GLAS 49. ,,Kultura" v Georgiji. Umori in samomori. List slovenskih delavcev v Ameriki. 19- jn Ti i ja 1901 New Obešanje gledalo več sto ljudi. Sylvauia, Ga., 14. junija. Danes ■o takaj obesili pet zamorcev, imenom Augustus, Sanders, Davis, Hudsou in Baldwin. Vešala so postavili pred vrata zaporov, ni to-raj čuda, da je prišlo to „slavuost" gledati na stotine ljudi. Obešeni zamorci so v avgustu lanskega leta zavratno umorili necega konštab-lerja in več njegovih spremljevalcev ranili. /.amorci so bili Člani tajne družbe „vitezi l<»ka". Društveuiki imenovane družbe, ki so izključno le xamrrci. so baje hoteli svoje tovariše rešiti, vsleil Č6sar je vlada odposlala v Sylvanijo milico. Belo prebivalstvo je imelo ta dan pravi praznik. Nekteri so prijezdili iz dvajset in več milj oddaljenih krajev. Iz vseh mest okolice prišle so ženske iu otroci, ktere so se z nesrečnimi zamorci norčevale, smejale in šalile. Vseh pet zamorcev so h krati obesili. Tudi kultura 1 Blagajnik poneverii $4000. Blagajuik newyorske italijanske banke ,,La Calabria", Francesco Floro, je miuolo sredo vzel 4000 gospodarj vih dolarjev in zginol. Blagajnik je 9 let v Ameriki in ima v Calahriji ž*n<» iu sedmero otrok. V poslu je bil vedno marljiv in vztrajen, tako da mu je gospodar Marlea vse zaupal. Pivovarna zgorela. Troy, N. Y., 15. juuija. Saratoga Oo." v je včeraj zgorela. Škoda znaša 50 000 dolarjev. Tovarna za čokolado zgorela. I>ne 16. t. m. pričelo je v tovarni za izdelovanje čokolade „Runkel Bros." na zapadni 30. ulici v New-York u goreti. Tovarna je popolnoma zgorela. Škoda znaša 250 000 dolarjev. Vsled pobara se je razstrelil tudi amonjak v tovarniškem skladišču, razstrelba je podrla visoko steno. Ponesrečil ni nilue. Vsled razstrelbe je tudi sosedna hiša toliko poškodovana, da bo jo morali stauovniki ostaviti. Umor v hotelu. Bufialo, N. Y., 17. juo. V Car-lino hotelu na Main Str. je v mino lej nofti rekdo ustrelil gospo Agne«* Sloa u. Zločinca, kteri svojega imena neče povedati, so prijeli in ga odvedli k umirajočei ž nski. Slednja je vzkliknila: „Ti si me ustrelil in sedaj umrjeml" na kar je on povsem mirno odvrnil: ,,l>a, jaz sem te ustrelil in grem brez skrbi na električni Btroj. Upam, da bod«>š umrla, potem mi bode ložje pri srcu." O uzroku umora se ne ve. Poskusen samomor v naselniškem uradu. Dne 14. t. m. je mlada Malorusi-nja Bf ga Olevna skočila iz newyor-škpga naselniškega urada 45 čevljev globoko na prosto in tekla par korakov dalje hoteč skočiti v morje. Pazniki bo jej to preprečili in je dovedli nazaj. Olevna, ktera se mora vrniti v Evropo, je le lahko poškodovana, vendar so j pa prepeljali v bolnico na Long Island. Nesreče. Pet osob se pogreša. Do sedaj so našli tri mrtve potnike parobroda „Nortbfield", kteri se je dne 14 t. m. v newyorSki luki potopil. Koliko osob je utonilo se ne bode moglo doguati. Pet oBobBe pogreša. Na ladiji je bilo 800—1000 potnikov in je skoraj nemogoče, da bo se vsi rešili. Nesrečo sta zakrivila v prvi vrsti kapitana, kajti vsi kapitani prevožnih parnikov bo malomarni in je bilo že davno pričakovati nesreče. Umor in samomor. M. Barski pomočnik, 211<-tni \Vm Meinhcfer je due 16. t. m. v hiš: št. 692 iztočna 176. ulica v New Yorku ustrelil svojo bivšo ljubica Carolino Boli in sam« ga sebe. Iz pisem, ktere je samomorilec osta-vil, je razvidao, da je krvni čin storil vsled ljubosumnosti. Ustrelil dva zamorca. Wellborn, Fla., 17. junija. Z mnr^« Mn« u«.—-i' - - t* — fi mas sta zapretila posestniku napadov \V. B. O'Cainu e mrtjo. Miuoli večer sta ga čakala in hotela zavrat-no usmrtiti. Slučajno ju je v zasedi našel prijatelj OVaina ia ju na mestu ustrelil. Telefon brez žice. Osemuajstletni Samuel P. Leven-berg v New Yorku je izumil novi telefonski aparat, s kterim se za-more govoriti v poljubno daljavo in sicer brez žice. Prvi poskusi so vspeli povoljno. Glavna stvar pri njegovem aparatu sta dve električni plošči, kteri sta pri vsaki postaji v zemlji zakopani ter dovajati glaB po zemlji baš tako dobro kakor žica. Aretirali 90 osob. . Mi nolo soboto po noči je policijska patrulja v dveh hotelih na 3. Ave v New Yorku iznenadila igralce in druge osobe slabega imena in pri tej priliki aretirala 90 osob obojega spola. Nevarni tatovi. Pittsburg, Pa , 14. junija. Štirje tatovi so včeraj opazovali gospo S. Fowler iz Cloverdale, ko je iz tu-kajšuje Keystone banke vzela nekaj denarja. Na to so jej sledili do do mi, je v njenej hiši napadli in ko nečno hišo zažgali. Ko je goBpa hotela iz goreče hiše bežati, so lo povi vrata tiščali; k sreči so prišli kasneje sosedje na pomoč in rešil gospo Fowler, toda lopovi so med tem odnesli pete. Osvetoželjni Indijanci. Tacoma, Wash., 17. juuija. Te dni je neki vladini uradnik brez uzroka ustrelil glavarja Hida Indi j an cev. Slednji se sedaj pripravljajo na boj in ne bodo preje mirovali, Lov na morilca. Ne\vyorški detektivi so v našem mestu zasledili morilca Winifred Blondina, ki je v Chelmsford, odd., svojo soprogo umoril in jej odrezal glavo. Kakor smo že poročali, našli bo v Chelmsford žensko truplo brezglave in par dni kasneje so našli tudi glovo v bližnjem potoku. •kalp. Parobrod „Northfield" ni več za rabo. Pi tapljalci bo našli na ponesrečenem parniku ,Northfield' v new-yorški luki šest utopljenih konj in tri vozove. Ladija, ktero bodo te dni vzdignili je tako stare, da ne bode več za rabo. Ker so na obrežnih parnikih rešilni pasovi navadno na nedosegljivih prostorih Bhranjeni, odredilo je mesto policijsko preiskavo na veeh potniških parobrodih newyorske luke. 0 trustih. Deset let ječe za umor soproqa. Kansss City, 15. juaija. Miuolo leto so sorodniki Philipp H. Ken-nedyja prisilili, da je poročil dekleta, s kterim je imel dalj časa ljubavno znanje. Takoj po poroki je vložil tožbo na lofiitev zakona, kar je njegovo ženo tako ujezilo, da ga je ustrelil. Danes je porotno sodišče obsodilo morilko v lOletno ječo. Vsaki dan se proda pet milijonov razstavnih znamk. Washington, 17. junija. Povpraševanje po panameriških poštnih znamkah, ktere je izdala poštua uprava v vspomiu panameriške razstave, je velikansko. V vseh poštnih uradih republike se proic dnevno na pet milijonov razstavnih znamk, dočim jih državna tiskarna zamere le dva milijo ia in pol vsaki dan natisniti. Znamke Be tiskajo na ročnih strojih, na kterih se za-more delo bolje izvršiti. S zvijačo aretirali gcljufa. Mc Keesport, Pa., 17. jun. Predsednik Edmund C. Converse od ,,National Tube Co." je nekemu John L. Devenny za S100.000 delnic poneverii. Včeraj seje Converse s posebnim vlakom peljal Bkozi na-Š9 mesto. Devenny je velnl strojevodji vlak vstaviti in je s pomočjo konstablerja vjel bogatega ponever-nika in odvel k sodišču, kjer je Se dve žrtvi parnika „Northfield". Potapljač 01 sen je 18. t m. po-poludne našel še dva mrtveca v potopljenem parniku ..Northfield" v v newvorški luki. Olsen ni mogel trupli prinesti na površje, ker so mu jih valovi odnesli. Danes 19. t. m. bodo skušali mrtvece dobiti na površje. Sodna obravnava proti kapitanom parnikov ,,Northfield" in , -Mauch Chunk" se bode vršila dne j—J— Potapljalec se zadušil. V petek dne 14. t. m. se je potapljalec tvrdke Rodgers, Martiu Anderson, ki je delal 60 čevljev glo-b^ko pod vodo, v East River ob 26. ulici v New Yorku zadušil. Nesrečna vožnja. Flint, Mich., 14. junija. Danes popoludne zadel je osebni vlak Pere Marquette železnice ob voz, na kterem se je vozil major G. W. Buckingham in tri ženske. Vsi štirje so bili na mestu usmrteni. Nesreča se je zgodila na cestnem prehodu, na kterega pogled zakrivajo bližnja visofca tovarniška poslopja. 0 nesreči v Port Royal. Port Royal, Pa., 14. junija. Urad-niki gorečega premogovega rova zatrjujejo, da je ponesrečilo 30 pre-mogarjev. Vendar pa natančno število nesrečnikov ni znano. Žrtva železnice. Port Jervis, 17. junija. Včeraj po noči našli so na tiru Erie železnice grozno razmesarjeno truplo necega delavca. Truplo so prepeljali Lackawaxen, kjer bo ga spoznali za Christopher Caveny iz Long Eddy New Y"ork. Strela ga je ubila. Altoona, Pa., 14. junija. Med da našnjo nevihto pri bežala sta farmer Henrv Lantzer in njegov sin pod neko drevo. Strela je udarila t drevo in farmerja na mestu usmr tila. Njegov sin je sicer ostal pri življenju, vendar pa ne more več govoriti. „$10.000 ali dinamit!" Galveston, Texas, 14. junija. Mi-noli teden dobili so posestniki tu kajšnje tvrdke ,,Star Flour Mills4 grozilno pismo, v kterem jim nepo znani pisec preti, da bode, ako mu ob določenem fasu ne plačajo 10 tisoč dolarjev, njih hišo z dinami tom razstrelit. Najbrže je pa vsa etvar le prazna šala kacega prija telja. Trust za izdelovanje glasovirjev. Chicago, 111., 14. junija. Danes je dospel iz New Yorka Markus Blumeoberg, ki se Damerava s chi-eaškimi tovarnarji glasovirjev zdru ssiti in ustanoviti trust za izdelovanje glasovirjev. Trustu bode pristopilo najmanj 28 velicih tvrdk. Trust za lokomotive kupil tovarno. Trust za izdelovanje lokomotiv je kupil Cookovo tovarno v Paterso-uu, N. J. Cook tvrdka se nadalje ue bode več pečala z izdelovanjem lokomotiv, temveč namerama ustanoviti tovarno za izdelovanje automobilov za tovorne vozove. Pivovarna v Manili. Ameriški kapitalisti so minoli teden ustanovili družbo, ktera bode zidala v Manili pivovarno. Družbena glavnica znaša 81,000.000. Nova židovska naselbina v Mexico. Austin, Texas, 14. juuija. Iz Monterfy v Mexico ae poroča, da je pričel ruski Žid dr. L. Blovič z mehikansko vlado pogajanja glede akupa zemljišč za ustanovitev nove židovske naselbine. Židje se bodo naselili v državi Coepiuta in se ba-vili s poljedelstvom. Orkan v Nebraski. Lincoln, Nebr., 17. junija. V Dorchester je včeraj razsajal orkan, je več vozov tovorrega vlaka prevrnil. Streho jeduega vozov jt vihar 400 korakov daleč oduesel. dokler ne bodo dobili uradnikov moral plačati poroštvo do dneva obravnave. najceneje, najhitreje poš (Iz delavskih krogov. Številka 13 velja povsodi za slabo znamenje; temu pomenja nesrečo, onemu bolezen, zopet drugem zgu-bo denarja itd. To je napotilo tudi posestnike psov mesta Hoboken, N. J., da ae branijo vzeti znamko, ki je zaznamovana s številko 13 Pri plačevanju pasjega davka so posestniki psov zatrjevali, da ostanejo raje brez pasje družbe, kakor da vzamejo znamke s številko 13 Posestnik sužnjev oproščen. Columbia, S. C., 16. junija. Tu-kajšno sodišče je posestnika nasadov I. S. Fowler, kteri je imel v najemu jetnike državne ječe, in kasneje prave sužnje, oprostilo. Ko jetnikov ni mogel več dobiti, prisilil je več zamorcev, da so delali na njegovih nasadih. Vbi so morali podpisati pogodbo, da bodo za njega delali. Sužnji bo živeli v ograjenem proBtoru, kjer bo jih nadzorniki redno pretepali. Da b sužnje tudi čez pogodbeno dobo zagotovi, je Fowler tako manipuliral, da so mu kljub napornega dela, bili zamorci vedno dolžni. Tako so nesrečneži morali pri njem delati leto zaletom. Mnogo od njih je dobivalo le kruh in vodo in ako je kedo umrl, bo ga jednostavno zagrebli Sodišče je proti Fowlerju in nje govim posnemalcem samo začelo sodno postopati in ljudje so bili že prepričani, da bode odpravilo suž njištvo. Sedaj pa, ko je lopova oprostilo, vlada tukaj Bplošno mne nje, da so posestniki napadov Kam sodnike podkupili, naj prično proti njim sedno postopati, da se tako uradnim potom dokaže, da Fowler ni ravnal protipostavno. Sedaj je zopet ugoden čas za pri četek sužnjištva. Tudi Japonci imajo pravice. Vancouver, B. C., 17. junija. Sodišče v Seattle je Japoncu imenom Oto prisodilo denarno odško dnino, ker so ga uradniki naselniške oblasti v Seattle zaprli. Japonec je več let živel v Canadi. Sodnik je poučil porotnike, da je Oto opra i- vičen priti v Zjed. države, ker Delavski dom v Brooklynu, N. Y Dne 4. julija bodo na mestu zgo relega delavskega doma v Brooklyn Borough v New Yorku položili te meljni kamen za nov delavski dom Poslopje bode 207 čevljev dolgo in 75 čevljev široko ter tri uadBtropja visoko. Obljube posestnikov tovarn za stroje. Združeni tovarnarji za stroje so minolo soboto izdali „uradno" iz javo, b ktero razglašajo, da bodo svojih tovarnah uvedli plačo od komada — namreč, ako bodo delavci s tem zadovoljni. V uradu štrajkarjev se za take izjave bosov ne zmenijo, temveč sr sklenili v boju do skrajnosti in ko-nečne zmage vztrajati.. Tovarnarjem v Elizabeth, N. J., se še ni posrečilo dobiti skabov. Nekoliko Bkabov, ki delajo v t^var-ni ,,Ball & Wood", go tako slabi delavci, da edino le oredje kvarijo. Bridgeport, Conn., 15. junija. Strajkarj i bo pričeli obravnavati ? gospodarji. Slednji hočejo v svojih tovarnah uvesti 9urno dnevno delo, dočim se branijo pripoznati unijo. Providence, R. 1, 15 junija. V tukajšnji tovarni strojev, ki je laet International P._>wer Co." je štrajk končan. Tvrdka je uvedla 9urno lnevno delo in je svojim delavcem za 7£ odstotkov zvišala plačo. Newport News, Vs., IG. junija Ako btrajkarji do jutri z d*Iom nt Nwws Shipbuilding & Dry Dock Co.44 morala z delom prenehati Vsled tega bodo tu d J ostalih 7CKX delavcev moralo praznovati. Zmaga štrajkarjev. Največja tvrdka za izdelovanje tiskarskih strojev v Zjed. državah R. Hoe & Co. v New Yorku je d^ 18. t. m. zahtevam svojih 800 de- fll li i L no -----. ^ . * .. ' aoKier zeieznisao voasivo ne ug 11U Lil G-nw.ch St. N^YciS ž9 tukaj več let prebival in dobil njihovim zahtevam. Danes se AvAfl lui temveč tudi a&jzane&ljivejc. nekako domovinsko pravioo. Štrajk železniških delavcev. Montreal, 17. maja. Danes prideluje 3500 trackmen „Canadian Paciflc44-železnice štrajkati. Štraj-ikarji zahtevajo po 10—20 centov Več na dan Železniško vodstvo je najelo italijanske siahe. Razun tega je pa železniška proga v dobrem stanju in je več tednov ni treba popraviti. Savannah, Ga., 17. juuija. Štraj-karjem ea nameravajo pridružiti delavci Blaut železnice, kteri tudi zahtevajo vpeljavo deveturnega dnevnega dola. Baltimore, Md., 17. junija. Tvrdka Hufcchinsot Bros. je zahtevam štrajkarjev ugodila, na kar so slednji takoj z delom pričeli. V tridesetih baltimc-rskih delavnicah se že dela pod uuijskinii pogoji. V Sparrows-Point štrajka še 600 delavcev. Odprava električnih strojev v rovih premoga. Pittsburg, Pa., 16. juuija. Rudniški nadzorniki so ukazali odstraniti iz premegovih rovov vse električne b troje. Proti tej odredbi, ktero so nadzorniki izdali vsled nevarnosti razstrelbe plinov, so posestniki vložili priziv, češ da jim bode to prouzročilo več milijonov dolarjev škode. lavcev ugodila. Strajkarji prično jutri 20. t. m. delati. Rochester, N. Y., 18. junija. Strajk tukajšnjega delavstva je žt končan. Pogoji med podjetniki in delavci sicer niso znani, vendar so pa izpali v obojestransko zadovolj-nost. Razsodišče bode odločilo. Chicago, 15. junija. Unija livarjev se je podvrgla razsodišču, ktero bode razsodilo v stvari delavcev in gospodarjev. Livarji zahtevajo povečanje dnevne plače od $2.75 na Strajkarji poslali akabe v Jacksonville. Charleston, S. C., 14. junija. Danes je prišlo iz New Yorka s posebnim vlakom 22 skabov. Strajkarji so vjeli 8 skabov, jih odvedli na parnik „Algonquin" in poslali ^ Jacksonville. Skabje se bodo seve da zopet vrnili, vsled česar se je bati nemirov. 6000 delavcev štrajka. San Francisco, Cal., 16. junija V minolem tednu pričelo je 3300 livarjev in delavcev ladjedelnice 1200 delavcev tovarn za stroje, 600 kuharjev in natakarjev ter 1000 mesarjev štrajkati. Gospodarji ho •"iejo zahtevam štrajkarjev ugoditi vendar pa nečejo pripoznati unij in tmajo svoje delavnice raje zaprte Tovarnarji se se proti delavcem sjedinili. Parada 1000 štrajkarjev. Rochester, N. Y., 17. junija Strajkujoči železniški dninarji, ki že peti teden praznujejo, so danes dopoludne priredili parado, ktere se je udeležilo 1000 mož. Po paradi se je vršilo zborovanje, pri kterem so sklenili s štrajkom vztrajati, J® dokler železniško vodstvo ne ugodi je pridružilo štrajkarjem še 200 moi. Avstrija in — napredek. Washington, 15. jun. Da avstrijska vlada v resuici pospešuje domačo obrt, je razvidno iz poročila našega konzula. Po tem poročilu *o nameni avstrijske vlade povsem teWfcdr, -"uffUYAV&irijsmfpor kite ietja za ostalimi državami. Temeš-varski klobačami je vlada dajala redno državno podporo, ker je pa tovarna naročila napravo električne razsvetljave v inozemstvu, zapretila vlada, da jej ne bode dajala več podpore. Se le ko je vodstvo tovarne dokazalo, da v celem cesarstvu ai tvrdke, ktera bi zamogla izvršiti lotična dela po želji tovarniškega eod-tva, se je vlada pomirila in nislila — mea culpa. Nadalje je vlada grajala posestnika tovarne žveplenk v Raabu, ker je blago dobival iz inozemstva. Tudi družbi pouličnih železnic na Reki in v Te-ooešvaru sta dobili od vlade ukor, ker sta kupili motore v inozemstvu. Teksanska idila. Belmont, Texas, 18. juuija Iz '.apadnih teksanskih prerij došli konjski pastirji poročajo, da se je početkom tega tedua vršil b jj med ierifovim možtvom, ktero išče morilce šerifov Morris in Glover ter Meliikauci. Mehikanci bo bili dobro oboroženi in ker so se branili, pričeli ao Teksauui na nje Btreljati. Jeden Mehikanec je bil usmrten, drugi raojen, tretjega so pobili s pnškinim fcopitom in jednega so vjeli. Sled-ujega so hoteli prisiliti, da izda kje so roparske čete glavarjev Cortez m Saudava, toda Mehikauec je trdovratno molčal, na kar bo ga obesili. V minolem tednu bo namreč mehiiianBki roparji umorili šerifa Robert M. Glover iz Gonzales, W. T. Morris iz Karnes County in Tony Schnabel, posestnika ranchov v Karnes. Takoj na to bo šerifi sosednih couutyjev organizirali mo-žtvo in pričeli roparje zasledovati. Governor države Texas jim je poslal tudi večje število rangerjev v pomoč. Kjerkoli najdejo kacega Mehikanca, ga takoj aretirajo. Zvišanje uvozne carine. Washington, D. C., 18. junija. Tajnik državnega zaklada je odredil za uvoz sladkorja iz Italije poviša-nje carine. Ker je naša vlada povišala carino na ruski petrolej, je ruska vlguia povišala carino za uvoz kolofonija in ameriških kole«. • >- . ■ ■... &asL?*-?. .. iS3 Entered 4« fecond classmatterat the New Y/ite, N. Y. Post offica October 2. 1893. „GLAS NARODA". \a«t slovenskih delavcev ▼ Ameriki tidajatolj in urednik: Published b] F. 8AK8KB. 109 Greenwich St. New York Citj Na leto velja list za Ameriko $3.— s* pol leta.............. Za Evrope xa vie leto . . . gld. 7.— „ „ pol leta......3.60 „ četrt leta . . . „ 1.76 f Evropo pošiljamo list tkupn< dve številki. ,Glas Naroda" in izhaja vsako *red< »o o j to GLAS NARODA (,,Voice of the People") Will be iaued every WedneBdaj and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plačt 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnost: se ne natisnejo. Denar naj Be blagovoli poBlati pc Money Order. Pi i sprwmembi kraja naročniko\ trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo uasl :>vnika. Dopisom in pošiljatvam naredit* ■aslovom: „Glas NarodaM, 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortlandt. In kako se bode to zgodilo? V ro • dovitno xemljo ixpremenjeno puščavo bodo najbrže prodali farmer-jem, ali je pa dali v oskrbo in ob" ielovanje v najem. Kakor hitro pa postane zemljišče ,, uradoma" poljedelčeva last, bode brezdvomno tudi on postal takozvana hipote karna last kapitalistov, kteri mu bodo zemljišče prodali, oziroma posodili denar za nakup iatega Ako je pa dotični poljedelec le na jemnik zemljišča, potem bode veči del dobička, oziroma pridelka moral svojim gospodarjem v obliki aajemščine oddajati. Kedor se hoče osvedočiti o sreči in blagostanju farmerjev in najemnikov zemljišč naše dežele, naj pohiti v zapaduf države in sicer baš v pokrajine, kjer je pričel kapital s svojim naj uovejšim kulturnim delom, v obmejne pokrajine puščave Colorado, in takoj bode vedel o mukah in trudu tamošnjega prebivalstva. Ono kulturno delo na našem za-padu bode povsem slično drugim kulturnim podjetjem današnjih dni, kterih vseh jedini namen je ta, izkoriščat1 Btotisoče ako ne milijone oBob bednega ljudstva, ktero bode pohitelo v divje kraje Mehike, Arizone iu Californije, da poskus tamkaj svojo sreče. Kulturna dela, ktera zaslužijo v reBnici tako ime, iapktera služijo v duševni in materijalni napredek človeštva, so dandanašnji skrajno redka. Puščave jugozapada. V nekem chicaškem listu čitamo: „V daljnem jugozapadu Zjed. drža\ vrši se veliko kulturno delo, o kte-r*m ima le malo prebivalcev iztočnih držav pojma. Ljudska marljivost in vztrajnost deluje na to, de spremeni stoiisoče oral puščave v rodovitno zemlio, ktera bode nasei in poflta'a človeštvu koristna. Pu ščava, ktera je sedaj strah in trepet vseh potnikov, bode po preteku primerno kratkega časa obljudena kakor države iztoka. Paščava Colorado, ktera se raz prostira po delih južue Californije, Arisone in severne Mehike, je pc • vojej jednoličnoBti in divjini povsem slična Sahari. Le tu pa tam •e nudi potniku mala premena in to edino le tedaj, ko ugleda jedno ali drugo redkih, običajno ..Poza" imenovanih oaz. Peščeni viharji -baš kakor v Sahari — razsajajo p tej divjini zapada in so zahtevah že na tisoče žrtev. Nad 500 000 oral te puščave južne j Californiji, 150.000 v Arizo-ni in 600.000 v Mehiki spremenili bodo v rodovitno zemljo; 303.000 oral bodo že let šujo zimo namočili Kjer pomanjkuje rek, tam bodo navrtali artezične vodnjake, kar bode osobito v californijskem delu pustinje treba nap-iviti. Na ta način se bode takozvana India Oaza xa 100.000 oral povečala iu spremenila v plodovite travnike. Na čelu teh podjetij je družba »Imperial Land Company", ktera 'je že 250.000 oral puščave kanali xirala in delo sedaj na 500.000 dru-zih oralih nadaljuje, kar bode izvršila tekom prihodnjih dveh let. V doseg in ixvrSitev svojega načrta morala je družba napraviti 50 milj dolg glavni prokop, mnogo vodnih reservarjev in jarkov, kar stane na miljone dolarjev." Tako chicaški lift. Povsem se strinjamo z navajanjem chicaškega lista, kajti podjetje na jugosapadu je istinito velicega kulturnega pomena in bode pove-fialo blagostanje tisočerih obitelji. Id vendar, se I i bode s tem kaj doseglo? Sprememba puščave v livade, pertvoje in pašnike je vsekako podjetje ipekulativnega pomena, kajti edino le družbeniki skoraj imenovane družbo bodo imeli od podjetja koristi. Oni so v ogromno podjetje naložili svoje delniške glavnice edino le v svrho povečanja skupnega kapitala. Dolar — vladar Kube. Ko je washingtonska vlada ustav nemu kubanskemu odboru predložila Plattov predlog v odobritev jele so krožiti vesti, da namerava naša vlada potom ,,ameriškega sti ska roke" zastopnike ustavnega odbora poučiti o ,,pravem" razmotri-vanju imenovanega predloga. — Vse se je sedaj zgodilo. O poštenosti in pravem rodoljub-ju nekterih vodij kubanskih vstašev, smo že za časa vojske dvomili. Skoraj vsi vstaški vodji so revni, toda sila častihlepni ljudje, čeravno fcaBtržiepriosČ' v 7,*proB^f,~ neodvisni Kubi". Ker je pa nada za dobitev samostojnosti postajala vedno manjša, in ker so vstaški vodje prišli vedno v ožjo dotiko z ameriškimi pos^stnikid ilarjev in sicer s takimi, od kterih so se zamogli naučiti, da se dolarji s politiko najpreje zaslužijo, — je povsem lahko umeti Čemu so sedaj orožje samostojnosti in ueodvisnosti odložili in spremenili svojo častihiepnost v ameriške dolarje. Ctani kubanskega ustavnega odbora, ali saj večina njih je v službi Američanov, kteri so jim podelili dobro plačane urade in slične službe. Se je li to zgodilo vsled svoječasnega nasprotovanja kul anskih odbornikov, ali bo jim bile službe še za časa revolucije obljubljeue, ni znano. Vladino časuištvo na Kubi in v Zjed. državah seveda zatrjuje, ,,da so se Kubanci umakuili višji moči", kar pa nikakor ni bilo potreba storiti, kajti oni bi zamogli Pjattov predlog istotako odkloniti, kakor so ga sprejeli. Na ta način bi ona ,,višja moč" gotovo na strani Ku bancev obstala, toda najbrže se jim je dobro izplačalo prepustiti „višjo moč" Američanom. Vsa kubanska politika nam nudi dvojno sliko: Veliko, navidezno ,,slobodno" ljudstvo tira v sužnji-štvo mali, za prostost se boreči narod otočanov— in vodje teh oto-čanov so se državljanskej korupciji že v toliko udali, da sprejemajo v plačilo izdajstva od Američanov dobro plačane službe. Istinito veseli pojav! Vojaa nsd Boerci in Anglijo. Angleži tepeni. London, 16. junija. Ubogi Kitchener — zopet mora poročati: ,.Obžalujem, da moram javiti"____ Zopet so bili Angleži tepeni, in sicer dobro tepeni. Kitchener sledeče poroča: Pri Wilmansrust, dvajs t milj -užno od Mi pa manjkalo 110 zabojev, ktere so lopovi drugam odvedli. Dosedaj išče policija zaman drzne tatove. Ukradli za $7000 zlatnine. Dne 18. t. m. so aretirali tri klerke filijale ,,American Express Co." na 49 ulici in Madison Ave. v New Yorku. Vsi trije bo imeli nočno službo in so iz zaklenjenega kovčega za zlatnino ukradli dvanajst zavojev zlatnine in drugih kamenjev v vrednosti $7000. Policija je dognala, da so lopovi za 82000 ukradenih stvari zastaviii. Jeden zaprtih je že priznal tatvino. 0 bremenskej tatvini zlata. Bremenska policija je najbrže dobila pravega tatu treh sodčekov zlatega denarja, kterega je nekdo meseca aprila ukradel na parniku ,,Kaieer Wilhelm der Grosse." Kakor smo že poročali, našel je steward Teodor Meyers zlato v kajiti druzega razreda in dobil $2000 nagrade. Takoj na to je Mayers zgi-nol in sedaj zopet prišel popoln Dma reven k Lloydu iskati službo. Pri sodišču se je večkrat zagovoril in tako je mnenje, da je on pravi tat, opravičeno. Kitajci umorili več katoliških misjonarjev. Peking, 16. juniju. Nek italijanski duh >ven, kije pribežal iz Shen-si, poroča, da so b ks^rji v Nian Gta Liang umorili 15 belgijskih duhovnov in mnogo katoličanov. Morilci so vojaki cesarjeviča Tu-ana, vojvode Lana iu generala Tung Fu Hsianga. Ekspedicija vla-dinega kitajskfga in fraucoskega vojaštva proti upornikom ni nič izdala, kajti Kitajci niso hoteli na svoje rojake streljati. London, 17. junija. Iz Shang-haia se poro5a, da namerava cesarica vdova, ko pride z dvorom v Honan, cesarja Kwang mrtvim proglasiti in imenovati sina kraljeviča Tuana novim vledarjf-m. Prihodnje glavno mesto Kitajske bode baje Kasi Fong Lu. Tacoma, Wgsh., 17. junija. Iz Hongkonga se javlja, da so se na meji Tcnkina pripetili nemiri. Francozje bo zgubili 4 CaBtnike iu 17 vojakov. Evropejske in druge vesti. Petrograd, 14. junija. V ladjedelnicah na otoku Galej pričelo je včeraj goreti. P mrtvecev in rešili iz razvalin 10 še živih osob. Mnogo se jih pegr^ša. V tovarni je delalo 1500 osob. Nesreča bi bila mnogo večja, da niao bih delavci ravno pri krsilu. Ste-rs Kretanje parnikov. V New York dospeli: 15. junija i/. I,iverp...jla 3S7 [• >t- junija iz Havre s 77S potil amburga s 744 Kotterdama s 749 ,,Umbria' niki. ,,L"Aquitaine" 15. niki. ,,Armenia" 16. junij: potniki. ».Rotterdam" 16. junija u potniki. ,,Vaderland" 17. junija i/ Antwerpena s 715 potniki. „Britannia" 17. junija iz Marseille ^705 potniki, ,,Verra" iS. junija iz Genove s 1027 potniki. ,,Kaiser Wilhelm der Gr«.sse" iS. junija iz Bremena s 1131 potniki. ,,Ethiopia" iS. junija iz Glasgowa - 1S1 >>.,t niki. Dospeti imajo:. „IIohenzollern" iz Genove. „Teutonic" iz Liverpoola. ,,K<">ln" iz Bremena. „Pennsylvania ' iz Hamburga. ,.Columbia" iz Hamburga. ,,St. Louis" iz Southamptona. ,tLucania" iz Liverjioola. „La Bretagne" iz Havre. Vstaja v Colombiji. Kingston, Jamaica, 17. junija. Po kolombijskih poročilih se vstaši še vedno branijo odložiti orožje. Temu je največ azrok slabo postopanje vlade s političnimi jetniki, ktere vlačijo po ulicah v javno za-sramovanje. V svarilo vstašem in z osirom na nove nemire, kteri so se v notranjih pokrajinah zopet pripetili, je kupila vlada parnik „Dioran", kterega je spremenila v topničarko. O d p 1 j u 1 i co: „Lahn" 18. iunija v Bremen. „Sou'hwark" 19. junija v Nntiverpen. ,.Oceanic" 19. junija v Liverpool. "* „St. Paul" 19. junija v Southampton. Odpljnli bodo: ,,Grosser Kurfur-t" 20. junija v Bremen. ,,Auguste Victoria" 20. junija v Hamburg. ,,L'Aquitaine" 20. junija v Havre. „Hohenzollern" 22. junija v Genovo. ..Bulgaria" 22. junija v Hamburg. ..Umbria" 22. junija v Liverpool. ,,Rotterdam" 22. junija v Rotterdam. ..Ethiopia" 22. junija v Glasgow. „Kaiser Wilhelm der Grosse" ti Bremen. ..Waderland" 26. junija v Antwerpen. ..Teutonic" 26. junija v Liverpool. ,,St. Louis" 26. junija v Southampton. 25. junija v ,,Kaiser .Wilhelm der Gross«" od-pljnje iz New Yorka v Bremen dne 25. janija ob 10. uri. Parniiki listki so dobiti po izvirnih enah pri FR. SAKSER & CO. m Gmwkh Su, M«« York. | | Jugoslovanska Katoliška Jednota. | | > Iukorporirana due 24. januvarija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 Smth 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Jožef Aonič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; John Globokar, Box 371, Ely, Minn.; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn. IMENA ZASTOPNIKOV. Dosedaj so se naznanili kot zastopniki društev pri glavnem zbo rovanjn Jugoslov. katol. Jednote: „ Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 16, Johnstown, Pa., Mi-hael Štrukelj. Za društvo sv. Jožefa štev. 17, Aldridge, Mont., Bernard Shmalz. Za društvo sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., John Germ in Josip Gorišek. Za društvo sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., Josip Videtich. Za društvo sv. Cirila in Meteda, štev. 1, Ely, Miun., Matija Agnitch, Josip Skala in Janez Loushin. Za društvo Srca Jezusa, Štev. 2, Ely, Minn.: Matija Golobich, Janez Prijatelj in Juri Koce. Za društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich., Mihael Munich. Za društvo sv. Barbare štev. 3, La Salle, II!., Daniel Badovinac. Za društvo sv. Štefana štev. 11, Omaha, Nebr., in za društvo sv. Jožefa štev. 14, Crocket, Cal., Frank Vlahovich. Za druStvo sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo., Frank Keržišnik. Za društvo sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Janez Keržišnik. Pristopil k društvu sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., Frank Žurman star 20 let. DruStvo šteje 110 udov Suspeudiraui u.l društva sv. Štefana štev. 11, Omaba, Nebr., Frank Stanešich zopet sprejet. Društvo šteje 15 udov. Odstopil <»d društva sv Jožefa štev. 12, Pjttsburg, Pa., Alojzij Gut-ma". Društvo šteje 109 udov. Izločena od društva sv. Cirila in Metoda štev. 16, J JdUBtown, Pa., Ivan < ampa, Ivan Modic iu Matevž Anzelc. Društvo št"je 31 udov. Od društva av. Jožefa štev. 12, Pittsburg, Pa., Autom Premru. Društvo št«jfi 108 udov. Josip Agnitch, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J o e A g n i č. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže Box 105, ^ly, Minn , in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". London, 15. junija. Ameriške lokomotive, ktere je pred par leti kupila neka švicarska železnica, so se le slabo obnesle. Vsled tega bode Švica kupovala svoje lokomotive v nadalje v Angliji. Budimpešta, 15. junija. Uradno poročilo objavlja, da bodo letos ua Ogrskem 2 milij< na metriških sto tov pšenice manj pridelali kakor lani. Letošnji pridelek rži se ceni na 11,770 024, ječmena na 10,507 700 iu ovsa ua 9700 000 metriških sto-tov. Sploh bode letošnja žetev mnogo nlabejša nego lanska. Petrograd, 15. junija. Štrajki so zopet na dnevnem redu. Strajkarji v baltiških ladjedelnicah bo se s tovariši tovarne ,,Gvoždilnaja" zjediuili iu napadli skabe, ki delajo na njihovih mestih. Vojaštvo je moralo posredovati, na kar so se itrajkarji razšli. Rim, 15. junija. Danes so v Qni-rinalu Kratili hčerko italijanske kraljice Jelene. Slavnosti je priso-■tovalo na tisoče ljudstva in 7000 otrok. Iz nepoznanih uzrokov nastala je med otruci zmešnjava. Več otrok je ranjenih. Loudon, 15 junija. Urad za ljudsko štetje je zaključil svoja dela. Anglija ima sedaj 41,454,578 prebivalcev. Z ozirom na spol je v Augliji 1,082,619 osob več ženskega nego možkega spola. Osem mest ima nad 250 000 prebivalcev. Li-v rpool Šteje 684,947, Manchester 543,969 in Birmingham 522,182 prebivalcev. Antwerpen, 15. juni>. Parnik „Northmau,u Chicago hamburške parobrodue družbe pripljul je danes is Hamburga v Autwerpen. Od tu pluje „Norhman" v Liverpool, kjer ■e prične dirka s parnikom ,,Noth western" čez ocean. Rim, 16. junija. Najslavnejš evropejski ropar. Mussolino potuj* po Evropi in se zabava s tem, d t pošilja italjanskim sodiščem raz glednice. Ropar je izven svoje ožj* domovine eleganten „gentleman* in si je pred odhodom is Rima cel isposloval avdijenco pri kralju. Paris, 17. junij«. Zemljišča Francije so cenjena na 114,000,000,00^ frankov. Večina teh zemljišč, namreč za 72,000,000.000, frankov, j. last inozemskih posestnikov. Petrograd, 17. junija. ..Novojp Vremja" izjavlja, da želi Rusija zo petne prijateljske trgovske zveze s Zjed. državami; seveda mcrajc slednje storiti prve korake. Dunaj, 17. junija. Iz Petrograda se javlja, da je car Nikojaj povabil srbskega kralja Aleksandra in kraljico Drago ua obisk v Pitrograd. Berolin, 17. junija. V Hachen-burgu, politični okraj Wiesboden, odkrili so včeraj v prisotnosti avstrijskega m franc :skega vojaškega atašeja spomenik v vojski 1. 1790. padlih avstrijskih vojakov iu spomenik pri Altenkirchen due 2). sept. 1790 usmrtenega francoskega generala Marceau. Pri slavnosti igrale so vojaške godbe marziljezo in nemško himno. Francoski ata-šej je nazdravil nemškemu cesarju, dočim je avstrijski izrazil upanje, da bode trozvoza še v nadalje obstala. London, 18 junija. Casar Viljem namerava z oddelkom vojne mornarice oditi nemškim iz Kitajske se vračajočim vojakom naproti. Predsednik Francije pozdravil bode pri Cherbourgu nemškega cesarja. Tudi predsednik Loubet bode prišel v Cherbourg z oddelkom vojnega ladjevja. Yokohama, 18 junija. Japonski Konzul v M jk-Po, Korea, poroča, da bo se nedavno na otoku Quel-part pripetili nemiri, ki so bili naperjeni proti kristjanom. Slednji so namreč svoje nekrščene rojake tako izzivali, da sj jih nekrščem obkolili in 500 poklali. Berolin, 18. junija. Tu se je usta-uovil sindikat z glavnico $9,950.000, kterega namen je ustanoviti v Bra-«lu več novih nemških naselbin. Vlada namerava poslati v Brazil vojno ladjevje, da oficijelno ponovi ohisk brazilske ladije ,,Marisca Floriano" in tako uprizori demon-stracijo proti Zipd. državam. Potrcgrad, 18. junija. Carin:a je rodilu zepet hčeko. Car Nikola' tpga dogntka ni vesel, kajti, sedaj ,ma 4 hčerke, a niti jednega sina Praga, 18. junija. Avstrijski cesar Fran Josip se je češkemu namestniku grofu Coudenhove za iz-fcreni sprejem, kterega mu je preredilo češko ljudstvo pismeno zahvalil. V pismu izraža nado, da bode v kratkem konec češko-nem škim prepirom. London, 18 junija. Dolenja zbor uica je z večino 370 glasov potrdila r letno apanažo kralja Edwarda. ■ Drobnosti. Iz Podnart se poroča dne 5. jun Kropa v plamenu. Panika grozna. Gasilci delujejo. Beda velika. Pomoč nujna potreba. (Obširneje poročilo v prihodnji številki, ker je za danes prepozno dospelo.) * * * Srebrno poroko je obhajal v nedeljo dne 16. t. m. ▼ sredini svoje družine in prijateljev g. Anton M u r n i k, započetnik slovenskega časnikarstva v tej deželi. Želimo mu še mnogaja letal * * * Kolekovan:e parobrodnih listov odpade dne 1. julija t. 1. in bodo listki ceneje od S3 do $1, ako parobrodue družbe kaj drugače ne ukrenejo do tedaj. * . * Gorka jedila bodemo v kratkem dobivali v stanovanja. H. .P. Hub-bart v New Yorku namerava ustanoviti družbo, ktera bode napravila kuhinje na vozovih. V vsakem vozu bedeta pripravljala 2 kuharja jedila. Vozovi bodo vozili po vsem mestu in ob vsakem času. Družba bode po oBtalih mestih ustanovila podružnice. Na ta način bodo postale kuharice baje popolnoma nepotrebne. • * • 1000 novih učiteljic. Letos bode 1000 učenk newyorških učiteljišč dovršilo svoje študije. Vseh 1000 novih učiteljic nastopi letošnjo jesen služho v newyorških šolah. • * * 0. Friderik Inglič f. V Gorici je umrl dne 24. maja bivši gvardijan celjskega reda, duhovni svetovalec krške in lavautinske škofije, star 60 let. Pokojnik je bil povsod pri-priljubljen. — Umrl je dno 28. maja župnik v Gornji Polskavi g. Anton Bosečnik, v 52 letu svoje starosti. * . • Umrl je v Vogrčah ob Pliberku na Koroškem ugleden hudovnik, iskren slovenjski rodoljub g. J. Tavšič vpokojeni župnik in zlato-mašnik. * * * Nagloma umrl je v Puštalu pri Škofjiloki 471etni mizarski pomočnik Jakob Poljanec. Ubilo ga je žganje. * * * V Ameriko je odpotovalo meseca majnika z ljubljanskega kolodvora 338 osob. Zaradi nameravanega izseljevanja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanib 11 fantov. • * » Konec tragedije v Ljubljani. Žalostni slučaj, ki se je primeril dne 29. aprila t. 1. ni še pozabljen, ko je namreč Pavel Vizjan, sin obče-spoštovane rodbine, v Urbasovi hiši v Komenskega ulicah z nožem uapedel Terezijo Koščakovo in jej prizadel več smrtuonevarnih ran. Deželno sodišče je Vizjana poslalo ua opazovalni oddelek deželne bla-zuice na Studencu. Tam je Vizjan 2. junija popoludne na stranišču iztrgal iz metle ro&išče, nastavil ostri kouec na sence in se zaletel v zid. Palica mu je pretrgala sence in se zabodla v možgane. Prepe Ijali so Vizjana nezavestenega v deželno bolnico, kjer je 3. juuija zjutraj valed te poškodbe umrl. Slu5aj je naneBel, da ravno tedaj, ko so neBrečnpga Vizjana prinesli v bolnico, je iz dctičnega poslopja stopila Terezija Koščakova. Ko je Vizjana videla in spoznala, je zakrila obraz in padla na tla. Terezija Koščakova je sedaj rekonva-lescentinja in zapusti v kratkem bolnico. * * * Bohinjska železnica. Sedaj torej šele pravzaprav smemo reči, da je bohinjska železnica dognana reč. Poslanska zbornica je Bprejela v seji z vsemi proti 4 glasovom inve sticijsko predlogo v tretjem čita-nju. S tem je bohinjska železnica zigotovljma docela ter dovoljen kredit za zgradbo. Sedaj torej ne preostaja nič druzega nego to, da začno pridno in čim prej z delom, da pridemo do toli zaželjene druge železniške zveze s Trstom. Z gradnjo pride na vsak način obilo dels in zaslužka v deželo. V kazenski preiskavi zaradi shoda na Ponikvi dne 19. maja t. 1. so orožniki poklicani k zaslišanjn k okrožnemu sodišču v Šmarje, župnik in kaplan pa sta pozvana k preiskovalnemu sodniku v Celju • • • Poskusen samomor. Mizarski po močnik Josip B. iz Hotiča v litij skem okraju bi se bil rad oženil, pa mu je oče branil. 4. junija zvečer okoli pol 10. ure se je najbrže vsled tega obesil. V hiši na trnovskem pristanu št. 23, v Ljubljani kjer stanuje, je šel na Btranišče in se tam obeail za žrebelj na vratih. Zvunaj na dvorišču je ležal brodar Franc Č^lešnik, kteri je videl iti B-a. v stranišče. Ker ga ni bilo dolg^ časa ven, šel je ("Jalesnik trkat na vrata, in ker se ni oglasil, stri je vrata, Ko je Čalešnik vrata odprl, padel je B. na tla. Bil je že trd. čelešnik je potegnil B-a. iz stranišča in ga škropil z vodo in drgnil, da je prišel čez nekaj časa k sebi. Prenesli so ga potem v stanovanje. * * • Utonil je dne 22. maja mlinBr F. Pikec iz Brezovice pri Ljubljani v ►'odi komaj dve pedi globoki. Brž-k ne je vinjen padel v jarek in tam Uežal. * * * Imenovanje. Okrajnim šolskim nadzornikom za nemške ljudske šole v Ljubljani, ljubljanski okolici, Beli Peči in za meščansko šolo v Krškem je imenovan profesor ljubljanske realke g. Albin Belar. Imenovani je Bicer sin slovenskega ljudskega učitelja, toda po mišljenju strasten ncmškutar. * * * Nesreča. V apnenici zasulo in zadušilo je dne 31. maja na Bohinj ski Beli na Gorenjskem 341etnega posestnika J. Knnčič-a. Prsteni obod nad nj;m se je podrl in ga pokopal pod Beboj. * Toča je pobila na binkoštni ponedeljek ob 5. uri popoludne po občini Trebelno. Nektere vinske gorice so skoro uničene. Toče je po nekterih krajih toliko padlo, da jo je bilo videti še drugo jutro. • * « Strela je udarila dne 29. maja v hišo K. Kovačiča pri Mokronogu; pogorela je hiša in hlev. * Zavarovan je bil za 2700 kron, a šlade je 6000 kron. * * * Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1601 je 240 strank vložilo 106.894 K 98 vin., 175 strank dvignilo je 54.684 K 98 vin., 28 strankam seje izplačalo posojil 34.820 K. Denarni promet 266 -367 K 53 vin. m * m Utonil je v Zgor. Polskavi oskrbnik barona Posta nek Viljem Gohe. * • * V Dravo je padel Pri prevozu med Vuhredom iu Marenbergom posestnik od Sv. Antona na Poharju Kršnik, p. d. Hudernik. Stopil je prehitro z broda ter zginil v valovih. * * * Strašni Čin blaznenca. Posestnik J. Koreu p. d. Gašpar pri Žalcu, je v soboto dne 1. junija naenkrat zblaznel Ustreliti je hotel svojo ženo, ker pa mu je ta zbežala k sosedu, tekel je za njo, naletel je na deklo, ktero je vrgel ob tla ter ji z okovano peto stolkel glavo, da je kmalu preminula. Blazni kmet se je nato do nagega slekel ter tekel v trg Žalec, kjer so ga prijeli in izro čili oblaBti* * * • Obesil se je v Gaberju pri Celju posestnikov sin J. Hriberšek, p. d. Hinc. Pred letom obesil se mu je brat. Vsled pijančevanja je namreč cela rodbina zastrupljena in zmedena. * * * Velik požar je divjal 31. maja v Trstu; pogoreli sta popolnoma skladišči lesa g. F. Lavriča in tvrdke C. Stagni. Gasilci bo mogli ogenj samo omejiti, da se ni ra^ši ril na bližnje kupe lesa. Ogenj j* bil najbrže podtaknjen. • * * Nemško »človekoljubje". Vkljub vsem skrivnim in očitnim inspiracijam moral je tudi štajerski deželni šolski svet pripoznati, da je g. Gosti nčar vsled svoje brambe pri znanem tolovajskem napada o3ta' na svoji časti kot učitelj popolnoma neomadeževan ter se je naperjena disciplinarna preiskava ugodno završila. * * • Huda ura O binkoštnih praznikih je po mnozih krajih Štajarsk^ posebno srednje Štajarske divjala huda nevihta. V Ilz-u je padala toča in napravila znatno škodo po polju. Tudi strela je na več krajih udarila ter užgala poslopja. Samostan napadli. V Ljubnu se 26 maja okrog polnoči neznani storilci napadli samostan redem-ptoristev b kamenjem in ga ometab z blatom; pobili bo tubi 18 šip n? oknih. Povod napadu je dala ob sodba nekega duhovnika tega reda Utopil se je na binkoštni ponedeljek v Muri nek 35 do 40Ietni mož Skočil je pri Sv. Mihaelu v vodo; bil je v tamošnjem kraju neznan, in tudi truplo še n:so dobili. Velikan. Dne 15. t. m. prišel je v New York s parnikom „North America" iz Egipta Hasan Ali, ki je 8 čevljev in 2 palca visok. Hasan ki potuje v Buffalo v razstavo tehta 275 funtov. Njegov oče je 8 čevljevin 7 palcev visok, dočim meri njegova sestra le 7 čevljev. Ker je imel v svojem kovčegu 2000 cigaret, bo ga v carinarskem uradu pridržali. čudni nazori. Oče: ,,Vi ste mojega sina poslali domov, n j se umije." — Učitelj: „Da, toda da-ues je prišel zopet umazan v šolo." — Oče: ,.Oprostite, nikari ne pretiravajte stvari; saj se tudi vi vsaki dan ne umivate 1" Odgovor. Sodnik. „Jaz vidim, da ste vi predrzen tat, ker se ne bojite po noči vlomiti v proda-jalnico, če prav veste, da je poaet-nik v njej." — Toženi: „Da, toda vedeti morate, da se o tem po duevu nemorem pripričati." Ni izdajalec. Star gospod (malemu dečku): „Kakose imenuješ?" — Deček: „Kakor moj oče." — Gospod: ,,In kako se imenujfi tvoj oče?" — Deček: — „Kakor jaz." — Gospod: „Toraj, kako te pa kličejo zjutraj, k zajutreku? ' — Deček: ,,Mene nihče ne kliče." — Gosgod : ,,Kako pa to?" — Deček: ,,Ker pridem vedno preje k mizi." Visoko. A : „ Včeraj smo jako visoko igrali domino." — B. .»Gotovo po dolarju?" — A: „Ne, igrali smo za grah, toda v — šestem nadstropju." Občutljiv. Žena: ,,Moj mož je v novejšem času tako uervozen, da se prične takoj potiti, ko sliši, da kdo drva žaga." Smola. A: „Gospod sosed, pokažite mi vendar vaš novi aparat za preganjanje tatov." — So-sed: „Obžaljujem da ga ne morem pokazati, kajti včeraj so miga — ukradli 1" Prijetno. Vožnja na kamniški železnici je toliko čaBa trajala, da so se vsi potniki jeli tikati." Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj zr $20.55 100 kron avBtr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljate? registrirana. Iz Bloctona, Ala., smo dobiti Money Order za $1.50, a nobenega pisma za kaj, ;n kdo je poslal; ravno tako iz Leadville, Colo., $1.50 po Money Ordru, ker ne vemo od ko_ja in za kaj ? Prosimo pojasnila ! KJE JEP Marija Gopkc, stara 24 let, doma iz fare Krka na Dolenjskem; 15. aprila je odpotovala iz Clevelamla, češ da gre domu k očetu, a ni tja prišla. Njen naslov bi rad zvedel njen oče in naj ga blagovoli naznaniti ,,Glas Narodu". KDOR VE kaj zanesljivega o slovenskem rojaku Nikolaju Janezu Povšin-u, kteri se je pred kakimi 6S leti preselil v Ameriko, bil tu usnjar in umrl zapustivši precejšno premoženje, je orosen to sporočiti ureditvi! teg» lista, [jlj Posestvo na prodaj. John M. Ver tin proda svoje POSESTVO V DOBLIČAII na i dolenjskem. Poslopje je bilo zidano pred tremi leti, vse zemljišče meri I stertina; gojzda bukovega in jelovega je 5 johov 65 štirjaških sežnjev. Več o tem pove: Math. Grahek, 430 7th St., Calumet, Mich. IZLET priredi slov. podp. društvo,Slovenija* štev. 44 s. s. b. p. j. v nedeljo dne 23. junija 1901 v Lake Side Grove (preje Casino Grove) na 96. in Ewing ulici V SOUTH CHICAGO, ILLS. Igrala bode slovenska godba in za veselo zabavo bode vse preskrbljeno.. K obilni ndeležbi vabi ODBOR. Naznanilo. Podporno društvo sv. Barbare je sklenilo, da od sedaj naprej sprejema člane stare od 18. do 50. leta in je plačati vstopnino po starosti; plačati je vstopnine od iS. do 25. leta $5; od 25. do 35. leta $6: «1 35. do 45. leta $7; od 45. do 50. leta S9. Kdor hoče čakati tri mesece, da je opravičen do podpore mora plačati od iS. do 25. leta $2; od 25. do 35. leta $3; od 35. do 45. leta S4: od 45. do 50. leta $7. Društvo plača v slučaju bolezni $1 na dan in to kolikor !••>: je kdo bolan: v slučaju smrti pa S200. Prispevke je plačevati po 50 centov na mesec, ako se pa s tem ne pokrijejo stroški, se pa razdeli na vsacega člana jednak asessment. Od meseca junija naprej l>odo sprejeti tudi žene in otroci. V vsacem kraju Zjed. držav se lahko ustanovijo postojanke, ako se le združi 10 članov. Nadaljna pojasnila da: J. TELBAN, tajnik, (I. jan.) Box 607, Forest City, Pa. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo prodaj alnico, v kterej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi p>ogr:re"be in odredim vse potrebno za nje, preskrbim krste in kar spada v to stroko. Govori se tudi slovenski in nemški. S spoštovanjem M. E. GLEASON. ELY, MINN. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj ^ St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem ^ BLAŽ TURK, JDUtUi A UDiO. Slovencem in Hrvatom v Rook Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže piVO, Vino in whiskey, ter imava na ras-polago fine smotke. Dalje se lahko na naB obrne vsak rojak v bližini gle-d6 pošiljanja denarjev v staro domovino in gled6 parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorkn, lahko vsakemu cenn in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. ags-rot Jacob Stonich 89 E. Madison St.t Chicago, 111. Slika predstavlja uro za gospode (16 Size) z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu ' znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni | (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni $15^ IS kamni $18. Rojaki, kteri Selite kupiti dobro uro, I Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti do-fbro uro za male denarje. Za obile naročbe se priporočam z vsem spoštovanjem ^ Jacob Stonich, 89 B. Madison St., Chicago, 111. V juiiioma svetil sem se na dati. In tu Jemeljan Piljaj. (Spisal Maksim Gorki.) (Konec.) „Tor»j da. Jaz sem ležal, bi) sem na vse pripravljen. .Tedenkrat — in ti imaš deuar! Takoj---- Bac. In stvar je gotova. „Ti mogoče misliš, da je človek ▼ notrajnem popolnoma prost? Samo na videz brate! Povej mi vendar, kaj bodeš jutri delal? Neumnosti Nič mi ne moreš povedati. Saj niti ue veš, bodeš li šel na desno, ali na levo. Tako jel... Ležal sem toraj in čakal nekaj gotovega. Toda prišlo je vse kajdruzega Prav Čudno je prišlo 1 „Naenkrat zjislišim, da nekdo od mesta semkaj prihaja. Omahljivi koraki, kakor oui kacega pijanca — v rokah palica. Iu nekaj je šepetalo, mrmralo, stokalo in jokalo. Sedaj je globoko vzdihuilo. Veduo bližje prihaja. Sedaj vidim — žensko je bitje. Fej, za vraga! Pridi mi le bližje, jaz ti že pokažem. Toda ona je šla naravnost na most in pričela kričati: ,.Dragi, zakaj?" Saj moraš vedeti, kako me je ta krik presenetil. .. Kaj pa se je zgodilo? sem si mislil. Oi a gre vedno bližje meni. Jaz B-m ležal, se stisuil na tla, pričel se tresti — kje je ostala moja jeza? Sedaj — e^daj — dotaknila se je mene z nogo.' Zjpet je jela vzdihovati: „Zakaj? Cmiu?" in ivap! padla je na remljo, skoro baš poleg mene. In pričela kričati, saj ti ne morem popisati kako. Srce bi mi kmalu počilo, uiti ga-nol se nisem, jedva da sem se upal dihati. Iu ona je ihtela. Meni je ) i'o tako t°žko pri srcu. B žat; 6em hotel. Na to je zasvetil mesec izz« oblakov, postalo je poj: lo, prav strašno. Skl komolce in je princi g brate, v tem trenotku je vse zgino-lo, vsi moje naklepi so bili uničeni. Zopet sem je pogledal in zopet me je v srcu zbodlo : tako malo, nesrečno dekle, skoraj še dete, popolnoma bleda in modrolasa, zavite lase nad ušesi in velike oči.... in zrle so tako----iu mala pleča so se tresla, kakor da bi hotela vzleteti----in iz oči — solza za solzo, goste in velike valile so se po licih. ,.Usmiljenje se me je polaBtilo, brate moj. Oprezno sem se ganol z mesta.'In kako je zakričala : ,,Kedo je? kedo je tukaj ?" Takoj sem Be vzravnal in dejal: ,,Jaz sem." „Ke do ste vi?" vprašala je ona. Iu njene oči so vsled strahu še večje postale, revica se je tresla na vsem životu. „Kedo ste?" me je zopet vprašala." Jemeljan se je pričel smejati. ,,Kedo sem jaz? pred vsem ne imejte strahu, mala gcspica. Jaz ▼am gotovo nič žalega ne storim. Jai sem —jaz — jaz sem — tako — človek, jeden od bosonoge sotnije," dejal sem. Da, da, lagal sem po-iteno. Povedal jej nisem, da sem tu čakal na bogatega trgovca z namenom ga ohladiti. In ona mi je odgovorila: ,,Meui je vbo jedno, prišla Bem, da skočim v vodo." Izgovorila je sledaji stavek tako tužno in obupno, da me je stresel mraz; tako trpko-grenko, brate m°j» je govorila. Kaj mi je bilo ■toriti?" „Na to ps, Maksim moj, pričel sem govoriti. Niti ne vem, kaj vs?1 sem govoril, toda govoril sem in sopet govoril, da niti samega sebe nisem razumel. Pred vsem seveda, daje tako mlada in tako krasna. Za Boga, krssua je bila ! to ti rečem. No kaj tac^ga — in Liza jej je bilo ime. Govoril sem toraj in sopot govoril. Koga? Kaj? Kedo v6 — Kaj? Srce je govorilo samo. Dal Ona me je povsem resno poslušala, gledala me pazuo iu potem naenkrat — pričela se je Bmejati." Jemeljan za trenotek ni mogel govoriti; jokal je glasno in v njegovem glasu kakor tudi v očeh som videl in slišal solze; skrčil je pesti in mahal po zraku. ,,Ko se je smejala, bilo je tudi po meni, padel sem pred ujo na kolena: »Gospodična," dejal sem, ,,gospodična I" in to je bilo tudi vse. Ona pa, brate moj, prijela me je nežno za glavo, gledala mi naravnost v oči in se smejala, kakor ■'ika, njene ustne so se gibale, ho« tele so nekaj spregovoriti; in potem : ,,Moj dobri, ljubi, vi ste tudi nesrečni, kakor jaz? Je li? Povejte, vendar, dragi?" Da, da, brate, tako je meni govorila! In to še ni bilo vse. Poljubila me je tudi! Kaj — tacega! Čutiš? Za Boga. Ah, golobice! Veš — v vseh mojih Be-deminštiridesetih letih nisem kaj boljšega doživel! Ah! Kaj ti misliš? In kaj me je napotilo k mostu? Oh, življenje!" Pri tem je obmolknil in naslonil glavo na roke. Njegovo pripovedovanje me je zelo ganilo. Molčal sem in zrl na morje, ktero se je tiho in mirno gibalo, kakor prsi spečega človeka. „Toraj, in potem je vstala: ,.Pojdite in pelj te me domov!" Odšla sva. Jaz ne vem, kako sem šel, niti iiis^m čutil svojih nog. Pripovedovala mi je, kako je vse prišlo. Pomisli ; bila je otrok bogatih stari-šev. ki so bili tudi trgovci, in bila ie tako zelo in sploh mehkužna. Potem je prišel v njih stanovanje dijak, domači učitelj ; oba sta se zaljubila. Potem je on odpotoval iu ona je čakala, da se izuči; potem bi prišel iu je vodil pred oltar. Tako sta namreč sklenila. Toda on ui prišel; samo pismo: tako in tako in ti mi ne ugajaš. Potem se je pričelo tugovanje, saj si lahko mis' iš. Bila je pred Bogom vendar že njegova ŽHua. Vse to mi je pripovedovala iu tako sva prišla pred hišo, kjer je stanovala. ,,Toraj dragi, zdravstvujte! Jutri odpotujem. Potrebujete li denar? Povejte mi pošteno----" — ,,Ne," odvrnil s^m jaz, ,,gospodična, hvala, hva-■a! Ničesar ne potrebujem!" — ,,Ali, dragi, ue branite se vendar iu vzemite!" govorila je ona. V :uujah stal s-m pred njo in vendar aem rekel: „hvala, ne potrebujem!" Saj me razumeš, brate, za denar mi istinito ni bilo. Potem sva se poslovila. Ona je tako srčno, tako iskreno dejala : „Nikdar in nikoli te ne bodem pozabila, popolnoma tuj ei mi, a vendar tako dober. . . " ,,Pustimo to stvar!" Prekinol je Jemeljau svoj govor in pričel zopet kaditi. ,,Ona je odšla. Jaz sem sedel na ■dcpi prad hišo. Srce mi je bilo nepopisno težko. Prišel je nočni čuvaj. „Kaj počneš tukaj?" se je zadri ijad menoj. ,,Hočeš li krasti? Kaj?" Ti niti pojma nimaš, kako so me te besede vjezile! Skočil sem mu v obraz. Tako —! Vpitje, pretep. Na policijsko postajo Dobro, in dalje, meni je bilo vse jedno. Osfal sem na klopi, potem v zapor. Drug-> jutro so me spustili in šel s m k Pavlu Petrovu. ,,Toraj, kje ■»i se pa klatil?" vprašal me je smehljaje. Jaz sem ga pogledal in bil je isti Človek, kakor včeraj. Toda vendar, jaz ue vem, meni se je vse-jedno drugačen dozdeval. Toraj, povedal som mu vse in on meje pazljivo noslušal. „Vi ste osel in norec, Jemeljan Nikitič," je ko-uečno dejal Petrov. „Iu glejte, da t^koj poberete od tukaj 1" In dalje? Ali morda mož ni resnico govoril? Odšel sem mirno proč. To je toraj vsa stvar, brate moj!" On je utihnil, se zopet vlegel, za-križ.l roke pod glavo in zrl proti žametasto nežnem in bleščečem se uebu. Krog nas je bilo vse tiho; še bolj t'bo je šepetalo m >rje: bilo je kakor npžui vzdihljaj v sanjah. . . AAJhnAA^ A A a Slovencem in Hrvatom naznanjam kot Slovan Ceh, da sem otvoril lastno NOTARSKO PISARNO 615 Chestnut Str., Allegheny, Pa. ter botlem izdeloval pooblastila, prodajalne listine, oporoke, tožbe, listine ^lede vojaških zadev in sploh vse zadeye spadajoče v to področje. Dalje zavarujem proti požaru, pošiljam denarje na vse kraje sveta in prodajani parobrodne liste. Ker sem deloval pri g. \Yeitershausen nad šest let, sem se seznanil z raznimi posli in pridobil zaupanje. S spoštovanjem F. VEVERKA, notar, (15. ag.) 615 Chestnut St., Allegheny, Pa. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj - v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v sveži z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Created Butte, Colo, Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tndi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje. VINO, FINE SMODZE in ŽGA NJE in KUHINJSKO OPRAVO oroda^am 00 naini+*i ceni* - inqpiny 1 '^i' 1.......Igu ■mil"1 'igf" Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona b posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj Be mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: € Nils. Radovich^ 702 VermontSt.,San Francisco,Cal MATIJA POGORELO, PRODAJALEC fir, verižic,- ukano? in druge zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poš t n i n e prosto. Pišite po-nj! Cene uram so naslednje : Nikel ure 7 Jewels $6.00 Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham$9.00 16 size 7 Jewels $15.00 Srebrne ure z enim ,, 15 ,, $18.00 pokrovom - S12.oga tim znanjem in skušnjami je postal predsednik dyeh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki l>oleha, obruc na g. poda DE. G IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni k-*tar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčna I »»tez m, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pom:igati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka l».»ktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju zsnsk in otrok. -VSI ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko syojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj kryavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. L Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se va:n lepo zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. Spoštcyani g. dr. Pohek: — Zahyaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. lipovac, Rulville, Miss. Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, Pa. Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsler: kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Hellena, M.int. Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Tex. Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben. Henderson, Kansas City. SpoStoyani gosp. zdravnik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jurkovič. Iron Mountain, Micl. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: Compapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. i. - - • v. • /Tm^ /•■" fell DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNI KI SO: „La Lorraine", na dva vijaka.................. 12.000 ton, 25.000 konjskih moti. „La Savoie", ,, ,, .. -------------- ,,La Touraine", ,, ,, ,, .............. ,,L'Aquitaine", ,, ,, ,, .............. ,,La Bretagne",............................ • ,,La Champagne",........................... ,,La Gascogne",............................ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ot. Morton Street: I2.000 io.ooo 10.000 S.ooo S.ooo S.ooo ib.ooo 9.000 9.000 n.ooo L'Aquitaine La Bretagne La Champagne 20. jun. 1901. 27. juo. 1901. 4. julija 1901. La Gascogne La Nortnandie La Bretasrue 11. julija 1901 18. julija 1901. 25. julija 1901. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. RBD Š¥XR LIJSE (prekomorska parobrodna družba ..Rudeča zvezda") —. — New Yorka v Artwerpeh voz, naravnost iz pH|LADELP|,IA v antwerpen prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: „VADESLAND", na dva vijaka, 12000 ton. ,,ZEELAND".......12000 ton. „EENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. ,,SOUTHWAEE' , na dva vijaka, 8607 ton. ..FRIESLAND"......7 ton. ..NOOEDLANE"......5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot Čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Št ajersko, Koroško, Priniorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILAI>feLPH IJ K vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK. — Oor. Dearborn & Washington Strs., CHICAGO. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO- — Third & Pine Strs.. ST. L00IS, ali na njene zastopnike. DR. G. IVAN POHEK, Po.t Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, MO., U. S. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. ^ Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav mea New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. PQTSDAM, parni k z dvojnim vijakom, EOTTESDAH, parnik z dvojr-i vijakom, 12500 ton. 8300 ton. STATENDAK, parnik z dvojnim vijakom, Tar niki: MAASDA3C, SrAAEHDA* >«» 10500 ton. WEHKEN3AM. J®" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A rsak četrtek in iz NEW YORKA vb ako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, HI. tt drnita« i« tudi FR, S40ER, 10S firsiewieb St. New York. lailik i