PONOVNA
VZPOSTAVITEV
STIKOV
str. 2
KNJIŽNICA,
NEJ
KNYIŽNICA str. 3
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 29. januarja 1998 # Leto VIII, št. 2
(Z A) VLAČUGE
Že spet zavlačujejo. Še vedno zavlačujejo. Že desetletje zavlačujejo. Skupščinske "'zavlačuge" nas imajo za vlačuge. Kaže, da tudi sedanjemu madžarskemu parlamentu zmanjkuje časa, ne da bi zadovoljivo uredil parlamentarno zastopstvo narodnih manjših. Če pomislimo, kako so Madžari kritični — v večini primerov upravičeno—do nekaterih pojavov v zvezi s svojo manjšino v Romuniji, Srbiji, Ukrojim, na Slovaškem in še kje, potem nam ne gre v glavo, zakaj niso tudi vsaj na pol tako samokritični. Kakršen koli že je bil parlament za časa socializma, vendar so manjšine na Madžarskem imele svoje zastopstvo v njem. V t.i. mehki diktaturi. V trdi demokraciji pa ga nimajo niti zdaj, ko se izteka že kar drugi mandat. Svoj-čas je sam Gyula Horn obljubljal, da bodo uredili tudi to kočljivo zadevo, če bodo prišli na oblast. Prišli so na oblast. Oton Habsburški pravi, da je v našem prostoru, v Srednji Evropi pa tudi
SPOŠTOVANE BRALKE/BRALCI!
Priloženo k časopisu dobite kuverto, ki vsebuje vprašalnik. Prosimo, izpolnite vprašalnik in ga v isti kuverti dajte na pošto. Informacije o namenu raziskave najdete v kuverti. Med tistimi, ki boste vprašalnik vrnili, bodo izžrebali nagrade. Hvala za Vašo pomoč in trud.
Uredništvo
TISZTELT OLVASÓNK!
A lapunkban található boríték egy kérdőívet tartalmaz. Kérjük, töltse ki a kérdőívet és a borítékba visszatéve adja postára. A vizsgálat céljáróí a borítékban talál tájékoztatót. A kitöltött kérdőív visszaküldői között ajándékokat sorsolnak ki. Fáradozását köszönjük!
A szerkesztőség
DRAGE BRALKE/BRALCI!
Vcuj k novinam, k cajtinam dobite eno koperto, gde je notri vprašalnik s pitanji. Lepau Vas prosimo, dajte odgovore na pitanja. V koperti, v šteri ste je dobili, pošlite nazaj. Med tistimi, štenje nazaj pošlete, vöpotegnejo dar.
(H)vala lejpa, ka ste sé trüdili.
Uredništvo
širše, eno ključnih vprašanj ustrezna ureditev narodnostne problematike. Že tudi predzadnja poteza madžarske skupščine ni bila najbolj simpatična, češ naj se manjšinski poslanci ne volijo na majskih parlamentarnih, ampak na jesenskih lokalnih volitvah. Zakaj naj bi bil njihov mandat za pol leta krajši? Ali ni to nekaj podobnega, kot če bi nekaterim svatom rekli, da naj ne hodijo na ohcet, ampak da so namesto poročne pojedine vabljeni na jajce na oko čez mesec dni?
Zdaj pa koalicijski partner predlaga, naj bi zastopali narodnosti v parlamentu predsedniki državnih manjšinskih samouprav, vendar brez pravice glasovanja. Njihova glasovalna pravica bi namreč ogrožala ustavno ureditev Madžarske... Lepa čorba se kuha. Da ne bomo na koncu dojbili zajtrka, ki ši ga bojda privošči pravi Gorenjec: jajce na kolo, pa hajd v službo!
Franček Mukič
2
Ponovna vzpostmvitev stikov
Pedagoški inštitut iz Sombotela in Zavod RS za šolstvo, OE Murska Sobota, sta pred dobrim desetletjem uspešno sodelovala. Vloga inštitucij je bila podobna, obe sta imeli specifiko - Zavod dvojezično šolstvo na narodnostno mešanem območju Prekmuija, kjer živi madžarska narodnostna skupnost, Inštitut pa narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju. Kot plod sodelovanja je nastalo nekaj pomembnih priročnikov za potrebe šol, na primer slovarček (slovensko-mad-žarski, madžarsko-slo-venski) temeljnega šolskega besedišča, ki se v porabskih šolah uporablja še danes. To sodelovanje pa je v zadnjih nekaj letih zamrlo;1 razlogov je kar nekaj: Pedagoški inštitut ni več imel svetovalca za slovenski jezik, po ti. demokratičnih spremembah se je spremenila vloga obeh inštitucij in še bi lahko naštevali. V tem šolskem letu je pri Pedagoškem inštitutu spet svetovalka za slovenski jezik in tako je sodelovanje obeh inštitucij nujno potrebno, kajti delo svetovalke, avtorice tega zapisa, in Zavoda RS za šolstvo mora prav gotovo biti usklajeno in načrtovano skupaj z delom domače svetovalke. Na pobudo ravnatelja Pedagoškega inštituta, dr. Laszla Szaba, smo v začetku januarja predstojnica, ga. Irena Kumer, svetovalka za madžarski jezik, ga. Marika Pisnjak, in avtorica tega zapisa obiskale Pedagoški inštitut v Sombotelu.
Gospod ravnatelj nam je izčrpno predstavil organizacijo, delovanje in naloge Inštituta; prav tako je spregovoril o šolskih reformah na Madžarskem. Tudi gospa predstojnica tž Murske Sobote je pred-
stavila naše delo in naloge. Ugotovili smo, da je sodelovanje inštitucij nujno potrebno; Pedagoški inštitut se sedaj veliko ukvaija ž izobraževanjem in posebnimi pripravami učiteljev na izdajanje novega Nacionalnega kurikulu-ma, ki bo na Madžarskem zaživel v prihodnejm šolskem letu. Nekatera določila tega kurikuluma so zelo pomembna tudi za narodnostne šole (to se mi zdi zelo pozitivno), na primer višje število ur jezika narodnosti; če šole ne bodo upoštevale tega določila, bodo zgubile status narodnostne šole, to pa bi za nekatere izmed porabskih šol lahko bilo usodno. Delo Pedagoškega inštituta nas je navdušilo, posebej še bogata knjižnica in računalniš-ko-informacijski oddelek, ki sta v veliko pomoč šolam iz cele županije. Tudi slovensko šolstvo se že nekaj let pripravlja na korenite reforme; načrtovano je tudi 9-letno osnovnošolsko izobraževanje. Trenutno se pipravljajo novi učni načrti za posamezne predmete, le-te pa po študijskih skupinah obravnavajo učitelji -praktiki in dajejo svoje pripombe. Reforma slovenskega šolstva je nujna, kajti ob vstopu v novo tisočletje potrebujemo sodoben izobraževalni sistem.
Obisk na Pedagoškem inš-
titutu je bil zelo koristen, gostje iz Slovenije smo pogrešale le malo več konkretnih dogovorov v zvezi s porabskim narodnostnim šolstvom, posebej s poukom slovenskega jezika in izobraževanjem učiteljev. (Učitelji slovenskega jezika namreč na Madžarskem niso deležni nobenih strokovnih spo-polnjevanj. Bo to še dalje izključna, a - na žalost -vse premalo upoštevana, domena matične države?? Kot gostujoča svetovalka iz matične države imam -kljub prej naštetim dejstvom - večkrat občutek, da se strokovna pomoč, kot tudi pomoč v obliki učbenikov, strokovnih priročnikov, periodike im še česa, s strani Zavoda RS za šolstvo ter slovenskega šolskega ministrstva, v nekaterih porabskih izobraževalnih inštitucijah enostavno prezre. Zakaj -mi sploh ni jasno.,. Da ne bo ta pripomba napačno razumljena: ne pričakujemo slavospevov, ampak da se pošteno pove - ali zapiše - da obstaja tudi določena pomoč matične države pri delovanju narodnostnega šolstva...)
V imenu Zavoda RS za šolstvo, OE Murska Sobota, iskrena hvala vodstvu Pedagoškega inštituta v Sombotelu za prisrčen sprejem in neštete konstruktivne pobude za sodelovanje!
Valerija Perger
Od 4. januara 1998 leko poslušate SLOVENSKI PROGRAM GYORSKOGA RADIONA vsakšo nedelo od 9.35 do 10.00 vore na UKV (URH Kossuth Radio) pa na srejdnjom vali (stari Petofi Radio), ponavlanje nedelskoga programa pa vsakši pondejlek od 21.30 do 21.55 vore na srejdnjom vali (stari Petofi Radio)
SANDOR SZUNVOGH C 1 942-1998)
S Sandorjem je odšel del nas, mi je zvečer po tistem sončnem popoldnevu, ko smo se na novem lendavskem pokopališču poslovili od Sandorja Szunyogha, dejal eden izmed njegovih in mojih prijateljev in sodelavcev, zdaj veleposlanik v Budimpešti, Ferenc Hajos.
Sandor Szunyogh je bil in bo zame ostal najprej pesnik, nato novinar, urednik številnih zbornikov, denimo Naptarja, koledarja prekmurskih Madžarov, in šele na zadnje direktor narodnostnih programov in urednik.
Spoznala in družila sva se v času, ko nismo samo hiteli drug mimo drugega, ampak smo imeli čas za kozarec dobrega vina in_ klepet, najpogosteje o kulturi, o književnosti, o poeziji, ki ji je bil zavezan. Njegova prva samostojna zbirka Halicanumi uzenet (Sporočilo iz Halicanuma) je izšla davnega leta 1975. Eden izmed ocenjevalcev je tedaj zapisal: "Pesnika označuje romantična gorečnost in plodovitost, trenutki zasebnega življenja prehajajo pri njem zlahka in hitro v pesem, kakor se tudi njegovo pesniško življenje staplja v zasebno."
Najina druženja so trajala desetletje, dve desetletji, natančno niti ne vem. Skupaj sva spremljala kulturno dogajanje med prekmurskimi Madžari, on s tenkočutnim posluhom za podrobnosti, ki so bile meni nedostopne. Morda je ravno iz hotenja za približevanje in prepletanje dveh pesniških svetov nastala leta 1980 najina skupna pesniška zbirka Naj-Leg. Bila in ostala je prvi poskus skupne knjige pesnika iz vrst prekmurskih Madžarov in slovenskega pesnika.
Celo bolj kot rezultat najinega dela je bila zame pomembna človeška izkušnja sodelovanja s prijateljem, s katerim seje bilo prijetno družiti in pogovarjati o pogledih na književnost. Sandor je prijateljeval tudi s številnimi uglednimi pesniki in pisatelji na Madžarskem, zato je bil sproti seznanjen z dogajanjem v literaturi matičnega naroda. Družil se je tudi z drugimi ustvarjalci, slikarji, kiparji, igralci in režiserji, s svojimi novinarskimi kolegi od Novega Sada do Budimpešte, da ne govorim o Zalaegerszegu in Sombotelu. Družil in prijateljeval je z domala vsemi porabskimi izobraženci in mnogimi preprostimi ljudmi.
Zdaj, ko je ugasnil njegov ustvarjalni duh, se sprašujem, kako mu je vse, kar je naredil, uspelo storiti v tako kratkem času, kot ga je imel, kakor ga imamo vsi. Sprašujem se, kako je uspeval biti tako raznolik in hkrati prodreti v bistvo, kajti ni se zadovoljeval s hojo po površju. Zato je bilo njegovo ustvarjanje potrjeno tudi v strogih kritiških sredinah, torej tam, kjer so Szunyoghove pesmi primerjali s poezijo uveljavljenih madžarskih pesnikov.
S smrtjo Sandorja Szunyogha je umrl tudi del mene; tisti del, v katerem sva pretapljala in pretakala umetniško besedo, pesem, zapisano v madžarskem in pesem, napisano v slovenskem jeziku.
Zato za konec tale verz iz Cvetne pesmi: "Ljubica moja/pokopališče duše/morilka srca/zdrvel bi k tebi/zdrvel od tebe/vseeno/ljubica/pokopališče."
Poslovili smo se od Sandorja Szunyogha, od Šanjija -ostala so njegova dela kot trajen pomnik in spomenik. V nas ostaja - pesnik.
eR
Porabje, 29. januarja 1998
3
KNJIZNICA, NEJ KNYIŽNICA (1)
Zadnje cajte najdemo po naši vasnicaj vse več na-pisov v Slovenskoj rejči tö. Baugi (h)vala - moramo povedati pa povaliti tiste samouprave, lüdi, steri mislijo na tau, naj sé "od zvüna" tö vidi, ka po tej vasnicaj živejo Slovenci.
Dapa kelko haska, dobroga naredijo te table, tej napisi, telko kvara tö - če so nej dobra napisani.
Kak prvo, vejmo, ka table Vogrski mešterge redijo, oni pa ne poznajo slovenske liture, tak jim je vseedno, če v kakšnoj rejči napišejo namesto s, ž, č -s, z c. Oni tau tö ne vejo, ka v slovenščini nega litur ny, ty, gy. Zatok sé leko zgodi, ka namesto reči KNJIŽ-NICA piše KNYIŽNICA. Tak sé vidi, ka je samo malo razlike (különbség), je pa völka hiba.
Eške vekša napaka je, če so besede lagvo dolaobr-njene na slovensko, ka ali nika ne pomejnijo ali po-mejnijo cejlak drugo, kak ka je Vogrski vönapisane. Tau je zatoga volo lagvo, ka te table dosta koštajo, če je gnauk nin vödejejo, te
je fejst težko dolavzemejo pa vöpopravo. Tak sé leko zgodi, ka takše lagvo vönapisane table lejta pa lejta gledamo, dočas na-kakoma napamet pride, ka bi napako trbelo popraviti. Dostakrat koma žau grata, če ma povejo, ka je ta ali tista tabla nej dobra vönapisane Misli, ka njega šinfajo. Tau sploj nej istina, ranč tak kak v tom članki tö nej. Mi bi samo radi pomagali. Vej pa pravijo, ka več lüdi več Vej pa več vidi. Zakoj bi sé trüdili pa pejneze vöda-vali, pa te dun nejga takšoga rezultata, kak bi mogo biti. Če človek kaj ne vej ali je nej gvüšen, trbej pitati. Tau je prej nej Špot pa Sramota. Vekši Špot je, če kaj tak naaupak mamo vönapisano.
Zatok smo sé odlaučili, ka mo v Porabji meli senjo, v steri vküppoberemo tiste reči, izraze, ménje, štere šegau mamo v bejdvej Tečaj vönapisati. Za pomauč smo prosili Valerijo Per-ger.
* * *
Dvojezični napisi v Po-
rabju so izraz potrebe in nujnosti, dokaz, da tukaj-šnjim Slovencem ni vseeno, ali bo njihova mate-rinščina sredstvo Javnega komuniciranja ali le - tü in tam - skrit "kuhinjski jezik". Vesela sem, ko po porabskih vaseh videvam vedno več dvojezičnih, madžarsko-slovenskih, napisom vendar je neka malenkost, ki me - ko naletim nanjo - malce zbode v oči, namreč nepravilnost teh napisov. Če krajevne samouprave že poskrbijo za dvojezične napiše (različne krajevne in druge table Prav gotovo nišo poceni!), bi morale poskrbeti v prvi vrsti za njihovo pravilnost! V Porabju pa naletimo na Prav čüdno popačene napiše, ki ravno nišo v čast tistim, ki so jih ustvarili. Če česa ne Verno, pač vprašamo; tö ni nobena Sramota!
Da pa vam bo lažje, smo sé odločili, da v nekaj na-daljevanjih v Porabju "ob-delamo" najpogostejše besede in besedne zveze, ki vam delajo težave; začeli bomo s poimenovanji na zdravstvenem področju.
Štenje
ERJAVEC-
AGUSTIČ
Dosta	fele stvarine
(živali) geste na svejti. Kak vöglédajo, pa ka sé njim veli slovenski — tau je oprvim dojspiso slovenski	pisateu Fran
Erjavec (1834-1887). Naraudo sé je v Ljubljani, v višiše šaule je odo v Beči. Kak škonik je včiu nara-voslovje (természetrajz, biológia) v Zagrebi i Go-rici.
O ništerni stvarinaj je piso Eijavec pripovejst! tö (Mravlja, 1857; Žaba, 1863;Rak, 1881). O žabi na priliko, tak:
"...Žabje oči so žlato ob-robljene, imajo trepalnici in pod njima še eno kožico, ki jo lahko čez oko potegnejo...regljajo pa sami moški, samice ne. Jezik žabji ni od zadaj prirasen, kakor navadno pri drugih živalih, ampak spredaj, in če hoče z lep-kim jezikom loviti kako muho, zavihati ga mora ven. Žaba ima prav trdno živjjeuje. Če ji tudi glavo odrežeš in ji iztrebiš drob (bleke), vendar sé še čez več ur premika."
Etjavec je v pet knigaj piso o stvarinaj "s štirimi
nogami", o fticaj, kačaj itd. (Domače in tuje živali v podobah, 1868-1873).
Naš pisateu Imre Agustič (1837-1879) je Sto te knige i je un tö dojspiso "stvári, nárastvo i kopa-linje" (živali, rastline in kamenine) v edni knigaj za našo šaulsko deco (Prirodopis s kepami za narodne šole. 1878)
"Vsaka stvár (žival) nas napeláva več i več znati; radi bi zvedeti, kak živé, kákša je njéna lastivnost, jeli je nücliva, ali je škodliva. Sto bi mogo poznati vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta? Z etim svetom nas spozna priro-dopis."
Imre Agustič — par lejt je živo na Dolenjom Siniki tö — je ime za stvarine, za štere v našom geziki nej bilau reči, prejkvzeu od Frana Erjavca ali je sam vözbrodo kak gospaud Košič.
Marija Kozar
ZDRAVSTVENI DOM - EGESZSEGHAZ
- pridevnik zdravstven pomeni "nanašajoč se na zdravje ali zdravstvo"; to je edina pravilna oblika te besedne zveze (v dveh porabskih vaseh sem zasledila napisa ZDRAVILNI DOM in ZDRAVNIŠKI DOM; nobeden ni pravilen, kajti prvi pomeni, da ima ta dom npr. zdravilne učinke (kot npr. zdravilna rast-lina-gy6gynoveny, zdravilni vrelec-gyogy-forras, zdravilna kopel-gyogyhatasu furdo) -vemo pa, da nas sam dom ne ozdravi; drugi napis pa pomeni, da je to dom za zdravnike, torej "navadni ljudje - bolniki" nimajo tam kaj iskati (pridevnik zdravniški se uporablja v besednih zvezah kot npr. zdravniški pok-lic-orvosi hivatas, zdravniška etika-orvosi etika, bela zdravniška halja, iskati zdravniško pomoč, iti na obvezni zdravniški preg-led-orvosi vizsgalat, zdravniško spričevalo).
Lahko pa uporabimo - in to bi bilo za porabske vaške zdravstvene ustanove zelo primemo -poimenovanje ZDRAVSTVENA POSTAJA (običajno gre le za enega splošnega zdravnika in mogoče še zobozdravnika).
Torej - ZDRAVSTVENI DOM ali ZDRAVSTVENA POSTAJA - nič drugega!
Navedli bomo še nekaj pogosto rabljenih izrazov v zvezi z zdravstvenim področjem: ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE/SPLOŠNE PRAKSE-ALTALANOS ORVOS, DEŽURNI ZDRAVNIK-UGYELETES ORVOS, HIŠNI ZDRAVNIK-HAZIORVOS, OTROŠKI ZDRAVNIK/PEDIATER -GYERMEKORVOS, ŠOLSKI ZDRAV-NIK-ISKOLAORVOS, ZDRAVNIK GINE-KOLOG-NČGYČGYASZ, ZOBOZDRAV-NIK-FOGORVOS. (V besedi ZDRAVNIK je
naglas /ostrivec - ' / na 1!) (oseba ženskega spola - ZDRAVNICA).
SPREJEMNA PISARNA-FELVČTELIIRO-DA, MEDICINSKA SESTRA-NČVČR, ČAKALNICA-VArO, GARDEROBA/SLA-ČILNICA-OLTOZČ, ORDINACIJA-REN-DELO, ORDINACIJSKI ČAS/DELOVNI ČAS (OD.... DO...)-RENDELČSI IDČ, lekarna-gyčgyszertAr, ZDRAVI-lo-gy6gyszer, orvossAg, zdravila NA RECEPT-RECEPTRE KAPHATČ GYČGYSZER, zdravila brez re-CEPTA-RECEPT NELKUL KAPHATČ GYČGYSZEREK.
V naslednji številki Porabja se bomo posvetili izrazom s šolskega področja.
Marjjana Sukič
Valerjja Perger
Porabje, 29. januarja 1998
4
MADŽARSKI OBRAMBNI MINISTER KELETIV SLOVENIJI
Madžarski obrambni minister Gyorgy Keleti, ki se je mudil na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji, je sogovornike - pogovarjal se je s kolegom Titom Turnškom, sprejela pa sta ga tudi predsednik republike Milan Kučan in vlade dr. Janez Drnovšek - zaprosil za pospešitev podpisa sporazumov o varovanju podatkov ter o trilaterali. V zvezi s sporazumom o varovanju podatkov je spomnil, da je to tudi ena od zahtev zveze NATO. Minister Turnšek je zagotovil, da se bo slovenska stran potrudila, da bodo sporazumi sprejeti pravi čas in da bo trilaterala med Madžarsko, Slovenijo in Italijo na obrambnem področju čim-prej zaživela. Predvidoma naj bi tri strani omenjeni sporazum, ki predvideva oblikovanje skupne vojaške brigade za vzdrževanje miru, podpisale do konca marca, še pred parlamentarnimi volitvami na Madžarskem.
Minister Keleti je obisk ocenil kot zelo pomemben. Po mnenju Budimpešte je bilo sodelovanje s Slovenijo na obrambnem področju doslej dobro, želi pa si, da bi ga še okrepili. Keleti je še povedal, da je Madžarska vedno pripravljena nuditi pomoč Sloveniji pri urjenju pripadnikov Slovenske vojske. Turnšek pa je odgovoril, da bo Slovenija skušala to pomoč kar najbolj izkoristiti.
MARIBORSKA ŠTIRIPASOVNA VPADNICA USPOSOBLJENA ZA PROMET
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji je poskrbela, daje pred dnevi stekel promet po štirih pasovih po celotni hitri cesti Slivni-ca-Maribor. Gre za dograditev dveh voznih pasov, v dolžini 1,4 kilometra, k oktobra lani zgrajenemu delu hitre ceste. Z dograditvijo zadnjega dela dvopasovnice v štiripasovnico in njeno usposobitvijo za promet je odpravljen še zadnji prometni zamašek v tem delu Maribora. Hkrati pa to pomeni, da je poslej celotna povezava od Šentilja do Vranskega štiripasovno prevozna.
Delovanje Javnega sklada v I. 1997
Javni sklad za narodne in etnične manjšine je imel v 1. 1997 v primerjavi s prejšnjim letom skromnejše možnosti za podpiranje manjšinskih programov in ciljev. Skupna vsota Javnega sklada za 1. 1997: 461.549.496 forintov.
Iz tega:
-	za delovanje sklada 27.650.000 Ft,
-	za štipendije v drugem polletju šolskega leta 1996/97: 42.000.000 Ft.
Iz ostalih finančnih sredstev (391.899.496 Ft) je sklad podpiral manjšinske časopise in narodnostne programe, in sicer s pomočjo dveh javnih natečajev. Poleg tega je podpiral 13 manjšinskih časopisov in tri romske. V letu 1997 je bilo manjšinskemu tisku namenjenih 170 milijonov forintov, časopis Slovencev, Porabje, je dobil 6.450.000 forintov.
Sklad je javne natečaje razpisal v osmih tematskih sklopih:
•	Otroški in mladinski programi;
•	Izobraževanje manjšinskih strokovnjakov za javne službe;
•	Delovanje regionalnih in lokalnih medijev v materinščini;
•	Manjšinsko raziskovanje;
•	Manjšinska založniška dejavnost;
•	Profesionalna in ljubiteljska gledališka dejavnost v materinščini;
•	Dejavnosti, ki so povezane z manjšinskim verskim življenjem;
•	Razvoj manjšinskih knjižnic in muzejskih zbirk. Slovenci so konkurirali z 19 prošnjami. 18 jih je ustrezalo razpisu, eno so zavrnili zaradi pomanjkljivosti
pri kalkulaciji. Dve prošnji so zavrnil zaradi pomanjkanja sredstev.
Vsota, za katero so prosili (19 prošenj) 5.570.415 forintov.
Vsota, ki sojo dobili (16 prošenj) 2.814.335 forintov. Javni sklad je 1. 1997 drugič razpisal natečaj za štipendiranje srednje- in visokošolcev. Izmed treh slovenskih dijakov, ki so konkurirali, sta dobila štipendijo dva. Pri študentih je sorazmerje 10:5. Sodeč po številkah (vsotah) vidimo, daje uspešnost več kot 50 odstotna, torej boljša kot v prejšnjem letu.
Javni sklad je natečaj razpisal tudi za L 1998. Upam, da bodo slovenske organizacije in inštitucije v tem ietu v še večjem številu konkurirate, kajti sklad v veliki meri pomaga pri takih prireditvah, kot je bilo recimo I. Državno srečanje Slovencev na Madžarskem.
Rad bi Vas opozoril, da je prvi rok vložitve (4 tematski sklopi) 13. februar 1998.
Podrobnejše informacije dobite:
•	Državna slovenska samouprava (9985 Gornji Senik, Glavna u. 5., tel: 434-032)
•	Zveza Slovencev na Madžarskem (9970 Monošter DeakF. u. 17., tel: 380-208)
•	Državna slovenska samouprava (1075 Budimpešta, Rumbach S. u. 12., tel: 1-3422-721)
Budimpešta, 07.01. 1998
Ferenc Kranjec član kuratorija
AŽIJSKE ČÜDE ALI KÜGE?
Jajjaaa?!?
Cenzura v Velki Britaniji. Dugo smo mislili, ka cenzura samo v socializmi geste. Zdaj pa je te sin od enoga ministra v Angliji mamila (kábítószer) oda-vo. Gda sé je tau zvödalo, je birovija britanskim novi-narom dojzapovödala, ka ne smej o napisali, Sto je tau zadeno. Hvala baugi so škotske novine, štere ne slišijo cuj britanski boro-vijam, z velkimi literami napisale, ka je tau sin notranjoga (policajskoga) ministra (Jack Straw). — Cenzura v demokraciji? Optična prevara. V enaj
engliškaj novinaj je lejpi kejp, na šterom en sploj mali pojbiček krave pase pa na žveglo igra, zmejs pa reklama zove turiste, naj pridejo v tau državo, ka je prej "Bangladesh — en falat nebes na zemli". -Baja je samo tau, ka v tom rosagi trnok-trnok malo falati majo za gesti, ka je eden najbole siromački rosag na svejti.
Lejpa pelda. Rusoška televizije organizira takšo špilo, ka tisti, šteri sé špila (un je "tauvan"), more v ednom "vkradjenom" autoni vujti policiji. Če ga sivi podje 35 minut ne zgrabijo, te je auto leko njegov. — Na Vogrskom nego takše špile, pa na leto don 20 gezaro autonov gvinejo (vkradnejo), štere vekši tau policija nikdar ne najde.
Ge sam Šenderovič, depa nej tisti Šenderovič. En
Rus s tem imenom že od lani aprila mau sedi v vauzi v Egeri, ka je un prej eden od voditelov od fondacije Lánchíd 2000, štera je več kak 200 milijonov forintov vösčalivala iz lüdi. Zdaj pa te birovija ne more pa ne more zagvüšno povödati, če je ta pravi ali nej. Té Šenderovič pravi, ka je un eške nigdar v svojom žitki nej büu na Vogrskom, v vogrsko vauzo je tö tak prišo, ka ga je Interpol v Hamburgi dojzadržo. -Borovija! Kukuk! Vozagom, što sam!
Rauparge tö nemajo vsig-der srečo. Zaman so znali kodo tisti tauvange, šteri so še nutri vtrgnili na pošto v Ruzsi. Vkradnili so leko "samo" 300 gezaro forintov, 7 milijonov pa je v sefi ostalo. Tau pa zato, ka je tista železna kasa tak naštimana bila, ka še potem, ka ji nutri vdarijo
pravo kodo, samo za 15 minut odpre. Dobri podje so pa tau ali nej znali, ali pa so kakšo Silo meli. — Tauvanamje zato tö nej naleki, nej.
Ažijska čüda ali ažijska küga? Zdaj te vidimo, ka v gospodarski don negajo prave Čüde. Ekonomsko sé je cejla Ažija vküper po-rünila (o kreči kügi v Hongkongi pa ranč ne gučimo!). Dosti Južni Ko-rejcov je trnok Žalostno gratalo pa si je za svetke ranč telko cajta pa penaz nej vzelo, ka bi božične karte poslali komi. Dosta so mogli kaulivrat lejtati, ka si naj leko vküper pobaréjo don tisto, ka je najbole potrejbno: oli za küjanje, paper za sronjek... — Takšo fele formo, gda je čüda minaulo, so inak tö dosta mogli lejtati?
Fr. M.
Porabje, 29. januarja 1998
5
Nej je vseedno
Nej je vseedno, če človek na nikoj povej, ka ne more ali pa če tak povej, pa misli, ka ne smej. Nej dugo, ka sam sé srečala z ednim našim Slovencom, s Ferencom Kernom. On je z Gorenjoga Senika rodjeni, depa že 29 lejt na Švedskom žive. Z njim sam si malo prpovejdala. Če bi naja stoj poslüšo, bi nikak nej povedo, ka je Ferenc Kem najoslednjim pred 5 lejtami emo priliko gučati slovenski. Tak čisto pa lepau guči našo porabsko narečje, tak po g. seničkom, ka sam ga že na začetki pitala.
Kak je tau mogoče, ka tak lepau gučite slovenski?
On si je pa edno minuto nej premišlavo, ka bi na tau pravo. Samo je tak sploj skromno etak pravo: "Človek materni jezik ne smej pozabiti."
Gda ste pa odišli z G. Senika?
"1969. leta sam tüj njau rosag. Te sam bio 25 lejt star. V etakšoj starosti si človek že odebre, kama pa kak tadala. Tau naj nišče ne misli, ka mi je léko bilau, ka mi je vse tak vöprišlo, kak sam ges tisto mislo."
Rejsan, kakša "paut" je pa tau bila za vas?
"Tistoga reda so ešče na Vogrskom sploj zagrajene meli meje. Dugo sam sé napelavo na tau "paut", pa sam te eden den sé na-pauto. Tak sam leko blüzi granice prišo, ka sam si vzeo grable, ka prej dem nastalo grablat. Tista mesta, gde so sodacke ojdli po slüžbi, sam pozno kak svojo dlan. Pa itak sam eden cejli den ležo v ednom grmi pa Čako, gda sodak doj pride s figyelőna (stolpa), pa sé te menijo. Tiste minute sam vöpo-nüco, pa te sam grable včesno ta po gaušči, pa hajde taprejk v Avstrijo." Kak dugo ste bili v Avstriji? "Tak pau leta. Od tistec so me steli v Meriko pelati, depa prva so mi nika pod naus tiskala naj prej podpišem. Ges sam pa tak
čüjo, ka bi mogo tau podpisala da bi sé vzeo za merikanarskoga sodaka pa bi me te poslali v Vietnam. Dosti so tak Zopojdli, pa te če so Prišli nazaj ali nej, pa če so Prišli, je dosti kau-dišov bilau, brez noge ali roke. Ges sam pa nej pod-piso. Etak sam iz Avstrije v Talanjsko prišo pa od tistec za paudrugo leto na Švedsko. Tam sam daubo delo pa sam tam daubo penzijo tü."
Kak je pa bilau z domo-tožjem?
"Strašno domotožje (hon-vágy) sam emo, sploj pa tačas, ka so mi ešče doma mati živeli. Depa dom je za me ešče gnes ranč tak dragi kak gdakoli. Najžmetnejše je tisti 10 lejt bilau, gda sam ešče nej smo domau, zatok ka so me tüj doma osaudili zavolo toga, ka sam ilegalno tüj njau rosag."
Kak je pa z držinov? Vidim z ženov ste doma, ona pa guči Vogrski. Vogrsko ženo mate?
"Tam na Švedskom sva sé spoznala. Ona je ovak iz Nyíregyháza. Deco müva nemava, ona ma iz prvoga zakona deco."
Kak sé pa dá živeti na Švedskom? Nej ste mislili, da bi gdasvejta Prišli cejlak nazaj?
"Na Švedskom je nej lagvo. Delati pa trbej pošteno pa sé te ne smejš bojati. Pa če stoj za tau ali za tisto volo nejma dela ali ne
more delati, tam lüstvo so-cialno sploj dobro pomaga država. Mam svojo stanovanje, pošteno leko dobro živem. Istina je pa tau tü, ka bi dobro bilau od tistec pejnaze dobiti pa tüj doma ponücali. Depa tau je že pri vas tü vsakši den žmetnejše, tüj je tü dra-goča. Kak starejši grtüjem, tak mi je vse baukše doma. Že 5 lejt sam nej doma bio. Najraj sam tüj na Verici pri Jenőna pa pri Kristini. Jenő mi je brat. Morem tau tü povedati, ka mi je že
napameti ojdlo domau sé spakivati. Tau je pa zatok nej tak naleki. Dosta vse me tam drži. Za začetek je tau istina, ka mo bola na gausta domau odo. Zdaj sam küpo eden nauvi auto pa etak ležejše domau pridem. Etakšoga reda v Nyíregyháza tü deva z Esterkov, z mojo ženov."
Ester! Gde sé vam najbole vidi? Na Švedskom, pri vas doma v Nyíregyházi ali pa tüj v Porabji?
"Na Švedskom Živemo, ge eške sam v slüžbi. Tam, gde mamo svojo stanovanje, je eden Varaš. Lüdje so tak daleč eden od drugoga, ka, leko povejmo, lejta ta dejo, ka na nas nišče dvera ne opre Zvün dece. Tak bi leko najbole raztomačila tau, ka je tam vse tak "mrzlo". V Nyíregyházi je lejpo, tam sam med svojimi. Depa nej zatok, ka bi Zdaj vam v oči (h)valila Porabje, liki
tüj je najlepše. Sploj pa na tauj maloj Verici. Tüj so lüdje prijazni, pokrajina je čüdovita, es je dobro domau priti. Tüj je "toplejše"."
Že na začetki našoga pripovejdanja sam sé čüdivala, Ferenc, kak lepou gučite slovenski. Mate kakšo priliko slovenski gučati tam, gde živete?
"Nejmam nikšo priliko za tau. Kak sam že pravo, tomi je že 5 lejt, gda sam najoslednjim doma bio pa sam gučo slovenski. Gestejo rejči, štere brž ne zastaupim, depa če si malo Premišlavam, mi napamet pridejo. Kak sam že pravo, ges tak čütim, da človek svoj materm jezik ne smej pozabiti. Zatok sé pa Večkrat čüdivam nad tejm tü, ka naši lüdje tüj sploj radi gučijo Vogrski. Nej tak dugo, da mi je eden z G. Senika tak pravo, ka prej če on v Varaš pide, te že pozabi slovenski. Tau nikak ne razmejm. Leko ka gestejo kakši vzroki. Ges sam tak, ka če doma med svoje pridem, mi je čas napona prekratek. Sploj malo spimo, pa samo pripovejdamo, sé spominja-mo, kak največ smo med sebov."
Po takšom lejpom vaditi-vanji sé je nej bilau léko posloviti od Ferenca pa od njegve žene. Nej gnauk, pa nej dvakrat mi je že napameti ojdlo, kak bi lejpo bilau, če bi naše tazanjane iže tej "tihinci" sküpüvali. S takšimi lidami bi vse več zavedni Slovencov leko živelo v našom lejpom Porabji. Samo ka je prej sploj rejdko tak, kak bi človek rad emo. Depa na takšo kaj misliti je sloba udno. Pa nej samo misliti, tü pa tam omogočiti, da bi nistarni naši znauvič leko Prišli na svoj dom, med svoje. Pa če tau samo na stara lejta leko zadobijoje tü nej slabo. Tü pa tam sé leko kaj od nji navčimo.
I. Barber
PROGRAM ČREDO
21. januarja je Regionalni obmejni odbor za programe Phare organiziral v Ivanovcih posvetovanje o programu Čredo. Posvetovanje je vodil g. Ryszard Kaminski, vodja podjetja WMEB iz Birminghama, ki je zadolžen za administrativno in finančno pomoč v okviru Phare programa Čredo. Udeleženci programa so dobili izčrpno poročilo o tem, kaj je program Phare Čredo, kaj želimo doseči v okviru programa, kdo lahko sodeluje ter s katerimi vrstami projektov. Organizatorji upajo, da bo posvetovanje pripomoglo k temu, da bodo predlagani projekti ustrezali kriterijem Evropske unije ter programu Phare Čredo.
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku bo vrsta prireditev tudi v Porabju ter v drugih krajih, kjer živijo Slovenci na Madžarskem.
•	Osrednja prireditev bo 8. februarja v Monoštru v gledališki dvorani. Ob razstavi Vide Pfeifer Sajko, slikarke slovenskega rodu, bodo predstavili tudi učbenik za učenje slovenščine, ki gaje pripravil Franček Mukič. Program se bo končal s predstavo Gledališke družine Nindrik-Indrik. Letos bodo uprizorili veseloigro F. S. Finžgarja Kje je meja. Skupino je pripravil Milivoj M. Roš.
•	10. februarja bodo v Muzeju Savaria v Sombotelu odprli razstavo papirnatih cvetlic, katere še vedno izdelujejo v Porabju. Razstavo je pripravila M. Kozar Mukič.
•	14. februarja bo gostoval v Budimpešti dramski igralec Evgen Car z monodramo Poredošov Janoš. Prireditelj je Slovensko društvo v Budimpešti.
•	21. februarja bo v Monoštru že tradicionalni slovenski ples.
•	22. februarja bo borovo gostuvanje v Andovcih in Sakalovcih.
Porabje, 29. januarja 1998
6
Od Gorenjoga Senika do Odranec
Prvič v Odrancaj
... je nej daleč, sploj pa te nej, če leko prejk Martinja potüjemo. Na gnes je pa poslalo že sploj skrajek. G. Senik je začno sodelovanje z Od-ranci.
Batrivno leko povejmo, ka bi nam tau že prva tü leko napamet prišlo. Depa kak šegau mamo prajti, baukše je kesneje, liki nigdar nej.
G. seniški lüdam je ves Od-ranci dobro poznana. Dobro poznajo Obadva gospauda Kozara, kak starejšoga tak mlajšoga. Lojze Kozar ml. so pa tak G. Seniki, kak cejlomi Porabji že dosta pomagali. Na G. Seniki so Večkrat me-šüvali. Vsakši nji sploj poštüje, je razmej. Tau sé lepau vidi pa čüti na jeziki tü. Kozarovi so iz Martinja, etak pa je nej žmetno vözračunati, Zakoj so do nas takši, da nam den do dneva pomagajo. Morem vas, dragi bralci, opo-minati na ednoga drugoga Kozara tü, na Cirila Kozara, ki je tejsne stike spostavo z našim mešanim pevskim zborom. Na gnes smo tak, ka nisterne programe - božične koncerti ali sveto mešo -
brez njega, brez Cirila, že ne moremo si zmisliti.
Pri tej stikaj je dosta pomagala Slovenska zveza. Na najvekšo veselje pa sé je že med G. Senikom pa med Odranci tü nika začnilo. Nateltja, ka so na G. Seniki nej dugo nazaj sprejeli igralec iz Odranec, ki so nam zaš-pilali veseloigro. Na, tüj smo zvedli, kak so si Butalci küpili pamet, kak je butalski policaj Íoviu razbojnika, kak je cerkev šla kouli pobožne ženske, kak so v Butalaj spouvali konje, kak so vred vzeli pož-rešnoga zavca. Na G. Seniki je v kulturnom daumi velka dvorana puna bila. Igra je bila v narečji, štero je skur takšo, kak naš domanji gezik. Etak je nej čüda, da smo sé sploj veselo meli.
Kulturno društvo iz Odranec je nej dugo čakalo, pa so pozvali nazaj v Odrance G. Senik. Državna slovenska samouprava, g. seniški žüpan so sprejeli tau vabilo. Tak so sé s seniškimi kultumimi skupinam! 18. januara napotili v Odrance. Mešani pevski zbor, folklorna skupina pa
muzikanti smo eden lejpi den meli pri naši rojakaj.
Mešani pevski zbor je že v 10, vöri, pri svetoj meši, spejvo. Kak vsigdar, Zdaj tü nas je na orglaj spremlo Ciril Kozar. V odranskoj cirkvi nauve orgle majo, cerkev je bila nabito puna, etak je pa bilau posebno doživetje spejvati. Popodnevi v dvej vöri je pa že kulturni daum bio nabit z lüdami. Nej čüda, nej menkši človek, kak starejši gospaud Kozar so že v cirkvi vöoznanili pa pozvali lüdi na program.
Pevski zbor, folklora pa goslarge so vse od sebe dali. Mi smo tak čütili, ka sé je program vido lüdam. Odranci so nas sploj dobro držali, doma smo sé čütili pri njij. Vsakši je tak čüto, nika sé je začnilo. Če je tau sodelovanje med Odranci in G. Senikom, te smo nej Zaman bili pri njij. Edna ženska iz Odranec so mi etak prajli, da je programi konec bio: "No, Zdaj mo pa kumaj čakali, ka znauvič pridete k nam.” Te pa na svidenje na Seniki pa v Odrancaj!
I. Barber
Pismo iz Sobote
PRI NAS DOMA
Moja tašča Regina, trno čedna ženska, me je eto, nej dugo nazaj, pitala, Zakoj nika več ne pišem od njé v tom mojom pismi iz Sobote. Rejsan sam že neka časa vido, kak naskrivma glejda v tou nase Porabje, v te nase novine. Bole je gledala, bole njoj je nous dukši gračüvo. Nejsan vedo Zakoj, zato ka sam si sigdar brodo, ka sé tou njoj ne vidi, ka vsefele od nje nut pišem. Dapa. Zdaj sam gvüšen, ka sé njoj tou vidi in ka je sploj nej čemerasta zavolo toga. Ranč načik, Vesela je, če leko kaj od sebe prešte v tej našij novinaj. Nous pa sé njoj je gora postavo zavolo toga, ka sam od njej že tak dugo nika nej napiso.
Te Zdaj tak tou nase gemlem pa cejlo tou pisanje nemo o drügom brodo, kak od svoje tašče Regine, trnok čedne ženske. Moram praviti, ka sé ške eden mejsec v tom leti nej kouli prišo pa sé je že telko Zgodilo v naši kuči, ka bi nej bilou za edno pismo, bilou bi za cejlo knjigo. Začalo pa sé je že včasi po tistom, kak so vöre scingale pounouč in nam povedale, ka smo stoupili v nouvo leto. Najprle sam mislo, ka slabo čüjem ali pa sam že tak oumani od pijače. Rejsan, neje ške minola minuta, že je na dveraj stau takši batriven možakar in sé nam predstavo. Pravzaprav, predstavila nam ga je moja tašča Regina, trno čedna ženska. Prej ka njemi je ime Fredi in ka de sé v tom leti un preselo es k nam, ka je prej un njeni nouvi moški. Vej pa ge razmem, ka vdovicam Žitek ne mine, gda njim mouž mrge. Pa Regina je ške takša fejstna ženska, dapa, ranč v prvi minutaj toga leta nam je v kučo pripelala nouvoga človeka, tou je biu rejsan sok. Vej je tou moja tašča Regina, trno čedna ženska, brž vpamet zejla in nam vsem zaprla lampe, tak je prajla:
- V nouvom leti trbej obmoti nouvo stran živlenja.
Tak smo jo te oprli mi vsi in nej samo una. Tej možakar, Fredi sigdar vnoči odi v slüžbo in te podne spi. Če si steri od nas samo malo bole naglas brodi, že naša Regina s prstom na lampaj lejče po kuči in nam sijka psssssst. Gda pa tej naš Fredi ne spi, te njemi pa moja tašča Regina, trno čedna ženska, küja in küja in dvori in dvor!. Lübezen dé skouzi želoudec, nam Zdaj tumači vsikši den.
Eno tri dni nazaj je skur cejli gvant odnesla na rdeči križ in s Fredijom sta sé odpelala v Austrije. Nazaj sta prišla s cejlim küpom nouvih cot Vcejlak na nouvo sta sé vöoblekla in Zdaj ojdita kouli kak dva mladiva kokouta, pravzaprav kak kokout in kokouš.
Ka vse po vesi gučijo, vam ranč vö ne ovadim, me ne briga. Nika pa je pri vsem tom, ka me trno matra. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, ne more kre sebe meti moškoga, ka bi piu, bar nej tak pred njou. Vpamet pa sam vzeu, ka mi nikak pije mojo palinko. Glij gnes sam nut v glaž s palinko nalejo malo tistoga olija, ka človeka drislavoga napravi. Zdaj samo čakam, gda de naš Fredi leto tanta prouti WC-ji. v ___________________________________ MIKI J
18. januara smo sé rano zbüdili, steri smo bili povableni v Odrance k sveti meši v desetoj vöri. Po pravici bi mogli od doma titi v pau osmoj, zmejs je pa bila nikša napaka, avtobus je eno vöro zamüdo. Meli smo pa dobroga šofera pa žüpana, šteriva sta reševala zamüdo na pauti pa na meji tö, zato ka sé je nam Vsakša minuta Stejla. Naša zborovodkinja Marika je samo minute stejla, kelko še mamo, gda bodo vküp ozvonili. Na božo srečo je nej bilou velkoga prometa (forgalom), etak smo sé pa tri minute pred deseto stavili pri cerkvi v Odrancaj. Leko povejm, da smo sé pokloniti nej meli cajta, "Naš Ciril" in gospaud župnik Kozar ml. sta nas že čakala, par reči smo si zgučali, pa hajdi v cerkev. Cerkev je nabito puna bila, farniki so nas z lejpo pesmijo sprejeli. Naš orgonist Ciril je že sejdo pred orglami in začno igrati kak vsigdar. Te orgle majo čudoviti glas, smo mislili, ka smo že v nebesaj, na vse nase težave med pauti ov smo pozabili.
Začnila sé je sveta meša, mi smo pa spejvali Zvonovi zvonijo. Sveto mešo so g. Lojze Kozar št. meli. Na začetki so nas lepou not pokazali, Odkec smo. Povedali so, küje njina rodna ves, Martinje, nekdaj k gornjiseniški fari slišila. Tak bi leko povedala, da so g. Kozar naš faran, ka so nji v naši stari cerkvi okrstili. Pridigo so mlajši župnik meli. Ta sveta meša nam je v velko čest, zato ka tou sé je prvič Zgodilo z nami, ka smo leko pri sveti meši v Sloveniji spejvali. Naš MePZ Avgust Pavel bo tau leto 60 lejt star, pa prvič smo leko v matični domovini sodelovali pri sveti meši. To veselje ne more tapovedati, mislim, ka sé je vidlo na naši obrazaj. Dosti nastopov smo meli že po Sloveniji, samo še pri sveti meši nej. Zato smo ponosni in veseli, ka so nam tou vabilo poslali odranski župnik. Najlepša hvala.
Cerkev je velka pa modema, čütili smo, da so nas verniki z radostjo poslüšali in z velkim ploskanjom tö potrdili. Na konci svete meše smo obiskali jaslice, stere so izvünredno lepou okrašene in čüdovite, kak če bi žive bile. Župnik so nam povedali, kak sé je zidala cerkev, pa kakšo velko nesrečo so meli, da so delali kupolo, ka sé je 8 lüdi bujlo. Za dar smo dobili knjigo 8 src. Šli smo v sobo za verouk, gde so nas pogostili.
Lejpa velka ves so Odranci, skurok 1800 lüdi majo, velke gazdije, čiste iže, vidi sé, da so tü flajsni lüdje doma. Rejsan je tak ravna ta ves, kak če bi po staoli sé pelali. Bi leko spejvali, da "Tam dol na ravnom poli stoji stoji... ne bejli grad, nego Odranska ves."
V dvej vöri smo meli kulturni program. V dvorani nas je ogromno lüdi čakalo, od najmlajšega do najstarejšega so nas Prišli gledat in poslüšat. Irena Barber pa Alojz Hanžek sta notpokazala skupine, povedala naš program. Vsaka skupina je dobila velki aplavz, podje so še z vekšim veseljem zavriskali in spejvali. Bola težko je bilo tistomi pari, šteri spejva pri zbori in pleše pri folklori tö, dapa z veselim srcom smo "delali".
Rada bi sé zahvalila v imeni folklorne skupine, muzikantov in MePZ Avgust Pavel. (H)vala Odrančani, lepou je bilou z Vami. Lepa (h)vala sem tistim, ki ste nas povabili in omogočili našo paut. Upajmo, da sé tou srečanje še dostakrat ponovi ali pri nas na Seniki ali onkraj meje. Pa samo eške telko. Za drgouč mo švicarsko uro meli, tista de bola točna, tak ka gvüšno ne zamidimo.
Vera Gašpar članica pevskoga zbora
Porabje, 29. januarja 1998
OTROŠKI SVET
CICIBAN, PIL, GEA in se kaj
INFORMACIJA
o pogojih dodiplomskega študija in o pridobitvi štipendije v
Republiki Sloveniji v študijskem letu 1998/99
(Za kandidate iz zamejstva brez slovenskega državljanstva)
Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, poleg številnih učbenikov, strokovnih priročnikov za učitelje, slovarjev, enciklopedij, poljudnoznanstvene literature in še mnogo drugega, po-rabskim narodnostnim šolam finančno pokriva naročnino na nekatere zanimive otroške ter mladinske revije in časopise. Če ste kdaj pogledali v vaših šolskih knjižnicah polico s periodičnim tiskom - revijami in časopisi, ste lahko odkrili vabljivo pisane slovenske revije in časopise, Ciciban, Pil, Geo, pa še kaj bi se našlo. Od letošnjega šolskega leta je teh izvodov še več, učitelji pa lahko sežejo po pedagoškem strokovno-informativnem časniku Šolski razgledi ter reviji Slovenščina v šoli. Še večja izbira slovenske periodike pa je v Mestni knjižnici v Monoštru, kjer dobite tako-rekoč vse pomembne slovenske revije in časopise; za to pa skrbi Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote.
Ciciban je namenjen mlajšim otrokom, od vrtca do 4. ali 5. razreda, pa tudi starejši se lahko iz njega naučite marsikaj novega in zanimivega. Izhaja enkrat mesečno. Že naslovnica nas razvedri in pritegne našo pozornost; kar ne moremo se načuditi, koliko zanimivih zgodbic, pesmic, križank, ilustracij in še česa najdemo v vsaki številki. Avtorji omenjenih del so najboljši slovenski ustvarjalci otroške liteature; Ciciban ima večkrat tudi bogato prilogo, slovenska pevka Romana Kranjčan pa vam vsak mesec podari novo pesmico, ki se jo lahko naučite pri glasbenem pouku. Ciciban je lahko zelo dober pripomoček za popestritev pouka slovenskega jezika, ob njem boste uživali vsi, učenci in učitelji.
Mladim raziskovalcem v višjih razredih osnovne šole, kot tudi dijakom srednjih šol in učiteljem, pa je namenjena poljudnoznanstvena revija GEA, ki prav tako izhaja enkrat mesečno. Na zanimiv in poučen način, ob bogatem slikovnem in fotografskem gradivu, nas seznanja z neštetimi zanimivostmi iz sveta narave in številnih drugih znanstvenih področij (zgo-
dovine, tehnike, astronomije, antropologije,...). Tudi o življenju v Sloveniji zvemo marsikaj, zato le skrbno preberimo vsako številko te zanimive revije, neizčrpne zakladnice zanimivosti.
PIL - Pisani list - je bil nekoč Pionirski list. Že takrat je ta zanimiv tednik užival med osnovnošolci izjemno priljubljenost. Tudi danes je to njihov pravi časopis, saj ga soustvarjajo skupaj z uredništvom osnovnošolci iz vse Slovenije. Je poučen in zabaven, bralce pa vabi k sodelovanju v Veseli šoli in drugih tekmovanjih, ki jih organizira kar nekaj. Dobro sodeluje tudi z mladinskimi oddajami RTV Slovenija, v njem pa najdemo nešteto aktualnih prispevkov, ki zanimajo mlade, npr. glasba, šport, sodobne znanosti in še kaj. Svoje strani imajo tudi mladi dopisniki, teto Justi se lahko povpraša za različne nasvete, predstavljene so zanimive knjige, šole, izven-šolske dejavnosti, ljubitelje glasbenih skupin pa razveseljujejo posterji. PIL prinaša tudi različne priloge, ki jih ustvarijo učenci raznih šol ali priloge z zanimivo poljudno tematiko. Tu so še križanke, zanimivosti o filmih, knjigah, horoskop, zdravnikovi nasveti, moda in še bi lahko naštevali. PIL je z vsako številko bliže tistim, katerim je namenjen - mulcem in smrkljam, če bi se izrazili "po pilovsko". Zato brž v knjižnico po najnovejšo številko Pila!
In za konec - vzorec iz 18. številke Pila, zanimiv zapis z
naslovom Prepih v možganih: "Se vam je kdaj zgodilo, da ste doma znali vse, v šoli pa se pri spraševanju niste mogli spomniti tega ali onega? Imeli ste sicer na koncu jezika, vendar s tem niste prepričali učiteljev. Doma ste staršem povedali za slabo oceno, oni pa so se čudili: "Saj si doma vse znal.”
Zakaj se take stvari rade dogajajo in kako se jim izognemo?
Res je, da lahko doma vse znamo, naslednji dan v šoli pa znamo le še kaj malega. Odpove namreč naš spomin. Ko se prvič naučimo oz. osvojimo neko snov, lahko ta hitro spolzi iz glave. Če hočemo, da se ta snov za dolgo usidra v naš spomin, je potrebno "nadučenje", ki bi mu po domače lahko rekli kar guljenje. Tudi ko snov že znamo, je potrebno ponavljanje oz. utrjevanje. Ko so nekega učitelja zgodovine vprašali o skrivnosti njegovega čudežnega spomina, jim ni nič kaj skrivnostno odgovoril: "Jaz vse svoje življenje znanje približno vsaki dve leti ponovim." Magična formula za čudežni spomin je torej ponavljanje.
Ko se boste pripravljali na kontrolke in oblikovali učni načrt, predvidite dovolj časa tudi za ponavljanje. Če bo vaše znanje utrjeno, vam tudi nekaj treme pred učiteljem ne bo odvzelo besed z jezika."
Dragi učitelji in učenci, obilo užitkov ob zanimivem branju slovenskih revij vam želim!
Valerija
Ministrstvo RS za šolstvo in šport že od leta 1976 dalje štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva in potomce slovenskih izseljencev. Štipendije so namenjene predvsem študiju na akademijah, fakultetah in visokih strokovnih šolah, omogoča pa še tudi štipendiranje na nivoju srednjih šol, seveda v R Sloveniji.
V študijskem letu 97/98 štipendiramo 41 študentov s Tržaškega, 11 z Goriškega, 7 iz Porabja na Madžarskem, 5 s Koroškega in 7 iz Istre z Reko.
Kandidati iz Porabja imajo na podlagi Sporazuma o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Vlado R Slovenije in Vlado R Madžarske:
• pravico do enoletne priprave na študij (izboljšanje znanja slovenskega je-
zika z izpitom za možnost vpisa na redni dodiplomski študij);
•	pravico do študija slovenskega jezika na Pedagoški fakulteti v Mariboru (Sporazum med Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru in Visoko učiteljsko šolo v Som-botelu);
•	pravico do 5 štipendij za srednješolsko izobraževanje (za obdobje do dokončanja šolanja na srednji stopnji).
Kandidati lahko vsa dodatna pojasnila v zvezi z zgoraj navedenim dobijo v Službi za mednarodno sodelovanje Ministrstva za šolstvo in šport. Ul. Stare pravde 6, 1000 Ljubljana (tel.:	61-13-23-225 ali
322-776, g. Roman M. Gruden), na Zvezi Slovencev na Madžarskem Deak Ferenc ulica 17, 9970 Monošter/Szentgott-hard (tel.: 94/380-208, gosp. Valerija Perger).
Slovenski pripovednik, naravoslovec ln njegova dela:
ZIMA
Zima je eden izmed štirih letnih časov, njeni meseci so december, januar in februar. Pozimi pada sneg in je mrzlo, zato moramo obleči toplejše obleke in bunde. V hišah je potrebno kuriti.
Pozimi vse počiva. Narava in živali spijo. Tudi ljudje nimajo toliko dela zunaj na poljih. Bolj so v hišah, kjer kurijo, da bi jim bilo toplo. Narava je vsa pokrita z belim snegom. Tudi živali zebe. So ptice kot na primer lastovka, štorklja, divja gos, ki v jeseni odletijo v južne, toplejše kraje. To so ptice selivke. So pa ptice kot vrana, žolna, sraka, sinica, ki pozimi ostanejo pri nas. Za njih moramo skrbeti mi ljudje, ker zaradi snega ne najdejo hrane. Medved prespi zimo v svojem brlogu. Tudi druge živali si težko najdejo hrano v gozdu. Zime se veselijo otroci, ker se lahko kepajo, se sankajo, se drsajo na ledu ali pa delajo snežne može.
Pozimi so tudi prazniki. Največ jih je v decembru. 6. decembra je Miklavž. 24. je sveta noč. To je največji in naj lepši družinski praznik. Okrasimo božično jelko in drug drugega obdarimo. 25. decembra je božič. Potem na koncu meseca je Silvestrovo. Prvega januarja je novo leto. Med prazniki so v šolah počitnice.
Meni je všeč zima, ker je narava lepa.
Viktorija OŠ G. Senik
Porabje, 29. januarja 1998
Borovo gostüvanje
Tü je fašenek, cajt za tau, če v vesi nej bilau gostü-vanja, mladi pari baur vlečejo. Tau je edna stara šega. Cejlak do sedemde-seti lejt so tau držali, po tistim vse enjalo. 1994. leta so Andovčanari znauva naprej vzeli tau staro šego pa so borovo gostüvanje držali. Slovenčardje so vidli, kak sé je dobra posrečilo pa za tri lejta so oni tü držali borovo gostüvanje. Zdaj, kak vögleda, znauva do v Andovca vlekli baur. Gor smo poiskali Zetjino-ga Tonina iz Andovec (Zdaj živi v Varaši) naj nam tapuvej, kakšne spomine ma na tau šego.
"V šesti klas sam odo, gda je pri nas v Andovcaj šest-desetšestoga leta borovo gostüvanje bilau. Sploj dobra sé je posrečilo. Od tistoga mau sam nej vido tašo borovo gostüvanje. Dosta maškare so meli pa vse tiste stare, indašnje. Nej kak lani v Varaši. Tisti
so že tak vögledali kak en cirkus. Dja sam te "Ludas Matyi" bijo."
Dosta lüstva bilau?
"Sploj dosta. Vejn kakši dvajsti parov je vleklo baur."
V enoj maloj vesi kak so Andovci, kak je bilau telko lüstva?
"Ka dja vejm? Andovča-narom so pri borovom gostüvanji vsikdar Otkauv-čanardje pomagali. Brezi tauga bi samo iz vesi malo lüstva bilau."
Velki baur ste vlekli?
"Tau vejš. Tak velki bijo, ka nejsmo sé mogli z njim obamauti. Zdaj že ne vejm, če so ga prejkvrezali ali so kaule znak vlekli na zadnji tau baura."
Kak sé ti je vidlo devet-desetštrtoga leta borovo gostüvanje?
"Vidlo sé mi je. Najbole zato, ka taša mala ves kak Andovci je tau staro šego, borovo gostüvanje,v Porabji po dugi lejtaj najprvin
organizirala. Malo je mr-zlo bilau, dapa zato ta-valalo. Dja sam tam barbejr bijo. Več kak stau lüdi sam zavračo."
Ka misliš, dobra je tau, ka je ta šega nazaj prišla? "Dobro. Zato ka te človek za tisti den malo bridje pozabi. Malo sé nauro redi pa sé dobra pozna (počütim Od drugoga kraja pa zatok, ka lüstvo malo vküp pride. Nej samo tisti, steri še Zdaj v Andovcaj živijo, liki tisti tü, steri so sé že več lejt odselili. Dja tü v Varaša živem, dapa itak sé za Andovčanara držini. Tau, ka človek tam gor-zraso, tau nigdar ne more pozabiti."
Tak sem čüjo, ka letos, 22. februara, v Andovcaj znauva bau borovo gostüvanje? "Že sam pozvan kak barbejr (zdravnik)." (Tretjim Tom na kejpi v Objektivi.)
K.H.
Delaven človek
Naš Joži je etognauk domau prišo iz dela pa ma žena Magdalena etak pravi: "Gde si pa tak dugo odo?"
"Kaj ne morem za tau," pravi Joži. "Gnes sam dosta bola globko spau, kak gdakoli."
Starost
Naš Abraham je že nej mladi, vse ga že mantra. Etognauk je k doktori üšo pa sé je etak taužo: "Gospaud doktor, na pravo vüjo sploj slabo čüjem. Nika mi pomagale." Doktor pa: "Dosta vam ne morem pomočti. Vejte, tau je starost kriva." Abraham pa Zdaj etak: "Gospaud doktor, ne gučite takšo norijo. Vej je pa moja prava vüja nej starejša kak lejva."
Draga
zaročenka
Naš Karči pa naš Lujzek sta sé etognauk srečala. Karčina je malo špajsno bilau, ka je Lujzek sam odo po Varaša, zatok ka toga reda je napona z njim
bila njegva zaročenka, Eržika. Karči etak pita Lujzeka: "Gde pa maš tvojo Eržiko?" Lujzek pa: "Tam sam go njau. S takšov ženskov človek ne more živlenje začniti, štera si za 20 gezero forintov da gvant zašiti na Silvestrovo."
"No, pa te s kom Zdaj Odiš," pita Karči.
"Zdaj sam sé k tistoj sobolici (šivilji) spravo, stera je te dragi gvant šivala," pravi Lujzek.
I. B.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p.p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062
Časopis izhaja z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine.