislu častno nadaljevala svojo kulturno misijo. Josip Bajde Dobro uspela proslava v okviru Par tizanskega tedna v Celin Okrajna zveza borcev je v soboto ob 6. uri zvečer priredila proslavo ob otvo- ritvi Partizanskega tedna, v veliki dvo- rani okrajnega ljudskega odbora. Na proslavo je prišlo ogromno število lju- di, da je bila dvorana nabito polna. Program katerega so sestavljale po večini pevske točke je bil zelo lep in je poslušalce zelo navdušil. Nastopali o2 pevski 7toii ;.: Vcjnika, Dobrne, Pečice in '-^ ibukovce. Zelo velik u- speh so želi Storski pionirji. Tudi žive slike iz NOB so bile lepo izvedene. Braslovčani so se postavili s fizkultur- ri;mi vajami. Poleg petja so predvajali tudi eno- dejanko »Poslednje srečanje«, ki so jo predvajali mladinci okraja Celje-oko- lica. Petje ob spremljavi citer iz Rečice in harmonika iz Gomilskega pa so za- ključili lepo predstavo, nakar so se pnreditelji in gledalci podali na po- stajo kjer so na pragu zapeli še nekaj pesmi. Pohod do postaje in petje je po- stajno pravo manifestiranje. Kot za- ključek prvega dne v Partizanskem tednu je bilo ljudsko rajanje. OBVEŠČAMO vse bivše partizane, ki so se kretali v narodno-osvobodilni borbi po St. Ilj u pri Velenju, da se vrši dne 11. julija 1948 v St. Ilju velik partizanski miting. Za jedačo in pija- čo preskrbljeno. Odbor zveze borcev NOV St. Ilj pri Velenju stran 4.; CELJSKI TEDNIK Leto L — Stev. 16. Obvestilo vsem članom OP Terenski odbor OF Celje-mesto — center obvešča svoje članstvo Osvobo- dilne fronte, da smo s 1. junijem pri- čeli pobirati članarino na terenu, kjer član stanuje. Posebno velja to za vse člane, ki so do sedaj plačevali pri svo- jih sindikalnih podružnicah. Vsak član je dolžan, da javi svojemu hišnemu zaupniku vsako spremembo, t. j. pre- selitev, ali odselitev, ker le tako bo lahko član OF. Članarina se mora vpla- čati za vsak mesec najkasneje do 10. v mesecu. V mesecu juniju mora biti vsa članarina plačana, kakor tudi vsi za- ostanki. Članarina se bo pobirala samo v naprej, za nazaj se ne pobira. Tako je treba voditi članom vso pažnjo, ker po 2 mesečnem zaostanku neplačane članarine preneha članstvo OF. Vsak član OF je dolžan, da s svojim delom pokaže na svojem terenu svojo zavednost, da priskoči na pomoč pri izvedbi raznih akcij, kot n. pr. pro- stovoljno delo, pri gradnji zadnižnih domov, pri zatiranju koloradskega hro- šča itd. Od sedaj naprej bomo pazili koliko člani prispevajo skupnosti in kako iz- polnjujejo naloge, ki jih Osvobodilna fronta zadaja. Do sedaj se je članstvo krilo z iz- kaznicami od 1 do 5 din mesečne čla- narine in to je bilo vse. Ali to ni pro- gram OF. Osvobodilna fronta rabi u- stvarjalne ljudi, ki bodo množično pri- pravili pot v socializem. Naj ne bo nobenega člana, ki bi se pozivu odbora OF njegovega terena ne odzval na prostovoljno delo ali kake druge naloge. Vsak (neutemeljen iz- govor, češ, da nima časa, ali da je za- držan po sindikatu ali kaki drugi oi- ganizaciji, se ne bo priznal. Vsakega neaktivnega člana, ki svo- jih dolžnosti ne bo vršil se bo črtalo iz članstva. V mestu Celju so trenutno 4 terenski aktivi in sicer: I, in IV. aktiv na Tom- šičevem trgu, pisarna MLO. II. in III. aktiv — Stanetova 17 (Nana!. Vse informacije se bodo dobile za OF v obeh pisarnah od 1. jimija dalje vsak ponedeljek, sredo in petek od 16 do 18 ure. Terenski odbor OF — center: RAZPIS Industrijska kovinarska šola v Celju bo za šolsko leto 1948-49 sprejela ve'ljf-, število učencev kovinarske stroke. Mla- dinci v starosti do 16 let naj se pri- javijo v roku od 15. do 30 jimija pr? šolskem upraviteljstvu v Celju, Ga- ber je (Mladinski dom) v času od 13 dc« 16 ure vsak dan razen sobote. Intere- senti naj predložijo zadnje šolsko spri- čevalo in lastnoročno pisano z 10 din kolekovano prošnjo. Zaželjena sta vsaj dva dovršena razreda nižje srednje šo- le ali uspešno dovršena višja ljudska šola (sedemletka). Učence se bo naobraževalo v slede- čih kovinarskih strokah: orodjarski, kovino-strugarski, stavbeno-ključavni- čarski, strojno ključavničarski, elektri- karski in kleparski. Stroške šolanja, ki traja tri leta, kri- je šolska uprava. Učenci prejemajo po zakonu določeno štipendijo. Učencem oddal j ene jih krajev je zasigvirana in- tematska oskrba. Upravitelj stvo: Vpis dijašiva na učiteljišče v Celju se vrši v dneh 29. in 30 junija 1.1. za šolsko leto 1948-49 v poslopju II. gim- nazije v Celju, Vodnikova ul. 4 v I. nadstropju. Za učiteljišče ni posebnih sprejemnih izpitov. Vsak dijak, ki je opravil sprejemni izpit za višjo gimna- zijo, ima pravico do vpisa na učitelji- šče, '''i Ravnateljstvo II. gimnazije v Celju ZAHVALA Delavke v Tovarni perila so prosto- voljno sešile obleke za mladino, ki v mesecu juniju letuje v počitniški ko- loniji RK v Dobmci in sicer iz blaga, ki ga je daroval Glavni odbor RKS Ljubljana. Izrekamo ravnateljstvu, ki je to delo organiziralo, kakor tudi delavstvu za j opravljeno prostovoljno delo, najlepšo Lahvalo. Okrajni odbor RKS Celje-mesto Vpis dijaštva v I. razred gimnazije v Celju (II, gimn. v Celju) bo v dneh 29. in 30. junija 1.1. — Ob vpisu v I. razred predloži dijak ravnateljstvu z 10 din kolekovano prošnjo za spre- jem ter spričevalo četrtega ali višjega razreda osnovne šole, sestavljeno po odloku II. št. 7584-1 — Vestnik št. 4-71. Dijaki tretjega in četrtega gimna- zijskega razreda, ki so opravili spre- jemni izpit za višjo gimneizijo, naj se v omenjenih dneh pri ravnateljstvu višje gimnazije, na kateri žele nadalje- vati študij, samo prijavijo za vpis — brez predaje kolekovane prošnje in spričevala, definitivni vpis zanje bo v septembru. Repetenti letošnjega tretjega razre- da, ki so tudi letos padli, se smejo tudi za š. I. 1948-49 vpisati v III, razred, ker so letos ponavljali razred z razšir- jenim gradivom. Ravnateljstvo II. ginmazije FIZ KULTURA Lahkoatletsko mladinsko prvenstvo Slovenije Dne 19. in 20. junija 1948 bo v Celju , na Kidričevem štadionu lahkoatletsko i mladinsko prvenstvo Slovenije. Doslej I se je vodstvu tekmovanja prijavilo že preko 80 tekmovalcev iz vseh predelov Slovenije. Po pripravah sodeč bo leto- šnje tekmovanje dobro organizirano, od tekmovalcev pa lahko pričakujemo nsjboljših rezultatov, j Za tekmovanje se je mladina pri- pravljala več mesecev tako n. pr. je vsa šolska mladina v zadnjih dveh me- secih tekmovala, v vseljudskem nmo- goboju, za fizkulturni znak, priprav- ljala se je za fizkul turne nastope, mar- sikje pa so društva izvedla že društ- vena prvenstva v lahkoatletiki. Vsa ta aktivnost bo vsekakor pozitivno vpli- vala na dosego kvalitetnih rezultatov. OFO Celje in okolica daje vsem na- stopajočim sledeča navodila: 1. Prenočišča za zunanje tekmovalce so v Dijcškem domu, Vodnikova 12, orehrana pa v restavraciji MLO, Dom OF nasproti kolodvora. 2. Vodje ekip se naj takoj po priho- du v Celje zglase v pisarni OFO Celje- okolica, Dom OF II. nadstropje, kjer prejmejo bloke za hrano, nakazila za stanovanje in vse podrobnejše infor- macije. 3. Tekmovanje se prične v soboto 19. junija točno ob 17 uri, v nedeljo 2C junija pa ob 9 dopoldne. 4. Spored tekmovanja: Sobota — mladinci: tek 400 m, skok s palico, tek 100 m, met diska, skok v višino in švedska štafeta; mladinke: tek 80 m zapreke, met kop- ja in štafeta 4X100 m. Nedelja — mladinci: skok v daljino, met kopja, tek 200 m, tek 80 m zapre- ke, met krogle, tek 1500 m in štafeta 4X100 m. mladinke: tek 60 m, met krogle, skok v daljino in met diska. Kladivar |e igral neodločeno samo zaradi nervoze napadalnih igralcev Kladivar (Celje) ; Napredak KruŠe- vac 2 : 2 (O : 0) V nedeljo 13. junija je bila odigra- na na celjski Glaziji prva kvalifika- cijska tekma med celjskim »Kladivar- jcm«, kot prvakom Slovenije in kru- ševačkim »Napredkom« prvakom Srbije. Za to srečanje vladalo ši- rom cele Slovenije ogromno zanima- nje in sc je zbralo na igrišču 3500 gle- dalcev, kar je rekordno število za, Celje. V Celju dosedaj še ni bilo odigrane j tako lepe in uzbudljivejše tekme koti v nedeljo. Nogomet prikazan na tej: prireditvi ustreza najboljšim kvalite-| tnim prireditvam v naši državi, Or-j gćuiizacija prireditve je bila brezhib-- na in obe moštvi sta predvedli od-' lično tehnično in zelo borbeno igro, pretkano z lepimi tehničnimi poteza- mi. Škoda le, da je moštvo Kladivarja svojo vigržmost in sposobnost pokaza- lo šele proti koncu tekme, sicer bi »Napredak« izšel iz te borbe močno poražen. Proti koncu igre prikazan polet Kladivarja priča, da se da slo- venski nogomet dvigniti na nivo osta- lega nogometa v državi in da smo tu- di Slovenci sposobni nogometaši. Moštvo Kruševca se je predstavilo kot zelo hitro, borbeno in tehnično do- bro podkovano moštvo. Izgleda pa, da ni dovolj izdržljivo. Potek igre: Obe moštvi sta začeli s hitrimi in lepimi kombinacijami ogražati vrata. Napredak je bil v tem pogledu spret- nejši in hitrejši, Kladivar ima takoj v prvih minutah dve idealni poziciji za dosego zgoditka, kar p napadalci za- radi svoje velike nervoze ne izko- ristijo. Te začetne minute so bile od- ločilne za nadaljni potek celotne pri- reditve. Če bi napadalci Kladivarja dosegli zgoditek bi sigurno izšli iz te velike borbe kot zmagovalci. Prvi polčas je potekal nato v zelo nevar- nih akcijah obeh moštev, vendar pa ni bil zaradi odlične igre obeh ob- rambnih igralcev dosežen noben zgo- ditek. Takoj v prvih minutah drugega polčasa Kruševac močno napada in iz prostega strela s 16 metrov dose- že Petrovič prvi gol za Napredak, Kladivar je nekoliko popustil in Na- predak nadalje napada. Močna plo- ha prekine za 5 minut igro. Po na- daljevanje doseže Napredak po lepi kombinaciji in po krivdi razmočenega ga terena in ne dovolj v tem trenut- ku pazljivega vratarja Kladivarja drugi zgoditek, V nadaljevanju Kla- divar preide v močan napad in stal- no oblega nasprotnikova vrata. Za- radi odlične igre vratarja Napredka pa beleži Kladivar prvi uspeh po Belcerju šele v 42 minuti. Igralci Na- predka niso več v stanju, da bi zadr- žali močne napade Kladivarjevih igralcev, V 44 minuti doseže nato Kladivar izenačenje, katerega so šte- vilni gledalci že težko pričakovali in pozdravili z velikim navdušenjem Takoj nato je zelo dobri sodnik Viš- njič iz Zagreba zaključil tekmo. Vsekakor bo ta prireditev mnogo koristila nadaljnemu razvitju športa v Celju, Kladivarjevim igralcem pa želimo na težkem revanžnem sreča- nju v nedeljo v Kruševcu, mnogo tJ- speha. Želimo, da bi vsa enajstorica zaigrala tako silovito in udarno ter požrtvovalno, da bo Slovenija imela dva zćistopnika v II, zvezni ligi, kar po svoji kakovosti slovenski nogo- met tudi zasluži in kar je Kladivar to nedeljo pred številnimi igralci tudi dokazal, Kladivar prejema ponudbe raznih moštev iz vse naše domovine, med drugim tudi Lokomotive iz Za- greba, da bi na povratku iz Krušev- ca gostoval v prijateljskih srečanjih. V kolikor bo to mogoče, se bo Kla- divar odzval vabilom in odigral še nekaj prijateljskih srečanj. Te ponud- be pa so vsekakor dokaz, da Kladi- var uživa lep renome, na katerega smo Celjani lahko ponosni in kaže, da se je tudi nogomet poleg lahko-atle- tike močno dvignil in prešel v fazo napredovanja- Celjani želimo, da se tudi v nadaljnem celjski nogomet raz- vija po smernicah športnega udejstvo- vanja, ki ustreza našim pridobitvam na polju nove ljudske fizkulture. P.R. Kopališče ob Savimi MLO Celje obvešča občinstvo Celja, da je letno kopališče ob Savinji po- pravljeno in odprto vsak dan od 9 do 18 ure popoldne. Kopalce se opozarja, da je slačenje in odlaganje obleke na levem bregu Savinje (nasprotna stran kopališča) pa vse do Butijevega mostu prepovedano. Na levem bregu Savinje se pojavlja- jo kopalci, ki se zabavajo s tem, da mečejo kamenje na desni breg Savinje. S tem početjem delajo škodo na ko- pališčnih objektih, zraven tega pa res- no ogrožajo še ostale kopalce. Uprava kopališča je zaradi navede- nih dejanj primorana zasledovati vse kršitelje prepovedi o čuvanju javnih naprav, ter bo kršilce zadela kazen na podlagi okrožnice MLO Celje štev. 1432/1, z dne 1. aprila 1.1. Konferenca mladih kulturnih delavcev v Celju^ Pred mesecem se je v Ljubljani se- . stal širok krog mladih pisateljev in piscev začetnikov, ki je postavil temelj- ni kamen novi organizaciji: Društvo mladih kulturnih delavcev. Za vsako organizacijo pa je potrebno sodelova- nje širokega kroga ljudi, ki bodo orga- nizacijo dvignili in jo vodili k njene- mu cilju. V ta namen se bo 27. junija | v Celju vršila konferenca mladih kul- j turnih delavcev. Okrajni odbor LMS poziva vse mlade talente v Celju in po \ vseh okrajih bivšega okrožja Celje, da ' se udeležijo konference, ki bo usme- j rila njihovo mlado ustvarjalnost. Do- brodošli so vsi mladi pisatelji, pesniki slikarji, kiparji igralci, glazbeniki, pev- ci in recitator j i. Konferenca bo pomagala mladim ta- lentom do večjega udejstvovanja in bo postavila vprašanje »Iskre«, ki se bo v bodočem šolskem letu razvila v sploš- no umetniško revijo. Konferenca se bo vršila v sejni dvo- rani MLO, Prešernova ulica, (Magi- strat) ob 9. uri. Vršila se bo v presled- ku dopoldan in popoldan. Pripravljalni odbor Kdo je kriv v času, ko se povdarja pomen in važnost graditve zadnižnih domov, se je kulturno-umetniško društvo »Ivo Ključar« obvezalo, da bo kot tako po svoji strani nekoliko doprineslo h gradnji zadružnih domov in sicer z na- stopi pevskih odsekov in folklorne sku- pine na gradiliščih. Bilo je določeno, da nastopi ženski pevski zbor 6. junija ob 4 popoldne v Grižah (Sav. dol.). S 15 minutno zamu- do je zbor začel izvajati program; imel pa je vsega skupaj 4 poslušalce. Med izvajanjem programa se je nabralo še 30 do 40 ljudi. Po izjavah domačinov so v Grižah navadno vse prireditve zelo dobro o- biskane. Tokrat je bila vstopnina pro- stovoljna, to se pravi, da je pač vsak- do lahko obiskal prireditev, (če tudi zastonj). Za tak izpad postojita dve možnosti: prva, da se organizatorji ni- so dovolj pobrigali za razglasitev na- stopa in druga, da se je vršila proti propaganda. To raziskovati ni zadeva društva »Ivo Ključar«, dejstvo pa je, da pod takimi prilikami aktiv ne bo mogel izpolniti svojih obvez. Po nastopu so bili v samem prostoru razmaknjeni sedeži, prinesene so bile mize in vino na nje. Večina poslušal- cev je z nastopajočimi vred posedla okrog njih. Ce se računajo stroški, ki so v zvezi z nastopom morali nastati in stroški, ki bi se bili brez škode lahko opustili, na eni, in na drugi strani dotok vstop- nine, dobimo kaj žalosten rezultat. Mora se reči, da to ni prava pot k ustvarjanju. Za takšen podvig je tre- ba mnogo resnega in trdega dela. Da pa bi to dosegli se je treba predvsem zavedati, da bomo imeli to kar si bo- mo sami zgradili, da bo le to tisto •naše«, na kar bomo lahko ponosni. T-T Kuščar in Plevel v borbi proii krompirju in iizolu Bajna je dežela amerikanske demo- kracije (v miniaturi) v bližini Laškega. Državica je doga 50 in široka okoli 10 metrov. Leži od Savinji in meji na Ma- rij agraško cesto. Nekega večera, ko je svetil mesec, so vsi podložniki plevelskega plemena imeli sestanek. — Nesramnost, je kričal Osat, na našo njivo so vsadili naše sovražnike: krompir, fižol in koruzo. Ravno smo se razbohotili, sedaj nam bodo pa te nove rastline odžirale hrano !... — Tako je! Živijo Osat! Prerastimo jih. Uničimo jih! so kričala ostala divja zelišča. * Minili so trije tedni, trije dnevi in tri noči. Vseskozi se je ostra borba med »divjimi« in »žlahtnimi« rastlinami stopnjevala. 2e se je zmaga nagibala v korist generala Osata, ko se ob njivi prikaže tovarišica Roševa, gospodarica državice, z motiko v rokah. — Joj! so zavpile zeli in plevel. Kaj bo? Iztrebili nas bodo! — Čarovnik kuščar pridi na pomoč! — Med grmovjem je zasikal kuščar in se postavil sredi njivice. Gospodarica je čutila nadmoč in odšla. Ubogi krom- pir koruza in fižol, ki so ob njenem prihodu že od veselja podrhtavali, so zopet omagali. Koruza se je sklonila, njeni listi so postali rumeni. Fižol je popustil pred slakom, a krompir je z nežnim cvetjem obupno klical na po- moč izpod nadmočnega Osata. Zvečer se je bitka končala. Vsa zelišča plemena »Plevel« so ime- la manifestacijo: — Živel kuščar! — so vpili. Tedaj se je Osat postavil pokonci in zakričal: — Živela tov. Roševa! — Vsa čast pa tudi kmetijskemu od- seku MLO Laško, ki še ni dosedaj kaz- noval lastnice ali je opomnil, da mora na svoji njivi poskrbeti, če že ne za večji, pa vsaj za primeren hektarski (v tem slučaju arski) donos. Nad deželo plevelne demokracije je zavel veter. Plevel in plevelčki so po- nosno majali svoje glave, a najbolj po- nosen je bil general Osat. — R I N O — ' Metropol: od 18. do 25. t. m. »Marita« ■ (sovjetski) j Dom: od 19. do 25. t. m. »Profesor i Pirogov« (sovjetski) : V SOBOTO ZVECER se udeležite po- ' vorke ob zaključku partizanskega ted- ; na. Zbirališče ob 18.30 na Glaziji. KUPIMO likalnik 110 volt. Krpalnica in šivalnica AFŽ, Jetniška ul. 6 , ZAMENJAM dvosobno stanovanje s kopalnico v Mariboru, za malo družin- sko s kopalnico v Celju. Ponudbe na upravo lista pod »Sončno«. Javna zobna poliklinika v Celju, sprej- me snažilko, ki naj bo istočasno perica za celodnevno zaposlitev. Informacije pri naslovu dopoldan. CELJSKA TISKARNA CELJE Razlagova ul. 14 (prej Brata Rode & Martinčič) sprejema naročila za tiskovine in ve- zavo knjig. . Sindikalna podružnica komunalcev priredi v nedeljo dne 20. junija ob 19.30 koncert v mestnem parku. Občinstvo opozarjamo na pester spored. Dva gostilničarja — SPEKULANTA Delavce rudnika »Pečovnik« in pa apnenice »Apnenik« sta že nekaj ča- sa sem, gostilničar Krašovc Rudi v Zagradu in prav tako gostilničarka Pantner Anica iz Polul zavračala češ, da nimata vina. Medtem pa sta dajala vino le svojim izvoljenim, torej tako zvanim »boljšim« Oba enako sta govorila delavcem, oba enako sta pa tudi lagala kontro- lorju iz inšpekcije, da sta vino, ki ga je našel, imela le za delavce, ki pri- dejo iz službe, za žene v slučaju po- roda, ali za kakršne koli bolne, vina potrebne ljudi. Ugotovljeno je, da je imel Krašovc Rudi še preko 6001 vina, Pantner Ani- ca pa še 2421 v sodu in 10 buteljk. Postopek obeh gostilničarjev je pre- dan javnemu tožilcu, ljudstvo pa je mnenja, da se mora takim in podob- nim špekulantom vzeti pravica do go- stilniške obrti. šah Simultanka I. Lešnika V soboto 12. junija je igral mojster Ivan Lešnik, zmagovalec polfinalnega turnirja v Sarajevu, simultanko proti 31 igralcev. Po manj ko tri in pol ure igranja je dobil mojster 25 partij, dve izgubil in štiri remiziral. Dobili so Ka- stelic M. Cik F., remizirali pa Božič S., Pipan F., Mimik F. in Jurman Štefka. Turnir za žensko prvenstvo Slovenije V dneh 20. do 27. trn. bo v Ljub- ljani turnir za žensko krvenstvo Slo- venije. Celje bodo zastopale Jurman S. in Pongrac L., ki so skupno zmagale na turnirju v Celju, ter Andič Zlatka iz Sv. Pe+ra. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna. PETLETNI PLAN ZA RAZVOJ NAROD- NEGA GOSPODARSTVA MESTA CELJA V LETIH 1947"1951 I. DEL, UVOD 1. V najsvetlejši dobi svoje zgodovine, v narodno osvobodilni borbi; katero so pod vodstvom Komunistične partije narodi Jugoslavije izvoje- vali s sijajno zmago nad fašističnimi okupatorji in domačimi izdajalci, je bilo skovano bratstvo in enotnost vseh naših narodov in postavljeni so bili temelji nove, resnične demokratične državne in družbeno-ekonomske ureditve, s katero bo zagotovljena boljša in lepša bodočnost delovnega ljudstva. Že takoj v začetku narodno osvobodilne vojne je ljudstvo zavrglo staro oblast, postavilo temelje svojim ljudskim odborom, vzelo ključne gospodarske položaje v svoje roke, kar je dalo pogoje za zgraditev sociali- stičnega narodnega gospodarstva. Trdna enotnost narodov Jugoslavije strnjenih v Ljudski fronti pod vodstvom maršala Tita je bila od vsega začetka porok hitremu ekonom- skemu, kulturnemu razvoju na poti v socializem, v družbeni red, kjer ne bo izkoriščanja človeka po človeku in v katerem se bo iz leta v leto dvi- galo blagostanje delovnega ljudstva. Osnovni zakoni socializma zahtevajo plan, kajti izvedba plana bo naši mladi državi ustvarjala pogoje, da si utre po zgledu Sovjetske zveze pot v socializem. Tako se družbena produktiv- nost ne bo razvijala več anarhično, saj ji ne bo merilo razvoja profit, ampak plan, ki je osnovan na življenjski potrebi delovnih množic, kar bo porok realizaciji dviga življenjske ravni delovnega ljudstva v naši mladi ljudski državi. Utrditev v borbi pribor j enega državnega, sociaUstičnega gospodar- skega sektorja, predanost in polet delovnega ljudstva so ustvarili možnost prehoda v plansko gospodarstvo, za katerega je vlada FLRJ v dveh letih pripravila materialne in organizacijske pogoje in 28. aprila 1947 so narodi Jugoslavije v svoji Ljudski skupščini sprejeli zakon o petletnem planu. V okviru tega zveznega plana so bih sestavljeni republiški plani, v okviru tega pa sestavljajo okrajni in krajevni ljudski odbori svoje petletne plane za razvoj narodnega gospodarstva in za dvig življenjske ravni de- lovnega ljudstva na svojem območju, 2. Izvedba lastnega plana Mestnega ljudskega odbora je naša kon- kretna naloga, vendar moramo nuditi vso pomoč za izvedbo republiškega in zveznega plana, in to na vseh področjih, medtem ko bodo republiške in zvezne investicije na področju našega ljudskega odbora krepile industrij- ski značaj našega mesta ter omogočale povečanje stanovanjskega fonda in kulturno prosvetno in zdravstveno raven našega ljudstva. 3. Ker se lahko življenjska raven delovnega ljudstva dvigne le tedaj, če je razvoj družbene produktivnosti skladen z resničnimi potrebami de- lovnega ljudstva, je dolžnost Mestnega ljudskega odbora, da skladno raz- vija posamezne veje lokalnega gospodarstva ter da skrbi za čim večji in hitrejši razvoj zdravstvenih, kulturno-prosvetnih in fizkulturnih ustanov, posveti vso pozornost lokalnemu transportu in razvoju obrtništva s poseb- nim ozirom na domačo in umetno obrt. 4. Vzpredno z naglim razvojem industrijskih in drugih panog našega gospodarstva, se mora dvigniti tudi naše kmetijstvo, na podeželje je treba vnesti kulturno življenje, opremiti je treba našo vas s sodobnimi kultur- nimi ustanovami, da se čim preje odpravi diferencijacija mesta m vasi. 2 katero je ustvaril kapitalizem. Strojno obdelovanje zemlje in drugi mo- derni pripomočki morajo dvigniti hektarske donose, zadružništvu pa za- gotoviti racionelnejšo izrabo zemlje in delovne sile. Množične organizacije bodo skrbele za kultumo-prosvetni dvig vasi, Mestni ljudski odbor pa jim bo pri teh akcijah nudil vso pomoč. 5. Razmena produktov med mestom in vasjo se mora vršiti preko dobro organizirane trgovske mreže, za vzpostavitev katere mora Mestni ljudski odbor vložiti vse sile tako, da bo podeželje dobilo preko nje pro- dukte lokalne industrije, mesto pa preko odkupne in trgovske mreže kme- tijske pridelke, saj trgovina v ljudski državi ni več vir dobička, ampak služi le kot sredstvo za čim hitrejšo in čim uspešnejšo zadovoljevanje potreb potrošnikov. 6. Vladi FLRJ in LRS sta v treh letih svobodnega razvoja v novi družbeni strukturi ustvarili in pripravili vse organizacijske in materialne pogoje za sistematični prehod na plansko gospodarstvo, zato Mestni ljudski odbor danes sprejema svoj prvi petletni plan za razvoj narodnega gospo- darstva na območju Mestnega ljudskega odbora Celje, katerega osnovne naloge so: nenehno krepiti in razvijati državni, socialistični sektor gospodarstva, z vsestranskim razvojem lokalnega gospodarstva ustvarjati dodatne materialne vire za dvig življenjske ravni delovnega ljudstva na državnem, zadružnem in privatnem področju, dvigniti kultumo-prosvetno raven prebivalstva. STRUKTURA INVESTICIJ V PRVI PETLETKI Za investicije Mestnega ljudskega odbora se bo v prvi petletki inve- stiralo skupno 170,922.000,— dinarjev. Od te celokupne vsote odpade: na investicije v proizvodne svrhe..... 33,000.000 din ali 19,3% na investicije v neproizvodne svrhe .... 137,922.000 din ali 81,7% STRUKTURA INVESTICIJ V PROIZVODNE NAMENE 3 STRUKTURA INVESTICIJ V NEPROIZVODNE NAMENE II. DEL PLANSKE NALOGE I. LOKALNA INDUSTRIJA Eno najvažnejših vlog za dvig življenjske ravni našega delovnega ljudstva predstavlja ravno lokalna industrija, kateri bomo dali v petletki velik razmah, pri tem upoštevajoč pravilno razmerje z ostalimi gospodar- skimi vejami, da se ne razruši notranje sorazmerje našega gospodarstva. Ker je glavni dotok surovin usmerjen v kapitalno izgradnjo naše do- movine ter v zvezno in republiško industrijo, ki sta bazi našega ljudskega gospodarstva, si bomo ostvarili lastne surovinske vire, kar bomo zlasti dosegli na polju industrije gradbenega materiala in v živilski industriji. Z investicijami v znesku 33,000.000 din, z racionalizacijo v naših industrijskih obratih, z uvedbo delovnih norm in z dvigom strokovnih kadrov bomo dosegli na eni strani znižanje proizvodnih stroškov, na drugi strani pa bomo dvignih produkcijo, in to v kovinski industriji za 2,8 krat nasproti 1947. industriji gradbenega materiala za 2,3 krat nasproti letu 1947. lesni industriji za 1,8 krat napram letu 1947. tekstilni industriji za 9,2 krat napram letu 1947. industriji usnja in obutve za 1,9 krat napram letu 1947. živilski industriji za 11,1 krat napram letu 1947. V kovinski industriji bo težišče proizvodnje v petletki na Celjski zlatarni in podjetju Instalacije. Z investicijami 3,2 milijona in s pre- usmeritvijo Celjske zlatarne bomo v petletki izdelali 18.000 garnitur je- dilnega orodja, dočim se bo proizvodnja bižuterije povečala za 1,4 krat napram proizvodnji v letu 1947. Delna preusmeritev Instalacij v proiz- 4 vodnjo bo povečala izdelavo štedilnikov za 2,1 krat napram letu 1947, razen tega se bo v tem podjetju izdelovalo straniščne školjke, bojlerje, čučavce in kaloriferje. Vrednost celotne proizvodnje v kovinski industriji se bo v letu 1951 povečala 4,3 krat napram letu 1947. V industriji gradbenega materiala bomo v pretežni meri navezani na lastne surovinske vire, s čemer bomo kar največ doprinesli za novo- gradnje v petletki. Z ustanovitvijo poljskih opekam bomo dvignili pro- dukcijo opeke na 200.000 komadov letno, novo ustanovljeni lom marmorja bomo z modernizacijo lomljenja dvignili na višino kritja lokalnih potreb- Proizvodnjo cementarskih izdelkov bomo dvignili v letu 1951 za 3,8 krat napram letu 1947. V lesni industriji bomo dvignili proizvodnjo v letu 1951 za 1,9 krat napram letu 1947. Samo izdelovanje stavbenega pohištva se bo v letu 1951 napram letu 1947 dvignilo za 1,6 krat, izdelovanje hišnega pohištva pa za 2,1 krat, dočim se bo vrednost celokupne proizvodnje v lesni industriji povečala za 2,7 krat napram letu 1947. Težišče tekstilne industrije bo v petletki na novi Tekstilni tovarni in Celjski tovarni perila, za kateri je predvideno 4,26 mlijonov dinarjev investicij, s katerimi bomo zgradili nove tovarniške objekte, nabavili nove stroie tako, da se bo celokupna proizvodnja v tekstilni industriji dvignila do leta 1951 za 6,2 krat napram letu 1947. Izdelovanje blaga v tekstilni tovarni se bo dvignila za 10 krat, konfekcija perila za 1,4 krat. izdelovanje prešitih odej za 4 krat in izdelovanje leonskih nakitov za 4,8 krat, pri tem bomo pa pri vseh izdelkih dvignili kvaliteto znatno nad sedanjo. Industrija usnja in obutve je zastopana edino le v mestnem čevljar- stvu, katerega bomo usposobili za izdelovanje delovnih čevljev in za ka- kovostna popravila. Izdelovanje čevljev se bo povečalo za 8,3 krat napram letu 1947, vrednostno pa vsa delavnost za 12 krat. Zgradili bomo lastni živilski kombinat s silosi, mlinom, in pekarno za 30 ton kruha dnevno, za kar bomo investirali 14,680 milijonov dinarjev. Tako bo postala živilska industrija važen faktor lokalne industrije z na- logo, oskrbeti mestno prebivalstvo z živili. Produkcija mesa v mestni klavnici se bo povečala za 3,3 krat, izdelovanje mesnih izdelkov pa za 2 krat v letu 1951 napram letu 1947. Lokalna industrija bo z nakazanim razvojem v prvi petletki postala osnova gospodarstva našega Mestnega ljudskega odbora ter bo s svojo do- polnilno proizvodnjo količinsko, zlasti pa kakovostno služila vsakdanjim potrebam delovnega ljudstva našega mesta. II. TRGOVSKA MREŽA Za zagotovitev cenene in hitre distribucije življenjskih potrebščin, kakor tudi drugih potrebščin široke potrošnje našega prebivalstva, se bo organizirala elastična odkupna in trgovinska mreža, ki bo s smotrnim neposrednim prevzemom blaga pri proizvajalcu na eni strani, na drugi strani pa z distribucijo direktno potrošnikom brezhibno vršila svojo važno nalogo. To nalogo bodo vršile državne trgovine v mestu, poleg njih še po- trošniške zadruge, dočim bodo na periferiji mesta v glavnem imele to dolžnost nabavno-prodajne zadruge. V vseh teh trgovinah pa bomo za- gotovili čim bolj kulturno postrežbo in povečali bomo izbiro blaga, prav posebno pa še izmenjavo blaga med mestom in deželo. 5 m. KMETIJSTVO Čeprav naš okrai ni kmetijskega značaja, se bo celotna zasejana po- vršina povečala od 676,40 ha na 745 ha v letu 1951, ali za 10%, dočim se bo kmetijska proizvodnja povzpela od 19.033 q v letu 1947 na 30.310 q v letu 1951, kar predstavlja 59% povečanja. Od žitaric se bo proizvodnja povečala za 52%, krmilnih rastlin za 24%, industrijskih rastlin pa za 63%. Kljub komaj 10% povečanju zasejane površine bomo z mehanizacijo dela, z meliorizacijskimi deli ter s povečano uporabo umetnih gnojil, ka- terih bomo v letu 1951 porabili 25 vagonov, znatno povečali hektarski donos. Z omejitvijo kužnih bblezni živine, s povečano skrbjo za veterinar- sko ambulanto, bomo dvignili našo živinorejo, dočim bomo naše sadjarstvo dvignili zlasti kakovostno, kar bomo dosegli z nabavo škropilnic in zida- njem sušilnice, za kar bomo investirali 174.000 din. IV. GOZDARSTVO Ker na področju našega mesta ni gozdov, oziroma so pod federalno upravo, bomo nudili vso pomoč pri izvajanju republiškega plana v gozdar- stvu, in to s prostovoljnim delom pri pogozdovanju. Zastavili bomo vse sile za zmanjšanje porabe trdega lesa pri kurjavi, katerega piorabo bomo znižali za 30%. Freko množičnih organizacij bomo izvedli nabiranje gozd- nih sadežev in zaščito naših gozdov. V. OBRTNIŠTVO Nudili bomo vso podporo našemu delovnemu obrtniku, obrtniško proizvodnjo pa bomo usmerjali v izdelavo predmetov široke potrošnje, katerih ne bo izdelovala industrija in v kvalitetno izdelavo izdelkov za izvoz, pri čemer bo naša umetna obrt zavzemala prvo mesto. Vrednost obrtne proizvodnje se bo dvignila od 64,760 milijonov dinarjev v letu 1947 na 73,984 milijonov dinarjev v letu 1951, od česar bo odpadlo 23 milijonov na obrtniške zadruge. Težišče zadružništva bo usmerjeno v gradbeno in reparaturno proizvodno obrt. Ustanavljali bomo mestne obrtniške delav- nice, ki bodo služile potrebam prebivalstva našega mesta po reparaturah in ki bodo izdelovale kakovostne izdelke po naročilu. VI. ELEKTRIFIKACIJA Na polju elektrifikacije bomo v petletki elektrificirali vse predele mesta, ki sedaj še niso imeli električne razsvetljave. Cestno razsvetljavo bomo povečaliod 33.630 km v letu 1947 na 37,130 km v letu 1951. Razen tega bomo preusmerili omrežje v centru mesta od sedanjih 110 voltov na 220 voltov. Za razširitev nizkonapetostne mreže na mestnem območju bomo investirali v petletki 2,150 milijonov dinarjev. VII. LOKALNI PROMET IN CESTNO OMREŽJE Za razbremenitev železnic na kratke razdalje moramo povečati in modernizirati tovorni in osebni avtomobilski promet. Težišče vsega dela na tem polju je podjetje Prevozništvo, katerega bomo v ta namen reorga- nizirali, nabaviU večje število kamijonov, prikolic in avtobusov, za kar bomo v petletki investirali 12,000.000 din. Vzpostavili bomo do leta 1951 tri avtobusne linije v skupni izmeri 18 km s kapaciteto prevozov 400 oseb dnevno. 6 Cestno omrežje na teritoriju mesta bomo povečali za 11 km ali v površini 90.000 kv. metrov, za kar bomo investirali 9,046.000 dinarjev, pritegnili pa bomo v to delo tudi množične organizacije. VIII. KOMUNALNA DELA Vzporedno z razvojem industrije je treba izboljševati higienske in ostale življenjske pogoje delovnega ljudstva našega mesta. V ta namen bo Mestni ljudski odbor investiral v petletki 25,531.000 din. V tem obdobju se bo dvignila kapaciteta črpalnih vodovodnih naprav od 3.200 m'*/24h v letu 1947 na 5.200 m";24h, vodovodno omrežje pa se bo podaljšalo za 5 km. Dolžina kanalizacijske mreže se bo do leta 1951 povečala za 15 km, za kar se bo investiralo 5,530.000 dinarjev. Plinsko omrežje se bo povečalo od 10,2 km do 15 km v letu 1951. Dnevna potrošnja pUna pa se bo povečala od 900 m^/24h na 1.400 m^/24h, za kar se bo investiralo v prvi petletki 2,711.000 dinarjev. Nadalje bo Mestni ljudski odbor za čim prejšnjo sestavo regulacij- skega načrta mesta, uredil tržnico, parke in nasade na nekdanjih ruše- vinah ter uvedel kemično čistilnico v mestu. Za vsa ta dela bo investirano v petletki 2,097.000 dinarjev. Za preureditev Mestne ekonomije, katere glavna naloga mora biti preskrba trga, bo v petletki investirano 726.000 dinarjev. IX. ZGRADNJA STANOVANJ Zaradi vojne vihre, ki tudi našemu mestu ni prizanesla ter zaradi naglega razvoja industrije p>ostaja stanovanjsko vprašanje iz dneva v dan bolj pereče. Da se temu odpomore, bo glavna skrb Mestnega ljudskega odbora v prvi petletki, da s pomočjo republiških in zveznih ustanov vzpo- stavi predvojni stanovanjski standard v našem mestu. Pri tem si Mestni ljudski odbor zastavlja minimalno obvezo 102 modernih stanovanj, za kar bo investiranih 41,200.000 din. Za uspešno izvedbo tega programa se bo reorganiziralo Mestno gradbeno podjetje, za kar so predvidene investicije v višini 7,000.000 dinarjev. Pri upravi stanovanjskih zgradb MLO se bo pa ustanovila lastna ekipa za tekoča popravila stanovanjskih zgradb s svo- jimi delavnicami. X. TURIZEM IN GOSTINSTVO Mestni ljudski odbor si v planskem obdobju 1947—1951 zadaje na- logo, vrniti mestu sloves kot znano tujsko-prometno mesto, kar je spričo fašistične okupacije izgubilo. V ta namen bodo restavrirani vsi kulturni spomeniki, razširjena bo gostinska in hotelska mreža, dokončno bo zgrajen Dom pod Tovstom in odprta bo nova kavarna v Stanetovi ulici. Na vseh, za tujce privlačnih turističih točkah bodo odprte restavracije, pri čemer si postavimo nalogo, da plansko podaljšamo letno in zimsko turistično se- zono, s tem pa pripomoremo k oddihu in krepitvi delovnih ljudi naše do- movine. Za gostinsko mrežo, oziroma za njeno povečanje je predvideno 4,750.000 dinarjev. XI. KULTURNO-PROSVETNO ŽIVLJENJE V prvi petletki bo Mestni ljudski odbor podpiral iniciativo gleda- liških družin, kultumo-prosvetnih društev pri njihovem stremljenju za čim večji razmah kulturno-prosvetnega življenja našega delovnega člo- veka, zastavil bo vse sile za izvedbo nalog, ki jih postavlja pred naše 7 šolstvo zvezni in republiški petletni plan. Ustanavljal bo boljše učne po- goje v naših šolah, nabavljal učila ter omogočil učeči mladini stanovanja v primernih dijaških domovih. Posvetil bo posebno skrb učencem v gospo- darstvu, za kar bo investiral 8,500.000 din. Že v prvih letih petletke bo dograjeno Mestno gledališče, urejena bo študijska knjižnica in muzej. In- vesticije za kulturno-prosvetno delavnost v prvi petletki znašajo 17,042.000 dinarjev, kar nam poleg intenzivnega dela na tem polju na terenu zago- tavlja, da bodo kulturne in znanstvene pridobitve današnjega časa kar najbolj približane ljudstvu, kar nam bo omogočalo iz ljudskih množic črpati in dvigati nove kadre, ki so nam potrebni za nadaljnji porast gospo- darskega in kulturnega življenja v naši domovini. XII. ZDRAVSTVO IN SOCIALNO SKRBSTVO Delovnemu ljudstvu v borbi za ustvaritev v planu zadanih nalog bo s planskimi nalogami na zdravstvenem polju zasigurano zdravstveno sta- nje, za kar se bo adaptiral Zdravstveni dom ter se bo dokončala razširitev Javne bolnice. V ta namen se bo v petletki investiralo 33,200.000 din, na kapaciteti se bo pridobilo 140 bolniških postelj. Mestni ljudski odbor bo zasigural oskrbo starčkov z gradnjo zavetišča za obnemogle na Grmovju, za kar se bo investiralo 1,230.000 din. Domovi igre in dela pa bodo jam- stvo za pravilni razvoj naše dece. III. DEL IZVRŠITEV PETLETNEGA PLANA ZA RAZVOJ NARODNEGA GOSPODARSTVA Za izvršitev in prekoračitev obveznosti, danih v petletnem planu Mestnega ljudskega odbora Celje je potrebno najaktivnejše sodelovanje delovnih množic našega mesta. Potrebno je, da se vsakdo zaveda, da po- meni njegovo sodelovanje v izvedbi petletnega plana korak naprej k rea- lizaciji dviga življenjske ravni delovnega človeka. Zavedati se mora, da plan ne pomeni nikake prognoze ali obljube, marveč, da je realna obveza vsega delovnega ljudstva in da smo torej njegovi realizator j i neposredno mi. Vsak posameznik je zato osebno odgovoren za pravilno izkoriščanje surovin in za čim bolj racionalno izrabo delovne sile. Denarna sredstva za izvedbo planskih del v višini 170,922.000 din so zasigurana, in sicer za planska dela za dvig življenjske ravni iz proračuna, dočim za proizvodne namene iz nivelizacijskega računa, to je iz dobičkov državnih gospodarskih podjetij lokalnega značaja, iz amortizacije in viškov obratnih sredstev. Pri realizaciji plana pa imamo vso prosto iniciativo za prekoračenje teh nalog kot minimalnih, seveda v okviru možnosti pove- čanja lastne akumulacije in lastnih virov surovin. Glavno sredstvo za iz- vršitev mestnega petletnega plana je mobilizacija ljudskih množic preko Osvobodilne fronte in neposredna kontrola množic pri izvajanju. Dolžnost Mestnega ljudskega odbora pa je, da točno evidentira vso delo na reali- zaciji našega plana ter da točno vodi finančno plat potrošnje sredstev do- seganja in preseganja mestnega petletnega plana. Tako strnjeni v borbi za plan bomo dosegli njegovo realizacijo še pred stavljenim rokom, s čemer bomo izpolnili obveznosti do skupnosti jugoslovanskih narodov ter si bomo izvojevali jamstvo dviga blaginje in kulturnega napredka delovnih ljudi v mladi Titovi Jugoslaviji. 8