Ciril Petrovc: Slike iz naše preteklosti (Nadaljevanje.) Že prvi letniki »Učit. tov.« — še bolj pa njegovega predhodnika ¦', Šolskega Prijatelja (SP) opisujejo težavne razmere učiteljskega stanu prav zaradi plače. Cela knjiga bi ®e dala iz tega napisati, ne da bi ipostJala dolgo« časna. Koliko tragike je v tem iskanjru zaslaiž= ka ravno pri takratnem učiteljstvu. Koliko zmbžnih ljudi se je takrat moralno izgubilo in zajpilo! —¦- Koliko jih je v svoiem dielai po« polnoma otopelo. Naša mlajša generacija nis ma prilike, da bi se o tedianjih razmerah do= voljno poučila in s pravim razumevanjem ču tala take epizode. Ker sem prepriičan, da ne bodo izostale tudi take glede pobiranja bete in drugih zaslužkov po tedahjem učiteljstvu, naj tu napiŠem nekoliko besed v pojasnilo. Kjer se je ustanovila kaka šola, se je sestal odbor za šolo vnetih mož in določil kcx likšni bodb učiteiljevi idiohodki. Ta sestavs Ijerri proričun. ki je natančnb dolačal kcSliko dobi učitelj kot učitelj, kot cerkovnik in kot organist, so tiedaj imenovali »fasion«. Dohod« ke določetie v njeni je tedaj dobival učitelj ali v denarju, Iki eo ga l.judje nosili k županu — če so ga —¦ ali k učitelju samcmu, ki je vo= dil v tem svoj (posebni zapisnik. To se je go« dilo iredkokje. Največkrat ie dobival učitelj plačo v poliskiji pridelkih, ki iih ie moral je^ seni pobirati od hiše do hiše. Najeti je moral voz" z voli. ali s konji }n pomagača. Na voz je dejal več vreč, za vsako vrsto pridelka eno, in tako obhodil vse vasi in njih hiše v žup* niji ter se vračal potem s polnimi, večkrat pa tudi s praznimi vrečami domov. Bila je to ne« kaka bera, kot jo je pobirala tudi duhovščis na. Seveda je bil tu učitelj mnogo odvisen od dohre volje ljudi in še -bol.j od letine. Pri tem se je iprimerila marsikaka vesela in smešna epizoda, ipa tudi mnogo žalostnih in nevese* lih, 6e se je ljudstvo upiralo tern dajatvam. Pogosto se je moral učiteli pobirajoč bero vrniti domov praznih rok in se je v sili večs krat obmil na oblasti za pomoč. »Učit. tov.« navaja celo primere, ko ie moral učitelj z oboroženo pomočjo izterjevati bero, če je ho» tel dobiti to, kar mu je šlo, in če ili hotel živ v zemljo z družino vred. Koliko »goljufov, tatov«,! in enalcih olepotičerij svojega imena je moral v takih primerih shraniti. večkrat ceilo vpričo atrotk, ki so hodili k njemu v šo« lo! — Še liujše je bi-lo pa tam, kjer je učitelj dobival plačo v denarju. ¦ Zato je učiteljstvo te dobe dajalo v svo« jem fllasilu dolkaj glasno duška svojeTnu stremljenju, in sicer: Bera naj se odpravi. Učitelj naj bo plačan le kot učitelj, cerkovni^ke služjbe naj ne opravlja, organitstovsko pa letisti, ki jo hoče prostovoljno za svoj po* boljšek, a naj bo za to posebej plačan. jSIamesto' bere naj se kmetu jn drugim stano« vom naloži davek v enaki vrednosti, kot je wedna bera vsakega posameznika. To je učv teljstvo v »Učit. tov., ki je bil najvnetejši zagovornik teh učiteljslkih stremljenj tudi do« seglo z novim šolskim zakonom iz 1. 1869. in s paralelnimi zakoni v deželnih zborih. Najbaljši ironizator preje opisanih raz= mer v učiteljskem stanu, a obenem na.jboljši satirični opisovalec tu opaženih tragikomič' nih dogodkov je pač učitelj Bernard Tomšič iz Metlike, znan tudi po tem, ker je spisal: »Eno prav lepo ino kunfhtno Peissen, ki jo je peu Juri Nabore tejga 20. Novembra tejga leta 1775., ki je u an osazheto faro -perfhou.« (Izšla je 1. 1871. na 3 str. v 4» pri Eserju v Ljubljani. Gle.i Simoničevo bibliografijo str. 374.) Nekateri se niso razumeli in so se jezili — drugi so so išmejali. Po-sebiio so bili hudi na vrstice: Kjr ,bo jabuk dost' pr'nesu, -: ¦- 7" ' •"' i'(v šblo namreč) Tist' bo dobro glavo 'mov, t; Ai' zaušbsa ga bom stresu, Kir bo pi-ažen ik men pr'šou. Še vse zanimivejše dve črtici je pa pri^ občil Bernard !Tortiš« v Š. P". 1. 1854;, kjer opišuje vš6' težave iličiteiiistva pri pobiranju sVoje cplače. Zelo zanitniva ie za nas tudi dr. Lahova študija: Šmarski šomašter in njegova Bemard Tomšič je spisal: Smešnico in resnioo. Ne bom napisaval vse, ornenim fe tistb tocke, Jii so za našo razpravo najvažnejše, ; ' " :' _ K županu, kjer je tudi gostilna, ie pnsel v nedel.jo *p6T>oldrie novodošli učitelj, da se z njim resno pogovorj glede sole. V ta pogo^ vor šo se vmešali trije že malo od vina pre* hlajeni vinski bratci: Boštjan. ki je v govor vmešaval frazo: Kaj serh hotel reči, Urban, ki je prepletal svoj govor z" besodama: Na priliko jn Jernej, ki j6' tia k.oncu prideVal be« sedo: takole. Kaj sem hotel reci — Boštjan je začel: »Od vas mi dozdaj še vse dopada. — Ne zamerite mi gospod učitelj. če vas v neki reči grajam, in to je v prvič, da se niste danes v primerni posmi za pobrano bero pri farmanih v cerkvi zahvalili.« Urban: »Vas spredniik — na pnhko — ni tega nikoli pozabil.« Jernej: Drugo leto pravim ne boste nič dobili — takole.« Boštjan: V drugič ste se v beri preveč pokoncu deržali, kakor. da bi bil kmef vaš sluga . Drugo pot. kadar ipojdete po bero. glejte, da se z duhanom obedvoje baže preskrbite (najbrž kavo in tobak), šalite se kolikor je moč s seljani, zakrožite kako posvetno pesem, hvalite žene, te vam bodo dale jajc, sjanine, masla, kako pišče, šako moke, suhih češpelj in kerhlov. Kaj sem hotel reči. Ce tega ne storjte, vas bodo mladi in stari gospodarji pustobo imenovali in le toliko dali, kblikor ravnb morejo in še to z godrnjanjem. Jernej: Jaz rečem nadalje takole, da bi prej, ko Vam bomo derv vozili, se takole v primerni pesmi v cerkvi pri farmanih pripo^ ročili, kar je bilo od njega dni navada pri nas in tudi mora biti. ako hoče ti^itelj takole v toplj sobi spati. —  Župan, ki se je ujezil, je potolaž.il učitelja s temi bes&dami: »Naj vas to iprazno berbra« nje tih meriiidobro poznanih rnož, revnih bajtarjev — — — nikakar ne žali. Vši pošteni možje, katerih je hvala Bogu večina v fari, vas čislajo in hvalijo. — Res, da je bil dozdaj učitel.i v beri pravi mučenijk, če se ni ljudem uklanjal, če temu ali unernu ta ali uha pesem ob nedeijah ni po volji bila, ga je očitno gra^ jal in mu le pičlo me.ril. Temu mora sedaj konec biti. Vaše zadržanje o beri je vse hvale vredno, da se za krvavi zaslužek vas Ijudem ne hlinite in ne ližete. — — — Da se za po< brano bero pri očitni službi božji v pesmi farmanom zahvalili nisto je tudi prav, ker se v tempeljnu božjem le Bogu, ne liudem hvala pet sme. —« (Dalje prlh.)