POSLOVALNICA LJUBLJANA POSLOVALNICA DOMŽALE Všem Trzinkam in Trzincem želim prijetne in vesele božične praznike in uspešen kord v íeto 2001 in občaňom Trzincmf. vsem našim braícem ^^a, prinese kar največ íepih trenutkov, ovo íJm še Mm vsem7 ki v srcu dobro Vesel Božič in Srečno Novo leto (IQ ) banka domžale Banka za vas ftrcćJ> Servis Trzin Trlln, Ljubljanska 24, tel.: 01/724 17 20, Trgovina: 01/722 S8 10, pradaja vozil: 01/724 85 Ol Vesele božične praznike' in srečno novo leto 2001 ! - FAlI S h edo] Frizerski salon in trgovina tel.: 01/563 71 26 international d o.o., Turistima agencija, Iška 129/a. 1292 IG. Tel 01/ 28 62 438, tel /(ax. 01/ 28 63 761 Naša ponudba Izjemno ugodnih cen za potovanja v tri Evropske prestolmce DUNAJ • 2 dm » 27-281 2001 • 12.500,00 SIT PRAGA • 3 dni . 23 - 25.2 2001 • 17.900.00 SIT BUDIMPEŠTA • 3 dni . 23 - 25 3. 2001 • 19.500.00 SIT BENEŠKI KARNEVAL • 24 2. 2001 • 5 800.00 SIT - pet. od 7h - 20h, sobota od 8h - 12h. trgovina tekstilnih izdelkov Grobeijska 8, 1234 Mengeš tel: 01/723-79-04 t/áetH., te oúúiéipx pu (K đjtM. Mew faialceiK OeUev*, feùmo. veteie /vutptíáe {* àe jftatU fd>uzv*f uàpe&t*. in áneét* teto- 200tl NAJ BO NOVO LETO PRIJAZNO, SREČNO IN USPEŠNO liko lepili želja in voščil izrečemo in slišimo v teh dneh, da bi moralo bili pri-hodnje lelo, če bi se vse uresničilo, res čudovito in nepozabno. A kaj ko so želje nekaj, resničnost pa največkrat povsern nekaj drugega. Doslikrat pa tudi želje niso iskrene in gre bolj za ritual, navado, zato ker pač tako mora biti. Toda ali se kdaj zamislite nad svojini življenjem in svojinii željami? Želje in ambicije morajo biti, saj se brez njih razvoj in napredovanje, pa celo življenje, ustavijo. Brez želja, novih idej in zamisli bi se Ijudje 1110-goče še vedno skrivali po votlinah in třepetali pred mogočnimi divjimi zvertni. Člo-veštvo ne bi napredovalo. Življenje pa vsakemu od nas nalaga svoj križ. Naj gre za bolezen, starost, revščino, Ijubosumje, strah, izgubo ljubljene osebe, osamljenost ali kaj drugega. Hude preizkuš- nje tarejo pravzaprav vsakega od nas. Vse prepogosto ne vemo ali niti ne opazimo, da se tudi naši sosedje, naši znanci in celo naši prijatelji spopadajo s hudimi težavami, kriza-mi in osebnimi problemi, saj rnarsikdo o tem ne govori in svoje težave skriva pred drugimi. Starejši pogosto skrivajo svoje bolečine, bo-lezenske težave in svojo osamljenost. Mladi največkrat trpijo, če nimajo srečc pri iskanju partnerjev, če niso deležni Ijubezni ali če jim ne gre vse kot po maslu pri zadovoljevanju ambicij po hitrem uspehu. Možje se pogoslo zatekajo v gostilne, ker se nočejo prerekati s tečnimi ženami, žene so nezadovoljne, ker jim možje prepuščajo tri vogale liiše in še več ... Našteval bi lahko praktično v neskončnost, saj je težav toliko, kot je ljudi in še več. Če pa pogledamo podrobneje, lahko vidimo, da smo kljub všemu kar srečni. Živimo v relativno bogati državi, v urejenem okolju in naše življenje je prav gotovo precej bolj kakovost-iio, prijetno in bogato, kot je bilo življenje naših prednikov ali kot je na primer življenje v neštetih manj razvitili državah sveta. Marsi-kje je Ijudem usojen boj za golo preživetje. Na območjih, kjer divjajo vojne in spopadi, je povsem brez pomena, kako luksuzne hiše iinajo. Tam, kjer pustošila suša in lakota, gle-dajo na smrt, tudi svojih najbližjih, pogosto skoraj kot odrešitev. Kjer poplave, plazovi in viharji odnašajo imetje, ni več važno, kakšne znamke je bil nek avlomobil, televizor ali kak drug simbol denarnega bogastva. Na vseh kriznih območjih pa je še kako po-membno, kako močili so Ijudje, kako se zo-perstavljajo težavam, kako jih prenašajo in kako se znajo povezati z drugimi, kako si znajo drug drugemu pomagati. Pomembno je predvsem, kako človeški so. Prav v stiskali se lahko pokaže veličina člověka. V našem okolju, ki ga ne ogrožajo vojne, lakotě, naravne ujme, siromaštvo, lakota in druge ležave, pa se pogosto zrcali druga plat člo-večnosti. Ljudje smo lahko drug do drugega tudi izjemno nizki: nevoščljivi, maščevalni, žaljivi, surovi ... Lahko bi zapisal celo nečlo-veški. V našem okolju prav te človeške po-manjkljivosli zelo pogosto grenijo življenje vsem nam in našim soljudem. Smo srečni, a drugim ne privoščimo niti drobtinice te naše sreče. Nismo je pripravljeni deliti z drugimi. Marsikdo gleda le nase in na svoje koristi. Lepo je vsakemu milo. (foto: Mojca Trček) Zaradi koščka zemlje, zaradi napačno obrn-jene besede, iz nevoščljivosti in iz drugih povsem banalnih vzrokov nismo pripravljeni pogledati sočloveku v oči, mu podati roke. V užaljenem ponosu vihamo nos, neka-teri celo nalašč nagajajo in vztrajajo pri "svojih pravicah". Marsikdo zaradi takšne-ga obnašanja dobi čir na želodcu, postaja zagrenjen in slabo spi. Predvsem pa se oddaljuje od drugih, postaja sumničav in vse bolj osamljen. Ali se izplača zaradi krpice zemlje, slotaka ali nepromišljene besede začeli vojno in pokvariti vest? Pogosto se spomnim rajn-kega Pavovega Ivana, ki mi je vedno govo-ril: "Člověka nikar!" Člověka res ne bi smeli pribijati na križ zaradi njegovih člo-veških pomanjkljivosti. Vsi smo Ijudje in vsi delamo napake. Člověk je lahko sočloveku vse. Lahko je sreča in veselje, rešilna bilka, lahko pa tudi vrag in poguba. Poskusimo v teh veselih dneh ob koncu leta v soljudeh iskati predvsem dobro. Poskušajmo biti prijazni in dobre volje. Po-zabimo in odpustimo tište "nevšečne" malenkosti, ki postajajo čokle v naših dobrih medsebojnih odnosih. Spomnimo se, da tudi mi sami nismo vedno angelčki in da smo si marsikatero nerodnost, pa tudi nepravilnost, kar prehitro odpustili. Poskusimo tako narediti tudi v odnosih z drugimi. Mo-goče pa bo šio! Če nam to uspe, bo leto 2001 prav gotovo za vse bolj prijazno, srečno in uspešno! Uredništvo Odseva vsem občanom Trzina in bralcem Odseva iskreno želi, da bi jim bilo leto, ki prihaja, res prijetno, zdravo in uspešno! Urednik .fti il tfl(L M Kar je pri sinu najboljše, je od staršev. (Armenski) ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnik odgovomega urednika: Jože Štih Tehnićni urednik: Emil Pevec Urednica fotografije: Mojca Trček Trženje: Tone Ipavec. Jožica Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestrika): Marija Lukan Ostali člani uredništva: Mateja Erfulj, Urša Mandeljc, Nuia Matan, Viktorija Pečnikar - Oblak, Tanja PrelovSek Marolt, Jože Seljak Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: 1500 izvodov Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. januarja 2001. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. januarja na naslov: Odsev. Mengeška 9, 1236 Trzin ali na eieklronski naslov (s pripisom "za ODSEV") odsev_96@hotmail.com ISSN 1 408-4902 ŽUPANOV KOTICEK B 'božični in novolefni prazniki, čas veselja, druženja in ludi medsebojnega ob-darovanja so se že začeli. Zato ni odveč vprašanje, kaj občina tokrat podarija svojim občankam in občanom. Županu se kajpak zdi, da je od vsega, kar lahko zagotovi pre-bivalcem občine, najbolj važno predvsem nemoteno delovanje Občine v skladu z za-konodajo in predpisanimi pristojnostmi ter nalogami. Ena najpornembnejših med temi je prav gotovo pravočasen sprejem občinskega proračuna in potem čim bolj razumno in v dejanske skupne potrebe us-merjeno ravnanje s proračunskim denarjem, seveda v skladu s sprejetim načrlom porabe. Občinski svet Občine Trzin je 21. t.rn. dokončno izglasoval visino proračuna za leto 2001 in tako bo Občina Trzin med zelo maloštevilnimi slovenskimi občinami, ki bodo že prvega januarja naslednje leto lahko začele z rednim financiranjem svojih potřeb. Ne bo se nam torej treba zateci k t i. začasnemu financiranju, kot bodo to morale storiti država in većina slovenskih občin, kar sicer v samem začetku leta (januarja in feb-ruarja) še ni tako hudo, če pa se začasno financiranje zavleče v pomlad, je zlasti delo na področju naložb zelo oteženo. Vse to se morda večini občanov niti ne zdi tako pomembno, saj na prvi pogled málokdo neposredno občuti morebitne posledice neu-rejenih javnih financ in zamud s sprejemom proračunov. Vendar dejansko ni tako. S pos-ledicami se v resnici srečujemo vsak dan. To je vidno predvsem na področju naložb, in morda se komu zdi, da se na tem področju v letu 2000 v Občini Trzin ni veliko zgodilo. Tudi zato morda, ker smo letos prihranili kar precej sredstev, ki so bila namenjena za več-je investicije. Vendar to ne pomeni, da se na tem področju dejansko ni nič dogajalo. Gre le za to, da je pri naložbah, časovno gledano, veliko delà v začetku, ko se ukvarjamo s pripravo načrtov, s postopki za pridobitev dovoljenj in pridobivanjem zemljišč ali vsaj soglasij (od junija 1. 2000 dalje pa s pridobivanjem služnostne pravice), brez katerih pač gradbeni posegi niso več mogoči. Moram pa poudariti še to, da smo s prihranjenimi sred-stvi ravnali kot dobri gospodarji in jih še op-lemenitili, kot temu rečejo poslovneži, in tudi po zaslugi tašnega ravnanja bo zaključna bilanca Občine Trzin za lelo 2000 precej višja, kot smo sprva pričakovali, kar pomeni, da bo toliko več sredstev na razpolago prihodnje leto. Kaj še lahko občina zagolovi ali vsaj zaželi svojim prebivalcem ob začetku novega leta? Predvsem to, da bi se jim v čim večji meri uresničila vsa pričakovanja, ki jih gojijo v zvezi z občino. Da bi torej Občina znala us-treči njihovim željam in zahtevam. Seveda pa tu ne morem drugače, kot da dodam pripom-bo, da mislim kajpak na tište želje in zahte-ve, ki jih Občina glede na svoje pristojnosti in glede na zakonske okvire res lahko uresni-či. Vseh zahtev pač ne more in ne sme. Mislim na tište, ki presegajo občinske pristojnosti ali želijo obiti akte (mislim zlasti na razne zazidalne náčrte ipd.), ki pač veljajo v Občini Trzin ali tudi širše. V vseh drugih primerih pa bomo tudi v prihodnje storili vse, da bi svojim prebivalcem in tištim, ki prihajajo v Občino, omogočili uresničevanje njihovih načrtov v čim večji možni meri. Nadalje si kot župan zelo želimo, da bi se tudi v naslednjem letu v občini tako živahno razvijalo družabno življenje, delovanje naših društev in tkanje vezi med vsemi tremi deli Trzina. Na tem področju je bilo v dveh letih, kar obstoja občina, veliko narejeno. Pri tem moram poudariti, da je bilo vse to do-seženo zlasti po zaslugi neutrudnih aktivis-tov posameznih društev, ki ogromno nare-dijo tudi v korist občine oziroma vseh ob-čank in občanov in ne le v korist svojih društev. Mislim na organizacijo raznih prireditev in zamisli, kako popestriti naše skupno življenje. Po zaslugi teh ljudi se v Trzinu dogaja toliko zanimivih prireditev, da se preprosto vseh sploh ni več mogoče udeleževali. A naj bo tako. Morda bodo naposled tudi vsi skepliki, ki še vedno mislijo, da je Trzin izključno spalno naselje ali kvečjemu še nekakšna obrt-no-industrijska četrt Ljubljane, le priznali, da postopoma in uspešno ustvarjamo prijetno bivalno okolje, v katerem se vsakdo lahko počuti zares doma. In to je tisto, kar najbolj želim vsem občankam in občanom ob bližajočih se praznikih in prchodu v novo leto. Poleg osebne sreče, zdravja in zadovoljstva z lastnimi dosežki kajpada. Župan Tone Peršak V zvezi z vprašanji občanov glede osnutkov pogodb za kabelsko televizijo, ki jih na območju Trzina razpošilja Telekom, Občina Trzin ob-vešča, da podjetju Telekom ni dala soglasja za izgradnjo kabelske televizije. Občina Trzin ČETRTA ALI PETA SVEČKA NA TORTI NOVEGA ODSEVA I lecembra 1996 smo se-stavljali prvo številko oživljenega Odseva, zato bi ob tej številki lahko rekli, da gre za peto obletnico ponovne obu-ditve našega časopisa. Če gledamo podrobneje, pa se nam zdi bolj prav, če rečemo, da s tokratno številko zaključujemo četrto leto izhajanja novega Odseva, saj je bil šele letnik 1997 popoln - za vsak mesec, razen poleti, po ena številka časopisa. Ob tem jubileju bi bii lahko vesel, a žal nisem in tudi ne morem biti. Kolikor po profesionalni ravni poznam lokalne časopise, lahko brez pretirane samohvale rečem, da Odsev sodi med boljše. Vseeno pa se spominjani, kako smo Trzinci s precej večjim veseljem spreje-mali Odsev, ki smo ga pisali še v naših mladih letih. Takrat je bil to res trzinski časopis. Zdaj to lahko rečem, več ali manj, zgolj po uradni liniji. Spomnim se tudi, kako so bili krajani Trzina pred petimi leti veseli, ko je inednje spet přišel trzinski časopis. Tista prva številka oživljenega Odseva je bila, v primerjavi s sedanjimi števiikami, kaj skromna: par listov, nekaj črno-belih slik, karikature in konec. Vendar so bili Trzinci tistega časopisa veseli, nekateri smo bili nanj celo ponosni. Slišali smo veliko spodbudnih besed in upov, da bomo z delom nadaljevali in da bo tak časopis še prihajal med ljudi. Takrat je bilo pisanje o Trzinu zelo redko. Le kak dnevnik se je kdaj pa kdaj spomnil česa o Trzinu, pa še to največkrat, ko so poročali o prometnih nesrečah. Občinski časopis Slamnik Trzinu ni posvečal posebne pozornosti. Zdaj je Odsev precej bolj obse-žen in tudi precej bolj razkošen, kot so bile prve številke. Ne moremo se sicer še ponašati z barvnim tiskom, vendar tudi to verjetno ni več tako daleč. Odsev zdaj prinaša kar dosti informacij o dogajanjih v občini, vendar to ne pomeni več prav dosti. Ljudje enostavno mislijo, da bi te podatke lahko tako ali tako dobili in da bi moralo biti pisanje v časopisu precej bolj po njihovem lastnem okusu. Če je stvar zapisana nekoliko drugače, je že narobe. Mogoče smo naše bralce z Odsevom tudi malo raz-vadili? Dobri prijatelji me dobrohotno nagovarjajo, naj neham ustvarjati ta časopis, saj vedo, kaj nekateri govorijo o Odsevu in njegovem uredniku. Pripisujejo mi vse mogoče pa tudi nemogoče napake in nizkotnosti. Človeška domišljija ne pozna meja. Lepa slovenska šega je, da zapa-camo vse, kar še kolikor toliko dobro deluje. Trzinci pri tem ne zaostajamo. Posamezniki, ki so sveto prepričani v svoj prav, veselo kritizirajo in cefrajo časopis in blatijo njegovega urednika. Ob tem jim niti na misel ne pride, da bi podvomili v pravilnost svojega svetega prepričanja. Raje vse skupaj pomažejo z blatom in ud-rihajo vsevprek, kot naj bi se za pravoverne Trzince spodobilo, ob tem pa se ne vprašajo, če prav oni s tem ne delajo škodo Trzinu. Kje pa, oni so nezmotljivi in dobro vedo, kaj počno! Težava je, da jih takrat, ko je treba kaj narediti, ni na plan, ali pa se iz previdnosti raje nekoliko za-mudijo, ko so stvari končane, so pa toliko bolj glasni. Takšnim kritikom se najlepše zahvaljujem, saj so me naučili tudi stvari, za katere sem naivno mislil, da se v Trzinu ne do-gajajo. Tudi žena me pogosto nagovarja, naj pustim vse skupaj, a trzinska trma mi ne da, da bi nehal in dovolil, da bi tisti, ki tako "pritlehno" napadajo naše glasilo, slavili. Sem pa že toliko "dec", da se ne dam kar tako. Priznam pa, da se pogosto sprašujem, če se to res izp-lača. Pred kratkim nas je nekdo prijavi! tržnému inšpektorju. Nekatere stvari smo res mogoče delali preveč po domače. Enostavno smo verjeli na besedo. Zdaj tega ne bo več. Ne vem še povsem natančno, ali nam bo treba plačati kakšno kazen, vendar imam občutek, da smo se temu izognili. Zahvaljujem se tistemu, ki nam je pod noge vr-gel še to poleno. Seveda pri Odsevu ne gre za osebno okoriščanje, kar bi nekateri očitno radi verjeli. Po denarni plati je to početje slabo donosno. Ust-varjalci Odseva bi lahko marsi-kje bolje zaslužili brez neosnovanih kritik. Bil pa bi krivičen, če ne bi za-pisal, da smo po drugi strani vendarle deležni sorazmerno velikega števila pohval in spodbudnih besed. Nekateri nam zatrjujejo, in verjamem, da go- vorijo trezno, da brez Odseva sploh ne bi vedeli, kaj se v občini dogaja in da jim je Odsev tudi kratkočasno branje. Ker so takšni pozitivni kritiki precej številni, si podobno, kot marsikdo od mojih kolegov in kolegic, ki pišemo in ustvarja-mo trzinsko glasilo, pravim, da se Ie splača vztrajati in da Odsev le ni brez vrednosti. Želim si, da bi pozabi iztrgal kar največ o preteklosti našega kraja. Vem, da še živijo ljudje, ki se spominjajo, kako so včasih Trzinci živeli, a kaj ko pogosto ne dobim sogovornikov, ki bi želeli odgovarjati na vprašanja za naš časopis. Gre za skromnost, pozabljivost ali pa se ljudje enostavno bojijo javno izpostaviti, da jih drugi ne bi obirali. Smo Trzinci res taki op-ravljivci, da se ne upamo drug drugemu pred oči? Upam, da ne. Še bomo brskali med za-prašenimi spomini in skušali pred pozabo rešiti kar se da. Žal pa tisti, ki jih izbiramo kot primerne sogovornike, tudi umirajo, še preden pridemo do njih. S seboj odnašajo delčke nekdanjega Trzina - te pa verjetno nihče več ne bo obudil. Za konec pa Ie moram zapisati kaj spodbudnega. Uredništvo Odseva je končno dobilo svoj redakcijski prostor. Zaenkral še nimamo telefona, faksa, ra-čunalnikov in drugih potrebnih drobnarij, vendar prvi korak je narejen. Upamo, da bo v letu 2001 uredništvo zaživeio in da bo na ta način naš časopis pri-dobil tudi več sodelavcev in da bo spet bolj trzinski. Miro Šlebe BILANCA 2000: RAZLOGI ZA PA TUDI PROTI ZADOVOLJSTVU Tudi letos smo ob koncu leta župana naše občine g. Antona Peršaka povpra-šali, kako je zadovoljen z dosežki občine v iztekajočem se letu. I.eto, ki se izteka, pravzaprav ocenjujem podobno kot sem lani ocenjeval leto pred tem. Na določenih področjih žal nimamo veliko razlogov za zadovoljstvo, na drugih pa smo lahko upravičeno zadovoljni. Naj najprej spregovorim o listih, kjer razlo-gi za zadovoljstvo so. Predvsem mi je všeč, ko vidim, da se Trzin počasi spreminja v povezano celoto, v skupnost, ali če bi rekel s starinskim izrazom - občestvo. Ne bom rekel, da se to dogaja zgolj po zaslugi Občine, vendar smo z delovanjem Občine le dali nekaj spodbud in po-gojev za to, da ni več tako opazne delitve med starim delom in Mlakami. Saj so še določeni problemi, vendar mislim, da ni več tistega nepoznavanja, nezaupa-nja in mogoče celo ignorance, kar je bilo pred leti mogoče še opaziti. Z vrsto prireditev, predvsem tisti-mi družabnega značaja, ter z različnirni drugimi posegi smo le dosegli, da se vsi prebivalci Trzina vse bolj počutijo kot Trzinci in da se razlike med njimi zmanjšujejo. To je pomembno za občino, saj je tudi zamišljeno, da naj bi občina, kot oblika lokalne skupnosti, delovala kot celota. Zdi se mi, da se nam je pri izboljševanju počutja prebivalcev posrećilo uresničiti tudi nekaj manjših posegov, kot so na primer klopce, rože, trim steza in podobno. Čeprav gre za majhne stvari - če hoćete, tudi za minimalne posege - smo z njimi vendar-le dosegli, da Trzin postaja bolj prijazen in da se Ijudje v njem bolje počutijo. Upam, da bomo v kratkem uspeli doseči tudi dogovor o skupni uporabi trzinskega kamno-loma za družabne prireditve. Cei kup je še takšnih malenkosti in idej, ki lahko prispe-vajo k temu, da se Trzin počasi spreminja v bivanjski prostor in ne le zgolj v spalno naselje. Probleme še imamo, mislim, da bralci to vedo, z vključevanjem obrtno- industrijske cone v skupno življenje Trzina. Mislim, da precej težav na tem področju izvira še iz preteklosti, ko Trzin še ni bil občina. Cona takral največkrat ni bila obravnavana na us-irezen način. Prejšnja občina v coni predvsem ni poskrbela za ustrezno opremlje- nost in urejenost. Zaradi tega so pri ljudeh v coni nastale neke zamere, ki se prenašajo naprej na novo občino. Pri tem ne upošteva-jo, da ni mogoče kar naenkrat popraviti vse-ga, kar je bilo zgrešeno, in narediti vsega, kar bi že moralo biti urejeno. V zadnjih dveh letih je bilo v coni na tem področju, če smo pošteni, vendarle precej narejenega, žal pa pri nekaterih to ne šteje nič. Drug problem pa je, da Ijudje, ki se ukvarja-jo s podjetništvom, pogosto nekako mislijo, da jim zgolj njihova dejavnos! že daje opravi- čila in moč, da se obnašajo mimo predpisov: na primer da ne spoštujejo zazidalnih načrtov - pozidajo celotno parcelo, potem pa zahtevajo, da jim nekdo, na primer občina, zago-tovi parkirišča, za katera pa je bil prostor predviden na njihovih zemljiščih. Nekateri so bili zelo šokirani tudi, ko so spoznali, da morajo plačevati nadomestila za stavbna zemljišča. To morajo plačevati v celi Sloveniji. Prej te stvari niso bile urejene in večji del lastnikov parcel v coni prej po več let ni pla-čeval. Žal temu ni več tako, ob tem pa moram tudi povedati, da je v številnih občinah ta prispevek precej višji kot pri nas. V Ljubljani so nadomestila za stavbna zemljišča tudi do pětkrát višja kot pri nas, dražja pa so tudi v številnih občinah v našem sosedstvu. Pritož- be glede tega, češ da občina izkorišča pod-jetnike, so povsem neutemeljene. Menim pa, da je vse težave, ki se pojavlja-jo, z dialogom s cono mogoče odpraviti. Upam, da bodo Ijudje v coni s takim dialogom tudi spoznali, da naša občina v razmer-ju do njihovega območja še nadaljuje s tištim pozitivnim delom politike do cone, ki ga je zastavila domžalska občina. Tu mislim predvsem na to, da še vedno dajemo coni in podjetnikom pogoje za delo, ki so primerljivo gledano, še vedno boljši, kot so drugje, v drugih občinah. Treba pa je tudi reči, da je domžalska občina po lastni pre-soji od podjetnikov lahko pobírala nižji dávek od dobička, ker je bilo pobiranje tega davka prej v njeni pristojnosti. Zdaj te davke pobira država in mi zato na tem področju ne moremo predpisati nižjih davkov. Lahko bi govoril tudi o težavah in problemih v drugih delih občine, na primer o vrlcu, sanaciji Jemčeve, gradnji povezovalne ceste med OIC in ostalim delom Trzina, vendar menim, da ste o tem v Odsevu že precej pisali. Treba pa je reči, da smo tudi na večini teh področij že naredili tudi vrsto pripravljalnih korakov, tako da upam, da bomo v letu, ki prihaja, lahko dokončali precej več zastavljenih ciljev, kot smo jih letos. Žal pa se ob tem še vedno bojim, da bodo tudi v prihodnjem letu dolgotrajne birokratske procedure in zapleti z neureje-nim lastništvom upočasnili izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Kako daleč so priprave za rešitev prometnih težav ob Mengeški cesti? Mislim, da vsi, ki govorijo o težavah z Mengeško cesto, vedo, kje je rešitev. Probleme v zvezi s to cesto lahko dolgoročno reši le obvoznica tudi zgornjega delà Trzina. Me-nimo, da je to rešitev treba zagovarjati, in uvrstili smo jo tudi v strategijo razvoja Trzina. Promet na tej cesti je izjemno gost. Na Ministrstvo za promet in zveze smo poslali številne zahteve in vloge v zvezi s to cesto. Zahtevali smo, da na tej ulici ponekod pos-tavijo semaforje, vendar nam odgovarjajo, da semaforjev na tej cesti ne predvidevajo, saj bi samo ustavili promet, ki je že tako zgoščen. Pravijo, naj počakamo na razbre-menitev prometa z dograditvijo avtocestne povezave med Ljubljano in Trojanami in povezovalne ceste Želodnik-Vodice. Stvari smo vsaj delno izboljšali z označbami na tem delu ceste. Glede izgradnje pločnika ob Mengeški pa stvari stojijo. Obstaja star projekt, ki pa zaradi težav z zetnljišči ni iz-vedljiv. Na enem ali dveh delih od lastnikov enostavno ni mogoče dobiti pristankov za odstop delà zemljišča ob cesti. Dali smo delati nov projekt, vendar ob tem vse bolj spoznavam, da bo prava rešitev težav ob tej cesii mogoča le z dograditvijo obvozni-ce, Mengeška cesta pa naj bi postala raz-bremenjena lokalna cesta. Spremenila naj bi se v glavno Irzinsko ulico, ki bi vodila od meje z Loko do križišča pri gasilskem domu in naprej proti banki in Merkatorju, nato pa naj bi vodila po Kidričevi cesti in preko povezovalke v cono, vse do Dobrave. Glavni promet, ki bo kljub vsemu še naraš-čal - še zlasti, ko bo zgrajena mengeška obvoznica - naj bi tekel mimo Trzina po njegovem obrobju. O tem borno, ko bo čas, naredili javno razpravo, mogoče celo referendum, zagotovo pa se borno morali naj-prej pogovarjati z državo, nato pa ustrezno spremeniti dolgoročni plan našega območja. Če ostanemo pri prometnih težavah. Med prebivalci Kidričeve ceste je v zadnjem času spet slišati vse več nas-protovanj, da bi med cono in preostalim delom Trzina zgradiii povezovalno cesto. Zavzemajo se samo za pešpot in koíesarsko stezo, ob tem pa opozarja-jo, da so hiše ob Kidričevi ulici zgraje-ne tako, da imajo izhod iz garaž spel-jan neposredno na ulico. Če bo ta postala cesta z gostejšim prometom, bo vsak tak izvoz na cesto postal nevarno početje. Za tisto cesto obstaja zazidalni načrt, ki vel-ja. Ta načrt so izdelali še v času domžalske občine, trzinska občina ga je le nekoliko spremenila. Po náčrtu je tista cesta ulica. Zato je tam na koncu Kidričeve predvideno tudi manjše krožno križišče - rondo, ki naj bi omejevalo hitrosti in hkrati onemogočalo vožnjo večjih tovornjakov. Treba pa je tudi upoštevati zahteve Trzincev, ki živijo v novem delu Trzina in imajo v coni podjetja ali se tja vozijo na delo. Čcprav so ta podjetja lahko oddaljena le 300 ali 400 m od njihovih stanovanj, se zdaj lahko vozijo tja po povezovalki skoraj 2 kilometra, kaj to pomeni ob sedanji gostoti prometa, pa veste. Zato je treba upoštevati zahteve in mnenja tudi teh ljudi. Sploh pa mora obstoječa obvoznica po zakonu imeti tudi spremljajočo dostavno cesto. Tako je določeno tudi v načrtih in to cestno povezavo bi morala graditi celo država. Menim pa tudi, da se podo prometne razmere na tem delu izbolj-šaIe' k« bo odprta avtocesta od Krtine do ljubljanske obvoznice. Takrat bo cesta, ki vodi mimo Trzina, prav gotovo razbremenjena. Med prebivalci je slišati tudi nekaj nezadovoljstva s kakovostjo vode iz vodovoda. Kar se tiče vodovoda, se na občini zavedamo nujnosti obnove starega vodovodnega sistema in zamenjave starih salonitnih cevi z novi-mi. Te stvari borno postopno uredili. Kar pa se tiče kakovosti vode iz vodovodnega om-režja, pa ste v Odsevu objavili podatke o analizi vode, ki jo je opravila za to pristojna ustanova. Ta analiza kaže, da voda ni opo-rečna. Mi drugega instrumenta za raziskavo kakovosti vode nimamo, in moramo verjeti uradnim rezultatom. Pojavljajo pa se želje, da naj bi vodo pripeljali od nekod drugod, na primer s Krvavca. Ob tem moram reči, da je tjsta voda siabše kakovosti - to je dokazano. Če pa bi želeli vodo pripeljati iz Kamnika iz-pod Kamniških planin, pa bi bila to kar draga investicija in bi prav gotovo trajala več let. Mislim, da je tisto, kar se že dogaja in kar še načrtujemo, kar ustrezna rešitev. Ze v dog-lednem času naj bi na črpališčih, od koder Trzin dobiva vodo, izvrtali globlje vrtine. Načrli so že narejeni, opravili pa so že tudi poskusne vrtine. Zdaj vodo črpajo iz globine 30 metrov, ko bodo uredili novo črpališče, pa borno vodo dobivali iz globine 70 m. To bo t.i. kolovška voda, ki je dobila to ime po vrtinah, ki so jih najprej zavrtali pod Kolovcem. Gre pa za isto, nesporno visoko kakovostno vodo iz globin. Pod površjem se namreč raztezajo obsežne plasti, v kalerih se zadržuje voda. V plasteh na globini 70 m se, kot kažejo raziskave, nahaja kakovostna voda, ki je dobila ime po prvih vrtinah, ki so jih opravili pod Kolovcem - kolovška voda. To vodo, ki jo polnijo tudi v plastenke, lahko črpajo tudi iz črpališč na Mengeškem polju, od koder vodo dobiva Trzin. Mislim, da je ta voda najustreznejša rešitev za preskrbo Trzina. Kateri projekti bodo přednostní vletu 2001? V glavnem gre za projekte, ki so bili začeti že v tem letu. Zlasti Ijudje ob jemčevi cesti vedo, da še poteka sklepanje pogodb z njimi o odkupu zemljišč, potrebnih za posodobitev in razširitev te ceste. Če bo vse, kot želimo, bo rekonstrukcija Jemćeve ceste glavni investicijski zalogaj Občine v prihodnjem letu. Ob tem, ko borno cesto posodabljali in širili, pa naj bi ob njej in pod njo poskrbeli tudi za zamenjavo in na-peljavo vseh potrebnih infrastrukturnih vodov - od zamenjave starih salonitnih vodovodnih cevi, do napeljave novih telefonskih in električnih vodov, zraven naj bi položili še plin- sko omrežje in omrežje za kabelsko TV. Ob cesti borno zgradiii tudi pločnik in uredili javno razsvetljavo. Resnično upamo, da nam bo le uspelo speljati vse zadeve, povezane z lastništvi tamkajšnjih zemljišč. Nekaj odprtih problemov je namreč še zelo te-žavnih. Gre sicer za relativno majhne kose zemlje, vendar so težave precejšnje. Druga pomembna naložba bo, spet če nam bo uspelo rešiti vse probleme v zvezi z lastništvi zemljišč, ureditev povezovalne ceste med cono in preostalim delom naselja. Vodovod za cono zdaj tam že pove-čujemo. Tam delamo tudi most, za druge stvari pa upamo, da bodo stekle v krátkém. Med večjimi naložbami, ki smo jih že spro-žili, je tudi gradnja prizidka k osnovni šoli. Mislim, da borno v prihodnjem letu prizidek že začeli graditi. Že v tem letu smo zagotovili možnost prehoda na plinsko ogrevanje šole, kar je že del te naložbe, začeli pa smo tudi zbirati in urejati vso drugo potrebno dokumentacijo za uresničitev naložbe. V sklopu prizidka k osnovni šoli borno uredili tudi dodatne prostore vrtca. Re-ševanje tega problema bo v zvezi s širjen-jem šole lažje, saj bo potěkalo hkrati in tudi ministrstvo za šolstvo in šport tak način reševanja problema predšolske vzgoje pod-pira. Omeniti moram tudi več manjših projektov - tu mislim predvsem na za občino finanč-no manjše zalogaje. Upamo, da bomo uspeli speljati postopek za sprejem ureditve-nega nacrta bodoče športno-rekreacij-ske cone. Ta načrt naj bi po naših načrtih sprejeli nekje do maja, potem pa bomo dali takoj delati nekatere objekte. Načrt je za zdaj oblikovan tako, da bo omogočal postopno urejanje rekreacijskega območja, verjetno pa bomo najprej začeli z urejanjem otroških igrišč. Večji finančni zalogaji nas čakajo tudi pri urejanju novih občinskih prostorih, ki bodo dograjeni v bodočem centru Trzina. Predvidoma januarja ali februarja naj bi v stavbi, ki jo v T-3 dokončujejo, dobili prostore, ki bodo v občinski lasti. Prostori bodo takrat dograjeni, treba pa jih bo še urediti, kar ne bo niti tako majhen zalogaj. Po pogodbi z investitorji naj bi občina tam dobila 900 m2, zdaj pa bomo, kot kaže, dobili kar I 100 m2. To smo morali seveda nadomestifi pri plačilu komunalnih prispev-kov, vendar je zgradba tako načrtovana, da je smiselno izrabiti prostore, ki so povezani, ne pa da bi jih ločevali in da bi se tam pojavljalo več lastnikov. Pogovarjamo se že o tem, kaj vse naj bi tam bilo. Dokončno se še nismo dogovorili, znano pa je že, da bomo v kletnih prostorih uredili mladinski klub. Ena od dejavnosti, ki naj bi v te prostore prišla, naj bi bila tudi knjižnica. Pogoje za njeno delovanje je dolžna zagotoviti občina. Na ministrstvo za kulturo smo sicer poslali vlogo, vendar je glede na stanje v državnem proračunu pre- cej malo verjetnosti, da bi za to od države dobili kakšen denar. Nekaj podobnega je tudi z denarjem za mladinski klub. Tudi za zdravstveno ambulanto, ki bi jo želeli dobiti v center Trzina, bomo morali naj-več sredstev prispevati kar sami. Mreža zdravstvenih domov in ambulant je namreč na našem območ-ju tako gosta, da so potrebe po tovrstnih ustanovah že tako rekoč stoodstotno pokrite. Zavod za zdravstveno zavaravanje zato ne bo dal mesta za zdravstveno ambulanto v Trzinu, razen za povsem zasebno ambulanto, za katero pa zaenkrat ni zanimanja. Z Zdravstvenim domom Domžale smo se že pogovar-jali in izvedeli smo, da moramo, če želimo v Trzin dobiti kakšnega zdravnika, katerega od koncesionarjev, ki imajo v Domžalah že svoje ambulatne, prepričati, naj pride v Trzin. To pomeni, da moramo takšnemu koncesionarju ponuditi že opremljeno ambulanto, saj ne bo nihče přišel v neopremljeno ambulanto, če jo že ima urejeno v Domžalah in ima tam že tudi svoje paciente. O možnosli za odprtje zdravstvene ambulante v Trzinu smo se po-govarjali z Ministrstvom za zdravstvo, z Zavodom za zdravstveno zavaravanje in dvakrat ali trikrat tudi že z direktorjem Zdravstvene- ga doma v Domžalah in kol kaže, je edina možnost, da dobimo zdravnika, ki že ima svojo ambulanto. Kar pa se tiče knjižnice, pa moram tudi povedati, da v Trzinu ne bomo ustanavljali svoje knjižnice, saj je vprašljivo, če bi nam na ministrstvu dali dovoljenje za odprtje nove knjižnice. Če bi nam dovoljenje dali, pa bi verjetno postavili takšne zahteve glede njene opremljenosti (elektronska opremljenost, knjižni fond, velikost knjižnice), da bi bilo to za nas kar predrago. Plaćati bi morali dvakrat do trikrat več, kot če v Trzinu uredimo izpostavo domžalske knjižnice, katere solastnik je že zdaj tudi naša občina. Treba je reči, da je domžalska občina zelo dobro skrbela za knjižničarstvo in da je domžalska knjižnica zelo dobro opremljena. Odprtje izpostave knjižnice nas bo tako veljalo kakih 7 ali 8 milijonov, če bi ustanavljali lastno knjižnico, pa bi morali plaćati trikrat več. Na Občini imajo še več drugih načrtov za prihodnje leto, o njih pa bomo pisali še v naslednjih številkah našega glasila. Upamo, da bomo prihodnje leto v decembrski številki poročali o precej več dokončanih naložbah, kot smo letos. Miro Štebe DOGODKI IN NOVOSTI, Kl SO ZAZNAMOVAU ŽIVLJENJE TRZINA V LETU 2000 Pobrskali smo po letošnjih številkah Odseva in izpisali nekatere dogodke in prido-bitve Trzina, o katerih smo v našem časopisu poročali. Nismo objavili prav vseh novosti, prav tako pa tudi ne vseh akcij in dogodkov, ki so se v našem kraju v tem letu zgodili, vseeno pa pregled, ki smo ga sestavili, le kaže, da je bilo letos še zlasti bogato družabno življenje v naši občini. - prvo silvestrovanje na prostém - proslava kulturnega praznika (nastop Ane Pusarjerič) - začelek prireditev Trzinske pomladi - 8. marec - odprtje brezplačne sveloval-nice za mlade - pustovanje v Trzinu (pustni teden) - začetek tematskih debatnih večerov - alpinistična predavanja (Silvo Karo, Tomaž Humar) - proslava ob materinskem dnevu - dobili trzinski grb - regulacija Pšate - čistilna akcija - obnovljena trgovina Mercator - praznovanje Gregorjevega s spuščanjem ladjic s svečkami po Pšati - pestre dejavnosti za otroke v času zimskih šolskih počitnic - predstava dramskega krožka Krompir - v sklopu tekmovanja Turizmu po-maga lastna glava - prikaz trzinskih velikonočnih običajev - sv. birina - postavitev ograje okoli šolskega igriš-ča - predstavitev občine na priredilvi Tulipan v Volčjem Potoku predprvomajski piknik v Dolgi dolini in tradicionalna budnica s prazničnim golažem vseljevanje v bloke, ki jih je postavila UBK banka Florjanov sejem in praznovanje Flor-janove nedelje občinska proslava ob občinskem prazniku otroška olimpiada turnir trojk v malem nogometu, tek Petra Levca, 24 ur košarke srečanje na planini pod Košutno - proslava ob dnevu državnosti, kresovan-je in košarka - mladinska gledališka predstava Čarov-nik iz Oza - trzinski gasilski mnogoboj - poletni tabori (mladinski planinski tabor, gasilci, ZPM) - vseljevanje v nove bloke na območju T-3 - odprli prenovljene prostore za društva v stari OŠ - ekološki otoki za ločeno zbiranje odpad-kov rože, klopce, zeleniće, korito za vodo in drugo za lepši izgled Trzina trim steza izlet Prlekija 2000 predstavitev Trzina na Mihaelovem sejmu v Mengšu druženje mladih ob plesu in glasbi predstavitev podjetnikov v IOC predstavitve Trzina (spletna stran, prospekt, razglednice in voščilnicc, table, ki označujejo meje občine) mladinski klub Trzin gledališka predstava Mega ata Pred kratkim so se ob robu cest, ki vodijo v našo občino, zasve-tile nove table, ki voščijo dobrodošlico vsem obiskovalcem Trzina. Na tablah, ki so izdelane po predlogi oblikovalca trzinskega grba in zastave, vse pozdravlja tudi trzinski grb. Ker takšnih grbov ni prav veliko, lahko računamo, da bomo tudi na ta način počasi postali prepoznavni. Prav gotovo pa je lepo, da tudi na ta način izre-kamo dobrodošlico in se nazadnje tudi poslovimo od vseh, ki jih pot zanese v naš kraj. Slišati je bilo nekaj pripomb na račun izbora točk, na katerih so postavili nove table, vendar če že prej nismo bili posebno malen-kostni, tudi zdaj ni treba, da bi zaradi tega slabo spali. Pa še to. Na Občini so dobili tudi majhne namizne pokončne zastavice z občinskim grbom. Lične zastavice bodo prav gotovo že v kratkem krasile marsikatero delovno mizo ali omaro v Trzinu. USMERJEVALNE TABLE V TRZINU V zadnjem času se marsi-kdo sprašuje, kaj pomeni-jo kovinske konstrukcije, ki jih je mogoče videti že ob številnih trzinskih ulicah. Na občini so nam po-vedali, da podjetje Amicus, ki je koncesionar za ureditev enotnega sistema označevanja za celo občino, zdaj namešča table, ki bodo poskrbele za boljšo orientacijo v Trzinu. Gre za enoten sistem informativnih in usmerjevalnih tabel za podjetja, ki delujejo na območju občine. Te table bodo obiskovalce us-merjale ob vstopih v naselje in jih nato vodile vse do izbranih podjetij. Pričakujejo, da bodo table v kratkem postavljene. Ko bo nameščanje tabel na kovinske nosilce končano, pa bo, po zagotovilih predstavnikov občine in podjetja Amicus, Trzin dobil lepšo in enotnejšo podobo. Spoštovani, V OIC Trzin, Blatnici, tik pred tehničnimi pregledi, že dve leti leži na pol na pločniku star, razbit avto, in to celo na strehi. Kljub večkratnim obvestilom občini se nihče ne zgane in avta odstraní. Predlagam, da pošljete nekoga, da zadevo poslika in objavi v naslednji številki. Tak dopis smo pred kratkim dobili v uredništvu in takoj smo v OIC poslali Moj-co, da je na filmski trak za naše glasilo ovekovečila nesrečni ostanek nekoč verjetno sijočega avtomobila. Žalostna stvar, zdaj pa je na občini in na smetarjih, da razbitino pospravijo. V naslednji številki se bomo prepričali, če so kaj ukrepali. Res pa je, da je zdaj na območju Trzina precej manj takšnih zapuščenih avtomobilov, kot jih je bilo. »POPRAVILI« SO KRIZISCE Marsikdaj nas je kdo opozoril, naj v časopisu napišemo tudi kaj o neurejenem pločniku in razkopani zelenici na križišču Mlakarjeve ceste z dovozno cesto k trgovini Merkator. Pločnik je bil res »vegast«, kar někam razrit in skrivenčen, zraven pa je bilo videti udore zemlje, ki so se pojavili, ker izvajalci, ki so na zemljišču kopali za plinsko napeljavo in druge komunalne vode, svojega delà niso dobro opravili. Očitno tišti, ki so na pločniku ob križišču polagali asfalt, niso dobro pripravili podlage, naravno posedanje zemlje pa je opravilo svoje. Zdaj so se komunalci končno zdramili in popravili križišče. Pravijo pa, da je tam blizu še vedno luknja v asfaltu, ki kar kliče neprevidneže, da vanjo padejo. Upamo, da jo bodo komunalci našli, predno si kdo zlomi nogo. Drevesa, ki je trideset let krivo raslo, ne moreš v enem letu zravnati. Ašantski BOŽIČNONOVOLETNI PRAZNIK! PRI NAS NEKOĆ ] IN DANES - delavnica II. 12. 2000 ' eni pa prinesejo dařila kar vsi trije ...: Miklavž, božiček in dedek Mraz, so mali Anji prilrdili olroci l.b razreda osnovne šole Trzin, ki so pod vodstvom mentorice Anice krasili božično - novoletno sm-rekico. Takrat, ko sem bil jaz majhen - tega je več kot šestdeset let - sploh nismo poznali božička, za dedka Mraza sem bil pa že prevelik, je povedal Ivko. Pritrdila mu je Iva in omizje starejših, ki so se zbrali na novoletno-božični delavnici. "Božička smo zadnja leta "uvozili" iz Amerike, kot še marsikaj drugega, je přidala. Razveseljivo je, da se spet obraćamo k sebi, k šegam in navadam naših mam, je ob koncu pogovora o tej temi ugotovila Teja Hlačer, sveže diplomirana etnologinja, ki je delavnico povezovala. Kot otrok ni do-živela niti Miklavža niti božička, le dedek Mraz jo je ob koncu leta obiskal z dařili... Tudi to je bilo lepo. A via osnovne šole Trzin, kamor so okrog miz posedli udeleženci deiavnice, je bila praznično okrášená: na mizah adventni venčki izpod rok Maričke in Tadeje, na steni fotografije iz Velike knjige o prazni-kih, g. D. Ovsca, v ozadju smrekica, ki je čakala na preobleko, ob vhodu miza s prazničnimi dobrotami, tiha božično-novo-letna glasba s kaset Teje in Francija. Na ogled tudi Miklavžev pehar, poin suhega sadja, jabolk, orehov, roži-čev in piškotov ... Teja je na njej svojstven način znala voditi pogovor o pomenu božica, novega leta in svetih treh kraljev, imenovanih trije sveti večeri, o pripravah na te praznike z začetkom adventa, o navadah in šegah, o značilnih pesmih, o kulinariki, o prtih in okraskih, jaslicah, smre-kici, obdarovanju, prazniku kolin, čakanju novega leta v gostilni ... Otroci so med tem krasili smreki-co. Piškote, suho sadje in bonbone so morali najprej navezati na vrvico in nato obesiti na vejice. Seveda je prenekateri bonbon končal v ustih. Med svetlečimi okraski so na smrekico oběsili nekaj preko 60 let starih balončkov. Za vse, ki tega še ne vedo, moram povedati, da stari Trzinci okrasnim buňkám za novoletne jelke rečejo balončki. Na vrsto je prišla kulina-rika - za oči in usta. Božično-novoletni čas je bil tudi čas kolin, zato je bila na mizi večinoma svinjska prata v mrežici, na božični večer sveže pečen kruh, poprtnik imenovan, /spekli so tri hlebce - za vsak sveti večer po enega/ špehovka in potica. Članice turističnega podmladka so dobrote ponudile prisotnim, starejši so segali po kruhu in špe-hovki iz Rezkine pečice, mlajši po Matejini potici. Kako in iz česa so izdelani adventni venčki, je pokazala in povedala Tadeja iz cvetličarne Ciklama s skupino deklet, voščilnice so dělali otroci pod Špelinim vodstvom. Zanimiva je bila delavnica izdelkov iz gline, ki jo je vodila Mojca Zalik iz Calera keramike Trzin. Marsikdo je hišico za svečko, prašička in podobno že kar odnesel domov. V času deiavnice je Franci postavil papirne jaslice. To je le del celotnih jaslic, ki bodo na ogled pri njem doma, pri Kurentovih, je pojasnil. Stare so blizu sto let. Kot da bi se vrnili toliko let nazaj, v čase, ko je bil božič res samo družinski praznik, ko so bili domovi zaprti za obiske. Ko je bila zvečer na mizi sveža potica, ko je vse dišalo po sve-žem, po poribanih tleh, po očišćeni in sveže zakurjeni peči, po preoblečeni postelji... Sele na Stefanovo, naslednji dan, je bil čas obiskov, na Šentjanževo /sv. Janeza dan, 27. 12/dan poplačil dolgov in računov za opravljeno delo, dan za nájem poslov/hlapcev in de-kel/ in tako naprej do novega leta, ko so se napolnile tudi gostilne... Pomislimo, kako praznujemo danes in kaj lahko spremenimo... Celotno delavnico je na kamero posnel Andrej Hlačer, fotografije, primerne za projektni prikaz, je dodal Franci Brečko. Teja se je ob zaključku zahvalila vsem so-delujočim: otrokom 1. b razreda, Anici, Ta-deji, Špeli, Mojci, Ireni, Anamariji, jožici, Lučki, obema Francetoma, Jaku, janezu, Barbi, Ivi in Ivki, Rezki, lvku, Marinki, Majdi in vsem obiskovalcem. Mi pa se zahvaljujemo njej, ki nam je omogočila lep in praznični večer. Jožica Valenčak BARBA LU KAN - TOMAŽIČEVA BARBA JE PRAZNOVALA 85. ROJSTNI DAN Zadnji dan novembra je Barba Lukan praznovala 85. rojstni dan. Ob visokem jubileju jo je obiskal ludi trzin-ski župan Anion Peršak, ji čestital in zaželel še naprej zdravo in zadovoljno življenje 1er jo razveselil s priložnost-nim darilom. Barba je bila obiska nadvse vesela in je lakoj povabila k obloženi mizi, obenem pa je povedala, da ji la čas, zimski, ni najbolj pri srcu, pa čeprav praznuje. Zima jo vedno spominja ležavnega delà v svoji mladosti, ko so morali v sneg na ležaško delo v gozd. Takrat so podiraii drevje in čeprav je bila še majlina, je morala kar krepko poprijeti za delo. Barba je bila namreč doma tako rekoč v hribih, prav-zaprav v Selah nad Tuhinjsko dolino, in v mladosti tudi otrokom z delom niso priza-našali. Tudi kasneje ji življenje nikoli ni bilo lahko. Že zgodaj je morala od doma s trebuhom za kruhont, najprej v Preserje pri Lukovici, kasneje pa v Trzin. Kot dekla je dělala pri Pavu oz. pri Mušiču. Takratni gospodar France poslom ni prizanašal in Barba se še zdaj spominja, kako trdo je bilo treba delati. »Poleti srno spali komaj po nekaj ur. Se ob desetih zvečer, ko se je že temnilo, so včasih pripeljali zadnji voz mrve, ki smo ga morali še sprazniti, potem pa še vse pos-praviti. Zdelo se mi je, da sem komaj zatis-nila oči, ko je bilo že treba vstati in poskr-beti za živino. Nobenega spanja ni bilo! Dělala sem na polju, v hlevu, zraven pa še v hiši pri gospodinjskih delih.« Ko se je poročila s sosedovim - Tomažiče-vim Francem, je bilo nekoliko lažje. A kaj kmalu sta prišla otroka, liči in sin, in delà ni nikoli znianjkalo. V začetku šestdesetih let sta zaradi nacionalizacije izgubila skoraj vso zemljo, tako da se je bilo s tištim, kar je ostalo, kar težko preživljali, za nameček pa je kmalu za tem zaradi prometne nesreče izgubila še moža. Za Barbo se je življenje še zaoštrilo in za nekaj let se je morala zaposliti kot čis-tilka v stari trzinski osnovni šoli. Vseeno pa se ji zdi, da je bilo najtežje med vojno. Takrat so pretrpeli precej strahu, še zlasti grozljivo pa je bilo, ko so orožniki na sosedovem seniku pobili mlade partizane. Takratno dogajanje pri sosedu so Lukanovi dobro viděli. Z grozo so opazovali, kako so partizane izkopali iz mrve, Ko so nemoćni ležali na dvorišču, so orožniki domače in sosede spraševali, če koga poznajo. Eden od partiza-nov je bil tudi sosedov fant. Bil je ranjen in je trpel, vendar je z očmi dal znak, naj ga ne prepoznajo. Ko je eden od orožnikov to videi, ga je pred očmi vseh ustřelil. Barba tistih strašnih, krvavih trenutkov ne bo nikoli pozabila. Ob svojem rojstnem dnevu pa se je Barba spomnila tudi bolj veselih trenutkov svojega življenja. Še vedno je čila in živahna in z veseljem spremlja dogajanja v Trzinu. Rada se po-govarja z drugimi in sprehaja v okolici doma ter premišljuje tudi o tem, kaj bi bilo treba v občini narediti, da bi bilo lepše in bolje. Med pogovorom je županu tudi predlagala, da ka- tero od trzinskih cest ali pa katero od po-membnejših stavb poimenujejo po prizna-nih Trzincih, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delo. Posebej je omenila, da bi si na primer Marjanca Ručigaj že zaslužila takšno priznanje. Povedala je tudi, da njenih spominov zlepa ne zmanjka; še posebej rada pa se spominja, kako je bilo pred par leti, ko je že z os-mimi križi na plečih prišla na Kredarico. »Kako lepo se mi je tam zdelo. Če bi bilo treba, bi prišla tudi na sam Triglav!« se smeje in pravi, da je ni bilo nič strah. Čeprav smo se z gospo Barbo za naš časopis že pogovarjali, bi imela še marsikaj zanimivega povedati o nekdanjem življenju v našem kraju, saj se je vedno zanimala za soljudi in življenje v kraju, ima pa tudi še zelo dober spomin. Če ne prej, jo čez pet let prav gotovo obiščemo. Se na mnoga leta Barba! M.Š. Ne boj se, ker je člověk star, marveč ker je srce staro. Kitajski Ôltccùnkatft In oíccunom tesi (UuAÂovcUcesn ÔtuUne. llyUt jelima it&íele. In p/Uja^m pAa^mJze. íeA, SRZěMMVÓ ££10! O/j-ctna V METODA URŠIČ VSAKA STARINA IMA DVŠO teh dneh se pogosto sprašujemo, kakšno dařilo naj kupimo svojim bližnjim. Trgovine ponujajo nešteto možnosti, vendar včasih le ne najdemo tistega, mogoče nekaj posebnega, dragocenega in lepega, kar bi hoteli pokloniti. Naša tokratna sogo-vornica Metoda Uršič pravi, da so lahko ludi starine primerno dařilo. V starinah je lahko nekaj osebnega, nekakšna nostalgija po minulih časih, spomin na ljubo osebo, lahko pa je to tudi estetski okrasek stanovanja, nenazadnje pa so starine lahko tudi dobra naložba. "Ni treba, da je drago, lahko pa je takšno dařilo tudi zelo lepo. Za mene ima vsaka starina svojo dušo. V vsaki starini je nekaj. Je delo, občutek za lepo. Včasih so mojstri v svoje izdelke vdihnili ludi svojo dušo. Nenazadnje pa je nakup umetnine lahko tudi dobra naložba, mogoče celo boljša kot vezava denarja v banki," pravi ga. Metoda. Lahko ji verjamemo, saj se s starinami ukvarja že vse življenje. "To je nekako že v krvi, saj se je s starinami ukvarjal že tudi moj oče. Pred vojno smo imeli tudi trgovino, vendar je kasneje to propadlo. Že otroci lahko zgodaj prido-bijo pozitiven odnos do starin in lepega, če živijo v takem okolju. Pri svojih otrocih to najbolje vidim. Sin in hči sta izvrstna poz-navalca starin in z velikim občutkom znata takoj presoditi vrednost posamezne starine. Tega se je drugače težko naučiti. To včasih vidim tudi pri kolegicah. Včasih je težko preceniti, kaj je staro in kaj ni, kaj je ponaredek in kaj ni, kaj je vredno in kaj Ga. Metoda Uršič je galeristka. Pravzaprav ima prav ona največje zasluge za uveljavitev pokliča galerista pri nas, zdaj pa je predsednica Društva galeristov in starinar-jev Slovenije. "Vse se je pravzaprav začelo pred petind-vajsetimi leti, ko smo odprli galerijo Ars. Najprej smo začeli prodajati barve, potem pa smo zraven organizirali še prodajno galerijo. To je bila prva prodajna galerija v Ljubljani in z njo se je pravzaprav galerijst-vo tudi začelo. Kasneje smo odprli še Ars 2, sledil je Labirint, nato pa še galerije v Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu in tako naprej." Od prvih začetkov novega pokliča je bilo potrebno veliko naporov in prizadevanj. Ljudje, ki so dělali v galerijah, so se morali pravzaprav svojega pokliča šele učiti, ven- dar so bile prve usmeritve, kot se pokazalo kasneje, pravilne. Pripraviti so morali nešteto razstav, na katerih so javnosti predstavljali stare umetnine. Te razstave so predstavljale posamezna umetnostna obdobja zgodovine, delà nekaterih starih avtorjev, še zlasti dosti pa je bilo etnografskih razstav s tako ali dru-gačno tematiko. Samo ga. Metoda Uršič je pripravila čez 200 razstav. To niso mačje solze, saj je za vsako takšno postavitev treba dobro poznavanje tematike in ogromno delà. Prej je treba opraviti nešteto pogovorov z umetniki, poskrbeti za pretanjen izbor razs-tavnih predmetov in njihovo postavitev, poleg tega je potrebno največkrat pripraviti še spremni program in gradivo, potrebna pa je še cela vrsta drugih priprav. Kljub tako ob-sežnemu delu so rezultati pokazali, da je us-merilev pravilna in da je treba nadaljevati v zastavljeni seri. "Pred desetimi leti sem se upokojila. Začela pa sem delati z antiko. S sodelavcem sem odprla galerijo Ažbe, ki je bila pri nas ena prvih, v kateri ponujamo tako slike kot antiko. V njej imamo postavljena zelo oštra pravila, tako da ponujamo samo najboljše. Za prodajo v galeriji Ažbe naredimo izbor med le najboljšimi, najkakovostnejšimi stvarmi. To si zdaj, ob bogatih izkušnjah, ki smo si jih nabrali, lahko privoščimo, prej v Arsu pa to še ni bilo mogoče. Tudi v Ažbe tu nadaljujemo z razstavami. Pogosto so te izobraževalne narave, velikokrat pa predstavljamo zasebne zbirke; pri tem ne gre za prodajne razstave. Tako smo predstavljali svilo, poročne venčke, pipe, umetnostni slog bidermajer in podobno. Po vseh teh letih ukvarjanja z antiko pa sem s sodelavci iz galerije Ažbe, predvsem sta to hčerka Adéla in sin Andrej, postavila tudi prvi slovenski sejem Antika. Sejem je postal že tradicionalen in letos smo ga postavili že osmič." Nekako v tistem času so potrebe pokazale, da se morajo galeristi na nek način povezati, saj so se spopadali z vse več problemi, ki so jim bili posamezniki težko kos. Pred osmimi leti so zato ustanovili Društvo galeristov in starinarjev Slovenije, ki mu od vsega začetka predseduje ga. Metoda Uršič, zato niti ni čudno, da je sedež društva v galeriji Ažbe. Član društva lahko postane le tišti, ki ima višjo izobrazbo umetnostne zgodovine ali ustrezne izkušnje s področja umetnosti, ob tem pa se mora tudi poklic-no ukvarjati v registrirani dejavnosti s področja umetnin in starin. Društvo promovira galerije in starinarnice v Sloveniji, skrbi za medsebojno izmenjavo izkušenj članov ter za skupno reševanje strokovnih problemov. Od lela 1999 je včlanjeno v Kulturno zbornico Slovenije, zaprosili pa so tudi za članstvo v Mednarodni organizaciji starinarjev, ki ima sedež v Belgiji. Vse kaže, da bodo v to organizacijo v kratkem tudi sprejeti. Pravijo, da se mednarodnega članstva zelo veselijo, saj država za njihovo dejavnos naredi premalo, včasih pa je bilo zbiranje starin celo prepovedano. "Starin v glavnem ne kupujemo. Sem pa tja kupimo kakšen primerek, vendar nima-mo tolikšnega kapitala, zato delamo iz-ključno koinisijsko. Komisija je dobra, zato ker tudi stranka s tem lahko dobi več.' Do-ločanje vrednosti starine je zelo strokovno delo. Ceno jim daje umetniška, kulturna vrednost, pomembno je, koliko je predmet star in tudi kako je ohranjen. Mi imamo sicer restavratorje, ki lahko določene poš-kodbe odpravijo in s tem predmetu dajo novo vrednost, vendar je to ocenjevanje odgovorno. Vsi člani društva starinarjev imamo svoje certifikate. Ko določimo starost in vrednost predmeta, se držimo strogih pravil in tudi našega etičnega kodeksa, ki je določen v skladu s kodeksom Mest-nega muzeja Ljubljana." V prodajo starin so prisiljeni Ijudje, ki po-trebujejo denar, mlade družine, ki zidajo hiše, kupujejo avtomobile. Ko se Ijudje od- ločajo, kako bodo vložili kapital, navadno izberejo delnice ali nepremičnine, le manjši del pa vlaga v starine. "Tišti, ki imajo dosti denarja, danes kupu-jejo impresioniste, Jamo, Jakopiča ... Cene so visoke, vendar vedo, da bodo to lahko prodali in da cena samo raste. Teh ljudi kakovost del niti ne zanima toliko, pomem-bna je vrednost, naložba denarja. V tem trenutku je slika denar. Zanimivo je, da jih slike drugih mojslrov niti ne zanimajo toliko. Pomembno pa je, da je na teh delih lístek s certifikatom." Zanimivo je, da so včasih starine iz Slovenije le izvažali in celo tihotapili, zdaj pa se je ta tok že obrnil in jih v našo državo že tudi uvažajo. Zanimanje za starine je bilo sicer med našimi ljudmi vedno prisotno, vendar je zdaj to zbiranje že precej bolj množično in tudi organizirano. Vse več pa je tudi zbiralcev, ki se specializirajo po po-sameznih temah in področjih. Ker je starinarstvo zelo široko področje, ki zahteva poznavanje različnih zvrsti umet-nosti in ludi številnih drugih znanj, so se člani Društva galeristov in starinarjev opre-delili glede svoje specialnosti. Eni so se odločili za likovno umetnost, drugi za keramiko, tekstil itn. Ga. Metoda Uršič je tudi ena od najbolj dejavnih članic Turističnega društva Trzin. "Pred časom, mislim, da je bilo lani, me je ga. Iva Dolenc povabila, če bi hotela pomagati pri pripravi pogrinjkov za veliko noč. Rada sem se pridružila, potem pa me je predsednica društva Jožica Valenčak prosila, če bi pomagala tudi pri predstavitvi Trzina na turistični stojnici na Mihaelovem sejmu v Mengšu. Mislim, da je bila lanska stojnica zelo dobra, še boljša pa se mi je zdela letošnja, vendar je obiskovalci na ža- lost pravzaprav niso razumeli. Ideja je bila res odlična, zdi se mi, da ni bilo veliko kiča. Ljudje ekološkega sporočila niso dojeli, vendar menim, da ima takšna ekološka usmer-jenost prihodnost." Ga. Uršič je tudi ena od pobudnic ideje, da bi v Trzinu muzejsko uredili katero od starih trzinskih domačij in v njej prikazali, kako so ljudje v Trzinu včasih živeli. "Ideja, da bi v Trzinu muzejsko uredili na primer staro Šuštarčkovo hišo, se mi zdi iz-redno dobra. Hišo sem sicer videla samo od zunaj in vem le to, da jo nameravajo kupiti. Mislim pa, da je izjemno pomembno, da se stare stvari ohranijo, da se zbirajo in da se ne vržejo stran. Našo kulturno in etnološko dediščino je treba ohranjati, da bodo naši zanamci vedeii, od kod prihajajo in kdo so. V tišti hiši bi za ogled uredila bivalni prostor, hišo in črno kuhinjo, predstavila bi obrti, ki so bile značilne za Trzin, zraven pa bi morali predstaviti tudi kmečko orodje itn. Pokazati bi morali pristno podobo nekdanjega trzinskega domovan-ja. Menim tudi, da bi bilo ob muzeju potrebno poskrbeti še za neko spremno dejavnost, mogoče lutkovno gledališče, mini barček, da bi se tam dogajalo nekaj kulturnega, da bi se ljudje tam ali v neposredni bližini družili. Vsemu skupaj bi bilo treba dati tudi neko življenje. Metoda pravi, da je na Trzin že zelo navezana in da se že počuti kot Trzinka. V naš kraj je prišla pred približno tridesetimi leti, ko so bile v Mlakah zgrajene prve marleso-ve hiše. "Zdi se mi, da je Trzin prijetno naselje, in da zdaj ne bi šla nikamor drugam. Tu nam je zdaj prav zares lepo. Moti pa me onesnaževanje našega gozda. Trzin ima čudovit, najlepši gozd, ki bi ga morali bolje zaščititi. Zdaj pa povsod, kamor se lahko pripeljejo z avtomobili, mečejo odpadke. Velikokrat hodim v gozd, ker imam psa. Tako prijetno je tam. Navdušena sem tudi, ker so zdaj uredili še trim stezo. Moti pa me, da mladi, ko pridejo tja, lam vse od-metavajo. To bi morali preprečili. Zavzela pa bi se tudi, da bi omogočili boljši pri-mestni oziroma že kar mestni promet. Treba bi bilo zagotoviti takšne povezave z Ljubljano, da bi ljudje avtomobile puščali doma. Jaz bi svojega z največjim veseljem pustila doma. Upam, da bodo čez čas tudi to uredili." Miro Štebe IZLET V PRLEKIJO soboto, 18.11. 2000, je Turistično društvo Trzin v sodelovanju z go. Majo Breznik, lastnico goslilne Narobe, pripravilo izlet v Prlekijo, med katerim smo se seznanili s pridelavo vin in penin. Po ne preveč suhi cesti smo se popeljali proti Prlekiji, da nam ni bilo dolgčas, pa je že na začetku poskrbel naš župnik g. Krt s pesmijo Pojdimo na Štajersko. Naša vodička Nika nam je podala nekaj zani-mivosti o krajih, mimo katerih smo se peljali. V Gornji Radgoni nas je v svoji približno 300 let stari vinski kleti sprejel g. Frangež in nas na prijeten način seznanil z lastnostmi vin in penin in njihovi koristnosti za zdravje, "če se pije s pametjo". V prijetnem vzdušju, ob zakuski in pokušini dobrot v kleti, ob pesmi in veselih muzikantih je štiri ure minilo kot za šalo. Ko smo se na koncu oskrbeli z dobrotami v steklenicah, smo se odpeljali še proti Veržeju in tamkajšnji gostilni Hanžekovič, kjer so nam postregli z bogračem. Končali smo z obedom, si ogledali gospo-darjevo vinoteko in se seznanili z njegovo drugo dejavnostjo - mesarijo in predelavo mesa Hanžekovič. Přišel je čas odhoda, prešerno razpoloženi s pesmijo smo se popeljali proti Trzinu. Franc Pavlič ANDREJ VOZLIČ 10.000 km OD LJUBLJANE DO INDUE K. o dijaki zaključijo srednjo šolo, imajo najdaljše počitnice v življenju, ki trajajo kar tri mesece. V tem času gredo mladi največkrat z vlakom po Evropi, Ietos je bil modni hit obisk otoka Krfa z ladjo, nekateri pa so se odločali za prav posebne možnosti poto-vanj. Tako kot Andrej Vozlič, simpatičen sogovornik, ki te spravi v dobro voljo v skorajda vsakem trenutku pogovora. In v kakšnem smislu je bilo njegovo potovanje drugačno? Do Indije se je peljal kar s ka- Pakistanska vas v pokrajini Beludžistan Kako je prišlo do tega, da si v Indijo odpo-tovai s kamionom? V bistvu sem tište počitnice imel namen polovali po Evropi, nakar mi je moj kolega povsem nepričakovano povedal za nekoga, ki da ima kamion, s katerim se že 20 let vozi po svetu na isti način. Iz Slovenije po-tuje na razne konce sveta. Tako je bil že v Afriki, na Vzhodu po celi Evropi, na Islan-diji ... V ta kamion je vložil veliko ur delà, da ga je preuredil potovanjem primerno; se pravi kuhinja, rezervoar z vodo in podobno. in kakšna je bi/a vožnja? Koliko časa si poloval? Naj najprej povem, da nas je potovalo kar nekaj, in sicer 8 odraslih oseb ter dva otroka, stara 9 in 4 leta. Pot se je začela v Šiški, nato pa smo prevozili Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Turčijo, Iran in Pakistan, nazadnje pa smo končno přispěli v Indijo in njeno prestolni-co New Delhi. Nazaj sem poletel z letalom. Voznik kamiona je namreč v Indiji počakal še eno skupino prijateljev iz Ljubljane, jih en mesec vozil naokoli, potem pa se je sam odpravil proti domu. Na dan smo se vozili povprečno po 8 ur, tako da smo eno državo prevozili v največ enem tednu. Tako doigotrajna vožnja zna biti utrujajoča, kajne? Kako sta pot prenašaia najmiajša dva? Zanimivo, da sta oba zelo dobro prenašaia pot, po moje še najbolje od vseh nas. Saj veš, mali nimajo toliko izkušenj o svetu, vse se jim zdi novo, nenavadno ... Sicer je pa 9-let-nik že kar star maček v taki vrsti potovanj, saj potovanje v Indijo zanj ni bilo prvo takšne vrste. Drugače pa kjerkoli smo se pojavili, povsod smo zbujali ogromno pozornosti, saj smo bili z našim predelanim tovornjakom res nekaj posebnega. Čiovek ima tudi določene potrebe, recimo spanje, higiena, pa tudi opravljanje velike in male potrebe. Kako pa je bi/o s tem? Spali smo največkrat pod milim nebom. Zelo priročna so riževa polja in njive (čeprav nas je ob jutrih včasih čakal par grozečih oči last-nika njive), pa izsušene hudourniške struge in puščava ... Večkrat smo přespali na kaki planoti (je kar zanimiv občutek, če spiš na nadmorski visini, ki jo ima pri nas Kredari-ca). Vendar pa moraš vedeti, da smo morali postavljati šotore, ne glede na to, kako zelo smo bili utrujeni, zaspani po naporni vožnji; šotori so morali biti postavljeni. V hotelu smo pa spali samo enkrat, in sicer v New Delhiju, dva dni pred odhodom domov. S higieno je pa tako: v kamionu je bil rezervoar vode. To si potem natočil v kozarec in si se umival z gobico. Ker pa zalog vode ni bilo na pretek, se nismo umivali prav vsak dan. Opravljanje potrebe pa v puščavi niti ni tak problem. Na poti si vide! mnogo stvari, spozna! si navade in običaje različnih narodov. Lahko malce primerjaš te raznolikosti? Začniva kar z Romunijo. V njej vlada neiz-rnerna revščina. Ljudje so revni pa tudi država nasploh. V zraku visi svojevrstna napetost in imaš občutek, da se bo vsak hip nate sesula beda tega sveta. Toda ne bi želei posplo-ševati, saj smo Romunijo večinoma prevozili ponoči in si zadeve ogledovali kar iz tovorn-jaka. Lahko pa ti povem, da sem se v Romu-niji počutil utesnjeno kot še nikoli do tedaj. Zelo zanimiva je Turčija. Čeprav je njihova vera islam z vsemi strogimi zapovedmi, me je v lelovišču ob Marmarskem morju zelo pre-senetilo, da so bile Turkinje minimalistično oblečene, pa tudi alkohol so točili vgalonah. Manjkal je le še svinjski zrezek, pa bi bila destrukcija osnovnih muslimanskih zapovedi popolna ... Kasneje sem se pogovarjal z nekim preprodajalcem preprog, ki mi je raz-ložil, da v Turčiji ne vlada več tako strog islamski fundamentalizem, kot pa na primer v Iranu, ln stopnja tega fundamentalizma se zelo močno pozna tudi na Ijudeh samih: niti enega Turka nisem videl, ki se ne bi smejal. Tudi ženske vidiš povsod, in se ne skrivajo po hišah (tudi v vaseh ne), tako kot to delajo oz. morajo delati v Iranu, še huje pa je v Pakistanu. Turčija je res izred-no prijazna dežela. No, pa saj so tudi druge države prijazne do turistov. O Irancih bi lahko rekel, da so moški precej podobni Turkom, medtem ko žensk ne vidiš odkritih. Baje imajo v Iranu prav posebno policijo, ki se sprehaja po mestih in pre-verja, če so ženske res zakrite, in bog ob-varuj, če ji veter odpihne čador. Plača lahko kazen, strpajo jo lahko tudi v zapor ... Turistke so načeloma lahko odkrite, vendar v njihove družbene kodekse res ni primerno drezati, tako da je bolje, če so na ulicah zakrite. Moje sopotnice so si že doma seši-le svojevrstne obleke, imenovane čador. Vendar če primerjam s Pakistanom, kjer žensk na ulici tudi vidiš ne, je situacija v Iranu neprimerno boljša. Drugače se zdi, kot bi bili ljudje v Pakistanu ves čas na siesti, pri njih življenje potěká v izredno upočasnjenem tempu. Meni so delovali prisrčno zmedeni. Zdi se ti, kot da še sami zase ne vedo, kdo so, če pa jim omeniš Evropo, nekateri niti ne vedo, kaj naj bi to bilo. Po moje nekateri še vedno V« Iranska oaza Bam in ostanki mogočnega mesta Indija me je najbolj pritegnila, že zaradi religije, ki je zelo privlačna (spomni se samo na Beatle, ki so širili indijsko kulturo drugod po svetu), njene pisanosti, toda ne bi hotel živeti tam, ker je preveč svinjarije. Kultura 'evropske' Turčije niti ni tako zelo drugačna od naše. V Iranu pa prav gotovo ne bi hotel živeti. Saj veš, mi smo navajeni gledali ženske in tam jih vidiš enkrat na leto (smeh). Pakistan me ne mika zaradi mrač-nosti, odtrganosti in tište zme-denosti, viseče v zraku, ki sem ti jo prej omenjal. Takole bom rekel, glavna poan-ta celotnega potovanja je ta, da sem přišel domov, kar sem ugo-tovil šele kasneje. Že življenje samo je neko potovanje, ki potěká po nekih ustaljenih tirnicah. Toda če se liočeš zavedati teh tirnic, se moraš za nekaj časa odstraniti někam drugam in potem šele vidiš, kako lepo je pri nas. Tako da, če sem čisto na-tančen, ne bi hotel v nobeni od teh držav živeti. mislijo, da je svet kockast. V Pakistanu napetost visi v zraku. Mnogo je drogeraških obračunov, saj Pakistan pridela ogromne količine hašiša in ostalih substanc sumljive narave. Ti 'puščavski' Ijudje pa tudi izredno spoš-lujejo tradicijo. Tako nekje na afganistans-ko-pakislanski meji obstaja pleme, ki ima pravilo, da če sosedov sin vidi sosedovo hčerko pred poroko, sta oba ustreljena. Klasična pokrajina turške Anatolije Ustrelita pa ju kar njuna očeta, ki tako opereta družinsko čast. V Indiji pa so Ijudje drugačni - bolj živahni, bolj pisano oblečeni, bolj so aktivni, ni več take zakritosti žensk. Nekoliko se tudi pozna dolgoletna vladavina Angležev. Sicer pa Indijce tako ali tako pozna vsak, saj jih mediji kar naprej omenjajo, tako njihove podobě kot njihovo kulturo. Njihova religija je, kot mogoč veš, izredno bogata, saj imajo preko 300 bogov. Ob-sloja tudi nek pregovor, ki pravi: 'Če gre Evropejci! kaj narobe, iznajde nov stroj, Indijec pa si omisli novega boga.' Je pa tudi v Indiji ogromno revščine. In ka!era od teh držav ter njihovih kultur ti je najbolj prirasla k srcu? Recimo, če bi imel možnost, da bi se preseli I, kje bi naj-raje živel? Nato pa je Andrej zapadel v neko stanje čis-tega patriotizma in pověda! lole: Poglej, pri nas, v Sloveniji, imaš zelenje, gore, reke ... na območju 200 km imaš vse to, medtem ko je v Iranu od Kaspijskega morja pa do Perzijskega zaliva razdalje za celih 2000 km, kjer skorajda ni drugega kot puš-čava. V Sloveniji imaš torej vse v malém. Zdi se mi, da ko so 'dělali' svet, jim je na koncu ostalo vsega po malo, kar so malce pretresli in ustvarili Slovenijo. Tudi velikost Slovenije je idealna za naš narod. Prav ta majhnost nam omogoča, da se vsak dan lahko gibljemo od skrajnega SV pa do skrajnega JZ. Osebno se v Sloveniji počutim najboljše. Zdi se mi, da se Slovenci vse premalo zavedamo, s kak-šnimi naravnimi lepotami smo obdani. To potovanje mi je omogočilo, da sem spoznal, kar sem v bistvu že vedel. Morda vas je intervju navdušil, da bi tudi sami poskusili kaj podobnega, ali ne? Andrej pa pravi, da bi si po tem potovanju upal potovati skorajda kjerkoli, da je not-ranje obogatel in da je nekoliko drugače začel razmišljati o vsem skupaj. Pa še nekaj čisto tehničnih podatkov: najbolje je potovati z dolarji, liter nafte bi vas v Iranu stal 7 SIT, indijska carina pa ima uradni čas od 9:00 do 16:00. Indijski Tadž Mahal v vsej svoji veličini Andrej, še več takih potovanj in izkušenj ti želim! Mateja Erčulj VABILO V/E, Kl BI RADI NAREDILI KAJ KORI/TNEGA ZA NAŤ KRAJ IN PRI TEM MOGOČE CELO NEKAJ ZA/LUŽILI, VABIMO, DA /E NAM PRIDRUŽIJO PRI PI/ANJU, OBLIKOVANJU IN /EJTAVLJANJU NA/EGA ČA/OPI/A. PRIDITE Z NOVIMI IDEJAMI IN /VEŽIMI MOČMI. MOGOČE PA /E BOJTE TUDI ŽE KAJ NAUČILI. POJEBEJ PA VABIMO V/E, Kl BI /E ŽELELI UKVARJATI Z ZBIRANJEM REKLAMNIH OGLAJOV ZA OD/EV. NA/E GLA/ILO PO/TAJA V/E BOLJ ZANIMIVO ZA OGLA/EVANJE, VENDAR NIMAMO ZADO/TI LJUDI, Kl BI TRŽILI IN ZBIRALI OGLA/E. V/E PODROBNO/TI LAHKO IZVE/TE PRI ČLANIH UREDNIÍTVA ALI NA TEL.: 041/ 370-206 V VEČERNIH URAH, DO 21. URE PA NA TEL.: 72 IS 576. V PRO/TORI H /TARE 0/ TRZIN /MO DOBILI UREDNI/KE PRO/TORE, V KRATKEM PA NAJ BI DOBILI TUDI TELEFON IN FAX. TAKRAT BOMO UVEDLI TUDI URADNE URE, TAKO BO MOGOČE TUDI V REDAKCIJI IZVEDETI ZA V/E MOŽNO/TI /ODELOVANJA Z OD/EVOM. Pridružite se nam, vabljeni. la ti pride na koncu delovnega I časa pa ti reče: Ej, a veš, da rampa ni zdržala niti en teden. Usedem se, naslonim nazaj in zazrem v pločevinasto steno na drugi strani okna: Se mi je zdelo, RAMPA VJABLAH. Gozd za Jablami (Hagbach, je zapisal Val-vasor) knjižno- zemljiško spada v katastrs-ko občino Loka, geopolitično pa v občino Mengeš. Lastnik tega gozdnega kompleksa je Republika Slovenija, ki jo zastopa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, na kratko, gozd je državen. Leta 1991 je bil njegov vzhodni del odprt z gozdno cesto z imenom jable - Dolga dolina in nosi v katastru gozdnih cest na gozdnogospodars-kem območju Ljubljana številko 194. Razlog za tak poseg je bil močan veter, ki je dobesedno přelomil drevesa na veliki gozd-ni površini. Gozdne ceste in via ke so po Zakonu o gozdovih (Ur.I. RS, št.30/93, ČI.38, 39, 40, 41, 42) del gozdnega zemljišča. V zemljiški knjigi na ja-belske parcele v lasti države ni vpisana nikakršna pravica do souporabe gozdne ceste ali sou-porabe gozdnih vlak, zato se lahko predstavniki države odlo-čajo o prehodnosti preko ozem-Ija suvereno, kot vsak drug lastnik. Skrb za gozdne ceste je po Zakonu o gozdovih naložen lokalni skupnosti, v tem primeru občini Mengeš, ki jo vsakoletna pogodba z Ministrstvom za kme lijstvo, gozdarstvo in prehrano zavezuje v pripravo, usklajevanje in izvedbo plana skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije (v nadaljevanju Zavod). Lastnik gozda (tudi zemljišča gozdne ceste ali vlake) skupaj z lokalno skupnostjo in Zavodom zaradi ra-zličnih razmer pri uporabi ali vzdrževanju gozdne ceste določi tudi režim porabe (Pravilnik o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic, Ur.l.RS št.:7/ 2000). Jabelskemu gozdu je eksplozivni urbani razvoj v njegovi ožji okolici koncem osem-desetih let začel narekovati čisto drugačne naloge, kot jih je imel v preteklosti. Želji po čim kvalitetnejšem kubičnem metru hio-dovine se postavlja ob bok še nekaj drugih potreb razvile urbane krajine. Kje bodo novi stanovalci Trzina, Loke, Mengša in Domžal popoldne ali ob vikendih izvajali svoj jogging (možno s psom ali v dvoje), kje bi čim bližje teh neprestano rastočih naselij končno dobili smučarsko - rekreacijski center s poudarkom na poletnih dejav-nostih, kam bodo odpeljali gradbene in druge odpadke, nerabno belo tehniko in nemódná oblačila, ki so jih razdelile humanitarne organizacije, kje si bo del mladeži ali obu-pancev z miligrami kemije pričaral nebesa, kje si bo drugi del mladeži s kros motorji, prisluženimi za komaj izdelan letnik kalil prezir do narave, instinktivnost in spretnost last-nega napuha, kje bodo to počenjali njihovi očetje s terenskimi vozili v off road tehniki, kje se bodo dobili mlaji za srečen zakon in prihod Abrahama, kje bodo naši štirinožni Ijubljenci, ki morajo doma živeti po človeško, izživeli ostanke svojih volčjih kromosomov ??? Pričakovanja, da nam bo bližnji gozd čudež-no izpolnil te naše potrebe, so do neke mere upravičena, vendar smo v Zavodu, v gozdno-gospodarskem nacrtu za gozdnogospodarsko enoto Domžale za obdobje od 1997 do 2006 zapisali, da take naloge lahko opravlja le pof-nokrven gozd. Jabelski gozd je po omenje-nem vetrolomu in drugih nevšečnostih, kot so suše in prenamnožitev podlubnikov, v fazi rehabilitacije in ga vse naštete dejavnosti in za-hteve kar malo preveč motijo. Nacrte za delo z gozdom so v fazi sprejemanja potrdile tudi takratne lokalne skupnosti in s lem izrekle vso podporo za izvajanje le-teh. Kaplja se je razlila čez rob, ko je nekdo pred dobrima dvěma letoma v pravo pravcato kraško vrtačo, poraslo s skupino dreves gor-skega javorja in jesena, takoj na desni strani ceste, začel navažati ostanke ruševine. Zanj naj bi bila to čisto navadna jama, ki bi jo kazalo zasuti, da bi služila za parkirišče. Zgled je potegnil," foušija", da bise lako poceni znebili odpadkov, ludi. Javori so bili tako glo-boko zasuti, da so se, preprosto povedano, zadušili, ne pa posušili iz neznanega vzroka, kot so skrajno zaskrbljeno javljali sprehajalci, ki imajo med sprehodom slučajno čas zaz-nati ob sebi nečloveško obliko življenja. Sklad je zatem kot upravljavec na Zavod naslovil prošnjo po fizičnem zaprtju ceste za vsa motorna vozila, ki pri običajnem delu z gozdom nimajo kaj opraviti. S to prošnjo je bila seznanjena ludi občina Mengeš. Polnjenje "brezvezne" jame se je nadaljevalo, dokler ni prekinil lega nera-zumnega početja skupen nastop gozdar-skega inšpektorja in inšpektorja za okolje in prostor. Lastniku gozda, v tem primeru Skladu, občini in Zavodu 1er ostalim stránkám v postopku je bila naložena vzpostavi-tev fizične zapore ceste za promet z motor-nimi vozili, ki niso potrebna za delo v gozdu, posek sušečih dreves, izravnava črne deponije, navoz rodovitne zemlje in končno zasaditev novih dreves. Nekaj nalog, vključ-no s postavitvijo rampe, je bilo opravljenih. Veliko hudih besed, čeprav ne uradno, s podpisom, kot se za vsako pošteno pritožbo spodobi, je bilo izgovorjenih, precej psovanja na račun brezveznih urad-nikov in "gojzdne"\t bilo pop-laknjeno s pivom in vejico. Bojni krik: kaj nam pa morejo, brez-vezniki, je zlomil in prežagal ne-srečno, zeleno pobarvano cev, ki smo jo plačali seveda vsi tišti, ki plačujemo davek na katastrski dohodek. Nekdo se je, kot že mnogokrat, po ... na veljavni pravni red, ki je menda zanič in ga itak noben ne spoštuje, polomil upanje mnogih, ki jili smeti ali pločevina v gozdu motijo, saj je tega okoli doma preveč. Morda se je po ... celo na svojo besedo, ki je bila v davnih časih človeštva sveta. Po pravici povedano, rampa ni bila namenjena omejevanju pravic našega, rušenja načel demokracije, ampak le kot opozorilo na ... RAMPO V GLAVI, ki jo ima vsak od nas, in mislim, da je njeno mejo vredno upoštevati, če hoćemo vsaj preživeti, če že ne živeti duhovnega bitja vredno življenje. To velja tako za posamez-nike kot za človeštvo. Vse manj se zaveda-mo, da smo le majhen in pogojno obstojen člen v kreaciji NEKOGA ali NEČESA, kar nas obdaja, najsi to vidimo, otipamo ali samo ćutimo. Dobro vemo, česa ne bi smeli počeli ali do kam iti, da ne bi škodovali tištim okoli nas in predvsem samemu sebi. Naš um že nekaj časa neodvisno in mrzlič-no brska po nas samih, ko vse bolj pozabl-jamo, kdo smo in kaj hoćemo. Zaradi pre-stopanja rampe v glavi počnemo nekaj, kar se imenuje v psihologiji samouničenje ali samomor. Vendarle. Vse prizadete strani, ki so pos-favile rampo brez zlih naklepov in hudobi-je.jo bodo verjetno tudi popravile. Popravile jo bodo za vse nas, ki se po jabelskih poteh odpravljamo na Dobeno ali kar tako malo naokrog, da poneha šumenje v glavi in smo na koncu dneva sposobni sočloveku prijazno pogledati v oči, prisloniti spreha- jalno palico ob vrata lokala ali popiti z njim čašo vina, Mehak korak po gozdni poti niko-gar ne moti, avtomobil, parkiran v mladju nas navdaja s strahom ali pa z " voyuaríz-mom". Rampa naj bo razumljena kot opozo-rilo. Od te naprej naj bo v bodoče gozd samo za nas, ne pa za odpadke in drugo nes-nago, ki se zelo nesrečno in čvrsto drži člověka. Če bomo vsi skupaj uspeli obvarovati jabelski gozd brez znakov civilizacije, bomo uspeli obvarovati tudi svoj kraj in svoj duš-ni mir, ki ga prav v jabelske gozdove hodi-mo iskat. Vse informacije in pojasnila lahko prizadeti kadarkoli dobijo na Zavodu za gozdove Slovenije, Krajevni enoti v Domžalah, Ljubljanska 72a, ali po telefonu (01) 72 41 275. MZ ANKETA: BILANCA LETA 2000 Člověk kar ne more ver|eii. toda še kako res je, da se leto 2000 počasi izteka Ob koncu leta se sama na|večkrat ozrem nazaj, seštejem dobra in slaba dejanja, ki sem jih naredila v preteklem letu, delim in množim z doživetji ter se odločim. da bo naslednje leto še boljše. Tudi nekatere Trzince sem povprašala, kako so preživeli leto 2000, kakšne spremembe so doživeli. kje se jim je nasmehnila sreća ... BREDA HVALE: Leto 2000 je bilo super. Preselila sem se k fantu, dobila sem službo, v kateri uživam, zo-pet sem začela študirati, znova sem dobila voljo in energijo, saj prej dvema letoma sploh nisem vedela, kaj naj počnem s sabo. Res je lepo, ko imaš stvari v življenju urejene. Drugače pa gredo stvari tako doma kot v svetu normalno naprej in kakili šokantnih spre-memb niti ni. Recimo rezultat letošnjih volitev je bil čisto pričakovan, pa še marsikaj drugega se ni prav nič spre-menilo. IVAN KOZARIČ: Leto 2000 mi je prinašalo uspehe, in sicer bi izpostavil dve področji: skupino rogistov in domžalsko godbo. Z rogisti smo veliko pre-potovali; bili smo v Italiji, Avstriji... Vse, kar smo pričakovali, se je zgodilo. Naj omenim, da naslednje leto praznujemo že deseto ob-letnico delovanja. Tudi pri godbi Domžale se nam je dobro godilo. Imeli smo veliko nastopov, dvakrat tudi v Bistri na porokah, kar je bilo za nas nekaj povsem novega. Dobili smo tudi novega dirigenta, ki je precej strog, vendar mislim, da se bo tako kvaliteta igranja domžalske godbe samo še izboljšala. Tudi Trzin je v tem letu doživel veliko pozitivnih sprememb. Opa-zen je napredek - dobili smo trim stezo, urejajo se ulice ... Mislim, da nam lahko marsikatera druga občina zavida. Pričakujem tudi praznovanje novega leta na prostém (tako kot je bilo lani). Naj pa na koncu povabim še vse bralce Odseva na božično-novolet-ni koncert domžalske godbe, ki bo 26.12. v hali komunalnega centra v Domžalah, in sicer ob 19.00. ZVONKA DOBŘILA: V letu 2000 sem marsikaj doživela. Čc kar naštejem po vrsti: Iz bučnih in glasnih Fužin sem se preselila v Trzin, hčerka bo v krátkém rodila, potem ko mi je poginil kuža, sem kupila norveško gozdno mačko ... Skratka, velike spremembe. Kljub tem spremembam (morda pa prav zato) pa sem bila skozi celo leto srečna. IRENA V tem letu sem zaključila študij na Višji upravni šoli, tako da lahko zdaj začnem iskati službo. Je pa še ena druga možnost, ki je še nisem čisto izključila, in sicer da bi še naprej Studirala. Mogoče farmacijo ali pa kaj podob-nega. Bila sem tudi na absolventském izletu na Kre-ti in na Santoriniju. Je bilo kar malce divje. Drugače pa kakih večjih sprememb v mojem življenju ni bilo. Vsekakor pa se je letošnje leto veliko bolje izteklo kot pa leto 1999. Leto 2000 se je kar dobro izteklo, kajne? Ostane le še vprašanje, če bo tudi leto 2001 tako prijazno z nami. Mateja Erčulj Foto: Mojca Trček BORIS LUKNER: Od odhajajočega leta sem pričakoval precej več. V Sloveniji bi se lahko spremenile dolo-čene stvari, na primer na političnem in sociálnem področju, pa se niso. Smo pa v Trzinu dosegli velik napredek Moram reči, da nisem pričakoval, da se bodo zadeve tako zelo spremenile v tako kratkem času. Jran je, odkar je odcepljen od občine Domele, veliko bolj čist in urejen. Motijo pa me edino le novi stanovan-jski bloki, ki arhitekturno ne sodijo v naš kraj.Vendar je to že druga zgodba. IZPOD ZVONA SV. FLORI JANA SILVESTROVO - ČAS ZA RAZMISLEK Silvestrovo je prilika za praznovanje in veselje, marsikdo pa se bo ob tem dnevu in ob začetku novega leta bolj zavedel časa, njegovega teka in minevanja. Med letom te misli radi izrinemo iz zavesti; le ob kakšni obletnici se jim ni mogoče izogniti. A koje nenadotna v datumih treba zapisati novo št evil ko, ki je še nismo vajeni, se zavemo, kako smo vpeli v čas. Na novo lelo je naš pogled uprt predvsem v prihodnost, a najprej je treba pogledati nazaj. Pogled na preteklo leto nas napoln-juje z dvojim čustvom. Najprej z nekim zadoščenjem, tolažbo in veseljem. Marsi-kaj, kar nas je skrbelo in težilo, je mimo: odgovorna naloga, življenjska odločitev, pomemben izpit, morda tudi bolezen. Težki dnevi so ob pogledu nazaj nekako ožarjeni in osvetljeni z neko blago svetio-bo. Ob njih občutimo zadoščenje, češ: tudi lo smo prestali. Preizkušnja nas je morda še okrepila in nam vlila poguma za naprej. Drugo čustvo, ki nas navdaja na pragu novega leta, pa je oložnost: z minulim letom je utonilo v preleklost ne le hudo, ampak tudi veliko lepega. So trenutki, ko bi želeli, da bi se čas ustavil. Radi bi zadržali bežen trenutek in ga podaljšali v neskončnost. A vse zaman. Tudi pogled naprej zbuja v nas različna čuslva. Najprej sta to pričakovanje in izziv novega začetka. Odpira se nešteto novih možnosti. Člověk ni nikoli prestar za nov začetek. Nasprotno: tudi starosl je lepa, predvsem če zna vedno znova začenjati, če se pogumno loteva vedno novih stvari. Po drugi strani nas pogled na 365 dni, ki so pred nami, napolnjuje z neko tesnobo. Vsak dan je neznan in negotov. Přehodili bo treba veliko neznanih poli. Clovck navadno prehodi štiri velika življenjska obdobja: otroštvo, mladost, zrelo dobo in starost. Vsako od njih ima svojo lepoto in čar. Današnji člověk pa skuša nekako zanikali čas. Pozna in prizna kot vredno in lepo samo eno dobo: mladost. Vsi jo poveliču-jejo kot ideálen, najlepši, najsrečnejši čas. Radi bi ustavili čas, predvsem seveda staranje, in skrili svoja leta. Spretnosti kozmetike so nam pri tem nadvse dobrodošle. Toda v jedru gre pri tem za zanikanje in tajitev časa. Če prav premislimo, se vendar ni treba sramovati nobene dobe, no-bene starosti. Nasprotno. Člověk potřebuje celoto: otroštvo in starost, mladost in zrelost. Življenjske dobe se med seboj bo-gatijo in oplajajo. Vsaka ima vsem drugim kaj dati. Pomislimo, kakšen bi bil svet brez otrok, brez njihovega razigranega veselja, iskrivili oči, odkritosrčnosti in nedolžnosti. Kako pust bi bil svet brez mladine, njene neugnanosti, nemira, vprašanj in iskanj! Kakšen bi bil svet brez poguma, delavnos-ti, podjetnosti in moči zrelih mož in žena! in končno, kako neizmerno revnejši bi bil svet brez zrelosti starih ljudi, brez njihove modre in mirne besede, bogatih izkušenj, potrpežljivosti, veselja in molitve. Pregovor pravi: Mladost ima lep obraz, starost pa ima lepo dušo. Temu pritrjuje tudi sveti Pavel, ki pravi: "Čeprav naš zunanji člověk razpada, se naš notranji iz dneva v dan obnavlja" (2 Kor 4,16). Člověk mora sprejeti sam sebe in vsako svojo življenjsko dobo. Pritrdili mora tudi svojemu staranju in ga sprejeti vnaprej, brez grenkobe. KAKO SE JE V TRZINU VČASIH ŽIVELO ... Iz kronike duhovnije Trzin Kronika na prvih straneh sega v nekoliko bolj oddaljeno zgodovino. Na podlagi zgodovinskih virov opisuje, kako "hrabro so se Trzinci držali v vojskah s Turki (1528) in s Francozi (1813)". V eni od prask med avstrijskimi in francoskimi vojaki so Trzinci pri bistriškem moslu pomagali pololči Francoze in zajeti vojskovodja Belottija. V času rokovnjačev pa so bili lernni trzinski gozdovi, segajoči do deželne ceste, skrivališče in zbirališče roparjev. Napadali so vozove, obložene z blagom, pa ludi posamezne polnike, pri katerih so čutili kaj imetja. Ob preganjanju rokovnjačev je dala vlada na vsako slran državne ceste šest sežnjev široko posekali les, da gozd ni segal več prav do ceste. Kronika dodaja: "Zaradi rokovnjačev in pretepačev, ki jih je bilo med Trzinci večkrat najti, je bila vas na precej slabeni glasu ... la slab glas še dandanes med Ijudslvom ni popolnoma izginil." dr. Bogdan Dolenc KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI TRZIN 2001 Na seji Odbora za družbene dejavnosti, sociálno delo in dejavnost društev Občine Trzin, v katerega naj bi manjkajočega, četrtega člana, predlagala društva športno in rekreacijske dejavnosti in naj bi pokrival omenjeno področje, so predstavniki trzinskih društev, osnovne šole, vrtca Žabica in Občine usklaje-vali rokovnik prireditev za naslednje leto. Na sestanku je bilo slišali res veliko predlo-gov, tako da se nam tudi v letu 2001 obeta zelo razgibano in zanimivo družabno življenje v Trzinu. Predstavniki društev so povedali, da nameravajo obraniti večino priredilev in akcij, ki so jih pripravili v tem letu, dodali pa so še nekaj novih predlogov. Dogovorili so se, da bodo tako usklajen rokovnik prireditev ponovno pregledali, nato pa naj bi Turistično društvo Trzin pripravilo Koledar prireditev za leto 2001. Prva prireditev iz tega koledarja bo že 6. in 7. januarja in bo tudi promovirala naš kraj. Strelsko društvo Trzin bo namreč pripravilo državno strelsko prvenstvo, ki so ga poimenovali Peli pokal za prehodno sekirico Borisa Paternos-la. Med nastopajočimi bo vsekakor največ pozornosti pritegoval zlati olimpijec Rajmond Debevc, Izmed številnih kulturnih, šporlnih in drugih prireditev naj tokral omenimo še proslavi ob 10. obletnici trzinske bitke v vojni za samo-stojno Slovenijo in 95-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Trzin; obe bosta v juniju. Sicer pa bo Koledar prireditev priloga januarske številke Odseva. Udeleženci posveta so se strinjali s sedanjo obliko obveščanja o prireditvah na "vroči strani" Odseva, nujno pa je potreben dogovor o enotnejši obliki pisnih vabil in mestili plakaliranja. Joži Valenčak Center za sociálno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in obČa-nom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2001 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščiinic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale. L [ V VRTCU 8E PRIREDITVE KAR VRSTIJO T novembru je vrtec skupaj s podjetjem Leštan !.. I .... t , Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na prodavanje z diapozitiv!. NORVEŠKA 2000 Letošnje poletje je mladu štajerska naveza Tanja Rojs & Andrej Grmovšek plezala v stenah Norveške. Ste vedeli, da je na Morveškem najvišja navpična stena - "big wall" Evrope - Trollveggen? Predavanje bo v sredo, 10.1. 2001 ob 19hv avli OŠ Trzin PLANINSKI SEMINAR Û PÛHÛDNISTUU Poleg izletov bomo v letu, ki se bliža, člani PD Onger Trzin pripravili tudi kratek seminar pohodništva. Na petih srečanjih se bomo naučili in v živo spoznali: I KAKO DIHATI Najvažnejše in najpomembnejše v življenju je DIHANJE. Na splošno mislimo, da znamo dihati, vendar pa, ko postanemo pozorni, zlahka opazimo, da ni vse tako, kot mislimo in je na tem področju ogromno neznanega. Vsi brez izjeme se moramo učiti pravilno dihati vsaj ob različnih priložnostih in na različne načine. 2. KAKO IN KAJ PITI Pitje tekočin je na drugem mestu. Spoznali bomo, kako važna je pijaca; z njo takoj nadomestimo izgubo telesne tekočine. 3. KAKŠEN NAJ BO TEMPO HOJE Kako naj hodimo po hribih sami ali v družbi, da bomo uživali in se pri tem ne bomo mučili. 4. KAKO IN KAJ JESTI Kako, kaj in kdaj jesti, da bomo přenesli skrajne napore in hkrati čim manj nosili s seboj in pri tem še uživali. 5. KAKO IN KAM VARNO V GORE Kako načrtovati izlete. S kakšno družbo in kam. Kaj vzeti s seboj. Na kaj moramo biti pozorni. Vse to in še mnogo več bomo spoznali na skupnih srečanjih, na katerih se bomo pogovarjali, si izmenjevali izkušnje in skupaj načrtovali, predvsem pa uživali v naravi. Izleti bodo po dogovoru s prijavljenimi ob sobotah ali nedeljah, po našem gozdu. Teoretični del z diapozitivi bomo pripravili v naši planinski hišici. Najprej se bomo o vsaki temi pogovorili, nato pa vse še preizkusili v živo na sebi in na terenu. Na koncu bo vsak udeleženec přejel tudi pisno gradivo. Celoten seminar bo brezplačen in je namenjen vsem Trzincem, ki hodijo ali pa nameravajo hoditi v hribe. Seminar bo vodil Rudi Schoss, tel.: 7242 807. Prijave so možne do konca februarja. R. S. Vsem Trzincem in bralcem Odseva, še zlasti pa ljubiteljem BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) o ©©âo®» asms® o ©OKtáMI s&>ím>j. PIKAT d.o.o. TRZIN Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije, trgovina. Špruha 42, 1236 Trzin, Tel.: 01/562-22-18, Fax.: 01/562-22-19, GSM: 041/662-815 âlZVAJAMO: • Krovsko kleparska delà, AI, Cu. Rf • Vse vrste kn tin - Gerard, Decra, Trimo, Tuftile, S-metal, Tondax, Bramac, Esal... • Izolaterska delà, klasične izolacije • Akustična izolacija stropov in sten • Adaptacija streh in konstrukcij • Knauf stene - montažni stropovi • H'droizolacija ravnih streh • Stresna okna Velux Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo poslovnim partnerjem in občanom Trzina . « t^ N T3 o O -O Q) r" -a o trgovsko podjetje d.o.o KOPALNIŠKA OPREMA 1236 Trzin, Ljubljanska 42, SLOVENIJA TEL /FAX: »386 (O) 1 721-63-85 TRGOVINA: TEL./FAX: »386 (0) 1 721-63 85 ■ KERAMICNE PLOŠČICE, •GRANITOGRES •SANITARNA KERAMIKA •SANITARNE ARMATURE • KOPALNIŠKO POHIŠTVO • KOPALNIŠKI DODATKI 3 interni Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, tel./fax: 01/ 72 19 980, 72 19 985 GSM: 041/ 614-649. ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN SREČE V NOVEM LETU OPTIKA Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 721-40-06 Delovni čas: dan 8.00 - 12.00 in 16.00 -lň.00 sobota 9.00 - 12.00 Slovenska 24, f'.E. Menues Srečno 2001! BAHWE) GORENCs.p. ljubljansko 44, Irzin RTV SERV/S lelefon. Ol 721-63-02 mobilel: 0609 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, ■ PC monitorjev, SRECNO ■ audio naprav. 2007f Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike Těsnila Train, d.o.o., Jemčevac. 12. 1236 Trzin 0 ,ai.opa"ie ' 3Um',eSnila * 9umir*>ie valjev . ^ 9 Jemčeva c 12, 1236 Trzin Tel : (»386) 01 722 59 40 Tel.. fax (386) 01 721 45 52 e-mail, iesnila.lrin@siol.net Želimo vam srečno in uspešno novo leto 2001 Golf Edition. Se lepši in udobnejši. e od 2.779.300 Sir (25.970 DEM) dalje. Golf: čelni zračni blazini zavorni sistem ABS servo volan radio »alpha,. + klimatska naprava + komlorlni sedeži + širša platišča s pnevmatikam + zatemnjenc zadnje luči = Golf Edition prihranek: 170.000 SIT - Golf Edition 1,4 prihranek. 310.000 SIT - Golf Edition 1,9 SD1 prihranek: 310.000 SIT i odvisna od valutnih raziurrij Goli Edition UTO Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. Ol 721 50 59 HQnetija llršii, doma iz. vinorodne vipavsk? doline je v 'Trzinu na Ljubljanski cesii 15 (improti CI'I%p£$lservisa) odprla VINSKO KLET. O vinu se veliko govori in piše. •V naši kletiga lahkp okušate in odiqijete njegov vonj in okus ter spoznate njegove skfivnosti. budimo vam pestro izbiro vrhunskih '« kfkpvostnih vin, tako odprtih, kot stekleniienih. Vsa vina, kijih ponujamo, so pridelana v iastnih vinogradi/i na pobočjiň vipavskih gritev. ÏNSH Riti ObUčitc vinsko klet Uršii, presenećeni boste nadponudbo. Odprto vsak dan od 12IÏ - I9h. 06 sobot ah od 9fi - 13li. •Telefon: 041/ 724 906. d.o.o. Podjetja za trgovino in storitve Vesele božične praznike in srečno in uspešno novo leto 2000! Čistilni servis Primož Zorec s.p. Depala vas 5, Domžale Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblaćil, tudi usnje • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom. po dogovoru lahko tudi ob vikenđih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkirišćem. Odprto imamo vsak dan od 7h do I9h, ob sobotah od 8h do 13h. Uspehov in sreće v novem letu vam želi Čistilni servis Zorec. Trgovina na Kidričevi 12 ima delovni čas! Od ponedelja do sobota od 7.00 do 21.00. ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00. Trgovina Flis, Mengeška 9 Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.00 do 19.00 sobote od 7.00 do 13.00 nedelje od 8.00 do 12.00 Ob 18. uri vsak dan svezi kruh! Pripravljamo narezke po naročilu. KOMO Frcnfe Moćnik s.p. Trzin, ■Mengeška c. in podružnica Zfl. 'laršc, 'Kamnika 24. 1235 'Radomljc Tel & 01/ 72-44 147. t jy\l: 0tt/7M-0t.9 • vodenle poslovnih knllg za samostalne podjetnlke In vse vrste pod|etl| • fakturiranje • izračun ODV in Izdelava ODV obrazcev • izdelava vseh vrst zaklluCnlh bllanc • Izdelava napovědí za odmero dohodnine • izračun amortizacije in revalorizacije za osnovna sredstva • izdelava izplaCilnih list za delavce in zavezance • izdelava vseh pladlnih nalogov • prijave in odjave delavcev • davCno svetovanle • flnanćno svetovanle • zastopanje • priprava dokumentacije za pridobltev kreditov • pomDC in svetovanle pri odpiranju podjetja ali s.p. • pomoč pri organizaciji poslovanja Knjigovodski servis KOMO želi vsem svojim poslovnim partnerjem vesele praznike in srečno novo leto. MLETA KAVA TABOR 100 g Vele Kava \