GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
CENA 6.000 DIN — Leto XLII — št. 63
GLAS
Kranj, petek 18. avgusta 1989
stran
RAZBREMENITEV CENTRALE V PREDDVORU, NOVA NA VISOKEM
stran 8
VREME JE ODGNALO KOPALCE
/O   ljubljanska banka	
GORENJCin	BANKA PRIHRANKA
Da in ne za ozimnico
Jesenski nakupi najbolj osušijo žepe. Jabolka in krompir, drva in premog, pa še šolski učbeniki, to je tudi za trden družinski proračun velik zalogaj. Nič čudnega torej, če se v sindikatih vsako jesen že kar tradicionalno gredo tovrstno trgovino, ki naj bi bila v interesu zaščite delavca. Pri mlajših rodovih, ki so prepričani o drugi vrsti sindikalni zaščiti za zaposlene, so si s tem prislužili nekaj zaničevanja, medtem ko so generacije delavcev prepričane, da jim ima sindikat služiti tudi kot organizator ozimnice. Na dveh polih so tudi sindikalni aktivisti. Medtem ko so eni prepričani, da delavci od njih pričakujejo tudi to, da jim ceneje ali na kredit priskrbi jabolka, krompir in svinjske polovice, se drugemu delu zdi takšna trgovina pod častjo, češ politični organizaciji sindikalnega tipa se res ni treba smešiti s prekupčevanjem in kupčkanjem jabolk.
O slednjem so sindikalni reformatorji, zadnje čase, ko verujejo v uspešno sindikalno prenovo, še trdneje prepričani. Prva sindikalna naloga je res boj za ekonomske plače, ki bodo pomenile tudi zanesljiv socialni položaj družine, da jo je-
seni ne bodo težile skrbi, kako do kurjave in ozimnice. Toda v današnjih razmerah se to zdi kot nekdanja pravljica o komunizmu, zato delavci nimamo nič zoper to, da nas pod ugodnimi pogoji oskrbe z ozimnico, čeprav nam seveda ne more biti všeč, da se pri tem trgovina in drugi posredniki pri tem okoristijo. Vseeno je tudi, ali jo dobimo v imenu sindikata ali koga drugega, čeprav bi bilo morebiti bolj pametno, da se z zadevami socialnega tipa v tovarnah ukvarja denimo socialna služba ali kaka socialna komisija. Ta naj bi tudi po vseh razpoložljivih merilih presodila, kdo je najbolj potreben cenenega nakupa ozimniških živil, kurjave, učbenikov, ne pa da ugled sindikata spodkopavajo ohlapna pravila, ki dopuščajo cenejši nakup krompirja delavcu polkmetu, ki ga prideluje na domačem polju.
Na jesen bodo v sindikatih spet pogreli to tradicionalno temo, zvrstili se bodo argumenti za in proti ozimnici, potem pa se bodo kot vsako leto sindikati spet zapodili v dirko za ozimnico. Z vsemi dosedanjimi napakami vred.
D. Z. Žlebir
Odločni "NE"
Škofja Loka, 15. avgusta - Izvršni svet skupščine občine Škofja Loka je na dnevni red svoje torkove seje ponovno uvrstil družbeni dogovor o zagotavljanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic poplav, ki so prizadele SR Srbijo v letu 1988. Zgodaj spomladi so člani sveta o njem že razpravljali in ga zavrnili s pripombo, da hočejo vedeti, kako so se uporabila že zbrana sredstva ob priliki prejšnjih naravnih nesreč. Ker odgovora ni bilo, so kljub dejstvu, da je družbeni dogovor podpisala menda vsa Slovenija, člani loškega izvršnega sveta tudi tokrat podpis ostro zavrnili in tudi sprejeli sklep, da o njem ne bodo več razpravljali.
Na isti seji so sprejeli tudi sklep o izstopu občine Škofja Loka iz stalne konference mest in občin Jugoslavije ter izstop iz skupnosti slovenskih občin. Za oboje Škofjeločani ne najdejo več smiselnosti in upravičenosti. ^ ^
T. mira Radovt
nmmti glas
VEČ   KOT ČASOPIS
Kam plove ZSMS?
Veliko prelomnico v delu slovenske mladinske organizacije smo lahko zaznali leta 1982 v Novem mestu, podobno je bilo tudi štiri leta kasneje v Krškem. Kaj gre pričakovati od tokratnega kongresa v Portorožu?
Vraževerneži bi vas verjetno odpravili zgolj z negativno konotirano enozložnico, češ trinajst ni prav nič simpatična številka. Resda verjetno marsikdo tega števila, ki bo označeval zaporedje slovenskih mladinskih kongresnih sha-janj ne bo jemal za prijaznega, a po drugi strani tudi čas v katerem bo to dejanje zgodilo seveda ni prav nič prijazen.
Leta po novomeškem in predvsem po krškem kongresu so ZSMS intenzivno potisnila v razmerje, ki ga lahko mirno označimo kot močno potenciranje politične osti organizacije za katero je še včeraj veljalo, da predstavlja zgolj podmladek komunističnim strukturam in pomeni demokratični okrasek države, ki se je označila za samoupra-
vno socialistično. Podrobnejše spremljanje dogodkov v samem republiškem mladinskem vrhu nam sicer tudi na primeru posameznih kadrovskih (vsebinskih) postopkov, ki so značilni prav za vsako menjavo centralne ZSMS -jevske glave, pove veliko o samem razvoju organizacije, katere vodilni člani so še nedol-go tega kot po pravilu po izteku mladinskega mandata sedali na oblazinjene sedeže se-sterskih organizacij.
Dobra dva meseca nas še ločita od portoroških sklepov, ki pa se tokrat ne bodo nanašali na področje športa, pač pa bodo urejevali veliko širše področje. Že nekaj časa je povsem jasno, da to ne bo "kongres kontinuitete" (kongres zaradi kongresa) pač pa, kot mnogi napovedujejo, radika-
len preobrat v nadaljnem delovanju ZSMS - ja. Organizacija kakršno poznamo danes, seveda že jutri ne bo več zanimiva. Potrebno bo doreči marsikaj, od članstva, programskih prioritet delovanja, načina in vsebine pojavljanja v političnem prostoru preko odnosa do RK ZSMJ, družbene ureditve do, nenazadnje, ocene o mobilnosti in sposobnostih svojih profesionalnih aktivistov tako v četrtem nad-stopju ljubljanske Dalmatinove ulice kot v posameznih občinah. Posebno slednje področje utegne biti na nek način reprezentativno, kajti ob vsem ostalem je zadnje čase marsikje vedno bolj opažati vse večji razkorak med posadko, ki sedi v predsedstvu RK ZSMS in tistimi, ki delujejo po občinah, da osnovnih sredin niti ne omenjamo!
Vine Bešter
- VELIKA PRODAJNO-INFORMATIVNA PRIREDITEV
- KMETIJSKA, GOZDARSKA MEHANIZACIJA, PRIKLJUČKI, REZERVNI DELI
KREDITI! POPUSTI! SEJEMSKE CENE!
-UGODNI NAKUPI ZA DOM IN DRUŽINO
VSAK VEČER: NAJPOPULARNEJŠE SKUPINE YU
ZABAVNE GLASBE
Končno, čeprav je bilo veliko "primernega" vremena tudi že dosti prej, se je začela prenova odseka na cesti Podvin-Lesce. Zapora za ves promet na tem odseku je začela veljati v začetku tega tedna. Delavci Cestnega podjetja Kranj in Slovenijaceste pa zdaj hitijo, da bi z delom in položitvijo asfalta na celotnem odseku končali do konca meseca. V Cestnem podjetju v Kranju so nam povedali, da bodo delali tudi v soboto in nedeljo. Sicer pa vozniki pravijo: "vse priznanje" Skupnosti za ceste Slovenije, da so se za obnovo odločili v špici sezone. - A. Ž. - Foto: F. Perdan
Mednarodno podjetje Slovenijales trgovina
Brezcarinska prodajalna na sejmu
Kranj, 17. avgusta - Na letošnjem mednarodnem Gorenjskem sejmu je Mednarodno podjetje Slovenijales trgovina poskrbelo za več prijetnih presenečenj. Ze pred časom je v preddverju večnamenske dvorane odprlo svojo trgovino, v torek pa so ponudbo v okviru sejma (in tudi po končani sejsmki prieditvi) dopolnili še z brezcarinsko prodajalno.
avtomobilov. Danes zvečer (petek) pa Slovenijales* "trgovina vabi tudi na večerni program, kjer bo nastopil ansambel Riva, Slovenijales pa bo za udeležence pripravil kviz z lepimi nagradami.
A. Žalar
j'iililLiil
Brezcarinska prodajalna v preddverju sejemske hale je še posebno dobro založena s tehničnimi izdelki... - Foto: G. Šinik
Direktor poslovne enote v prosti carinski dejavnosti v Slo-venijalesu Brane Pišek je ob priložnostni slovesnosti v torek povedal, da je sedanja prodajalna, za katero so se odločili tudi zaradi zelo primerne lokacije, in bo zelo dobro založena predvsem z različnimi tehničnimi izdelki - hi-fi, tv in video tehnike poznanih in priznanih zahodnoevropskih in drugih proizvajalcev, druga po vrsti v okviru Slovenijalesa trgovine.
Že prihodnji mesec bodo več podobnih prodajaln odprli v različnih krajih v Jugoslaviji, predvsem tam, kjer ima Slovenijales že zdaj svoje salone in prodajne prostore. Ponudbo v brezcarinskih prodajalnah bodo prilagajali tudi kraju, dogodkom in času. Tako bodo na primer v obmorskih mestih v Istri in Dalamciji v prodajalnah še posebej dobro založeni z nautičnimi izdelki, v Kranju, kot rečeno, s tehničimi izdelki (cigarete, pijače, kozmetika, igrače, ure, so bolj sporedna dejavnost),   med sejemskimi
prireditvami v Kranju pa z izdelki, ki bodo hkrati takrat vsebinsko popestrili sejemsko ponudbo.
Prodajalna na sejmu v Kranju bo tudi po končanem sejmu odprta vsak dan popoldne in ob sobotah dopoldne; pa tudi ob nedeljah, ko je na sejmu avtomobilski sejem rabljenih
Končno tudi na Gorenjskem zares "vroče" poletje... - Foto: F. Perdan
^KOMPAS
<M\ JUGOSLAVIJA
KOMPAS KRANJ
Vaš turistični servis V GLOBUSU-II. nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-892
SE PRIPOROČAMO!
5£
O br
_ o i—
OD LU
LU 'O
CD O
t.
<®mmmmmsLA& 2. stran
/ NOVICE Pf DOGODKI
Petek, 18. avgusta 1989
VINE BESTER
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Boji
V državi, kjer nekateri vplivneži še vedno menijo, da se je štetje let pričelo leta 1941 in da je bila prej zgolj nepomembna črnina, so seveda izrazi vojaške terminologije iakorekoč univerzalni pojav. Glede na posamezne tako javne izjave kot konkretna dejanja, tudi v zadnjem času, še vedno nisem povsem prepričan, če so, 'esnično prav vsi seznanjeni, da se je (pravi) sovražnik že zdavnaj
unaknil in, da bi morali končno začeti živeti življenje, vredno svo-
mdnih ljudi.
Če je za prve povojne volitve dolgo veljalo, da so bile demokratične in po volji širokih ljudskih množic, se danes kaj takšnega že nekaj časa ne sliši več. Vedno glasnejši pa so po drugi strani tisti, ki vedo povedati, da je bilo pri njihovem takratnem odločanju
rahlo" namignjeno katera je prava smer, tako, da je črna skrinji-
a morala ostati prazna...
Pustimo razlago zgodovine strokovnjakom in se raje preseli-no v aktualno jugoslovansko, predvsem slovensko politično prizo-išče. Zanimivo je, da bi lahko "boje" še vedno povsem aktualizi-ali pa ne zgolj v kulturnem poslanstvu naprimer istoimenske kladbe, pred časom razvpitih Laibachov ampak (tokrat) predvsem na primeru volitev 1990.
Če zanemarimo največkrat izrečeno formulacijo predstavnikov sedanje slovenske vodilne politične garniture, da bo šlo za nekaj vmesnega med resnično svobodnimi volitvami in po drugi strani potemtakem med nesvobodnimi volitvami (?!), je dejstvo, da bodo volitve prihodnje leto vsekakor eden od najpomembnejših, če ne kar najpomebnejši politični dogodek v državi.
Čeprav je zaenkrat še povsem nejasna situacija okrog širine, ki bo označevala svobodnost izražanja volilnih upravičencev, gre že opaziti določene premike na domačem političnem prizorišču. Govori se tako o preformiranju obstoječe partijske organizacije kot frontne SZDL po eni strani, kot intenzivnih predvolitvenih akcijah politične alternative po drugi strani. Čeprav so razumljivo ta čas vsi politični prvaki, njihovi "predstavniki za tisk" dosledno zelo previdni pri dajanju kakršnihkoli izjav v zvezi s predvolilno kompanijo, je seveda povsem jasno, da gre zgolj za zajemanje sape, ki bo še kako koristila pri prepričevanju volilcev o lastni superiornosti.
Še predno pa se vse skupaj sploh prične razglašati na velikem zvonu je že jasnih več stvari. Ne samo to, da se je alternativa odločila v primeru zgolj fasade demokratičnosti volitev le - te bojkotirati in k temu pozvati tudi slovenski narod, in tudi to, da ima sedanja oblast - partijska organizacija (skupaj s transmisijami) seveda prednost, tako v negativnem kot pozitivnem pomenu besede in, da mora po več kot štiridesetih letih neprizivne vladavine pričeti razmišljati tudi o možnostih, da bi se preselila v opozicijo. Razprave o tem kdo bo prihodnje leto (pri)stal na vladajočem stolčku so zaenkrat, realno gledano, zgolj ugibanja, kot so ugibanja - želje naprimer, razmišljanja posameznikov, da partija mora ostati prva in sama odpraviti stanje v katerega nas je pripeljala in na drugi strani, da se mora ZK prav zaradi svojega dosedanjega dela nujno posloviti od položaja, ki ga ima.
Svojstveno vlogo bodo v predvolilnih bojih vsekakor odigrale tudi karte, na katere bodo posamezni politični dejavniki stavili v jesenskem obdobju, priložnosti za dokazovanje lastne kvalitete bo namreč po mesecih, ki vedno bolj izgubljajo oznako dopustni-ški, več kot dovolj.
Prihodnjo nedeljo na Porezen
Kranj, avgusta - Organizacijski odbor spominskih pohodov na Porezen pripravlja za nedeljo, 27. avgusta letni pohod in srečanje borcev, planincev in mladine na Poreznu. Slovesnost v spomin zadnje bitke na Poreznu bo ob 11. uri pri spomeniku. Tokrat bo sečanje posvečeno tudi v spomin na 45-le-tnico ustanovitve Gorenjskega vojnega področja. D.D. *
Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna u red niča).Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl — Žlebir (socialna politika. Tržič).-Dušan Hu-mer (spori). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Ši-nik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko Gorenjskega glasa uredil Andrej Žalar.
Naročnina za III. trimesečje 97.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27 -960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72.
uredništvo tel. 21860
Gorenjska mladinska organizacija v času kislih kumaric
Naskok na volitve 1990
Kdor le malo pazljiveje spremlja tudi delo gorenjskih občinskih mladinskih organizacij v zadnjih letih, bo zlahka ugotovil, da se je v poletnem času na področju njihovih aktivnosti marsikaj spremenilo. Skorajda v celoti je zamrlo delo na področju mladinskih delovnih akcij, ki so bile v dopustniškem času pravzaprav sinonim za ZSMS.
S čim vse se torej ta čas ukvarjajo v vodstvih gorenjskih O K ZSMS?
Resnično so bile še nekaj let nazaj tudi gorenjske občinske mladinske organizacije doberšen del poletja zaposlene z delom na področju mladinskih delovnih akcij tako lokalnega, republiškega kot zveznega značaja. Ko so le - te presahnile oziroma je prišlo do bistvene reorganizacije je hkrati odpadlo tudi delo v pisarnah OK ZSMS, to pa je praktično pomenilo podaljšano poletje za vse. Stalnica so tako (p)ostali mladinski sevisi, ki pa so praktično z izjemo Škofje Loke in Tržiča, ločeni od neposrednega dela OK ZSMS. Kranju tako v poletnem času ostaja v redni dejavnosti izmenjava mladih iz pobratenih mest (La Ciotat, Oldham). medtem, ko imajo v ostalih gorenjskih občinah v vodstvih OK ZSMS v poletnih mesecih praviloma zatišje.
Resnici na ljubo je verjetno potrebno ponovno opozoriti tudi na nemogoče stanje, ki vlada v smislu regularno izvedene mladinske kadrovske politike v večini občin. Kot smo podrobno že poročali sta na Jesenicah in v Tržiču oba profesionalna sekretarja OK ZSMS samo vršilca dolžnosti, v Kranju pa je po popolnoma ponesrečenih sejah konference ostalo še naprej na funkcijah kar celotno staro vodstvo.
Sicer pa preletimo v kratkih izjavah najodgovornejših gorenjskih mladinskih funkcionarjev področje celotne regije. Vsej peterici smo zastavili eno samo vprašanje - katere so trenutne aktivnosti v domači OK ZSMS in kakšni so načrti za septembrski čas.
Testiranje terena
V Škofji Loki nam je Blaž Jesenko, sekretar OK ZSMS, povedal, da so ravno pretekle dni urejali vse potrebno za izid prve številke njihovega novega občinskega
Druga plat predlagane bodeče neže
mladinskega časopisa Bodočnost. Zadnje dni avgusta predvidevajo v večjih krajih znotraj občine pripraviti kratke sestanke z vodstvi osnovnih organizacij na katerih se bodo pogovarjali o pripravah na bližnji 13. kongres ZSMS. To pa bo hkrati tudi osrednja tema občinskega seminarja koncem septembra na katerem nameravajo izvoliti tudi delegate, ki jih bodo zastopali v Portorožu. Kakšnih posebnih stališč v zvezi s kongresnimi dokumenti niso pripravili pač pa se bodo po Jesenkotovih besedah toliko bolj intenzivno lotili osnutkov kongresnih materialov, ki bi morali biti kmalu v občinskih sredinah. Kakšne druge posebne aktivnosti ta čas v škofjeloški občinski organizaciji ni, omenimo lahko še podatek, da v prvih mesecih prihodnjega leta poteče mandat sedanjemu vodstvu, tako bo verjetno pozno jesenski čas v škofjeloški ZSMS v veliki večini usmerjen tudi v lastno organiziranost, govora pa je tudi o aktivnem nastopu na prihodnjih splošnih volitvah.
V Radovljici nam je Rafael Podlogar, mladinski sekretar, povedal, da se ta čas ne dogaja nič posebnega, tako, da bolj urejajo stvari kot je ažuriranje obrambnih načrtov, za kar med letom zmanjkuje časa. V prvi polovici septembra pa bodo sklicali svoje forume in se pričeli dogovarjati o svojih dokončnih stališčih, ki jih bodo njihovi delegati zastopali v Portorožu. To bo še toliko bolj pomembno, kajti pred dvema mesecema so na RK ZSMS poslali v pisni obliki izražene poglede, ki bi po njihovem mnjenju morali biti upoštevani tako v novi programski politiki ZSMS kot samemu statutu organizacije. Podlogar nam je tudi povedal, da bodo v jesenskem času z različnimi propagandnimi prijemi poskušali doseči, da bo za novega predsednika OK SZDL izvoljen njihov kandidat Andrej Kokot. V teh volitvah pa bodo hkrati poskušali testirati resnično pripra-
vljenost tudi občinskih političnih struktur, da bodo volitve 1990 demokratične in svobodne.
Predkongresne aktivnosti
V Tržiču pomeni osrednjo poletno mladinsko aktivnost delovanje mladinskega servisa. Kot pa nam je še povedal Marjan Švab, v. d. sekretarja se bodo v začetku septembra temeljito lotili priprav na kongres in v tej zvezi pripravili razprave v vseh osnovnih sredinah. Po poletnem predahu so pred dnevi spet začeli s pripravo posebnih mladinskih oddaj na lokalnem radiu, katerim bodo v prihodnosti dajali še večji pomen, ravno tako pa se mislijo tudi aktivno (svoji kandidati, predvolilna kampanija...) udeležiti volitev 1990. Švab nam je na koncu tudi povedal, da se bodo te dni spustili tudi v povsem interno bitko, kajti radi bi prišli do večjih prostorov O K ZSMS, ki so z ustanovitvijo mladinskega servisa postali premajhni.
Boštjan Sefic, kranjski mladinski predsednik nam je zagotovil, da tudi poletni čas za njih praktično ne pomeni nobenega pravega oddiha. Intenzivno se pripravljajo na ponovno sejo konference na kateri naj bi končno prišli do novega vodstva in hkrati obravnavali tudi problematiko mladinskega kulturnega centra. September bo tudi mesec, ko bo znana okvirna shema mladinskega programa kranjskega radia, dorekli pa bodo tudi oceno o realizaciji vsebinske zasnove Napreja, katerega nova številka je izšla pred nekaj dnevi. Ob obveznem vključevanju v predkongresne aktivnosti se bodo udeležili tudi festivala Unita v italijanskem Torinu, tik pred izdajo pa je tudi poseben zbornik o Bobovku, ki ga pripravlja Skupina za varstvo okolja. Sicer pa nam je Šefic še zagotovil, da bodo zanesljivo k omenjenim akcijam prišle po izvolitvi novega vodstva, še novi, dodatni projekti, ki bodo označili zgodnji jesenski čas.
Vine Bešter
Čopova domačija je dragocenspomenik
Kranj, 17. avgusta - Očitki žirovniških kulturnih delavcev, da dela na Ajdni potekajo počasi, so neupravičeni. Restavratorska in obnovitvena dela na Čopovi domačiji so se zavlekla zaradi dolgotrajnih postopkov in pomanjkanja časa.
lavcev Zavoda, je pri nas že tako, da bi se morali zdaj zagovarjati prav oni. Brez krivde krivi, zato, ker pri nas ob kroni-
čnem pomanjkanju denarja vsi postopki tečejo tako salamen-sko počasi...
D.Sedej
Žirovniški kulturni delavci so zaradi dolgih postopkov in zavlačevanja del pri obnovi Čopove domačije v Žirovnici predlagali, da se Zavodu za spomeniško varstvo iz Kranja podeli bodeča neža. Obenem so v protestnem pismu omenili tudi dolgotrajna dela Zavoda pri obnovi cerkvice sv. Marka v Vrbi in arheoloških izkopavanjih na Ajdni.
Strokovnjaki Zavoda za spomeniško v irstvo iz Kranja, ki sodelujejo pri teh delih, so nam predstavili svojo plat medalje; prizadeti so, kajti na »zavlačevanje«del niso imeli nikakršnega vpliva niti jih niso sami namenoma podaljševali.
Pri Zavodu za spomeniško varstvo pravijo, da je v cerkvici sv. Marka zdaj v delu rekonstrukcija stropa, saj so se pri obnovi pokazale freske, obenem pa je v obnovi romansko okno. Pri takšnih obnovah se pokaže marsikaj novega, izvajalce pa je takoj izredno težko dobiti. Pri vseh objektih je problem tudi denar, saj razpolagajo le z razmeroma skromnimi sredstvi.
Za Ajdno kot enega najbolj dragocenih slovenskih spomenikov iz 5. stoletja veljajo izredno stroge zahteve, take, ki niso veljale niti za en podoben objekt v Sloveniji. Sredstva so bila vseskozi smotrno porabljena, delo pa je izredno natančno in zato poteka počasi. Morajo ohraniti, denimo, vso strukturo zidu, naslednje leto pa bo stavba s prezbiterijem, duhovniško klopjo in oltarjem dobila streho. Čudno je, pravijo na Zavodu, da je jeseniška kulturna skupnost zelo zado-
voljna s potekom dela, medtem ko se žirovniški kulturni delavci sprašujejo, zakaj tako počasi...
»Ni res,« pravijo na Zavodu,» da Čopova hiša pred leti ni bila razglašena za spomenik! Že leta 1973 so bili lastniku, ki jo je hotel podreti, postavljeni spomeniško - varstveni pogoji! Dokler pa se ne začne sondiranje, se pa tudi nikoli ne ve, kaj skrivajo zidovi in kaj je v stavbi. Največ dilem je bilo zaradi sanitarij in okna in 23. junija je bil izdan korigiran načrt. Mojster Pelko mora preveriti tudi vso kanalizacijo, a zdaj zaradi obilice dela nima časa in zato ni naša krivda, da dela stojijo. V Zavodu nas je za 220 cerkva v šestih občinah premalo, sredstva so majhna, saj so vsa letošnja tudi že porabljena. Ne pustimo si očitati, da je krivda naša, kajti taki očitki so neupravičeni...«
Očitki žirovniških kulturnih delavcev zaradi del na Ajdni so bili res neutemeljeni, kajti na Ajdni se dela v okviru možnosti natančno in temeljito. Čopova domačija pa je bila popolna neznanka in ko so jo začeli obnavljati, je hiša iz 16. stoletja pokazala svojo umetniško vrednost.
Strokovnjaki so jo pač po svoji vesti želeli na vsak način ohraniti. Postopki: dokumenti, komisije, posvetovanja in čakanje na restavratorje in izvajalce
- vse to pa se je nerazumljivo dolgo zavleklo, kar - razumljivo
- jezi vse tiste, ki so zbrali denar. Čeprav so žirovniški kulturni delavci izrecno poudarili, da ne obtožujejo strokovnih de-
Pretiran davek za oddajanje tujskih sob
Radovljica, 15. avgusta' - Radovljiški izvršni svet je tehtal problematiko zasebnih oddajalcev turističnih sob, na katero so opomnili iz Turističnega društva Bohinj, češ da so previsoko obdavčeni, kar ni spodbudno za turistično dejavnost.
Pri Turističnem društvu Bohinj trdijo, da kooperanti -oddajalci turističnih sob plačujejo 15-odstotni davek po odbitku iz bruto prometa, pri čemer niso upoštevani odbitki, niti razlika med zasebniki, ki oddajajo sobe le poleti in onimi pozimi. Plačujejo tudi 8-odstotno provizijo in turistično takso, k vsemu pa so oni z večjo bivalno površino (več kot 160 kvadratnih metrov, vštevši poleg stanovanjskih tudi Vse dodatne pritikline, balkone, terase ipd) dobili še dodatno odmero davka. Zaradi vsega tega so v upravnem odboru bohinjskega turističnega društva predlagali spremembo odloka o davkih na premoženje stanovanjskih prostorov za vse turistične sobe, ki se kategorizirajo, za katere imajo lastniki dovoljenje za oddajanje in to počno prek pooblaščene turistične ali gostinske organizacije. Hkrati predlagajo tudi zmerno obdavčitev hiš z več kot 160 kvadratnimi metri, ki oddajajo tujske sobe, češ da je pol milijarde davka zanjo pretirano.
Na občinski upravi za družbene prihodke pravijo, da zasebni oddajalci sob res plačujejo davek po odbitku od vsakega posamično doseženega dohodka,, in sicer 15 odstotkov od bruto prometa. Pri davku po odbitku se dejanski stroški ne ugotavljajo, zato se tudi ne upoštevajo stroški kurjave pozimi. Občinska davčna uprava odgovarja tudi na druge tožbe turističnega društva, ki se utemeljeno jezi na visoke davke. Ti namreč utegnejo zasebnim lastnikom turističnih sob vzeti vso voljo, da se ukvarjajo s to dejavnostjo, tembolj pa se lahko razpase črno oddajanje sob. Tudi izvršni svet je pritegnil Turističnemu društvu in predlagal, da v Upravi za družbene prihodke znova prouče tovrstne predpise za prihodnje leto, da bo davčna politika stimulativnejša, kajti davek od premoženja za letos je bil lastnikom turističnih sob že odmerjen.
D. Z. Žlebir
Velika telefonska akcija na območju šestih krajevnih skupnosti
Razbremenitev centrale v Preddvoru, nova na Visokem
Visoko, 17. avgusta - Sredi minulega tedna se je na območju šestih krajevnih skunopsti v kranjski občini in sicer v krajevnih skupnostih Visoko, Predoslje za naselje Suha, Olše-vck-Hotemaže, Preddvor, Kokra in Bela začela velika telefonska akcija. Ob podpisovanju pogodb z interesenti za nove telefonske priključku in plačilu prvega od štirih mesečnih obrokov, ki naj bi jih do 15. novembra poravnal vsak bodoči telefonski naročnik na celotnem območlju v tem delu občine, je tudi 12-članski gradbeni odbor, sestavljen iz predstavnikov v vseh krajevnih skupnostih, začel uresničevati celotni projekt.
S to akcijo se na dokaj obsežnem območju v severnem delu kranjske občine začenja uresničevanje programa, s katerim bi tja do leta 2000 rešili in pokrili potrebe po telefonih. V krajevni skupnosti Visoko, in deloma tudi v sosednji Oleševek-Hote-maže, je to že druga tovrstna akcija. V prvi so številni krajani krajevne skupnosti Visoko in sosednje pred leti s prispevkom in delom uresničili dolgoletno željo po telefonih. Že takrat pa se je izkazalo, da bo rešitev s tako imenovano kontejnersko telefonsko centralo na Visokem le začasna in da bo prvi najbrž kmalu sledila druga akcija, ki bo "potrebe in želje razrešila za daljše obdobje. Centrala na Visokem je bila namreč hitro zasedena, priključitev krajanov iz krajevne skpnosti Olševek-Hote-maže na centralo v Preddvoru pa je potem kmalu "zaprla pot" tudi drugim interesentom za telefon na območju centrale v Preddvoru.
V zadnjem času je bilo interesentov za telefon na celotne območju vedno več. Možnosti za uresničitev želja in potreb in za začetek skupne akcije pa so se odprle letos, ko so na Visokem začeli graditi novo trgovino. Gradnja le-te, mimogrede, zelo dobro napreduje in bo, kot kaže, trgovina odprta za krajevni praznik sredi prihodnjega meseca. Na ta način pa bodo na Visokem dobili tudi prostora v zadružnem domu za postavitev nove, večje telefonske centrale. Ravno prostor in centrala sta bila namreč po programu pogoj, da se akcija sploh lahko prične.
Vinko Resnik, predsednik gradbenega odbora v KS Visoko
"Več razlogov je, da se akcije lotevamo na tako širokem območju oziroma v kar šestih krajevnih skupnostih," pravi predsednik skupnega gradbenega odbora v krajevni skupnosti Visoko Vinko Resnik. "Osnova je vsekakor projekt, ki ga je pripravilo Podjetje za PTT promet, po katerem naj bi z novo telefonsko centralo in novimi primarnimi povezavami omogočili, da bi se sedanji telefonski naročniki iz krajevne skupnosti Olševek-Hotemaže, ki so bili začano vezani na centralo v Preddvoru, vključili v centralo na Visokem. Na ta način pa bi bilo v Preddvoru sproščenih precej priključkov in bi se na centralo lahko vključili interesenti iz Preddvora, Kokre in krajevne skupnosti Bela. V krajevnih skupnostih smo se o tem programu pogovorili in ocenili, da s celovito akcijo ne gre več odlašati. Zato smo se je zdaj lotili in predvidevamo, da bi morala biti končana oziroma da bi telefoni lahko zazvonili konec prihodnjega leta. Ker pa smo na samem začetku akcije, ko je še vedno čas za odločitev, bi rad poudaril, naj interesenti prav dolgo ne odlašajo, saj bo s sedanjo razširitvijo oziroma ureditvijo telefonije na tem območju uresničen program, ki ga do leta 2000 prav gotovo ne bomo več ponovno spreminjali in
razširjali. Kdor se bo zdaj odločil za telefon, ga bo zagotovo tudi imel; ostali pa morda enkrat po letu 2000."
Kot rečeno, se je akcija na celotnem območju že začela. V spodnjem delu, v krajevnih skupnostih Visoko, Olševek-Hotemaže in Predoslje za naselje Suho, so prvi obrok plačali in podpisovali pogodbe sredi minulega tedna. V zgornjem delu, za krajevne skupnosti Preddvor, Kokro in Belo pa ta teden. Tisti, ki so na celotnem območju prvi obrok oziroma začetek zamudili, se lahko za podpis pogodbe in plačilo odločijo ob drugem obroku in sicer 15. septembra. Krajani z območja Kokre, Preddvora in Bele bodo lahko podpisali pogodbo in poravnali začetno obveznost sredi septembra v Preddvoru v krajevni skupnosti, krajani spodnjega dela pa na sedežu krajevne skupnosti Visoko prav tako 15. septembra. Po podatkih gradbenega odbora, ki je na Visokem obravnaval začetek in potek celotne akcije, je tako za centralo na Visokem kot v centrali v Preddvoru trenutno na voljo prostih v vsaki še okrog 100 priključkov. Kot rečeno, pravijo v gradbenem odboru, pa velja pohiteti, ker bo gradbeni odbor zaradi naraščajočih stroškov finančno projekt kmalu zaprl. Le na ta način bodo namreč s sodelovanjem Podjetja za PTT promet Kranj, območne SIS za PTT, občinske cestno-komunalne skupnosti in z lastnim deležem (prispevek v štirih obrokih in kasneje prostovoljno delo) zastavljeni program in projekt tudi finančno lahko uresničili. Za informacijo pa morda še to, da je 10. avgusta znašal delež, ki naj bi ga za uresničitev programa prispeval vsak bodoči lastnik telefona, 15 milijonov dinarjev. V Štirih obrokih bo ta znesek glede na inflacijo treba poravnati najkasneje do 15. novembra letos. Delo, ki naj bi ga prav tako vsakdo opravil, pa bo prišlo na vrsto prihodnje leto.
A. Žalar
Radovo preizkušanje z nenavadnostmi Srečanje Z odseljenci
Javorje - Turistično društvo Javorje bo, kot smo že pisali v torek, v nedeljo, 20. avgusta, že četrtič organiziralo tradicionalno kuiturno-zabavno prireditev Srečanje z odseljenci. Prireditev se bo začela ob 14. uri in bo na prireditvenem prostoru ob osnovni šoli, kjer bo ob krajšem kulturnem programu zabava trajala pozno v noč. Za ples bo igral ansambel Strmina, poskrbeli pa so tudi za hrano, pijačo in za bogast srečelov. A. Ž.
Banane na Šenturški gori
Senturška Gora, avgusta - Rado Čarman, ki je bil pred slabima dvema letoma upokojen, ko je nazadnje delal na krajevnem uradu v Cerkljah, zdaj pa je tajnik krajevne skupnosti Senturška gora, pravi, da je babnanino seme prišlo iz Egipta (z otoka banan) v Grad najbrž pred kakšnimi 15 leti. Pred tremi leti mu je potem drevo dal znanec iz Grada, ker je zraslo že preveč visoko. Rado je drevo na Šenturški gori dal v klet in lani, ko je zraslo že skoraj 5 metrov v višino, je pozeblo. Februarja letos pa je v rastlinjaku spet pognalo...
Ko nam je razkazoval drevo z 11 vrstami hrušk in drugo s 7 vrstami sliv. pa bosanske buče, ki se vzpenjajo po električnem drogu. 24 vrst različnih narcis in 56 vrst daiij, pa limone, ki cvetijo, marelice, breskve in 24 vrst češenj (zadnje je obral pred desetimi dnevi), se je pošalil, da se kosa že kar z Volčjim Potokom. Pri Radu je namreč tretji kraj v Jugoslaviji (poleg Plevlje v Črni gori in Pol-hograjskih Dolomitov), kjer raste tudi najlepši Blagajev Volčin pri nas. Letos je imel prek 250 cvetov. Skratka, različnih nenavadnosti, s katerimi se zdaj, ko ni
Kado Čarman
Spomladi so potem najprej oddali trije listi, pred nekaj tedni Pa je pognala "bula", iz katere se Je pokazal cvet. "Zdaj vsak dan °.Pazujem, kako ga obletavajo šte-j'lne Čebele. Nekaj cvetnih listov je že odpadlo in iz oprašenih cve-0v se zdaj že debelijo venci plo-°v. y vsakem vencu je osem ba-an in trenutno ima banana že ^••8 vencev," nam je pripovedo-*! Rado. ko smo ga pred dnevi .biskali. Čeprav se je poletje že Precej prevesilo. Rado upa, da ,°do banane vsaj deloma obrodi-■   Ze to, da mu je uspelo da je JJJJana zacvetela na 680 metrih J,  morjem, pa je prav gotovo C|° nenavadno.
{ Sicer 4e
pa banane pri Radu na v jurski gori niso edina nena-d«nost, s katerimi se preskuša.
Za zdaj se za cvetom kaže že 8 vencev banan...
več redno zaposlen, preizkuša, je pri Radu zares veliko. Največja in najbolj zanimiva pa je prav gotovo banana, za katero upa, da bo tudi obrodila.
A. Žalar
Pohod na Jakoba
Preddvor - Turistično društvo Preddvor, Živila in Iskra Ki-bernetika, v nedeljo, 20. avgusta, ob 7. uri, organizirajo že tretji družinski pohod na Jakoba. Za udeležence bo ob 15. uri na Jakobu nagradno žrebanje. Na terasi hotela Bor pa bo popoldne ob veselem razpoloženju tudi srečelov. Če bo vreme slabo, bo pohod prihodnjo nedeljo. A. Ž.
Gasilska vaja
Jezersko - Od Spodnjega Jezerskega do kmetije Viktorja Robnika bo v soboto ob 13.30 zahtevna gasilska vaja. Pripravljajo gasilsko društvo Jezersko, soaelovali pa bodo tudi gasilci s Črne na Koroškem in iz Železne Kaple. A. Ž.
Sedem na en mah
Kompasovo prijetno popoldne ob Jasna jezercu Jasna v Kranjski gori za turiste in do mačine
Nič kolikokrat smo slišali, prebrali ali izgovorili misel: turizem in kultura z roko v roki! Ta, čeprav zaželeni » ljubezenski par se še zmeraj obotavljaje, sramežljivo ogleduje, namesto da bi planil v radost skupnega greha, pri čemer kmečka nevesta zagotovo ni kultura.
Med tiste, ki bi v letošnjem poletju radi priparivli skupno vasovanje temu paru, je tudi KOMPAS - TOZD KRANJSKA GORA. In ker smo ljudje pač takšni, da radi prisluhnemo otožni in okrogli pesmi, vsakemu novemu pevcu, se nasmejemo zasoljeni šali, se zavrtimo ob zvokih dobrega ansambla, poženemo po rglu glažek žlahtne kapljice in privoščimo kakšno dobroto tudi želodcu, za nameček pa odnesemo še kaj domov, smo lahko prepričani, da se nam bo teh sedem želja na mah izpolnilo v petek, 18. avgusta, med 13. in 21. uro ob privlačnem jezercu Jasna v Kranjski gori.
Ansambel »Boutique« bo stregel z melodijami, kakršne so spodobijo za dober butik, Jerca Mrzel, prva dama pevka med slovenskimi igralkami bo ob spremljavi Boruta Lesjaka predstavila slovenske in francoske šansone, Tof in Maped show bosta še bolj »gobčna kot po navadi, saj bosta jezikala in žgečkala ter zbadala trojezično, nastopit pa bo še mladi Davor Božič. Za dobrote, tekoče in hrustljave bo poskrbel Kompas, ki obljublja tudi bogat srečelov, skozi njegovo Prijetno popoldne pa bo vodila vprega Alenke Bole—Vrabec in Janeza Dolinarja.
Praznik KS Grad - Krajevna skupnost Grad pod Krvavcem ima 15. avgusta krajevni praznik. Včeraj (četrtek) se je na seji sestal svet krajevne skupnosti, kjer so se pogovorili o proslavi, ki bo 10. septembra na Jezercih. V teh dneh v krajevni skupnosti skupaj s športnim društvom Cerklje končujejo z deli pri ureditvi tenis igrišča. Na prostoru, kjer je že otroško igrišče, pa bo tudi balinišče. V krajevni skupnosti so v zadnjem času namestili koške za odpadke, nabavili pa so tudi 100 zabojnikov za odvoz odpadkov v Gradu in Dvorjan. - A. Ž.
KS Orehek-Drulovka praznuje
Kranj, - S slavnostno sejo skupščine KS v osnovni šoli na Orehku, danes zvečer, se bo v tej silno delavni in ustvarjalni krajevni skupnosti začelo praznovanje ob krajevnem prazniku, ki ga krajani praznujejo v spomin na 20. avgust 1941, ko se je tu sestala prva skupina aktivistov. Tudi letošnje praznovanje bo izpolnjeno s celotedenskimi športnimi prireditvami in tekmovanji v tenisu, balinanju, nogometu, odbojki, rokometu in streljanju z zračno puško, naslednjo soboto, 26. avgusta pa bo pri šoli na Orehku sklepna slovesnost s kulturnim programom in tradicionalnim srečanjem krajanov. Tudi za letošnji praznik imajo kaj pokazati: v športnem parku ob Savi so postavili večnamenski leseni objekt, obnovili so cestni odsek od trgovine
do nadvoza, da bodo šolarji varneje hodili v šolo, organizirali nakup novih zabojnikov za odpadke za celotno KS in zaključili z izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema, razen individualnih hiš v Drulovki, ki so še v izgradnji.
D. D.
"Prešernov" super maraton
Kranj - Kranjski supermaratonci so letos že ob Prešernovem dnevu organizirali tek od Kranja do Vrbe. Takrat so na 30 kilometrov dolgi progi tekli Dušan Mravlje, Pavle Močnik, Marko Dovjak, Dušan Hribernik, Janez Umek, Marko Kle-menčič, Goran Križnar in veterana Stane Konstantin ter Stane Bobek-Miha-borca Prešernovca. 12. julija letos, na dan obletnice ustanovitve Prešernove brigade, pa so maratonci startali v Vrbi in tekli proti Kranju in sicer Stane Konstantin, Stane Bobek-Miha, Srečko Mesaric, Robert Jakomin in Bogdan Rau-bar (prvi trije borci, slednja dva pa vojaka iz kasarne v Kranju). Od Vrbe do kasarne v Kranju so tekli poltretjo uro. Tako so borci-Prešernovci preizkusili letos obe trasi tega super maratona, za katerega predlagajo, da bi postal tradicionalen. Pokroviteljstvo nad njim sta prevzela Gorenjska obrtna zadruga Kranj in enota, ki v Kranju nadaljuje tradicijo Prešernove brigade na Gorenjskem.
Slovesnost na Krvavcu
Krvavec - Letos mineva že 60 let, odkar so prijatelji planin prišli na idejo, da bi na Krvavcu postavili kapelico. Zato so se za načrte obrnili na mojstra Plečnika, nakar so kapelico pozidali in jo posvetili Mariji Snežni. Kapelica stoji blizu Doma na Krvavcu in so jo lansko in letošnjo leto obnovili. 60.letni jubilej in žegnjanje bo na Krvavcu v nedeljo, 20. avgusta, ob 10. uri.
J. Kuhar
Dovški gasilci praznujejo 100 - letnico' - Med prostovoljnimi gasilskimi društvi v jeseniški občini je najstarejše gasilsko društvo na Dovjem, ki bo v soboto, 19., in v nedeljo, 20. avgusta, slovesno proslavilo 100 - letnico. V soboto popoldne bo sektorska vaja, na katero so povabili šest društev iz zgornjesavske doline, ob 20. uri pa v kulturnem domu na Dovjem slavnostna seja, v nedeljo pa bo parada in veselica na Dovjem. Podelili bodo več priznanj: zlato značko bo prejel Janez Klančnik, za dolgoletno delo v društvu pa bosta prejela priznanje Karel in Vaclav Paulus. Dovški gasilci so dom lepo obnovili in prizidall, pomagali pa so pokrovitelji: občinska gasilska zveza in skupnost za varstvo pred požari ter Železarna Jesenice, LIP Bled, Belinka Iz Ljubljane in Kovinar. Na slovesnost so povabili tudi gasilski društvi iz Ziljske doline in iz ZRN, s katerima dobro sodelujejo. Ob pomembni obletnici so obnovili izvirni napis na gasilskem domu: dovški gasilni dom. -D.Sedej
ureja ANDREJ ŽALAR
(mmmmmiGiAs 4- stran
Petek, 18. avgusta 1989
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akad. slikar Daniel Demšar, v kletnih prostorih pa so na ogled barvne fotografije Jožeta Zaplotnika.
V Mestni hiši si lahko ogledate razstavo Gorenjski kraji in ljudje v fotografiji IV. (obdobje po drugi vojni). JESENICE - V galeriji Kosove graščine je do 26. avgusta na ogled razstava Romanska arhitektura na Slovenskem. V raz-stvavnem salonu Dolik so na ogled fotografije Franca Črva, fo-toamaterja I. stopnje.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akademski kipar Janez Lenassi. V fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jaka Bregarja.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavljajo grafike študentje Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane. V osnovni šoli Poljane razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je še vedno na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo. V galeriji NOB pa si lahko ogledate razstavo Draga Tršarja. BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akad. slikar Milan Batista.
ŽELEZNIKI - Do konca avgusta si lahko v galeriji Iskre Železniki ogledate dela, ki so nastala na Ex tempore "Selca 89". KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstave slik in grafik Dušana Sterleta.
POLETNI UTRIP
Kot vse kaže se je poletna novost kar "prijela", vsaj tako bi lahko sodili po odzivu, ki ga tedensko dobivamo. K večjemu sodelovanju pa želimo pritegniti tudi videoteke, ki delujejo na radovljiškem oziroma jeseniškem koncu, zato njihove lastnike vabimo, da nam pošljejo na naš naslov (Gorenjski glas...z oznako "za kulturni poletni utrip") svoje filmske uspešnice.
Prireditve: V okviru tržiške poletne akcije "V soboto se dobimo" pripravljajo jutri, v soboto, 19. avgusta ob 19. uri v parku BPT (v primeru slabega vremena v paviljonu NOB), koncert moškega zbora BPT, katerega umetniški vodja je Franci Šarabon. Iz blejskih prireditev pa izluščimo promenadni koncert pihalnega orkestra Jesenice, ki bo v nedeljo, 20. avgusta s pričetkom ob 17. 30 v Zdraviliškem parku. Na svoj račun bodo prišli obiskovalci kulturnih prireditev tudi v Škofji Loki, kjer bo danes, v petek, 18. avgusta v atriju SDK na Mestnem trgu ob 20. 30 Duško Dudič predstavil Indijo z glasbo, literaturo in diapozitivi. Jeseničani bodo lahko prisostvovali v razstavnem salonu Dolik danes, v petek, 18. avgusta ob 18. uri otvoritvi razstave likovnih del akademskega slikarja VVilhelma Bahra iz Avstrije in slovenskega slikarja Karla Kuharja. Zaključimo-poletni kulturnoprireditveni utrip z informacijo, da bo današnji petkov večer zanimivo tudi v Radovljici, kjer bodo v fotogaleriji Pasaža v graščini ob 19. uri odprli razstavo fotografij Jare Miščeviča iz FK Tržič na temo "Kraške diagonale".
Iz slikarskega sveta
RAZSTAVA OBLAKA
V prostorih radovljiške skupščine občine, so pred nekaj dnevi odprli razstavo akademskega slikarja Poldeta Oblaka, blejskega rojaka, ki danes živi v Munchnu. 1 Za avtorja, ki je tokrat sicer predstavljen z izborom grafik, velja spomniti, da je skupaj s svojima nemškima kolegoma utemeljitelj posebne smeri v slikarstvu - fragmentizma, ki deli slikarsko polje v več delov in združuje v isti sliki poleg več slik tudi več načinov slikanja in to v izpovedno smiselno celoto, vsekakor pa ni niti najmanj na odmet tudi podatek, da gre za umetnika, ki je dobitnik letošnje gorenjske Prešernove nagrade.
Mladi fotografi
NASE MESTO
Lojze Kerštan sporoča podatke razpisa nove razstave
Foto klub Andrej Prešern Jesenice, Šolsko kulturno društvo osnovne šole Tone Čufar Jesenice in občinska konferenca ZSZS Jesenice, organizirajo foto razstavo z naslovom »NAŠE MESTO«. Razstava je povsečena 60-letnici mesta Jesenice, postavljena pa bo na osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah od 27. novembra do 20. decembra letos.
Razstave se lahko udeležijo mladi fotografi v starosti od 12 do 20 let, ki obiskujejo osnovne in srednje šole na Jesenicah in pa tisti, ki živijo na območju mesta Jesenic, to je od Koroške Bele do Zgornjega Plavža. Vsak razstavljalec lahko pošlje 12 črnobelih ali barvnih forografij v veliksti 18 x 24 cm, dovoljene pa so tudi izpeljanke iz tega formata. Od 12 fotogrfij lahko avtor 4 fotogrfije predloži kot kolekcijo, zato jih mora označiti s črko K na hrbtni strani fotogrfije, na hrbtni strani fotogrfije naj bodo napisani še sledeči podatki: ime in priimek avtorja, naslov fotografije, šola, katero obiskuje ter naslov in starost avtorja. Najboljše fotografije in kolekcije bodo nagrajene, fo-tografije4 pa je treba poslati najkasneje do 15. novembra letos na naslov: Šolsko kulturno društvo osnovne šole Tone Čufar, 64270 Jesenice.
Razkrivamo drugo plat skrbi za našo kulturno dediščino
w w
PREŠEREN PREPUŠČEN POZABI
"Z muzeji je ponavadi tako, da ko so enkrat končno postavljenitmnoge sploh ne zanima več kaj se naprej z njimi dogaja. Za njih je ta stvar namreč več ali manj enkrat zavselej opravljena. V bistvu je najbolj preprosto reči, da nekaj imaš hkrati pa ti
zato ni potrebno nič skrbeti," meni Beba Jenčič, kustosinja Gorenjskega muzeja, ki pokriva področje kulturne zgodovine. Ob pogovoru z našo tokratno sogovornico smo s fotoaparatom obiskali kranjsko Prešernovo hišo in poskusili (znova) odpreti aktualne probleme za katere se nam vedno bolj zdi, da se vrtijo v krogu. Ali si Kranj zasluži ime Prešernovo mesto, se na velikana slovenske kulture spomnimo (spomnijo) zgolj enkrat na leto?
Očitno je v deželi tostran Alp vedno bolj prisotna praksa, da se morajo posamezne stvar kar nekajkrat (tudi) javno obelodaniti, da se vsaj minimalno premaknejo z mrtve točke. Tako nekako bi lahko verjetno tudi mirno zatrdili za kranjsko hišo, v kateri je živel in delal svoja zadnja leta življenja ter v njej tudi preminil človek, ki ga literarna zgodovina in sedanjost uvrščata v sam vrh evropske poezije - France Prešeren. Ko smo razmišljali koga bi povabili k razgovoru o omenjeni problematiki pravzaprav ni bilo preveč težav, kajti menili smo, da je Beba Jenčič, kustosinja Gorenjskega muzeja, ki pokriva področje kulturne zgodovine za tovrstni članek najbolj kompetentna oseba: "V najbližji prihodnosti bi bilo potrebno v Prešernovi hiši v Kranju preurediti cel kup stvari. Dvorišče je potrebno celostnega posega vključno z namestitvijo ustrezne strehe, ravno tako pa bi morali čimprej v celoti adaptirati ostrešje oziroma streho. Seveda bi bilo lepo, vkolikor bi se našel denar tudi za ureditev že obstoječih razstavnih prostorov, kajti naprimer tako vitrine kot svetlobna ureditev so svoj čas že prerasle. To bi hkrati pomenilo, da bi lahko primerno uredili tudi stene, ki bi jih lahko prekrili s slikami Prešerna, pa dokončno uredili hodnik... V ta sklop sodi tudi Jenkova soba, ki naj bi se predvidoma prenesla v Jenkovo hišo na Tomšičevi ulici.
Je bila fasada na zadnji strani hiše narejena prehitro?
Polkna, ki bi morala biti pritrjena nazaj na zadnjo fasado hiše stojijo v kotu hodnika
Resda živimo v času za katerega je povsem jasno kako gleda na kulturo in pomanjkanje denarja je na našem področju pač kronični problem. To bi navezala na področju turizma, imamo pri nas kakšno turistično agencijo, ki ima pripravljen tudi program za ogled naprimer Prešernove hiše? Turisti so v tem smislu prepuščeni izključno lastni iznajdljivosti, vozimo jih v Lipico, Postojno pa v Benetke, peljejo pa se naprimer mimo Vrbe... Ozrimo se v sosednjo Hrvaško, v Zagreb ali preko meje, v Avstrijo, kjer se povsem jasno vidi povsem konkretna povezanost kulture s turizmom. Ko že ravno omenjam finančna sredstva velja omeniti tudi  pobudo,  da  bi ukinili
vstopnino v naših muzejih. Tako ali tako je simbolična in je z njo v bistvu zgolj veliko dela, če pa bi postavili višje cene pa bi verjetno zgubili kot obiskovalce še tiste ljudi, ki so sedaj naši gostje."
Prepričani smo, da so zapisane besede, ki so ilustrirane s fotografijami več kot dovolj zgovorne. Pa bo na vse skupaj tudi ustrezen odmev? Je iluzorno pričakovati, da bo omenjena problematika odprta in tudi ustrezno rešena na eni izmed prihodnjih sej kranjske kulturne skupnosti ali pa se bomo še naprej ponašali s Prešernovim imenom ter se pred širšo javnostjo sprenevedali o naši resnični skrbi za pesnikovo zapu-
ščino?
Vine Bešter
Dvorišče z vodnjakom bo trebno temeljite prenove
OPOZARJAMO
POD STIHIJO RUŠENJA
Silvester Gaberšek razkriva stanje kulturne dediščine na Veliki Planini nad Kamnikom.
Dokončni razvoj »Velikoplaninskega stanu«?
Tako se glasi naslov zadnega poglavja razprave dr. T. Cevca: Nastanek in razvoj partizanskega stanu na Veliki Planini nad Kamnikom (objavljena v K. Z. št. XI. 1967). V njej avtor razvije prisotnost reliktnih prežitkov arhitekturnih elementov od bronaste dobe dalje, ki so se v svojski in izvirni obliki ohranili samo na Veliki Planini. Podobnega mnenja je tudi drugi dobri poznavalec Velike Planine, arhitekt V. Kopač. Konec letošnjega maja smo lahko v sobotni prilogi Dela, brali njegov prispevek: »Bo pastirski Veliki Planini letos zapel navček?«, v katerem je na kratko povzel vsa dosedanja dogajanja o tem edinstvenem kulturnem in ne samo etnološkem spomeniku. Istočasno pa je z vsem ogorčenjem opozoril na stihijo rušenja ovalnih stanov in nadomeščanje le teh z novimi, ki so predimenzionirani v gabaritih, s spremenjenim naklonom in povsem prekinjeno Velikoplaninsko tipiko. Zdi se neverjeetno, da je med letošnjimi prvomajskimi prazniki stekla mimo vednosti ZVNKD v Kranju, ki je za varstvo Velike Planine pristojen, obširna akcija; namreč v tem času sta bila v neposredni bližini muzejskega Preskarje-vega stanu združena dva ovalna ter en pravokoten in bili nadomeščeni z »najnovejšim tipom stanu«, istočasno pa sta bila na novih lokacijah prav brez vednosti Zavoda, postavljena dva povsem nova stanova, prvi tako v novem »slogu«.
Kaj storiti pri varovanju tako pomembne dediščine? Nemoč inšpekcijskih služb bi morda kdo lahko opravičeval s tem, da ne bi zaviral razvoja in posodabljanja kmetijstva. Prav gotovo, da ima pastirovanje primarno mesto in prav tako mora slediti svojo razvojno pot. Upravičeno pa se vprša-mo, če je ta prava. Tudi dr. T. Cevc v prej omenjeni razpravi govori o razvoju prostorske geometrije po določenem redu: krog — oval, apsida — kvadrat... To razvojno pot lepo opazimo na Veliki Planini, vendar moramo pripomniti, da se »najnovejši tip stanu« tipsko in oblikovno povsem odtuji Velikoplaninski tradiciji, ki se je samobitno skozi stoletja prilagajala klimi in relijefu in izoblikovala samobitno kulturno podobo.
Že na prvi pogled novi objekti delujejo kot »tujek« in bi morda bolj sodili v krog kake azijske kulture. Miselnost porabniške družbe nezadržno pronica v vse pore življenja. Priče temu pojavu so tudi novi pastirski stanovi na Veliki Planini. Vzrokov in krivcev za to je veliko in težko bi našli prave odgovore na vsa vprašanja, nedvomno pa smo pri tem primeru ponovno priče dejstvu — pojavu umiranju oz. izginjanju zadnje generacije ljudi (kmetov pastirjev), ki so še znali živeti z naravo.
Gorenjske galerije - 5. del
KOSOVA GRAŠČINA
Iz Kranja se selimo proti severu, točneje v jeseniško občino, v enega izmed štirih fužinskih gradov, ki so jih zgradili tujerodni posestniki železarskih obratov na jeseniškem področju.
Stavba, ki se ji danes pravi Kosova graščina je bila v prvotni obliki sezidana že daljnega 1521 leta in vsekakor še danes po vseh prezidavah tvori eno najlepših staronaselbeniških zgradb. Podatki, ki nam jih je pripravila Slavica Keržan - Osterman, nadalje pravijo, da je bil objekt dolgo časa koriščen tudi kot ljud; ska šola, med drugo svetovno vojno pa so Nemci v njem uredili začasne zapore in v spomin na to obdobje je sedaj v prvem nad-stopju postavljena tudi stalna razstava "Okupatorjev teror na Jesenicah".
Za pričujočo rubriko je seveda posebej zanimiv spodnji prostor Kosove graščine, kjer si lahko obiskovalci ta čas ogledajo razstavo Romanska arhitektura na Slovenskem. Sicer velja reči. da je galerijski dejavnosti v Kosovi graščini namenjena velika pozornost, kar se, nenazadnje, vidi tudi iz naslovov samih razstav (oblikovanje stekla, favna in flora, slovenske ljudske vezenine, slovenski nemi film, lutka in ustvarjalnost otrok...). Tako se ni prav nič čuditi podatku, da posamezne razstave obišče tristo ii tudi več kot tisoč obiskovalcev, kar je glede na število bližnji!1 prebivalcev (domačinov) vsekakor razveseljiv podatek. V poletnem času je opaziti v knjigi obiskov tudi podpise tujcev, kar je vodilo odgovorne v Kosovi graščini v smer, da so v poletnem ča-su galerijsko politiko v Kosovi graščini zasnovali na osnovi, da v času dopustov pripravljajo praviloma razstave, ki obiskovalce seznanjajo z domačo zgodovino ali ustvarjalnostjo. Ob tem verjetno velja kot primer omeniti zelo odmevno razstavo domačin^ Staneta Zugvvitza "150 miniaturnih zibelk".
Galerija je odprta razen sobot vsak dan, v dopoldanskem času od 10. do 12. ure in v popoldanskem času od 16. do 18. ure-
Petek, 18. avgusta 1989
i/TCLgIZ^MDIOjraNO^_
5. stran mi^immejiglas
TV SPORED
PETEK
18. avgusta
16.20 16.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.10
19.00 19.05 19.20
T9.25 19.30 19.55 19.59 20.05 20.15
20.55
21.40 21.55 22.00
22.05 1.30
Video strani
Poletna noč, ponovitev
EP Video strani
TV Dnevnik 1
Poslovne informacije
Spored za otroke in mlade
Nevarni  zaliv,   angl.—av-
stral. nadaljevanka
EP Video strani
Risanka
Informativna oddaja za goste iz tujine EPP
TV Dnevnik 2
Vreme
EPP
Naše akcije
Svet nenavadnih sil Art-hurja Clarka, angl. dokum. serija
Kriminalna zgodba, ameriška nadalj. TV Dnevnik 3 Vreme
Informativna oddaja za goste iz tujine Poletna noč Video strani 2. program TV Ljubljana
17.30 Bonn: EP v plavanju, prenos
19.00 EP v skokih v vodo, posnetek iz Bonna 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Oddaje neuvrščenih 21.00 Poročila
21.05 En avtor, en film: Kosmuk, kratek film
21.25 Pravici je zadoščeno, francoski film
23.05 Satelitski programi — poskusni prenosi (do 01.30)
_1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Otroški program
9.00 Poletni program 14.55 Pogovori o znanosti 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Narodna glasba 19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Mortimer, novozelandska nadaljevanka
20.55 Večer v klubu, zabavna oddaja
21.40 TV Dnevnik _
23.00 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.05 Program plus 1.35 Poročila
SOBOTA
19. avgusta
16.50 Video strani
17.00 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije
18.10 Spored za otroke in mlade
18.10 Robin in Rozi
18.20 Bendji, ponovitev
18.50 Zlatarjevo zlato
19.00 EP Video strani
19.05 Risanka
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25 TVOkno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Utrip
20.15 EPP
20.20 Žrebanje3x3
20.30 Moški, ki mi je všeč, francoski film
22.20 EPP
22.25 TV Dnevnik 3
22.40 Vreme
22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.50 Poletna noč 1.50 Video strani
2. program TV Ljubljana
16.55 Jugoslavija, dober dan
17.25 EP v plavanju, prenos
19.00 EP v skokih v vodo, posnetek iz Bonna
19.30 TV Dnevnik
20.00 Glasbeni večer
21.30 Poročila
21.35 Oddaja o kulturi
22.05 Športna sobota
22.25 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
9.20 TV Koledar
9.30 Dopoldanski program 10.55 Program plus, ponovitev 12.55 Poletni magazin 14.30 Filmi neuvrščenih držav 16.00 Kritična točka 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.30 S   polno   paro, ponov.
dramske nad. 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja 19.15 Vreme
19.18 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik
20.00 Popolni začetniki, angleški film
21.45 TV Dnevnik
22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Program plus 0.40 Poročila
NEDELJA
20. avgusta
9.15 Video strani
9.25 Otroška matineja 10.15 Nevarni   zaliv,   angl.—av-stral. nadaljevanka, ponovitev
10.45 Siniša Pavić: Boljše življenje, nadaljevanjka
12.00 Kmetijska oddaja
13.35 Video strani
15.50 Video strani
16.00 M. Zinnerova: Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka
17.00 TV Dnevnik 1
17.05 Poslovne informacije
17.10 Urok, ameriški film
18.20 EP, Video strani
18.25 Ciper, otok ljubezni, reportaža
19.05 Risanka
19.15 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 EPP
20.20 Miodrag Karadžić: Djekna še ni umrla, kdaj bo, ne vemo, nadaljevanka
21.15 Svetovni pokal v veslanju s kajaki in kanuji po divjih vodah, reportaža iz Tacna
21.35 EPP
21.40 Zdravo (vmes Poročila) 23.10 Informativna oddaja za goste iz tujine _2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri in Odpisani, nadaljevanka TV Beograd
13.00 Tajvanski sindrom, dokumentarni film
13.30 Tacen: Svetovni pokal v veslanju s kajaki in kanuji na divjih vodah, prenos
15.00 EPP
15.05 Bonn: EP v vaterpolu, finale, prenos
Koeln: GP v atletiki, Bonn: EP v plavanju, prenos
19.00 Posvetovalnica za starše: Moj ljubi očka
19.30 TV Dnevnik
20.05 Organizirani kriminal, ameriška dokumentarna serija
20.55 Joan Faulkner v Postojnski jami
21.55 Kratek film
22.10 Kronika dubrovniških poletnih prireditev '89
22 55 Reportaže z nogometnih tekem
23.25 Športni pregled
_1. program TV Zagreb
9.20 Poročila
9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke
11.00 Kmetijska oddaja
12.00 Dubrovniške poletne prireditve: Koncert
13.00 Quo vadiš, italijanska nadalj.
13.45 Nedeljsko popoldne
17.00 Dediščina profesorja Posta
19.10 TV Sreča
19.30 TV Dnevnik
20.00 Ciklus španskega filma: Polovica neba
21.30 TV Dnevnik
21.45 Igre brez meja
23.15 Informativna oddaja za goste iz tujine
23.20 Program plus
PONEDELJEK
_21. avgusta
15.55 Video strani
16.05 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije
18.10 Spored za otroke in mlade
18.10 Radovedni Taček: Jama
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 S. Parnickv: O moških, ženskah in otrocih 21.35 EPP 21.45 TV Dnevnik 3 22.05 Vreme
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč _2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
19.30 TV dnevnik
20.05 Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja, 11. oddaja
21.25 Televizija, angleška dokumentarna serija
22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar 8.30 Miti in legende 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev
17.45 Poročila
17.55 TV Koledar
18.05 Številke in črke
18.25 Dokumentarni program
19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za go
ste iz tujine 19.18 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Mir. poljska drama
RADIO
PETEK, 18. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 19. avgusta:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas-
ba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev
- 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program
- glasba
NEDELJA, 20. avgusta: Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Medvedka s pentljo - 9.05 Še pomnite, tovari-ši - 10.05 Nedeljska matineja -
10.35 Nedeljska reportaža -11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 21. avgusta: Prvi program
15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.05 Pihalne godbe vam igrajo - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 22. avgusta:_
Prvi program
13.30 Čestitke poslušalcev - 14.02 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi
ansambli - zu.UU Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-4.30 Nočni program, glasba
SREDA, 23. avgusta: Prvi program
19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 24. avgusta:_
Prvi program
14.05 Jezikovna oddaja - 14 iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z novimi posnetki Greentovvn jazz bandom - 18.30 Zborovska glasba -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program, glasba
21.25 Resna glasba 22.10 TV Dnevnik 22.30 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.35 Program plus 0.35 Poročila
TOREK
22. avgusta
16.30 Video strani
18.00 TV Dnevnik
18.05 Poslovne informacije
18.10 Mozaik
18.35 EP, Video strani
19.05 Risanka
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 D. Bovvie: Družina Munroe, kanadska nadaljevanka
21.00 J. Kosma: Elektronska ljubezen, opera
21.45 TV Dnevnik 3
22.00 Vreme
22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč __2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV Dnevnik 20.00 Zborovska glasba 21.00 Žrebanje lota 21.05 Voditelji neuvrščenih 21.50 Poletni magazin
v_1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 JSplavarji, dokumentarna
oddaja za otroke 9.55 Risanka
10.15 Od našega dopisnika iz
Džakarte 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev 17.45 Poročila 17.55 TV koledar 18.05 številke in črke 18.25 Znanost 19.10 Vreme
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.18 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.00 Žrebanje lota
20.05 Velika tekma, ameriški film
21.45 TV Dnevnik
23.00 Informativna oddaja za goste iz tujine
23.05 Program plus 1.10 Poročila
SREDA
23. avgusta
15.45 Video strani
15.55 Poletna noč, ponovitev
18.00 TV Dnevnik 1
18.10 Glasbena parada Radenci
18.40 Spored za otroke in mlade
19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
20.05 Film tedna: Francoska preobleka, angleški film
21.35 Mali koncert
21.50 TV Dnevnik 3
22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.15 Poletna noč
_2. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.30 TV Dnevnik 20.00 »Stoji gartelc zagrajen« 20.30 Športna sreda 22.15 Poročila 22.20 Znanstveni forum _1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 Sršeni, češkoslovaška nadaljevanka za otroke
9.00 Velika tekma, ameriški film 11.35 Svet neuvrščenih: Kuvajt 12.20 Narodna glasba 12.50 Kulturna dediščina 15.30 Poročila
15.40 Program plus, ponovitev
17.45 Poročila
17.55 TV koledar
18.05 Številke in črke, kviz
18.25 Ljubljani ribiči
19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30 TV Dnevnik
20.00 Filmski večer: Igrani film
22.05 TV dnevnik 2
22.25 Informativna oddaja za goste iz tujine
22.30 Program plus 0.30 Poročila
ČETRTEK
24. avgusta
16.30 Poletna noč, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik: Po sledeh napred ka
18.40 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka
19.20 Informativna oddaja za go
ste iz tujine 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 F. M. Stevvart: Ellis Island
ameriška nadaljevanka 21.50 TV Dnevnik 3 _2. program TV Ljubljana
15.55 Varaždin: EP v atletiki za
mladince, prenos 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor
20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.45 Poročila
20.50 Ustvarjalci, dela..., oddaja
o kulturi 21.30 Umetniški večer 22.40 Kitarijada, posnetek iz Za-
ječarja
radio tri glav Jesenice
Petek, 18. avgusta:
16.00 — Pričetek programa, 16.05
— Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna, 16.30
— Domače novice, 17.00 — Aktualno, 17.45 — Obvestila, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.40
— Povabljeni ste, 18.55 — Zaključek programa.
Sobota, 19. avgusta:
16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 16.45 — Zabavnoglasbena oddaja, 17.45 — Obvestila, 18.00 Čestitke poslušalcev in EP, 19.55 Zaključek programa. Nedelja, 20. avgusta:
11.00 — Mi se nismo uklonili, 11.30 - Obvestila, 12.00 - Nedeljsko popoldne — vmes čestitke poslušalcev in EP. Ponedeljek, 21. avgusta:
16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 17.00 — Aktualno, 17.45 - Obvestila, 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP, 18.15 —
Športni pregled, 18.35 — Minute za resno glasbo, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Torek, 22. avgusta: 16.00 — Obvestila, 16.30 - Domače novice, 17.00 — Rekli so, 18.00 — čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Zanimivosti iz zabavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Sreda, 23. avgusta: 16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 17.00 — Aktualno, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Novice iz narodnoza-bavne glasbe, 18.55 — Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. Četrtek. 24. avgusta: 16.00 — Obvestila, 16.30 — Domače novice, 17.00 — Turistična borza radia Triglav, 18.00 — Čestitke poslušalcev in EP, 18.35 — Vedno zelene melodije, 18.55 — Pregled dogodkov_
KINO
KRANJ CENTER
18. avgusta amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri 19. avgusta amer. akcij, komenda DVOJČKA ob 17., 19. in 21. uri 20. avgusta amer. pust. fil. LOV NA DRAGULJE ob 17. in 19. uri, amer. krim. film POLICAJ MANIAK ob 20. uri 21. avgusta amer. komedija JOHNNY 5 ob 17. in 19. uri, amer. akcij, fojni. film JEKLENI TRIKOTNIK ob 21. uri 22. avgusta amer. fant. srhljivka GREMLINI ob 10. uri, amer. komedija JOHNNY 5 ob 17. in 19. uri, amer. pust. fant. film KRVOLOČNI PTIČI ob 21. uri 23. avgusta amer. komedija JOHNNY 5 ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri 24. avgusta amer. komedija FERISOV NORI DAN ob 10. uri, amer. krim. film RDEČA VROČICA ob 17. in 19. uri, amer.
trda erotika PRIVLAČNOST ob 21. uri
_KINO STORŽIČ_
18. avgusta hongkong. karate film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV ob 18. in 20. uri 19. avgusta amer, pust. film LOV NA DRAGULJE ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 20. uri 20. avgusta amer. fant. srhljivka GREMLINI ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika PRIVLAČNOST ob 20. uri 21. avgusta DANES ZAPRTO I 22. avgusta amer. akcij, film MALA MATI ob 18. in 20. uri 23. avgusta amer. akcij, fil MALA MATI ob 18. in 20. uri 24. avgusta amer. akcij. krim. film ZAKON OROŽJA ob 18. in 20. uri
_ŽELEZAR_
18. avgusta amer. akcij, film SI CILJANEC ob 18. in 20. uri 19. avgusta amer. krim. film SICILJA-NEC ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika POPOLDANSKE STRASTI ob 21. uri 20. avgusta amer. akcij, komedija DVOJČKA ob 17.,
19. in 21. uri 21. avgusta angl. srhljivka KRVAVA SLED ob 18. uri, amer. krim. film POLICAJ
MANIJAK ob 20. uri 22. avgusta amer. komedija FERISONOV NORI DAN ob 18. uri, amer. vojni akcij, film JEKLENI TRIKOTNIK ob 20. uri 23. avgusta amer. fant. srhljivka GREMLINI ob 18. in 20. uri 24. avgusta amer. komedija PREVARA NA LOTU ob 18. in 20.
_DOM KAMNIK_
18. avgusta amer. glasb, komedija LAK ZA LASE ob 19. uri, amer. akcij, komedija DVOJČKA ob 21. uri 19. avgusta amer. glasb., komedija LAK ZA LASE ob 17. in 19. uri, amer. pust. fant. film KRVOLOČNI PTIČI ob 21. uri 20. avgusta amer. komedija JOHNNY 5 ob 17., 19. in 21. uri, amer. vojni akcij, film JEKLENI TRIKOTNIK ob 21. uri 21. avgusta amer. fant. srhljivka GREMLINI ob 19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri, 22. avgusta amer. krim. film SICILJANEC ob 19. uri amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri 23. avgusta NI KINOPREDSTAVI 24. avgusta amer. krim. film SICILJANEC ob 19. in 21. uri
TRZIC
18. avgusta amer. fant. komedija ČAROVNICE IZ ESTVVICKA ob
19. uri, amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 21. uri 19. avgusta angl. srhljivka KRVAVA SLED ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika VEDNOPRIPRVLJENA ob 21. uri 0. avgusta amer. glasb, film LAK ZA LASE ob 17. in 19. uri, amer. pust. fant. film KRVOLOČNI PTIČI ob 21. uri 21. avgusta amer. glasb, film LAK ZA LASE ob 19. uri 22. avgusta amer. pust. film LOV NA DRAGULJE ob 19. uri 23. avgusta NI KINOPREDSTAVI 24. avgusta amer. pust. film LOV NA DRAGULJE
0b 19 Uri KOMENDA
17. avgusta amer. trda erotika VEDNO PRIPRAVLJENA ob 20. uri 18. avgusta amer. pust. fant. film KRVOLOČNI PTIČI ob 20. uri _ĆEŠNJICA_
18. avgusta amer. akcij, komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 20. uri
LAZE
18. avgusta amer. akcij, komedija JOHNNY 5 ob 20. uri
DUPLICA
19. avgusta amer. vojni film JEKLENI TRIKOTNIK ob 20. uri 20. avgusta amer. komedija FERISOV NORI DAN ob 18. in 20. uri
23. avgusta amer. akcij. krim. film RDEČA VROČICA ob 20. uri
24. avgusta ital. erot. film ŽENSKA ZA VSE ob 20. uri
KINO RADOVLJICA 18. avgusta amer. akcij, fil STABILIZATOR ob 20. uri, 19. avgusta amer. akcij, fil STABILIZATOR ob 18. uri, amer. glasb, film LA BAMBA ob 20. uri 20. avgusta amer. glasb, film LA BAMBA ob 18. uri, amer. vojni film BILOXI
BLUES ob 20. uri 21. avgusta PONEDELJEK ZAPRTO 22. avgusta amer. akcij, film STABILIZATOR ob 20. uri 23. avgusta amer. vojni film BILOXI BLUES ob 20. uri 24. avgusta amer. film UMAZANI PLES ob 20. uri
KINO BLED
18. avgusta amer. akcij, film DEKLICA IZ KITAJSKE ČETRTI ob 20. uri 19. avgusta amer. akcij, film ŽENE KOMANDOSI ob 18. uri, hongkong. film AKCIJA TERORIZEM ob 20. uri 20. avgusta amer. akcij, film DEKLICA IZ KITAJSKE ČETRTI ob 18. uri, hongkong. film AKCIJA TERORIZEM ob 20. uri 21. avgusta amer. glsb. film LA BAMBA ob 20. uri 22. avgusta amer. glasb, film LA BAMBA ob 20. uri 23. avgusta amer. akcij, fil STABILIZATOR ob 20. uri 24. avgusta amer. vojni film BILOXI BLUES ob 20. uri
BOHINJSKA BISTRICA
amer. akcij, film DEKLICA IZ KITAJSKE ČETRTI ob 20. uri 20. avgusta' amer. akcij, film ŽENE KOMANDOSI ob 20. uri 24. avgusta' amer. glasb, film LA BAMBA ob 20. uri
LE KAJ DELAJO PRI MERDIANU NA JESENICAH
Kar razjokala bi se nad usodo štirih upokojenk, ki so znale pri tej iflaciji in življenjskih stroških privarčevati za vandranje po široki reki Volgi.
ALA VAM VERA! Stane in Janez sta pa — frc iz računalnika (ti lumpa grda) in štiri upokojenke so ostale doma, namesto, da bi plule po lepi reki in zapele »ŠIROKA STRANA MAJA RADNJA«.
Da ne bo ostalo samo pri tem »špecanju«, še jaz pristavljam lonček in - UDRI PO JANEZU IN STANETU!
V njunem aranžmaju sem v aprilu preživela čudovit teden na Malem Lošinju, do konca pa sem plačala, ko jima je inflacija že tretjino požrla. Skoraj vsi Jeseničani so se odločili za 14 dnevno letovanje le 6 (šest) zoprne-žev se nas je odločilo, da moramo po enem tednu domov. Že na
avtobusu se je šušljalo, da pelje avtobus samo do Ljubljane.
In res. V Ljubljano pred hotel KOMPAS smo se pripeljali ob pol desetih zvečer z ljubko, pet urno zamudo.
Ko smo buljili drug v drugega in se vsak zase spraševali kam pa zdaj, sta se pojavila Stane in Janez z dvema osebnima avtomobiloma, besna, ker sta nas šest mandeljcev — čakala pet ur. Naložila sta našo prtljago, presenečeni smo se udobno usedli v avtomobile in »hura« na Jesenice. Janez je vozil kot na formuli, da sem na Jesenicah ujela še avtobus za v dolino.
Ko smo se vsi čudili nad Meri-dianovo (Janezovo in Stanetovo) ustrežljivostjo se je Janez zadri: »Ali smo vas že kdaj pustili na cedilu?« Ne, mene že nista pustila na cedilu! Še tisti minimalni prispevek, ki sem ga hotela dati za bencin, sta mi stlačila nazaj v žep.
TUDI TAKO DELAJO PRI MERIDIANU NA JESENICAH!
- VERA
V vodstvu zveze sindika-rov Slovenije smo z ogorčenjem sprejeli grobe insinaci-je (brez argumentov) glede položaja in razmer delavcev iz drugih republik, ki delajo in živijo v SR Sloveniji. V ta
namen izdajemo naslednjo:
IZJAVO:
Ne sprejemamo neargumentiranih napadov akademika Dedi-jera na Slovenijo, njene državljane in občane, njeno politiko, ki da izkorišča delovno silo iz drugih republik in jo jemlje kot ljudi druge vrste, ki so jim onemogočene socialne, ekonomske, kulturne in druge pravice. S tem v zvezi poudarjamo: 1. Negira se politika in napori slovenskih sindikatov ( in ne samo njega), ki so usmerjeni v nastanek družbe, ki bo slonela na ekonomski svobodi, demokraciji in enankoprav-nosti, ekonomskih, političnih, kulturnih in verskih svoboščinah, ki bo izhajala iz posameznika — ustvarjalca in občana, ki živi in dela v Sloveniji in mu nudita svobodno, humano in dostojno, človeka vredno življenje. S takšnim
početjem, ki mu je cilj poglabljanje in podžiganje mednacionalnih razprtij in ki izhaja iz interesov dnevne politike, se odvrača pozornost od temeljnih vprašanj političnega in gospodarskega razvoja svobode, demokratične, civilizirane in bogate družbe in s tem od temeljnih vprašanj perspektive delovnih ljudi in občanov;
2. za slovenski sindikat delitev delavcev na nacionalna, politična, verska ali druga nazorska pripadnost človeka ni sprejemljiva. Smo stanovska organizacija, ki pozna delitev le po delu, sposobnosti in uspešnosti gospodarjenja. Potrditev tega je v zahtevah sindikatov za uveljavitev ekonomske demokracije v podjetju, izgrajevanje samoupravljanja in soupravljanja,, grajenega na delu, znanju, ustvarjalnosti, sposobnosti in kapitalu za uveljavljanje ekonomskih plač v pogojih tržnega gospodarjenja. Za slovenski sindikat tudi ni sporna pravica izražanja in uveljavljanja sindikalnih pravic in svoboščin, pluralizma, sindikalnih interesov in vseh oblik boja, vključno s stavko;
3. slovenski sindikati so vedno in povsod odlično reagirali,
ko so bili okrnjeni dostojanstvo, ekonomske, socialne in druge pravice delovnih ljudi. Pri tem so nam interesi delavcev bili vedno nad vsakršnimi političnimi interesi in cilji. Zato tudi danes poudarjamo, da bi bila veliko večja korist v tem, da se preizkus, ki ga predlaga  akademik Dedier opravi tam, kjer delavec ne dobi po več mesecev plače, kjer mu je z državno prisilo, delovno obveznostjo ali drugi ukrepi odvzeta ali bistveno skrčena ekonomska in socialna pravica, pravica, da v imenu teh interesov uveljavlja sindikalne svoboščine in boj. V   slovenskih   sindikatih ne idealiziramo položaja, razmer in pravic delavcev, tudi ne položaja delavcev iz drugih republik, ki se v pogojih sto odstotne inflacije in zaostrovanju družbenih razmer marsikje približuje robu preživetja. V naših prizadevanjih tudi nismo bili vedno dovolj uspešni in vztrajni, pa vendar je naša politika vse kaj drugega kot to, kar nam skuša podtakniti akademik Dedier. Zato smo mirne vesti odprti tudi do Evropske konfederacije sindikata, ki lahko v vsakem trenutku preizkusi, oceni in sooči mnenja oz. navedbe akademika Dedijerja s stvarnim stanjem in položajem delavca.
LINEARNO POVIŠANJE
V uradni medicini imamo predpise, ki bi lahko omogočili tudi ustanavljanje »koncentracijskih taborišč«. Tako kot carina ali davkarija, ki deli pravico, kot zavarovanec na podlagi 119 Čl. zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list S RS št. 27/83) in 178. člena statuta SPI Z v Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40(83). Sem upokojen in prejemam invalidsko pokojnino, ki omogoča izplačilo, saj je »izolirancem« slabše kot arestantom. V teh trenutkih melanholije ali kar poštenega obupa, ko invalidsko upokojen Slovenec na vljudni »Kako se kaj imaš«, zagrenjeno zarenčiš: »Kakor pač drugi hočejo.« In ko si upokojenec, dirkajoč za cenejšimi zalogami polente in »fouš« župic po trgovinah, odzdravljaš z odsekanim »Nimam časa«. Lahko zaide človek tudi v transcendentalne sfere.
A kakršen koli že bo finale, morala nas bi biti groza popolne samoizolacije. Ali se invalidski upokojenec lahko bori za boljši kos kruha le enakopavno in pod enakimi pogoji, brez sprenevedanja in prelaganja težkih bremen inflacije na drugega, materialno slabotnejšega? Kajti invalidski upokojenec kljub svojemu trdnemu delu, razen svojih še delov-
nih rok, dragega najemniškega stanovanja, sramotne socialne pomoči, nima ničesar!
Skrajni čas bi že bil, da bi vsaj enkrat na leto vsem upokojencem brez razlike na pokojninsko osnovo priznali enako linearno povišanje, saj bi se tako vsaj malo izravnale nastale razlike. To ne bi bila nobena uravnilovka, temveč edini pravični korak, saj na primer kilogram mesa stane enako za upokojenca, ki dobi staro miliardo na mesec, kot za tistega, ki dobi sto starih milijonov oziroma zadnjega ne stane nič, saj si ga sploh ne more kupiti. To pa mu krajša življenje!
Ogrinec Ivan, Jesenice
KRITIK PO SLUŽBENI DOLŽNOSTI ALI
SAMOZVANI KRITIK
Pravijo: pametnejši odneha! Kaže, da me Bog ni obdaril s preveliko mero pameti, ker sem se pustila (ponovno) izzvati.
Čudim se vam tov. Torkar! V člankih, ki jih objavljate v Delu (KL), Železarju, GG, se vedno ( v tistih, ki sem jih brala) pojavljate v vlogi kritika, kritizirate brez dlake na jeziku, nič vam ni sveto! Pikrosti na svoj račun pa ne prenesete? Kaj res niste pričakovali, da boste nekega dne prebrali tudi kaj o sebi? Kdor je kritičen do drugih, bi moral pričakovati kritiko na svoj račun! Ali pa ste mogoče mnenja, da imate pravico do kritiziranja v zakupu?
In ne samo začudena, tudi razočarana sem. Kdo bi si mislil, da tak ljubitelj knjig kot ste vi (za povrh tudi literarni ustvarjalec), meče knjige ob zid, hodi po njih (da jih uporabljate tudi namesto...) pa ne morem verjeti — saj vendar papirja za knjige ne izdeluje PA LOM A iz Sladkogor-ske). Uboge knjige! Ničesar krive in doživijo kaj takega. Jim pa že bilo bolje na naših policah, čeprav so samevale.
Tako se človek zmoti! S svojo domnevo, da knjige le preproda-jate, sem torej udarila čisto mimo.
Moram pa priznati, da mi je všeč vaša ideja, ko ste poklonili več kot 100 lepih knjig knjižnici. (Jih tudi vam ni uspelo prodati?)
No nisem zamerljiva in vsakemu privoščim uspeh. Tako ga tudi vam pri prodaji knjige potopisov POIŠČI SI OTOK, v Kranju in Ljubljani. Verjamem, da bi vam bolj godil uspeh v domačem
kraju. Pa kaj hočemo. Jesenice z okolico so le provinca v primerjavi z mondeno Ljubljano.
V tolažbo (če vaj je potrebna) naj vam povem (če tega še ne veste), da niste prvi niti edini, kije prej žel slavo v tujih logih, ne v domačem.
Cilka Rekar
VEČ   KOT ČASOPIS
VIBRO 64226 ŽIRI
Delavski svet razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo karamboliranega avtomobila
LADA 1300 Karavan (nevozen) letnik 1989 s prevoženimi 12000 km. Izklicna cena je 24.500.000 din.
Licitacija bo 29. avgusta 1989 v prostorih DO VIBRO Žiri, Novovaška 147 ob 11. uri.
Ogled avtomobila je možen od 21. avgusta 1989 dalje. Polog je 10% od izklicne cene. Prometni davek ni vštet v izklicni ceni. Enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe.
Lfch
ORODJARNA IN LIVARNA p.o. 64220 ŠKOFJA LOKA Vincarje 2
Delavski svet podjetja objavlja razpis za imenovanje DIREKTORJA
Poleg splošnih, mora vsak kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo tehnične, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih,
— da aktivno obvlada en svetovni jezik,
— da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Prijave z ustreznimi dokazili sprejema Kadrosvko - socialna služba LTH Škofja Loka, Kidričeva 66, in sicer 15 dni po objavi razpisa.
O izboru bodo kandidati obveščeni v 8. dneh po odločitvi delavskega sveta.
SGP GRADBINEC KRANJ KRANJ, Nazorjeva 1
Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo proste naloge in opravila
KONTROLORJA FINANČNEGA IN MATERIALNEGA POSLOVANJA
Pogoji: Višja ali srednja ekonomska šola
Višja ekonomska šola ter 2 leti delovnih izkušenj Srednja ekonomska šola ter 3 leta delovnih izkušenj
Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objavi v kadrovski službi, Nazorjeva 1, Kranj.
Pavle Hafner
OD KAIRA DO ASUANA
potovanje skozi zgodovino faraonov
Po asfaltni cesti ob robu puščave smo hiteli proti mestu Komombo. Priznati moram, da so Egipčani pametni ljudje. Ne železnica in ne cesta nista nikjer speljani po rodovitni površini. Če morata narediti ovinek, ju napravijo tako, da ne zaorjeta v rodovitno površino. Ob cesti na puščavskem pesku je stala čreda približno dvestotih velblodov. Ustavili smo se. Vodič nam je razložil, da je tu sejmišče kamel. Štirje pastirji so varovali čredo. Vsaka kamela je imela na stegnu vžgano številko. To so saharske ladje. Kamele so mirno obirale trnovo grmičevje, ki je bilo brez listov, samo trnje je gledalo iz tankih vejic. Šel sem h kameli, da bi napravil posnetek. Žival je mirno stala in me gledala v oči. Spoznal sem, da ima simpatičen obraz. V gobcu je prežvekovala trnovo vejico. Zgrozil sem se, če sem pomislil, kako se ji trni zabadajo v jezik in v nebo. Vodič nam je pojasnil, da ima kamela na jeziku in v gobcu tako trdo kožo, da se trnje ne zabada v jezik in ne na nebo gobca. Žival je mirno stala, da sem napravil nekaj posnetkov. Stal sem tako blizu živali, da sem slišal, kako se ji voda iz grbe pretaka v gobec. Iz gobca v želodec in dalje v prebavne organe in nazaj v grbo. Tako se ta žival napaja z vodo.
Saharska vročina je pripekala. Hitro smo se umaknili v naše avtobuse s klimatskimi na-
8
pravami. Živali pa so mirno počivale v vročem saharskem pesku. Po asfaltnem cestišču smo nadaljujevali pot v Komombo.
'KOMOMBO Tempelj Komombo stoji tik ob reki na skalnati pečini, da ga visoka voda Nila ne preplavi. Komombo so prvotno imenovali PA-SOMBEK, kar pomeni domovanje Sombeka -boga krokodilov. Objekt tvorita dva popolnoma samostojno stoječa templja. Prvi je bil posvečen bogu Sombeku, drugi pa velikemu Horu-su - vojnemu bogu sonca. Tempelj je bil zgrajen za časa vlade Tutmozica III. Oba templja sta obdana z visokim obzidjem. V starih časih je bila reka polna krokodilov. V Pa-Sombeku je velika kamra, brez oken. V njej je ohranjeno nad sto nagačenih, mumiziranih krokodilov. ASUAN
Končna postaja današnjega potovanja je bilo mesto Asuan, katero stoji na trgu starega mesta ABU. Grško so ga imenovali ELENP-HATINA, kar pomeni mesto slonov.
V reki Nil stoji kamnit otok slonov. Če ga ogleduješ z Nila, imaš občutek, da gledaš zadnjice slonov.
Staro mesto so Egipčani imenovali Svenit. Bilo je glavno mesto države Zgornjega Nila. Cvetela je trgovina s sloni, ki so jih prignali iz
sosednje Nubije. Kasneje so na tem trgu prodajali sužnje iz centralne Afrike.
Na zahodni obali Nila so arheologi odkrili grobišče izpred 1. 3000 pr.n.št. Tu je po strmem stopnišču tudi dostop do mesta manjših templjev, kjer so bili pokopani veliki duhovni in uradniki faranonov. Del teh templjev so porušili krščanski Kopti, da so si zgradili molitveni hram, ki so ga kasneje porušili bojeviti Saladi-ni. V neposredni bližini si je svoj mavzolej na vrh peščenega hriba postavil Aga Kan. Tu je tudi pokopan. Umrl je leta 1957. Zadnja leta je živel v dvorcu, ki stoji pod mavzolejem, blizu obale Nila.
Vzhodno od mesta je velik kamnolom roža granita. Po kamnolomu nas je vodil gradbeni inženir, po narodnosti Nubijec, kar nam je takoj dokazal. Nubijci in Egipčani niso največji prijatleji. V kamnolomu še vedno leži 45 m visok obeliš, ki so ga hoteli postaviti pred tempelj kraljice Hačepsut. Preden so ga hoteli dvigniti, so našli v kamnu dve razi. Torej obelisk ni bil iz monolitnega bloka.
Način lomljena blokov v kamnolomu je še danes dobro opazen. Najprej so v steno z barvo zarisali vleikost marmornega bloka, ki so ga hoteli odluščiti od stene. Po črti so v steno vklesali 8 cm široke in 30 cm globoke luknje. Te so imele obliko klina, vanje so zabili kline iz sikominovega lesa, ki močno vpija vodo. Ko so bili vsi klini nameščeni v luknjah, so jih polivali z vodo. Les se je napil vode in se močno razširil. Blok se je odluščil od kamnite stene. Potem so ga pričeli obdelovati. Obdelan blok so na lesenih sankah zvlekli do Nila in ob visoki vodi splavili do določenega kraja. Aprila je bila v kamnolomu temperatura 45 "C.
Mesto Asuan je znano po veliki vodni pregradi, ki jo imenujejo "barjera proti lakoti"-Pregrado so projektirali sovjetski gradbeniki. Višina pregrade nad spodnjo ravnijo vode je 111 m. V jezeru za pregrado je akumulirano 157 milijard kubičnih metrov vode. Akumulacijsko jezero je dolgo nad 500 km. Pred izgradnjo asuanske vodne pregrade je bilo 4 odstotke egipčanske površine rodovitne. Z izgradnjo pregrade in z regulacijo vodnega režima, se je površina obdelovalne zemlje še enkrat poveča; la. V pregrado je vgrajenih 12 vodnih turbin, ki napajajo z elektriko ves Egipt, Sudan in Libijo. Za oskrbovanje teh dežel z električno energijo zadostuje, da redno obratuje deset generatorjev.
Z zajezitvijo Nila so poplavili mnogo zgodovinskih spomenikov. Med spomeniki je bil tudi najznamenitejši ABU - SIMBEL, ki je ool Asuana oddaljen 350 km proti jugu. Tempelj je vsekan v živo skalo, širine 38 m in globine v skalo 65 m. Posvečen je trem bogovom: AmoH Raju, Harmahisu in Ptahu. Dejansko je bil zgrajen v čast faraonu Ramzesu II., ki ga je Egipt častil še 2000 let po njegovi smrti. Ram; zes II je bil velik vojskovodja, ki so ga bogovi ljubili. Notranjost templja je vsa poslikana Z zmagovitimi pohodi in slikami vojnih zmag Ramzesa II. V vseh templjih, ki smo jih obhO' dili, je bil Ramzes II ovekovečen z marmorna' to soho. Hieroglifi pa so opisovali zmagovalni pohode. V porušenem mestu Memphis stoj1 spomenik Ramzesa II v velikosti 10 m, iz roza granita v monolitnem bloku izklesan v asuan-skem kamnolomu in po Nilu splavljen 600 kfl1 do mesta Memphis. Enako soho srečamo na tf' gu pred kairsko železniško postajo. Velikeg3 faraona še danes Egipčani časijo kot najmog0' čnejšega in največjega Egipčana.
TRGOVINA IN STORITVE
p. o., KRANJ, Koroška c.1
Nova Merkurjeva prodajalna v Gorenji vasi
Veliko večja samopostrežna izbira
Trgovina na drobno kranjskega Merkurja bo v ponedeljek, 21. avgusta, ob 10. uri v Gorenji vasi odprla novo prodjaljno Železnina. V primerjavi z dosedanjo, ki jo bodo zaprli, bo nova nasproti cerkve v Gorenji vasi veliko bolje založena in večja, posebnost v njej pa bo samopostrežna izbira blaga.
čin prodaje, ki ga v Merkurju Kranj postopoma uvajajo v svoje prodajalne v zadnjih letih.
"V novi prodajalni v Gorenji vasi bomo imeli resnično prav vse, kar danes lahko kupci dobijo v naših prodajalnah," nam je pred dnevi zaupal pomočnik direktorja Trgovine na drobno v kranjskem Merkurju Bojan Vidmar. "Morda bo kdo ocenjeval, da je trenutno glede na sedanje število prebivalcev v krajevni skupnosti Gorenja vas oziro-
ma v večjem delu Poljanske doline in okoliških hribih sedanja,nova trgovina prevelika. Vendar smo ocenili, da bomo z njo pravzaprav pokrili precej širše območje in sicer tudi Žiri; pa tudi del Primorske. Glede na celoten izbor izdelkov smo prepričani, da odločitev za takšno trgovino ni napačna."
In kakšen bo izbor celotnega Merkurjevega prodajnega programa? V prodajalni bodo imeli izdelke črne metalurgije, gradbeni material, barvne kovi-
ne, orodje, okovje, vijačne izdelke, elektro in vodovodni inštalacijski material, izdelke in opremo za centralno ogrevanje, barve in lake, pa tudi izdelke bele tehnike, posodo, kolesa, motorje.rezervnedele...
Od ponedeljka naprej, ko jo bodo odprli, bo nova prodajalna odprta vsak dan od 8 do 19. ure, ob sobotah pa ob 8. do 12. ure. Informacije o izdelkih oziroma o trenutni založenosti pa boste dobili tudi po telefonu na številki (064) 68-218 in 68-287.
Merkur Kranj je lani od Še- ločili, ker prostori stare proda- večjo izbiro celotnega blaga in
širja kupil stavbo v Gorenji va- jalne v Gorenji vasi niso več izdelkov, ki jih je moč danes
si in potem v pritličju uredil ustrezali. Nova bo tako zdaj dobiti pri Merkurju. Posebnost
novo prodajalno. Zato so se od- veliko bolje založena, s precej pa bo tudi samopostrežen na-
64000 KRANJ
Komisija zad delovna razmerja DSSS ponovno objavlja prosta dela in naloge:
1. VODENJE VZDRŽEVANJA STROJEV
2. VODENJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE v investicijsko servisni službi
Za uspešno opravljanje del in nalog se zahteva:
Pod 1.: visoka strokovna izobrazba strojne ali druge tehnične smeri,
3 leta delovnih izkušenj znanje enega svetovnega jezika poskusno delo traja 3 mesece.
Pod 2.: visoka strokovna izobrazba strojne smeri,
4 leta delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika
sposobnost komuniciranja in hitrega ukrepanja, poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska Loka 21 v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vlogo prijav.
Objava velja do zasedbe.
CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE
Po sklepu Sveta Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice objavljamo naslednja prosta dela in naloge:
1. SKLADIŠČNIK MATERIALA za določen čas s polnim delovnim časom
2. TAJNICA ENOTE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Pogoji za sprejem:
Pod 1.: kandidat mora imeti končano srednjo izobrazbo
IV. stopnje kovinarske, elektro ali trgovske stroke s tehničnim blagom.
Pod 2.: kandidat mora imeti končano srednjo izobrazbo
V. stopnje upravno administrativne stroke.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh
na naslov. Svet Centra srednjega usmerjenega izobraževanja,C. bratovRupar 2 64270 Jesenice.
ŠKOFJA LOKA Industrija termičnih izolacij
Delavski svet podjetja TERMO, Industrija termičnih izolacij Škofja Loka, razpisuje na osnovi 56. člena Statuta dela in naloge:
DIREKTORJA PODJETJA
Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da imaj i visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri
2. da imajo 5 let delovnih izkušenj v stroki
3. da obvladajo vsaj en tuj jezik
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na zgornji naslov z oznako za razpisno komisijo. Kandidati bodo o imenovanju pisno obveščeni najkasneje v 14 dneh po opravljenem imenovanju.
NOVO IZ ALPLESA
DNEVNA SOBA
PREDSOBA
SPALNICA
TUDI V SVETLI JESENOVI IZVEDBI
POHIŠTVO RAZSTAVLJAMO NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V ČASU OD 11. DO 20. 8. 1989 OBIŠČITE NAS IN IZKORISTITE UGODNOSTI NAKUPA PO PROIZVAJALČEVIH CENAH.
»iesglas 8. stran
Kopališčem se piše neuspešna sezona
Vreme je odgnalo kopalce
Letošnji jokavi julij je kriv, da usiha tudi obisk letnih kopališč. Šele zadnji konec tedna je predstavljal prvo konico v letošnji kopalni sezoni, če je soditi po izkušnji kranjskega letnega kopališča, ki ga ima na skrbi občinska Zveza telesnokulturnih organizacij. Vodja te delovne skupnosti Borut Farčnik nam je povedal, da je bilo minulo nedeljo prodanih 1200 kart, obiskovalcev pa je bilo gotovo 2000, saj nekateri po zaslugi tovarniških sindikatov razpolagajo s permanentnimi kartami. Čeravno je streljaj od bazena gradbišče (novega olimpijskega bazena), je tod kot že dolga leta tudi zdaj zbirališče kranjske mladeži, ki jo semkaj privablja glasba, vrvež, mini golf, biljard, zraven pa še popularne cene.
Petek, 18. avgusta 1989
Stroški bodo večji kot izkupiček
Toda povečani obisk v tem mesecu niti v Kranju niti v drugih kopališčih ne bo rešil sezone. Običajno vso smetano poberejo že julija, ko je zaradi dopustov obisk bazenov rekorden, letošnje julijsko vreme pa tem pravilom ni bilo ravno v prid. Obiskali smo troje gorenjskih kopališč in se o tem prepričali na lastne oči. V Tržiču, kjer s kopališčem upravlja TVD Partizan, nam ie upravnik
bila kakih 600, med tednom pa prihajajo večinoma otroci (zanje je obisk tudi cenejši, 7.500 dinarjev, za odrasle 15.000 dinarjev).
Alge v bazenu
Radovljiško kopališče ima na skrbi tamkajšnja krajevna skupnost in krajevni tajnik Alojz Maček je hkrati upravnik bazena. Vsa leta je kopališče, ob katerem je tudi manjši kamp, dobro obiskano, ne glede na bližino Bleda in Šobca se prihajajo kopat tudi ljudje iz bolj oddaljenih krajev. Letos pa jo je pošteno zagodlo poletno deževje. Ne le da jim bo zaradi tega upadel obisk in izkupiček, tudi vodi se je poznalo. Kot je povedal upravnik, so se kljub vsem kemikalijam po dežju pojavile nekakšne alge. Sicer oporečne vode ne pomni že več kot pet let, kajti neprenehoma je pod nadzorom. Vsakih 14 dni inšeptorji vzamejo vzorec in nimajo pripomb.
Janez Smeje potožil, da bodo konec sezone verjetno težko pokrili stroške. Lani se je v bazenu kopalo 25000 obiskovalcev, le julija prek 14000. Letos pa je obisk razpolovljen, le okoli 8000 kopalcev imajo v julijski statistiki, z izkupičkom pa bo treba pokriti stroške za elektriko, vodo, kemikalije. Vsaj ogrevanje vode imajo po zaslugi sosednega Zlita zastonj.
pališče, nad katerim drži roko HTP Bled. Resda je obisk na njem poceni, 12.000 dinarjev za ves dan ali 8.000 dinarjev, če prideš le za popoldne, toda ob divjih kopališčih je daleč večja gneča. Istega dne smo imeli priložnost videti natrpani kopališči (in parkirišče) na Mli-nem in v Zaki, in oni v Grajskem je senca v primeri z njima. Celo borih 20 metrov pred vhodom na kopališče seje sončila in kopala velika gruča ljudi, v jezero pa so skakali kar z vrbe.
Kopanje na črno je pač zastonj, tolikšnih množic pa tudi poostren nadzor ne bi mogel razgnati, zato jih brzda kar pustijo pri miru. Dejstvo o obstoju mnogih divjih kopališč na obrežju jezera na Grajskem kopališču sprejemajo kot nekaj samoumevnega in zaradi tega jih nič ne skrbi za obisk. Tega jim je letos bolj osulo vreme, vendar se, kot kaže popravlja. V začetku tedna je bilo na kopališču, ki »prenese« okoli 1500 kopalcev, blizu 1000 ljudi. Večinoma so to tujci, ki letujejo v blejskih hotelih. Ti imajo pač drugačna merila, potrebujejo sanitarije, gostinsko ponudbo ob vodi (bife na kopališču so zdaj uredili, prevzela ga je zasebnica Marija Šparakel) in določeno mero varnosti, kar lahko nudi le organizirano ko-
Tudi blagajničarka Poldka Pe-skar, ki je za blagajniškim okencem že od 1961, ko se je bazen odprl, j zaskrbljena nad letošnjo sezono. Pravi, da kopališče sprejme okoli 800 kopalcev, pomni pa julijske dni, ko jih ob bazenu ni bilo niti sto. Zadnja nedelja jih je priva-
Tudi Tadej Markelj, eden od treh študentov, ki so zaposleni kot reševalci, pravi, da julija ni bilo veliko dela. »Vreme za obiskovalce bazena se je šele dobro začelo,« pravi. »Ob koncu tedna pričakujemo največ obiska. Med tednom imamo dopoldne opraviti večinoma z otroki, popoldne se jim pridružijo tudi odrasli. Na srečo nam še ni bilo treba vleči ponesrečencev iz vode, bolj imamo na skrbi red in disciplino. Paziti moramo tudi, da kopalci ne skačejo s stolpa, ki je dotrajan.« Skakalni stolp ob radovljiškem bazenu je poglavje zase. Bati se je, da se bo podrl, zato že nekaj let ne skačejo več z njega, podreti pa ga tudi nočejo, ker je menda delo znanega arhitekta Vurnika in služi kot nekakšen simbol kopališča in mesta. ccKopanje na črno je zastonj
Edino uradno kopališče ob Blejskem jezeru je Grajsko ko-
pališče. Franc Goltez, ki na Grajskem kopališču pomaga reševalcu, sicer pa je tudi zaprisežen potapljač, nam je povedal, da imajo na srečo opravka le z manjšimi nezgodami. Tudi pri redu in disciplini se vidi, da imajo opraviti z vzgojenimi obiskovalci. Da bi lažje bedeli nad dogajanjem ob vodi, so postavili nov opazovalni stolp, namestili so tudi opozorilne table. Kopališče je staro in zelo potrebno obnove, zlasti tisti del, ki je namenjen otrokom, toda že skrbna urejenost mu vrača veliko nekdanjega sijaja.
D.Z.Žlebir Foto: F. Perdan
Vročica sej emskega večera
Kranj, 15. avgusta - Veliki šmarn je naredil svoje, to moramo priznati, kajti takšne gneče kot pretekli torek, Gorenjski sejem skorajda ne pomni. Pa če je draginja še taka in vročina še hujša si je sejem treba ogledati, se sprehoditi med štanti in se pod večer vsesti v hlad pod kostanje vsaj k enemu pivcu. Presneto, toliko pa že zaslužimo na takle vroč in še celo plačilni dan povrhu.
Ljudi se je trlo, toda prometa ni bilo toliko, kot ga je bilo svoje čase. Trgovci so zaskrbljeno zmajevali z glavami. Vsak zase je na pamet sešteval doseženi promet, med obiskovalci, ki so se vendarle ustavili pri štantu, ocenjeval potencialne kupce. Saj potegne kakšen posebno ugoden nakup, toda, če je droban, velik že ne.
Človek bi dejal, da sta največji "kšeft" delala Kramberger s svojimi knjigami in oni, ki je bruse prodajal. Največja gneča je bila prav tu. Nobenemu ni zmanjkalo besed. Oni z brusi si je kar pod brado navezal mikrofon in govoril kot strgan dohtar. Brusi po pet in deset starih milijonov so romali v cekarje na tej, in Kram-bergarjeve knjige na drugi strani. Kdor zna pač zna. No, pritegnil je tudi oni z rdečo napravico, ki je kar dve strani okna hkrati umivala. Če so gospodinje že šle naprej, ker se jim je petnajst starih milijonov zdelo veliko, so potem pritekle nazaj. Saj je konec koncev to le nekaj steklenic piva!
'm i ffiamm^ZmmmmMWKM TllfHIlUlf.
njene Agropopovce. In da bodo zdržali do večera, je kot nalašč celo uro pri mikrofonu Romana Kranjčan, znana pevka iz Tržiča, ki se je tokrat obvezala, da bo z igricami, kvizi, pravljicami, lutkami, pesmicami in kdo ve še čem zabavala otroke. Uspeva ji, ni kaj, to je opaziti po zadovoljnih in žarečih otroških obražčkih, ki se z Romano kar skušajo pri mikrofonu.
Tako, pa je tu večer in za mikrofonom zajetna Šerbi, ki s skrhanim glasom vabi k sodelovanju. Mladi pa tudi ne več čisto mladi so hitro ogreti, plesišče se polni. Le toliko ga enkrat spraznijo, da organizator večera Kovinotehnina blagovnica Fužinar z Jesenic pošlje v "areno" prvaka Jugoslavije v prostem stilu na kolesu BMX, Predraga Vučkoviča iz Beograda, da pokaže vse svoje vragolije, ter trojico virtuozov na veliki rolki. In že je tu prava zvezda večera Stane Vidmar ki se v predstavitvi svoje najnovejše kasete, povzpne celo na streho in od tam spra-
Drugod takšne gneče ni bilo. Mame so mu-larijo namesto k sladoledu po tristo jurjev za kepico raje vlekle k stojnicam s sadjem, možaki pa so namesto Unionovega piva ožemali cenejšega Zlatorogovega. Dober stari milijon razlike je pa že nekaj! Draginja je naredila svoje. Na letošnjem sejmu se ne je veliko, še največ gre pic in poceni ocvrtih sardelic, in lepo belo, po vseh pravilih opravljeni kuharji največkrat brez uspeha valjajo po žaru tako ali drugačno mesnino. Diši, da bi ti želodec pretrgalo, a kaj ko v žepih ni dovolj. Raje se bodo najedli doma in potem potegnili tamle pod drevesi toliko, da otroci vendarle v živo vidijo krepostno Šerbi in
šuje, "Kje ste prijatelji moji?". Vročica večera dobiva svoj vrhunec.
To je večer mladih. Hvala bogu, vsaj ti se še znajo zabavati. Kako prisrčen je smeh svetlolasega deklica, ki si jo je prijatelj zadegal na ramena in ju je dolga sklenjena veriga rok zanesla po plesišču. Nore, se smeje in zlahka pozabijo, da je žep prazen in da ni ostalo niti za kokto več. Bo že kako. Kdo bi mislil na to zdaj, koje mlad?! Že od daleč odmeva tista Šerbijina pesmica, "naj bo jutrišnji dan z rožami postlan..." D. Dolenc
Ko bi jim le bil. Foto: G. Šinik
Olga in Marica
skrbita za Kovinarsko kočo
Krma, 14. avgusta - Kovinarsko kočo v Krmi obiskujejo tudi turisti, ki letujejo na Bledu ali v Kranjski Gori
Planinsko društvo Javornik -Koroška oskrbuje več planinskih koč in planinskih postojank, med drugim tudi Kovinarsko kočo v Krmi. Kovinarsko kočo posebno radi obiskujejo vsi tisti planinci, ki se skozi dolino Krme napotijo na Triglav ali se vračajo, nemalo pa je vsako leto tudi turistov, gostov.z Bleda in Kranjske Gore.
Letos sta oskrbo koče prevzeli prijazni oskrbnici z Javorni-ka, Olga Sodja in Marica Bri-šar:»Koča je odprta vsak dan, ponujava pa vsaj dva menuja na dan, poleg obvezne enolončnice, ki jo radi naročajo predvsem planinci. Vsak dan se v tem do-pustniškem času pripeljejo inozemski gostje z Bleda ali Kranjske Gore, ki radi posedijo na klopeh ali se odpravijo na sprehode po lepi dolini Krme. Včasih je bilo tod okoli veliko brusnic in borovnic, letos pa je bilo gozdnih sadežev bolj malo in tako tudi običajnih obiralcev ni bilo.«
Marica in Olga zgledno skrbita za čistočo okoli koče in za
samo kočo, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od Zgornje Radovne. Žal koča nima telefona, vendar se poleti vsak dan kdo oglasi, že navsezgodaj pa tod mimo s konji nosijo tovor na Kredarico.
Kovinarska koča v Krmi leži
v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka, zato je na Zasipski planini prepovedano kampirati ali kuriti. S tem so imeli minula leta precejšnje težave, zdaj pa teh ni več. Vsekakor pa bo imela koča veliko več domačih in tujih obiskovalcev tedaj, ko bodo dokončno zgradili cesto v Zgornjo Rado-vno.U D.Sedei
Olga Sodja in Marica Brišar sta letošnji prijazni oskrbnici Kovinarske koče v Krmi..Foto:D.Sedej
V pasjih dneh prijata bazen in pijača
Od 24. julija do 24. avgusta trajajo pasji dnevi in za ta čas je vselej veljalo, da vlada tudi pasja vročina. Letos so jo celo zvezde, od katerih so odvisni pasji dnevi, zagodle. Prava vročina se začenja šele proti koncu pasjih dni, a nam zato ni nič manj nadležna. Da bi se ohladili, nekateri iščejo senco, drugi vodo, tretji sežejo po steklenici, četrti...
Januš Jane: »Delam kot reševalec v bazenu, zato med delom nikakor ne smem piti alkohola. V poštev pride kaka brezalkoholna osvežitev, najraje stil. Sicer pa za ohladitev bolj ali manj iščem senco, pa tudi posebne kapice nas ob bazenu varujejo hudega sonca. Zaradi dolžnosti pa tudi zabave sem stalno pri bazenu.«
Slavko Rob: »Čera-■JMžg^gte^        vno delam v klub-jJa     W$h      skem   bifeju poleg JP|M|PPMHft     bazena, se več kot m '«    dvakrat nisem hladil
fc^i-^lJ^l v njem. Največkrat sem se ohladil doma pod hladno prho. *f ^ Prave vročine tako ali tako skorajda še ni bilo, da bi se moral hladiti. Sicer pa se pri meni v bifeju hladijo drugi, s pijačo ali sladoledi. Sam sem bolj pri radenski, pivo mi prija samo v hribih.« -
Grega Jenko »V vročih dneh se ohladim tako, da skočim v bazen. Zadnje dni se skoraj vsak dan mudim ob vodi. Sence ne iščem, zato pa se mi vsake toliko časa zahoče sladoleda.«
Mane Grahovac:
»Moj delavnik je precej dolg, polnih 12 ur, in ko se hočem po službi ohladiti, odidem za uro ali dve na kopališče. Hodim tudi na Savo, drugače pa popoldne doma na vrtu rad poiščem senco. Zraven kaj mrzlega popijem, prija mi tudi sladoled, pa mi vročina ni več v nadlego.«
Darja Koren: »Čeprav sem doma z Bleda, se letos v domačem jezeru še nisem kopala. Pred vročino se raje umaknem v senco. Za žejo v vročem vremenu si kupim sladoled ali coca co-lo. Kopat pa se ne hodim, držim se bolj doma.«
Francka   Antonovič:
»Honorarno sem v službi na kopališču, vendar v vodo skočim le poredko, če je treba komu pomagati. Pred hudo vročino me varuje son-čnik. Kadar pa se mi v prostih dneh zahoče malo hlajenja, jo po bližnjici uberem do Blejskega jezera. Včasih pa zoper vročino pomaga že oranžada ali sladoled.«
D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan
CVEK
osi;
OBLAČILA NOVOST p.o. TRŽIČ, Trg Svobode 33
Delavski svet ponovno razpisuje dela in naloge DIREKTORJA
Poleg splošnih in z zakonom določenih zahtev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo pravne, ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri
— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delih
— aktivno znanje tujega jezika
— da izpolnjuje zahteve po določilih družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še nslednje pogoje:
—• višja izobrazba ekonomske usmeritve
— tri leta in pol delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja finančno-računovodskih poslov
Na razpisanih delih in nalogah s posebnimi pooblastili bo kandidat izbran za dobo 4 let.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA
2. PRODAJA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
3. SKLADIŠČENJE MATERIALA
4. VZDRŽEVANJE STROJEV, NAPRAV IN INSTALACIJ
Pogoji:
Pod 1.: V. zahtevnostna stopnja ekonomske smeri dve leti in pol delovnih izkušenj 6 mesecev poskusnega dela
pod 2.: IV. zahtevnostna stopnja strokovne izobrazbe trgovinske dejavnosti - prodajalec tekstila leto in pol delovnih izkušenj 3 mesece poskusnega dela
Pod 3.: IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, prodajalec
leto in pol delovnih izkušenj na sorodnih delih opravljen tečaj za skladiščnika 3 mesece poskusnega dela
Pod 4.: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske in strojniške smeri dve leti delovnih izkušenj 6 mesecev poskusnega dela
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana in objavljena dela in naloge, sprejemata razpisna komisija in kadrovska služba Oblačila Novost, Tržič, Trg Svobode 33, 15 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku objave.
Cicciolina pozelenela
Cicciolina, verjetno najbolj znana italijanska poslanka v svetu, se je odločila vključiti v novo parlamentarno skupino, ki jo nameravajo jeseni v parla-manetu formirati zeleni.
Ilona Staller, bolj znana pod psevdonimom Cicciolina, pojasnjuje, da hoče zapustiti radikalno stranko (v njenem okrilju je prodrla v skupščino) in se angažirati kot zagreti ekolog.
O njeni kandidaturi so že ognjevito razpravljali v dveh zelenih grupacijah, ki bosta os-nuli skupno ekološko skupino. Da bi dokazala, da je resnično pozelenela, je Cicciolina nedavno v parlamentu postavila nekaj resnih vprapanj na temo ekologija.
Kam bo šla Thatcerica na dopust?
Britanska premierka That-cerjeva in mož Denis letošnje-
fa dopusta ne bosta preživela v vici, temveč v Avstriji. Tisk je napovedoval, da bo par odšel k premierkini tesni prijateljici la-dy Glover, ki ima dvorec blizu Zuricha. Toda izkazalo se je, da je lady Glover v Londonu in da ni bilo nikoli načrtovano, da Denis in Margareth to poletje preživita v Švici.
Zadnji dve leti so Thatcerje-vi letni dopust preživeli pri Magginem političnem svetovalcu Davidu VVolfsonu v Corn-wallu, kjer je idelen prostor za oba: Denis lahko po mili volji igra golf na bližnjih terenih, železna lady pa kot je že običajno, delovno prebije svoj dopust v družbi s svojim svetovalcem.
PRIJAZEN,. .NASMEH
.'SLOVENIJA, PRIJAZNA DEBELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO
INTEGRAL DO SAP Ljubljana TOZD Medkrajevni potniški promet delavnice in turizem Jesenice,
objavlja prosta dela in naloge:
PROMETNIKA v potniškem prometu
Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe prometne ali druge ustrezne smeri, tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh na naslov: INTEGRAL, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
M TEKSTILINDUS
Gorenjesavska c. 12
64001 Kranj p. p. 75
Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja ponovno objavljamo prosto delo in naloge v EKONOMSKEM SEKTORJU
SAMOSTOJNI PROJEKTANT ZA EKONOMIKO
Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti (diplomirani ekonomist) 4 leta delovnih izkušenj pri ekonomskih delih strokovni izpit poskusno delo tri mesece
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Informacije na štev.: 26-864.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED 64260 BLED
Komisija za delovna razmerja TOZD GH TOPLICE, objavlja prosta dela in naloge:
EVIDENTIČARJA v kuhinji Restavracije na golf igrišču za nedoločen čas.
Pogoji: strokovna izobrazba IV. ali V. stopnje gostinske, turistične ali ekonomske usmeritve 3 leta delovnih izkušenj poskusna doba traja 2 meseca tečaj higienskega minimuma.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD GH TOPLICE Bled, Cesta svobode 12, 64260 Bled - s pripisom: »komisija za delovna razmerja«.
Marija Šparakel
Marija Šparakel je doma iz Mojstrane, pred dvema desetletjema, pa se je zaprisegla gostinstvu. Sedem let je zasebna gostinka, od lani ima čez poletno sezono odprto okrepčevalnico Lokvanj na blejskem kopališču, pozimi pa odpre bife na drsališču. Prejšnja leta se je z bifejem - prikolico selila sem in tja, med drugim je bila tudi v blejskem kampu Zaka in na Kobli.
Na kopališču ponuja pijačo, sladice, sladoled in takoimeno-vano »fast food«, hitro hrano, po kateri najbolj povprašujejo mladi. Gostje bi radi ekspresno postrežbo, se smeje s prijazna Marija, in če le morejo, jim tudi ustrežejo. Pri točilni mizi je gneča ves dan, od 9. do 19. ure,
Marija pa večinoma ves ta čas na nogah, pri strežbi, kuhi, nabavi hrane... Verjetno je kdaj pa kdaj tudi utrujena in slabe volje, toda gostu tega ne pokaže. Kot vsi zasebni gostinci se tudi ona zaveda, da tudi prijazen obraz, ki ga kažeš strankah, pripomore k poslovnemu uspehu. j-j ^
Foto: F. Perdan
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitve iz prejšnje križanke: Togo, Alava, Tirins, Avanti, Srečko, Keir, anis, avtor, aar, Alec, deist, maj, Naraks, Otto, pare, Varna, re, Vitranc, Krpan, Arsen, kujalo, epi, Tili, mo, elegan, ona, pav, daritev, ravioli, Verudela, Ristič, ar, Marat.
Naša Nataša je izžrebala: 1. nagrada: Niko Sok, Mošnje 46, Radovljica; 2. nagrada: Zvone Vreček, Gradnikova 30, Radovljica; 3. nagrade: Andrej Perne, Mlakarjeva 24, Kranj; Frančiška Krajnik, Gorenja vas - Reteče 1, Škofja Loka; Maja Kovačič, Partizanska 33, Krani.
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMU
RIHRANKA
POTUJETE V TUJINO?
E V R O Č E K vam pot napravi prijetnejšo, z manj skrbmi, predvsem pa varnejšo.
KAJ SPLOH JE EVROČEK?
Ore za najpomembnejši mednarodni tistem brezgotovinskega poslovanja v Evropi, katerega član je tudi naša banka. IN KAKŠNE UGODNOSTI NUDI?
— Gotovino lahko dvigate v valuti države v kateri se nahajate,
— lahko plačujete blago in storitve povsod, kjer opazite znak Evroček sistem EC,
— denar imate varno spravljen,
— čeprav so denarna sredstva izločena na posebnem računu, jih do porabe obrestujemo po veljavni obrestni meri za vpogledne devizne vloge.
Evroček lahko dobijo vsi, ki imajo pri Gorenjski banki devizni račun ali devizno hranilno knjižico.
Temeljna banka Gorenjske
ureja DARINKA SEDEJ
Pod Mežakljo je bila v sredo odigrana prva prijateljska hokejska tekma med Jesenicami in Olimpijo. S tem je sezona skoraj odprta, če računamo, da je pričetek lige že skoraj pred vrati. Zdenko Cund, predsednik predsedstva hokejistov Jesenic, pa je na kratko povedal: "Led imamo od 2. avgusta in vsa moštva Jesenic trenirajo dvakrat dnevno. Pri članih nas je po sporazumnem dogovoru zapustil lanski trener Hiti, letos pa bo krmilo vzel v svoje roke nekdanji igralec Ciril Klinar. Klub bo letos nastopal brez tujih igralcev, s tem, da so se vrnili iz Vojvodine Tušar, iz Medveščaka pa Pajić, Mlinarec, Cigan in Kozar. Liga bo tudi letos dolga in naporna, zato se vsakršnih napovedi vzdržim. Za sedaj je le nekaj zapletov okoli organizacije druge lige, zato tudi glede datuma pričetka le-te še ni natančno dogovorjenega. Načrtujemo pa še nekaj trening tekem, katerih datumi pa tudi še niso določeni."
Kako uspešni bodo letos Jeseničani, bomo videli. Na otvoritveni tekmi pa so premagali Olimpijo s 3:2. Povedla je Olimpi-ja z golom Gorenca. 2 gol je dal Sekelj, nato pa so se rdeči razigrali in v zaporedju gotov Tušarja,Smoleja in Magazina zmagali pred 1200 gledalci. GŠ.
Foto: Gorazd Šinik
Prosto plezanje Pod Skalco
V Bohinju, Pod Skalco, je minuli konec tedna potekalo državno prvenstvo v prostem plezanju. Lepo vreme, vzorno organizirano tekmovanje, predvsem pa zvrst tekmovanja, je privabilo Pod Skalco okoli 3000 ljudi. V konkurenci je nastopilo 39 plezalcev in 15 plezalk, predvsem pa so dominirali tekmovalci iz Slovenskih klubov. Gostovalo pa je še 5 plezalcev iz Italije. Po besedah nekaterih udeležencev tega tekmovanja, je to državno prvenstvo doslej najkvalitetnejše. V finalu, kjer je nastopilo 15 plezalcev, je prepričljivo zmagal trboveljčan Vili Guček, ki je drugo uvrščenega Marca Sternia iz Trsta preplezal
Nejc Zaplotnik, 17 letni kranj-čan, prosto pleza že 2 leti. Tokrat ni imel sreče. Foto: Gorazd Šinik
Tomo Česen, je mojstrsko premagoval previs Foto: Gorazd Šinik
za 85 cm. Tretji pa je bil član kranjskega planinskega društva Tomo Česen, ki je ponovno dokazal svojo visoko pripravljenost. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Damjana Klemenčič iz Škofje Loke, pred Mirando Ortar, tretja pa je bila prav tako odlična kranjčanka Marija Štremfelj. Finalni dvoboji so potekali po smeri avtorja Sreča Rehbergerja in pomočnice Nuše Romih. Pohvaliti pa gre tudi organizatorje Alpi-num, turistično podjetje iz Bohinja in vse sodelavce, ki so prispevali k izvedbi izjemno uspelega tekmovanj.
G. Šinik
Zmaga Primskovega - Minulo soboto je bil v Čirčah pri Kranju balinarski turnir v počastitev krajevnega prznika in za 4. memo-rial Ivana Zupanca. Pomerilo se je 16 ekip s cele Slovenije. Turnir je potekal v vedrem in zabavnem razpoloženju, zmagala pa je ekipa Primskovega iz Kranja, ki je v finalu premagala prvoligaša Polje z rezultatom 5 : 4. Tretje mesto je zasedla ekipa Bratov Smuk Kranj, četrto pa Loka 1000 iz Škofje Loke. - Foto: F. Perdan
Alpski letalski center Lesce
Kljub svetovnemu prvenstvu ne bomo pridobili novih objektov
Štiridesetletna tradicija padalskega športa, izjemni športni dosežki domačih tekmovalcev, pa tudi poprejšnje izkušnje z organizacijo prireditev mednarodnega obsega, so pripomogli, da bo Alpski letalski center v Lescah prihodnje leto organizator svetovnega padalskega prvenstva. V Lescah bo to že tretje, prvo je bilo leta 1951, drugo (sicer jubilejno deseto) leta 1970. O prav tako jubilejnem dvajsetem, smo se pogovarjali s Francem Primožičem, ki vodi Alpski letalski center v Lescah.
Kako se pripravljate na prvenstvo?
»Priprave za 20. svetovno prvenstvo v padalstvu, ki bo septembra prihodnje leto, gredo h koncu. Predtem bomo letošnjega septembra priredili mednarodno tekmovanje, imenovano Bled cup, v katerem sodeluje 14 držav, v glavnem evropskih, od zunajevropskih pa ZDA in Združeni arabski emirati. To prvenstvo bo domala v celoti financirano iz tekmovalne takse udeležencev, ob pomoči poveljstva vojnega letalstva JLA, ki prispeva letala. Tekmovanje bo od 12. do 17. septembra. Tudi svetovno prvenstvo prihodnje leto bomo financirali na podoben način: tretjino iz tekmovalne takse, delček iz JLA, ostalo pa bomo morali pokriti z marketingom in namenskimi dotacijami. Svetovno prvenstvo, ki bo trajalo 12 dni, sodelovalo bo 28 do 30 držav s 350 tekmovalci v reprezentanci in 130 organizatorji, bo veljalo blizu milijardo nemških mark.«
Kaj pa s prvenstvom pridobite?
»Upali smo, da bomo z organizacijo prvenstva pridobili trajne dobrine, vendar ne bo nič iz tega. Letališče bo le za čas prvenstva prirejeno tekmo-
Kaj bo z lets
ko bo mimo peljala nova avtocesta?
Franc Primožič
vanju, novih objektov za trajno rabo pa ne dobimo.«
Padalstvo pa ni vaša edina športna panoga.
»Med letalsko športnimi panogami, ki jih gojimo, je padalstvo le najuspešnejša. Na tem področju imamo odlične rezultate, državno reprezentanco padalcev pa že dolga leta sestavljajo le naši člani. Sicer pa gojimo tudi letalsko modelarstvo, športno in jadralno letenje. Konec avgusta prirejamo tudi zvezno tekmovanje motornih pilotov v preciznem letenju - k
sodelovanju so povabljeni vsi aeroklubi iz Letalske zveze Jugoslavije. Pričakujemo udeležbo kakšnih 20 do 25 letal.«
Za ALC Lesce je poleg športne, značilna tudi turistična dejavnost.
»Turistom nudimo panoramske polete, usluge pa nudimo tujim športnim letalcem, ki pridejo na Bled z lastnimi jadralnimi letali. Njihovo število se je zelo povečalo, julija in avgusta je včasih na letališču po 25 tujcev z letali, kar je že na meji naših zmogljivosti in tudi v zračnem prostoru je že gneča. Športno letenje pri nas privlači, ker tujci lahko letijo v vsem severnem delu Slovenije, po posebnem koridorju pa smejo preletati tudi državno mejo z Avstrijo. Število gostov se nam stalno povečuje, žal pa je bila letos zaradi vremena izkoriščena le kakšna tretjina časa za letenje.«
Kaj se bo zgodilo z letališčem potem, ko bo mimo Lesc tekla nova avtocesta?
»Nobena od obeh variant, ki sta ponujeni za izgradnjo avtoceste, za nas ni ugodna. Če bi obveljala severna, bi tekla po robu našega padalskega poligona, kar bi ogrozilo to našo najbolj razvito športno dejavnost, pa tudi za promet na cesti ne bi bilo najbolje. Južna varianta je nekoliko ugodnejša, čeprav se trasi ceste in steze letališča na enem mestu celo prekrivata. Vzeltno - pristajalno stezo bi morali premakniti, letališki objekti pa bi se morali premakniti severneje. V radovljiški skupščini je bila spomladi sprejeta južna varianta, sicer pa o končnem razpletu ne vemo dosti več kot ostala javnost.«
D.Z.Žlebir Foto: F. Perdan
Baseball kamp v Planici
Danes se v Planici končuje druga izmena 4. tradicionalnega baseball kampa. Ta, zdaj že uveljavljeni planiški kamp, je bil tudi letos predvsem odprtega tipa, neglede na starost igralcev ali članstvo kluba. Zanimivo pa je predvsem to, da se iz leta v leto množičnost zmanjšuje. Najboljša udeležba pa je bila prav lansko leto, ko je kamp zaživel prav mednarodno, saj so sodelovali poleg vsakoletnih italijanskih trenerjev še igralci iz tujine. Tudi letos pa je bil eden izmed glavnih organizatorjev in pobudnik tega kampa, Vojko Korošec, sam še vedno aktivni igralec baseballa. "Tudi letos, četrtič zaporedoma, baseball kamp gostuje v domu Planica. Kljub vsesplošni draginji smo vsem zagotovili zelo sprejemljive cene, saj sedemdnevni kamp, polni penzion v domu in pa trener stane le 80 starih milijonov. Kljub temu pa je udeležba, moram reči, zelo slaba. V prvi izmeni je bilo le 10 igralcev, no
Vojko Korošec, pobudnik in organizator baseball igre pri nas.
zdaj jih gostimo 30, v tretji izmeni pa pričakujemo cel klub iz Beograda. Vabila so bila razposlana vsem klubom in zelo me čudi, da ni za enkrat še nobenega igralca iz Kranja. V sodelovanju z italijansko baseball zvezo pa tudi letos gostujejo italijanski profesionalni trenerji. Seveda smo zelo zadovoljni, saj držijo prav oni kamp na zelo visokem nivoju. Treningi potekajo dvakrat na dan. Dopoldan predvsem posamezne vaje in pa osvajanje novih elementov igre. Popoldan pa igramo lažjo igro z elementi dopoldanske vadbe. Zaradi nevarnosti in velike možnosti poškodb pri tem športu, za vse velja izjemen red in disciplina. Vse to je udeležencem tabora dodobra vcepil v glavo Romo-lo di Carli. Velika pridobitev letošnjega kampa, pa je naprava za metanje žogic. To je tretja tovrstna naprava pri nas in je skoraj nepogrešljiva pri intenzivni vadbi." To nam je precej pesimističnega raspoloženja povedal Vojko Korošec, saj ga skrbi predvsem nadaljna usoda tega tabora ali bolje rečeno baseballa kot športa pri nas. Kronično tudi tukaj pri-
di, ki jih utegne zanimati baseball igra v soboto in nedeljo v Planico pod veliko skakalnico. Že četrtič zapored namreč prirejamo turnir Alpe Adria. Posebno letos obeta veliko, saj poleg nekaterih naših klubov gostujeta tudi selekcija Dunaja in italijanski Castalfranco. Prva igra se začne v soboto ob 9 uri. Sistem turnirja in dve urna omejitev igre zagotavljata pravo igro," nam je še zagotovil Vojko. Finalni obračuni bodo v nedeljo, predvidoma ob 14.30 uri pa je napovedano finale. Letošnji turnir Alpe Adria pa so omogočili: TD Kranjska gora, ZTKO Jesenice, levji delež mankuje denarja in posluha za pa je prispevala avstrijska ra-šport, ki je za sedaj še v veliki dio televizijska postaja Tele meri neznan širši javnosti. "Ve- Uno. Mislim, da bo pod Ponija pa povabiti vse privržence cami zanimivo tudi poleti, tega atraktivnega športa in lju- Gorazd Šinik
Republiška mladinska rokometna liga — center
Uspešna igra gorenjskih predstavnikov
Kranj — Zaradi velikega števila sodelujočih ekip in zmanjšanja stroškov tekmovanja so 18 ekip razdelili v tri skupine, gorenjske ekipe pa so tekmovale v A in C skupini. V skupini A je zmagala ekipa Kolinske Slovana z 20 točkami in je bila edina neporažena ekipa, drugi so bili Preddvorčani z 10 točkami, tretje Prule in četrti Kamnik, obe ekipi s po 8 točkami, peti je Termopol I s 7 točkami, šesti pa Itas - Kočevje s petimi točkami. Najuspešnejša ekipa pri realiziranju sedemme-trovk je bila ekipa Termopola I, najbolj disciplinirana ekipa Kamnika, med najboljšimi strelci pa sta tudi Cinku (termopol I) s 54 zadetki in Kos (Preddvor) z 49 zadetki.
V skupini B je zmagala ekipa Krima z 19 točkami, v skupini C pa Škofljica z 18 točkami, tretja je bila ekipa Besnice s 14 točkami, četrta je bila ekipa Termopola II s 7 točkami, peta pa ekipa Peka s šestimi točkami.
Najmanjkrat so bili izključeni igralci Mokerca in Besnice, največkrat pa Peka, med posamezniki pa Indof (Škofljica).
Med strelci so na prvih treh mestih Gorenjci in sicer: prvi je s 93 zadetki Nedeljko (Besnica), na drugem mestu Eržen (Besnica) z 61 zadetki, na tretjem pa Mišov (Termopol II) s 60 zadetki. j. Kuhar
Petek, 18. avgusta 1989
/ OBVESTILA, OGLASI
11. stran (mmmsm^iGiAS
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA
V šolskem letu 1989/90 vpisuje v programe študija ob delu za pridobitev poklicev:
— ekonomsko komercialni tehnik: V. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 4 leta
— administrator: IV. stopnja zahtevnosti, šolanje traja 3 leta.
Vpisne obrazce in podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Škofja Loka ali po telefonu 064/620-888 vsak dan od 7. do 14. ure.
OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN 64000 KRANJ
OŠ France Prešeren Kranj, komisija za delovna razmerja, razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas.
Vloge z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov OŠ France Prešeren Kranj, Kidričeva 49.
OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK KRANJ
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj, razpisuje prosta dela in naloge:
1 UČITELJA MATEMETIKE IN FIZIKE za določen čas
(od 1. 9. 1989 do 31. 8. 1990).
Kandidati morajo imeti visoko ali višjo izobrazbo ustrezne pedagoške smeri.
prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dnehpo objavi razpisa na naslov: OŠ Lucij an Seljak Kranj, Šolska ulica 3.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ 64290 TRŽIČ
Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve Peko Tržič, objavlja v splošnem sektorju dela in naloge:
VODENJE ODDELKA ZA VARNOST
Pogoji za sprejem: višji upravni delavec, pravnik, diplomant višje šole tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj poskusno delo 4 mesece.
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5.
ALPETOUR
TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA
Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge
VODJE ORGANIZACIJE DELA IN POSLOV. INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Pogoji: VII. oz. VI. st izobrazbe - organizac. račun, smeri 2 oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Poskusno delo je 3 mesece.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škof j i Loki, Titov trg 4/b - 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po izteku prijavenga roka.
%
ČGP DELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj
Vabi k sodelovanju
PRODAJALKO za prodajo v kiosku na Bledu
Za delo, ki je pogodbeno, nudimo stimulativno nagrado. Prednost imajo kandidati s končano poklicno šolo, smer prodajalec.
Prijave sprejema podružnica Delo Kranj, Maistrov trg 12, 64000 Kranj.
OSNOVNA ŠOLA JANKO IN STANKO MLAKAR ŠENČUR
Komisija za delovna razmerja OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur ponovno razpisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA za določen čas, od 1. 9. 1989 do 20. 1. 1990
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o OŠ, imeti morajo višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri.
Prijave z dokazili pošljite na komisijo za delovna razmerja v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni.
OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN 64000 KRANJ
OŠ France Prešeren Kranj, komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen Čas s polnim delovnim časom
UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polovic nim delovnim časom,
UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas od 1. 9.1989 do 31. 8. 1990.
Vloge z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh na naslov OŠ France Prešeren Kranj, Kidričeva 49.
CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. Jezerska c 20, 64000 KRANJ
po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge:
1. VZDRŽEVANJE CESTE
za enoto JESENICE - 1 delavec
Pogoji: priučen delavec - cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, 3 mesečno poskusno delo.
Za objavljena dela in naloge bomo z delavcem sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati, na pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa.
Dela imate čez glavo.
Neprestano hitite. Čas je v vašem življenju
pravi rabelj!
\
Umetnost življenja je v tem, da človek ve, kdaj se mora ustaviti. Z mikrovalovno pečico Gorenje se času lahko smejete, saj v njej hitro in brez napora skuhate različne jedi. Tako vam ostane več prostega časa. Pri kuhanju v mikrovalovni pečici prihranite veliko energije
in ohranite več vitaminov kot pri klasičnem kuhanju. m1krovalovna pečica gorenje
Smejte se času s časom na račun časa. Za nov življenjski slog
gorenje
KDAJ JE ŽIVLJENJE NA KREDIT DRAGO?
Takrat, ko človek ugotovi, da je lahko cena po treh mesecih kreditiranja višja od rasti inflacije!
Pri Meblu vam dajemo na izbiro:
To sta edina, a povsem nova pogoja prodaje pri nas.
MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI!
Nakup naših izdelkov z gotovino se splača!
(v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom)
Saloni Mebla: Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje
Petek, 18. avgusta 1989
OGLASI
13. stran ©mmmmmmjis
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
I
KOMPASOVA PONUDBA ZA POLETJE 89
POČITNICE 89
— DOMOVINA
V bogati ponutbi Kompasovih poletnih počitnic vam danes predstavljamo
• KOMPASOVO MALO MISTO — SUTIVAN/Brač zajamčene cene, bogat program, odlična hrana, aktivne počitnice, veliko zabave in športa, večerna animacija z glasbo;
— v avgustu, 17. 24., 7 dni, polni panzion, 1,650.000 din
— avgust 31., september 7., 14., 7 dni, polni penzion samo 1,450.00 din AVTOBUSNI PREVOZ (neoplan, video, WC, spremljevalka, okrepčilo)
— 450.000 din
z odhodom vsako sredo ob 23. uri iz Ljubljane, z vrnitvijo vsak četrtek ob 16. uri iz Splita.
• KOMPASOVO VELO MISTO - VIS/Vis
• KOMIŽA/Vis
— hotel Biševo polni penzion, v višku sezone 2,690.000 din; v septembru od 2,200.000 din dalje; zasebne sobe I. kat. polni penzion v višku sezone 2,400.000 din, v septembru 2,100.000 din; zasebne sobe II kat. polni penzion v višku sezone 1,890.000 din, v septembru od 1,580.000 din dalje
— zasebni apartmaji, najem za 2, 3, 4, 5 ali 6 oseb
• VIS/Vis
— hotel ISSA
polni penzion v višku sezone 6,690.000 din; v septembru od 2,200.000 din dalje; zasebne sobe, polni penzion v višku sezone 1,890.000 din, v septembru od 1,580.000 din dalje
• BOL/Brač
— raj za ljubitelje jadranja na deski; zasebni aparatmaji najem za 4 osebe, v septembru 7 dni samo 2.500.000 din;
NA MORJE TIK PRED ŠOLO
— apartmaji v UMAGU
— apartmaji STELLA MARIS, najem za 4 osebe, 19. in 26. avgusta, 3,900.000 din
— apartmajsko naselje POLYNESIA-Katoro, najem za 3 osebe, 19. in 26. avgusta, 3.880.000 din, najem za 5 oseb 4,600.000 din
— bungalovi KANEGRA
— najem za 5 oseb 19. in 26. avgusta, 4,600.000 din
— apartmaji SAVUDRIJA
— najem za 6 oseb, 19. in 26. avgusta, 3.880.000 din
— PRIKOLICE - KOMPAS
v AC LANTERNA/Poreč, AC BEOGRAD/Rovinj, AC STUPICE/Premantura najem za 7 dni za 4 osebe 2,500.000 din
• PRIZNA - UGODNE CENE
zasebni apartmaji v avgustu — najem 7 dni, 2.000.000 din
• PULJ - POČITNICE ZA VSAK ŽEP
— od 26. 8. dalje, hotel B kat., 1,750.000 din, polni penzion
• POREŠKA RIVIERA
— bungalovi Laguna, v avgustu, 7 dni, polni penzion, že od 1.800.000 din dalje.
• AKTIVNE POČITNICE NA ROGLI
— ugodne cene, pokrit bazen, savna, solarij, masaža, trimski kabinet, večnamenska športna dvorana (tenis, sguash, košarka)
POČITNICE 89 — TUJINA
kompasove cene so najnižje!
• GRČIJA • ŠPANIJA • vsak
ponedeljek s posebnim letalom adrie airways
v španiji na palma de mallorci do 50 % ceneje
vzemite si čas in prihranite denar! ažurna obala
— počitnice v app. pierre et vacances
marina baies des anges
riviera niče; 7 in 14-dnevni aranžmaji
PRIPOROČAMO
• KRIŽARJENJE PO JUŽNEM JADRANU, 8dni, odhod vsak petek
• PARIZ - POSEBNO LETALO, 5 dni, 14. 9.
• GEOMANTIČNA (PO)POTOVANJA PO SLEDEH STAROGRŠKIH, RIMSKIH IN SREDNJEVEŠKIH GRADITELJEV - GRČIJA, ŠVICA, ITALIJA
• PORTUGALSKA: MADERIA - ANDALUZIJA, 5 in 12 dni v oktobru
ZELO UGODNO:
• AŽURNA OBALA/Nice —Cannes/ avtobus, 4 dni, odhodi vsak četrtek od 7. 9. dalje, cena 99 USD (plačljivo v dinarjih) • PARIZ — 200 let po revoluciji avtobus, 5 dni, odhodi vsak četrtek od 7. 9. dalje, cena 125 USD
(plačljivo v dinarjih)
»KRATKI SKOKI« — enodnevni avtobusni izleti
• »MUNCHEN, 25.8., 590.000 din
• BRATISLAVA.24. in 31.8., 460.000 din
• BOROVLJE - CELOVEC, 24. in 31. 8., 60.000 dinoz. 70.000 din
• BLATNO JEZERO, 26.8., 300.000 DIN
• KRAPINSKE TOPLICE, 26.8., 128.000 din
• BENETKE.16.8., 2., .9, 16. in 25. 9., cena 320.000
POTOVANJA V TUJINO
• RIM, 5 dni, 20.9.
• NA SONČNO SICILIJO, 12., 14. 10., 3 dni posebno letalo
• GRČIJA IN KRETA, 30.8., 4.9., 20.9. in 25. 9., letalo, ladja\ avtobus
• KAPADOKIJA, 9 dni, 22. 9., letalo
• CARIGRAD IN MALA AZIJA, 4 in 5 dni, 16., 19., 22., 25. in 29.10., posebno letalo
• PARIZ, 4 dni, 25. 8., 23. 9. in 4. 10.
• LONDON, 4 dni, 23. 9., 7. 10.
• AMSTERDAM, 4 dni, 28. 9., 12. 10.
• DUNAJ, 2 in 3 dni, 9., 15., 30.9., in 6. 10
• PRAGA, 3 dni, 8.9., 15.9;
• DUNAJ — BRNO — PRAGA, 3 dni, avtobus, 22. 9., 29.9
• BUDIMPEŠTA, 2 ali 3 dni, 8., 15., 22., 29.9.
• NIZOZEMSKA EKSPRES, 8 dni, 23. 9.
• MOSKVA, 5 dni, 4.10. in 27.11
• MOSKVA - LENINGRAD, 8 dni, 25. 9„ 23. 10., 29.12.
• MOSKVA - LENINGRAD - TALIN - RIGA -VILNA, 10 dni, 16. 9.
• MOSKVA - LENINGRAD - KIJEV, 8 dni, 21.9., 5. 10.,
• MOSKVA - SAMARKAND - ŠAHRISABZ -BUHARRA - TAŠKENT, 10 dni, 12. 10.
• BANGKOK — SINGAPUR, 11 dni, 3. 9.
• TAJSKA - MALEZIJA - SINGAPUR, 11 dni, 3.
• INDIJA IN KATMANDU, 14 dni, 24. 9., 29. 10. in 26. 11.
• EGIPT S KRIŽARJENJEM PO NILU, 9 dni, 9. 9.
• JORDANIJA — JERUZALEM — RDEČE in MRTVO MORJE, 9 dni, 25. 8.
• TUNIZIJA in OAZE, 8 dni, 23. 9., 14. 10.
• KRIŽARJENJE Z LUKSUZNO LADJO »LA PALMA«, odhodi vsako soboto
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: škofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled - tel.: 77-245, Kranjska gora - tel.: 88-162
MALI OGLASI
@ 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam nov sipov SILOKOMBAJN vihar 80. «42-835_12123
AVTORADIOKASETOFON TEC 2 x 20 W dolby, avtoreverse in desni ŽAROMET za Fiat Uno, prodam. '»26-792_12155
Malo rabljene priključke za trat-kor: KOSILNICO, OBRAČALNIK. ŠKROPILNICO in PLUG za sneg, ugodno prodam. « 061/451-156 _12156
Prodam GLASBENI STOLP hitachi z zvočniki 2 x 120 W. Ogled popoldne. Novak, Gregorčičeva 2, Bled_12157
VIDEOREKORDER sharp, nov in ZVOČNIKE     fischer, prodam.
« 22 586_12215
Prodam GLASBENI STOLP nor-mende in nov PRALNI STROJ rade končar. ® 73-449 12219
Prodam 150-litrski AKVARIJ in CIRKULAR za žaganje drv. Bele-har, Voklo 106, Šenčur 12231
Prodam TVC iskra, tip 8156, z daljinskim upravljanjem. Sitar, Ljubno 108, Podnart 12232
Prodam rabljeno HLADILNO OMARO. Kalinškova 16, Kranj, « 36-228, popoldne 12255
Prodam PRALNI STROJ gorenje in HLADILNIK gorenje. Šlibar, Polj-
ska pot 4, Radovljica_12293
Prodam barvni TV, 56 cm, znamke ITT shaub lorenz, daljinsko upravljanje. « 35-714_12299
PRALNI STROJ poceni prodam. g 25-891, zvečer_12310
TRAKTOR univerzal 445, enojni pogon, prodam. Gašperin, Begu nje 69, « 73-811_12312
VIDEOREKORDER sharp 105 pro-dam. « 39-490_12313
TEHTNICO, 500 kg, prodam. g 36-525, po 19. uri_12324
Prodam novo enoosno traktorsko PRIKOLICO, dim. 2,80 x 1,30 m. Cena ugodna. « 25-948 12340
Ugodno prodam PRALNI STROJ končar. «51-414 12341
Zelo ugodno prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom, 250-litrski, PRALNI STROJ in SESALEC. « 66-984_12344
Prodam dobro ohranjen TRAKTOR deutz, 45 KM. Podbrezje 158, Du-plje, Ig 70-188_12345
Prodam nov 100-litrski HLADILNIK za mleko. Šifra: HLADILNIK ZA M LEPO_12358
Prodam HIDROFOR in ležeči, dvo-plaščni, 100-litrski BOJLER. Trček, C. XXXI. divizije 121, Žiri 12359
Prodam termoakumulacijsko PEČ AG 4 kW. Dvorje 64, Cerklje, ■g 42-101__12369
Prodam   zelo   dobro ohranjen PRALNI STROJ gorenje, 14 opera cij. Cena 200 DEM. « 38-578 _12375
MATERIAL
Prodam novo OKNO, dim. 140 x 120 cm. «33-127_ 12014
Ugodno prodam novo PE7j"za centralno  kurjavo  feroterm, 35.000
ccal. «48-084_12113
Prodam rabljeno strešno OPEKO kikinda in SNEGOBRANE. Štupni-kar, Šutna 4, Žabnica_12133
ETERNIT plošče, 300 kosov, pro-dam. Mandeljčeva 11, Kranj, « 26-707_12139
Prodam 8 kub. m. borovih PLOHOV. Markič, Bašelj 16, Preddvor, « 45-329 _12142
Smrekov OPAŽ ugodno prodam. « 79-563_12147
Prodam 120-litrski BETONSKI MEŠALEC.   Podbrezje   37, Duplje,
« 70-600_12151
Prodam 4 OKNA, dim. 100 x 120 cm in 6 kosov ROLET, iste dimen-zije, vse novo. «84-781 12175
Prodam cca 100 vreč PERLITA, 10 odstotkov ceneje. Janez Nastran, Rudno 11, Železniki, « 66-031
Ugodno prodam 7.000 kosov zidne OPEKE 250 x 120 x 65 ter BETONSKO ŽELEZO, premera 8 in 6 mm. Franc Pungerčar, Brezje 80/c
Prodam PEČ za centralno kurjavo, 80.000 ccal, primerna za vsa goriva. «36-560_12207
Prodam OPAŽ, širine 9 ali 7 cm. « 39-809_12211
MALTIT, 24 vreč, prodam ceneje. Informacije: Franc Zavrl, Sp. Bitnje 9, Žabnica 12230
MERKUR
KRANJ
Merkur Kranj vam na Gorenjskem sejmu nudi:
30% popust za belo tehniko
20% popust za drobne gospodinjske
aparate,
električno ročno orodje Iskra in Black & Decker, kosilnice in žage Alpina
mm:
Predstavljamo vam:
KOGRAD Dravograd IZOLIRKA Ljubljana SIPOREX Zagorje
OPEKARNA RUDNIK Brežice TERMO Škofja Loka keramične ploščice iz Italije
Prodam GRADBENO BARAKO. Pivka 3, Naklo_12290
Ugodno prodam strešno OPEKO bobrovec, 4.000 kosov, za polovično ceno, stara 4 leta, primerna za barake, drvarnice, lope, kozolce. «47-149_12298
Strešno OPEKO kikinda, model 333, 2.000 kosov, prodam. «631-702_12327
Prodam   uvoženo plastificirano PLUTO. Cena 850.000 din za kvad. m. « 83-727, od 20. do 22. ure _12353
Prodam gradbeno konzolno DVIGALO in električno gradbeno OMARICO. «48-169 12374
POSESTI
V bližini Kranja, 7 km, oddam v najem večji HLEV in GOSPODARSKO POSLOPJE, za večjo obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 12141
HIŠO, 130 kvad. m., s telefonom, primerna za trgovino ali podobno obrt, v centru Krope, prodam. Informacije na «79-418, od 13. do 15. ure_12173
Na prijetnem mestu v vasi Dragi pri Šentrupertu na Dolenjskem, zamenjamo staro HIŠO z vrtom, približno 1.000 kvad. m., za podobno na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. 12179
Zazidljivo PARCELO, 650 kvad. m., v Naklem pri Kranju, prodam, ši-fra: MIRNO_12184
Najamemo manjšo starejšo enodružinsko HIŠO na območju Kokri-ce, Predoselj, Bobovka ali Nakla. Šifra: DOM_12198
GARAŽO v Kranju, na Planini -Vrečkova ulica, prodam. « 37-270 _12269
RAZNO PRODAM
Prodam GOLF J G L, letnik 1981 in VIDEOREKORDER sharp. «49-152_11845
Prodam roza vezeno, kratko, POROČNO OBLEKO, zemeljski KABEL in KASETOFON sharp. Čebulj, Voklo 85, Šenčur_12110
Prodam VW 1200, letnik 1975 ter rabljene ŠPIROVCE in LEGE za ga-ražo4x6 m. «51-087 12135
Prodam jesenove DESKE in KO-SILNICO moti. Lese 7, Tržič 12140
Prodam hladilno SKRINJO, Kl-PERBUSCH, MENJALNIK za BMW, 2 kosa levih VRAT za tip 2002 in 320, leva VRATA za Z 750 in R 4 za dele. Vrhovnik, štefetova 15, Kranj - Mlaka_12146
GARAŽO oddam na Planini, Ul. V. Vlahoviča in prodam sobno PRA-PROT. « 28-880_12162
Prodam 100 kosov rabljene SALO-NITKE in industrijski ŠIVALNI STROJ pfaff. «23-331 12166
AVTORADIO blaupunkt, vrhunski, trosistemski in brako PRIKOLICO, prodam. Andrej štrukelj, Ravne 1, rržič_ 12186
godno prodam PEČ za etažno ^ntralno kurjavo, 14.000 ccal in obok otroški VOZIČEK tribuna, žen 6 mesecev. Informacije na 52-186_12192
odam zamrzovalno SKRINJO , 300-litrsko, žensko KOLO sport i 5 prestav, še nerabljen BMX .". KIPERBUSCH in otroško PO-TELJICO z jogijem. Strahinj 121, ■ aklo, «48-088_ 12202
JGO 45, letnik 1984, zamrzovalno SKRINJO Ith in PRALNI STROJ
orenje, oboje novo, nerabljeno, ugodno prodam. « 36-604 12217
Prodam 2 masivna kavča (s preda-li) in video (kamcorder) SONY [skoraj nov). «21-079
PIZZERI3A ,F019 GRADOM*
TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči
Ugodno prodam GOLF, letnik 1981, zelo ohranjen in rabljeno strešno OPEKO špičak Cena zelo ugodna. «58-295_12239
Prodam nove hrastove KADI in "PONK". Jure Košir, Visoko 4, Škofja Loka_12242
Prodam AVTOMATIK, star 3 leta, termoakumulacijsko PEČ, 2 kW in PRALNI STROJ gorenje, star 7 let, brezhiben. «41-144_12245
Prodam novo AVTOPRIKOLICO in otroški VOZIČEK. « 80-566 12257
Prodam strešno OPEKO špičak in BUTARE. «46-161_12285
Prodam nov PRALNI STROJ in VESPO PX 200 E. Ogled popoldne. Nadižarjeva 13, Kranj - čirče 12331
Ugodno prodam mladiče nemškega OVČARJA, nov APN 6 in novo 80-basno HARMONIKO melodija. Haklin, Golnik 78, «46-589 12339
STAN.OPREMA
Prodam SEDEŽNO GARNITURO (kavč + 2 fotelja). «89-164 12144
Prodam rabljeno SPALNICO. Cena 2.500.000 din. Marijan, Gorenjska c. 20, Radovljica_12252
STANOVANJA
Dvema dekletoma nudim STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku^_12080
V Tržiču ali okolici najamem STANOVANJE. Nudim predplačilo. « 50-203_12094
1-sobno STANOVANJE zamenjam za večje. « 39-438_12127
Takoj vseljivo 4-sobno STANOVANJE v Kranju v Vrečkovi ul., 87 kvad. m., prodam ali zamenjam za manjše. «33-141_12169
Mlad par brez otrok nujno išče manjše STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Nudi 'pomoč v gospodinjstvu. « 26-251 12193
Prodam 1-sobno STANOVANJE. «36-901_12221
Prodam 2-sobno STANOVANJE ali zamenjam za 1-sobno, v Tržiču. Informacije na «51-472 ali 51-891, po 8. uri_12277
Takoj prodam STANOVANJE -dvosobno z dvema kabinetoma, v Kranju. Informacije na «33-885, od 15. do 18. ure_12295
Investiraj danes, da profitiraš jutril Zelo ugodno prodam 1-sobno novejše STANOVANJE v Kranju (zaradi gradnje, brez davka!). Vseljivo naslednje leto. šifra: CCA 35.000 DEM_12332
študentoma oddam dve dvoposteljni SOBI. « 34-542 12348
Zamenjam 2-sobno STANOVANJE za večje. Hodič, Levstikova 3, Kranj 12370
VOZILA
Prodam JUGO 45 E, «631-283
letnik 1986. 12118
Zastava fiat 125 P, letnik 1980 ugodno prodam. Generalno obnovljen motor, vlečna kljuka. « 621-097_
Ugodno prodam Z 750, letnik 1981, potreben kleparskih popravil. « 28-749
Prodam GOLF JGLD, letnik 1984. «48-171_12062
Prodam mladinsko KOLO (vzmeti, prestave). «621-097, med 19. in 20. uro_12072
Zelo poceni prodam PEUGEOT 204, letnik 1971, registriran do maja 1990. Darko Šparovec, Cankar-jeva 22, Tržič_12095
Ugodno prodam dve starejši Z 750, dobro ohranjeni, neregistrirani, v voznem stanju. Razinger, Je-ralova 5, Jesenice 12107 Ugodno prodam Z 101, letnik 1980. « 70-562, popoldne_12109
CX 2000 BREAK, letnik 1980, obno-vljen, registriran do julija 1990 in MZ 250 ETZ, friziran, kvalitetno opremljen, odlična lega na cesti, ugodno prodam. «23-894 12111
Prodam FORD SIERO 2,L karavan, bele barve, letnik 1986, prevoženih 55.000 km. «77-517 12117
Prodam Z « 65-060
128, letnik
1986. 12136
Prodam JUGO 45, letnik 1987. Po-rovne, Poženik 6, Cerklje 12137
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. «34-232, cel dan_12145
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. «51-877_12149
JUGO 45 AX, letnik 1988, garaži-ran, kot nov, prodam. Hrastje 129, Kranj, «37-119 12153
Prodam R « 70-492
5 GTL, letnik 1979.
12158
Prodam Z 750, letnik 1980. Bene-dik, Dražgoše 41, Železniki 12159
Z 101, letnik 1976, dobro ohranje-na, poceni prodam. Kapitanovič, Ljubljanska 1 /a, Kranj, « 21 -466
12160
Prodam JUGO, «38-321
Tomos AVTOMATIK ugodno prodam ali zamenjam za videorekor-der. «22-702_12119
Prodam Z 128, letnik 1967. Sr. Bela 51, Preddvor_12120
MZ ETZ 250, letnik 1984, ugodno prodam. «79-920_12121
Prodam Z 750, letnik 1984. « 632-684_12124
Prodam VISO super E, letnik 1983. Ogled v petek in soboto. Peter Kunstelj, Sp. Gorje 27_12125
Prodam JUGO koral 55, star 6 mesecev. Brane Mraz, Pot na Jošta 25, Kranj_12126
Ugodno prodam BT 50, nov, nerabljen.« 82-010_12128
Ugodno prodam Z 101 konfort, letnik 1980, bele barve, garažirana. Ogled pri Krmelj, Kopališka 7, Škofja Loka, «620-379 12131
Prodam dobro ohranjen CITROEN GS break, letnik 1980, registriran do 24. 4. 1990. Informacije na «82-600, popoldne_12132
BT 50 prodam. «74-928 12134
letnik
1984. 12181
Prodam karambolirano Z 750, le-tnik 1977. «70-462_12165
DIANO, letnik 1980, brezhibna, registrirana do maja 1990, ugodno prodam. « 34-734_12167
Prodam nov MOTOR CTX 80. «42-825 12170
Prodam motor « 39-396
JAWO 350. 12172
Ugodno prodam Z 750, letnik 1972, registrirana do 11. 4. 1990. Ogled v petek in soboto, od 17. do 20. ure. Gorenja vas 141, nad Škofjo Loko _12176
Z 750, letnik 1980, prodam. « 632-386_12178
Prodam VVARTBURG, letnik 1986, dobro ohranjen. Ogled v petek dopoldne. Bukovica 25, Selca 12180 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1982 in karambolirano Z 101, letnik 1979. «631-826 12183
NAJCENEJŠA IN NAJOPAZNEJŠA SPREMEMBA SO NOVE
ZAVESE
SVETUJEMO, NABAVIMO, SEŠIJEMO, MONTIRAMO TEL. 064-34156
INF0-STAN
Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, nakupu, prodaji, oddaji (brezplačno) in najemu stanovanj, hiš, parcel, vikendov, lokalov Tel. (061) 443—242, od 8. do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure.
Prodam R 4. «061/614-543 12185
Prodam R 12, letnik 1976, vozen, registriran. Cena 9 mio. «23-295 _12188
Prodam Z 750, letnik 1981, registrirana do 27. 6. 1990. Bavtović, Tuga Vidmarja 2, Kranj_12191
Prodam TALBOT SOLARO GL, le-tnik 1982, registriran do avgusta 1990. Pranjič, Vodnikova 4, Lesce _12194
Prodam LADO 1200, letnik 1984. Pongrac, Trojarjeva 7/a, Kranj -Stražišče_12196
Prodam KOMBI 435 K, letnik 1979. Pevno 6, Škofja Loka_12197
Prodam dobro ohranjen R 4 TL, letnik 1983, prevoženih 44.200 km. Zg. Gorje 28_12206
Ugodno prodam MOTOR ATX, letnik 1988. Informacije na « 88-039, v večernih urah    12208
LADO 1300 S, letnik september 1986, nujno prodam. «621-154, popoldne 12209
Prodam JUGO 45, letnik 1984, re-gistriran do aprila 1990. Alojz Kor-pič, Golnik 67_12210
Prodam dobro ohranjen R 5, letnik 1975. «78-642_12212
JUGO 45 L, letnik 1985, 13.500 km, garažiran, ugodno prodam. « 26-724_12216
Ugodno prodam otroško KOLO junior. Vončina, Šutna 84, Žabnica, « 44-656_12218
KAMION Z 640, kiper, z.visokimi stranicami, letnik 1980, dobro ohranjen, registriran do aprila 1990, prodam «48-212 12223 Prodam Z 750, starejši letnik, v voznem stanju. Kavčič, Kovor 115, Tržič_12224
Prodam Z 750 SE, letnik 1980, prevoženih 50.000 km. Vesel, Partizanska 35, Šenčur. «41-086 12225
nama
30°/(
Nama Škofja Loka na Gorenjskem sejmu v Kranju do 20. avgusta
SEJEMSKI POPUSTI
BELA TEHNIKA AKUSTIKA IN MALI
GOSPODINJSKI APARATI VVALKMANI OMEGA
USNJENA KONFEKCIJA
KONFEKCIJA. ZA HLADNEJŠE DNI
ŠIVALNI STROJI BAGAT
20% 30% 40% 30%
10%
POHIŠTVO
10 DO 20% POPUSTA NA RAZSTAVLJENO POHIŠTVO BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km Ugodne ceneposoda kuhinjski pribor rjuhe Darilo pri nakupu baterij iskra Zmaj možnost nakupa na kredit
VABIMO TUDI V VELEBLAGOVNICO NAMA ŠKOFJA LOKA, KJER JE IZBIRA BLAGA PESTRA
VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA
Prodam Z 750, letnik 1984. Ogled v petek, od 8. ure dalje. Niko Jurkič, Partizanska 23, Tržič_12227
Prodam Z 101, tip 1300, letnik 1979. Veseli, Cankarjeva 52, Radovaljica,
stan. 9_12229
Prodam REZERVNE DELE za Z 750.
« 40-525_12236
R 11, letnik oktober 1986, 23.000 km, prodam ali zamenjam proti doplačilu za manjši avto. « 28-191 _12238
Ugodno prodam specialno KOLO. « 28-670_12241
Prodam Z 101 konfort, letnik 1979. «33-701_12243
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. «27-893_12244
Prodam tomos AVTOMATIK, le-tnik 1983. «38-042_12246
Prodam z 101 GTL, letnik 1986. Maksimović, Planina 19, Kranj
_12247
Prodam izredno ohranjen GOLF, letnik 1977. « 24-645, dopoldne ali 23-755, popoldne_12248
126 P, letnik 1976, prodam. Sr. Be la 19, Preddvor_12249
Prodam AVTOPRIKOLICO, dolžine 150   cm   in   širine    105 cm.
« 632-926_12250
Z 750 S, letnik 1979, generalno ob-novljen in MOTOR SUZUKI GSX 1100, ugodno prodam. « 631 -533
_12251
Prodam Z 101 GTL, letnik 1984 «39-399_12254
Prodam KASON s cerado za Mercedes 508, dolžine 8 m. Jordan, Ži-ganja vas 75, Duplje, « 58-190 _12256
Prodam Z 750, prva registracija maj 1985. Informacije v soboto na «80-368, od 18. do 21. ure 12258
Z 101, letnik 1985, prodam za 3.800 DEM. Naslov v oglasnem oddelku.
_mm
OPEL KADETT, letnik 1977, prodam. Mrak, Mlakarjeva 17, Šenčur _12261
JUGO 55, karamboliran, letnik 1985, 29.000 km, motor brezhiben, prodam. « 34-694 12262
Zelo ugodno prodam Z 128, letnik 1985 in AVTOMATIK, letnik 1987 ter barvni TV jvs, ekran 37 cm, daljinsko upravljanje. Štular, Zg. Bitnje 139, Žabnica (pri Puškami)
12263
R 4 TLS, letnik 1979, registriran do aprila 1990, ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Čauš, Križe 7_12264
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. Pavlov, Zl. polje 3/e, Kranj    12265
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Visoko 89, Šenčur, « 43-173 12266
Prodam Z 750, starejši letnik, dobro ohranjen. Božič, Pestotnikova
1, Kranj - Mlaka_12267
Prodam R 4, letnik 1979, registriran do julija 1990. Franc Lesjak, C. Gorenjskega odreda 15, Bled, «77-311, do 18. ure_12268
Prodam Z 128, letnik 1987 ali menjam za starejšo Z 101, z doplači-lom.«631-538_12270
CITROEN GS 1.2, registriran do julija 1990 in PRIKOLICO za osebni avto,   prodam.   Informacije na
«621-250_12271
Prodam Z 128 skala 55, letnik 1989. Cena po dogovoru. « 89-080 _12272
BMW 525 prodam ali zamenjam. « 35-061_12273
Prodam Z 750 LE, letnik februar 1982, 45.000 km, odličen. «79-974, popoldne_12274
Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1980, registrirana do julija 1990. Anton Mežan, Partizanska 21 /a, Bled _12275
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1980. Zalog 16, Cerklje 12276
Krajevna skupnost, Turistično in Gasilsko
društvo Železniki vabijo na tradicionalni 27. ČIPKRASKI
DAN, ki bo v soboto 19.8. 1989, od 17. do 24. ure ob PLAVŽU v
Železnikih Program zajema razstavo čipk, slikarsko razstavo in
ogled muzejske zbirke, tekmovanje kleklaric, kulturni program, športne prireditve in zabavo. VABLJENI!
Prodam Z 101, «27-575
letnik 1979. 12280
Prodam GOLF JGL diesel, star 5 let. Janez Kok, Breg 12, Preddvor
Prodam GOLF JGL, letnik 1980. Anton Ropret, Velesovo 75, Cer-klje_12282
Prodam JUGO 45, letnik 1982. Frankovo nas. 66, Škofja Loka, stan. 4_12283
Prodam Z 750, letnik 1980. «69-706, od 19. do 21. ure 12284
Ugodno prodam AUDI 50 LS, letnik 1977. Delavska 13, Šenčur
Ugodno prodam motorno KOLO SCL   tomos   15,   letnik 1984.
« 83-956_ 12291
Ugodno prodam lepo ohranjeno Z 101, letnik 1977. «75-033 12292
Prodam Z 750, letnik 1980, registri-rana do konca junija 1990. «25-551 12297
Prodam starejši PONY EXPRES. «35-714_12300
Prodam MINI 1000. Ljubo Brezov-
nik, Alpska 13, Bled_12301
Prodam Z 101, letnik 1981. Ristov, Gorenjskega odr. 18, Kranj 12306
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Roblek, Bašelj 15, Preddvor_12307
Prodam GOLF diesel, letnik oktober 1983, 5 prestav, odličen, prodam. «75-401_12311
Prodam rdeč FORD ESCORT 1.3 CL, letnik oktober 1987, garažiran, 28000 km. Cena po dogovoru. «80-752_12314
Prodam Z 750, letnik 1981, registrirana do aprila 1990. Miroslav Sovin, C. revolucije 8, Jesenice, « 84-735_12315
Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do junija 1990. « 21 -087
_12319
Prodam BT 50. «80-353 12320
Pravkar registriran WV 1200, starejši letnik in APN 4, prodam. Samo Šmid, C. 1. maja 19, Kranj
12321
Petek, 18. avgusta 1989
Prodam CITROEN GS, letnik 1976, registriran do 9. 11. 1989. Gašpar, Trg Prešernove brigade 7, ■S? 36-114_12322
Prodam Z 128, letnik 1985. «37-182_12323
Prodam 126 P, letnik april 1988. « 45-624_12326
R 4, starejši letnik, dobro ohranjen, garažiran, prodam. Tolar, Sv. Duh 102, Škofja Loka_12328
Prodam karamboliran JUGO 45. Ogled popoldne. « 45-369 12329 Prodam R 4, letnik 1980. « 39-794
Prodam GOLF, letnik 1979. Cena ugodna. Visoko 5, Šenčur, «43-054_12337
Ugodno prodam BMW 316, letnik 1987. «85-069_12338
Zelo ugodno prodam GOLF, letnik 1981. Golniška o 23, Kranj - Kokri-ca_12343
Prodam 126 P. « 70-736      12349
Prodam FIAT 126 P, letnik 1987, registriran do avgusta 1990. « 45-061_12350
Prodam FORD ESCORT 1.3, letnik 1983. Stegnar, Strahinj 92, Naklo __12352
Prodam osebni avto VW 1200. Mavčiče 103_12355
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Ogled v petek in soboto. «49-487
Prodam Z 101, letnik 1980, zelo ohranjena.       Cena       ugodna.   7H/A1 1 «84-180_12362
Prodam Z 125, letnik 1979, v voznem stanju. Muzafir Ajderpašič, C. v rovte 3, Jesenice_12363
OPEL MANTO, letnik 1978, prevoženih 40.000 km, odlično ohranjena, prodam. Struževo 4, Kranj __12366
Z 101, letnik 1982, prodam. Ogled v petek popoldne. Škofjeloška 3, <ranj_12367
Prodam 2.5 leti staro LADO riva 1300. Britof 348, Kranj_12368
Prodam dobro ohranjen R 5, 1. registracija 1976. Struževo 63, Kranj _12371
Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Ogled popoldne. «631-973 12373
ZAPOSLITVE
Za honorarno popoldansko ČIŠČENJE potrebujem več pridnih deklet Šifra: DOBRO DELO - DO-
BRO PLAČILO_12038
Tri POTNIKE za prodajo iskanega artikla na področju Slovenije, zaposlimo za nedoločen čas. Šifra: ZAGOTOVLJEN USPEH 12071
Sprejmem honorarno DELO na domu - sestavljanje, lepljenje, pakiranje. Šifra: KVALITETA 12122
Nudimo popoldansko honorarno DELO v Naklem - pospravljanje pisarniških prostorov. Zaželene mlajše upokojenke iz Nakla. «25-457, od 19. do 21 .ure 12171
Samostojno KUHARICO ali KUHARJA takoj zaposli Restavracija Texas v Lescah. Informacije na «74-366 12181
Gostilna v Kranju zaposli od 6. 9. 1989 do 31. 12. 1989 DEKLE za delo v kuhinji, v popoldanskem času. «25-266 12189
Mlajšega KV KUHARJA ali fanta z veseljem do tega poklica, z odsluženim vojaškim rokom, takoj zaposlimo. Možnost za izpopolnjevanje ali priučitev. Pogoji dela odlični. Gostilna Ambrož, Lahovče 90, Cerklje__12214
Gasilsko društvo Šenčur razpisuje delo HIŠNIKA v svojem domu. Pogoj: da je gasilec in ima vozniško dovoljenje B in C kategorije. Ponudbe poslati v roku 15 dni od objave na Gasilsko društvo Šenčur, Gasilska c. 4, 64208 Šenčur  12222
Iščejo se dekleta, stara od 18 do 27 let, za VARUŠKE otrok, v Veliki Britaniji. Informacije ob sredah, od 15. do 20. ure na « 73-430
_12226
Sprejmem DELO na dom - pakiranje, sestavljanje ali podobno. Imam lasten prevoz. « 33-780
__12233
Komunikativnim osebam nudim honorarno zaposlitev za PRODAJO izrednega artikla (niso knjige). « 45-578_12234
Honorarno zaposlitev (perspektivno, visoko stimulirano) za tujo firmo nudimo osebam na območju Radovljice, Bleda, Kranjske gore in Bohinja. « 35-062 12287
Ob koncu avgusta bom prodajal rjave in grahaste JARKICE ter bele BROJLERJE, primerne za dopita-nje. Stanonik, Log 9, Škofja Loka
_12059
Prodam belega PUDLJA, starega 9 tednov. Bodešče 2/a, Bled 12115
Prodam 9 tednov staro TELIČKO simentalko. Milka Anderle, Smo-kuč 40, Žirovnica, « 80-278  12138
Prodam 14 dni starega TELIČKA simentalca. Okroglo 15, Naklo _12168
Prodam 14 dni staro TELIČKO fri-zijko, A kontrola. BI. Dobrava 72
_12174
Prodam 20 do 130 kg težke PRAŠI-ČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka
_12199
Prodam TELIČKO, sivo švicarsko nordinko, brejo 2 meseca. «45-447 12200
Prodam  SVINJE  in KOZLIČKE.
Hraše 10, Lesce_ 12201
Prodajamo bele BROJLERJE za dopitanje. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur_12278
Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. Velesovo 44, Cerklje _12294
Prodam mlado KRAVO frizijko, tik pred telitvijo. Zalog 4, Cerklje
_12296
Prodam VOLJERO - preletalnico za ptice in nekaj PAPIG skobčevk. Stržinar. V. Vlahoviča R Krani Prodam TELIČKA simentalca, sta-rega 6 tednov, primeren za nadalj-no rejo. Podreča 4, Mavčiče 12308
15. stran (mmmmrMGiAS
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, stari oče, tast, stric in svak
HUGO VUJČIČ
Pokopali smo ga v družinskem krogu, 15. avgusta 1989, na kranjskem pokopališču.
ZA NJIM ŽALUJEJO: žena Zofka, hčerki Marija, Andra z družino ter ostalo sorodstvo
Prodam žive, bele PIŠČANCE za meso, brojlerji, stari 60 dni, težki od 2 do 2.5 kg. Cena 32.000 din za kg. Resnik, Moste 76, Komenda _12309
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Velesovo 16, Cerklje,
« 42-524_12333
Prodam KRAVO z drugim teletom. Dorfarje 21, Žabnica_12346
Prodam BIKCA, težkega 150 kg. «42-471_12351
Prodam dva perzijska MUCKA. Cena 200 SM.« 23-157 12354
Prodam dva PRAŠIČA za dopitanje. Visoko 92, Šenčur 12357 Prodam nemško BOKSERKO, staro 2 meseca, odličnih staršev. Mavčiče 33, «40-178 12360
Prodam čistokrvne črne PUDLJE, stare 8 tednov. «81-714 12361
Prodam TELICO simentalko, staro 9 tednov. Franc Veternik, Visoče 4,
Tržič, «51-683 _12364
Prodam 4 PRAŠIČE, težke pribli-žno 25 kg, primerne za nadaljno rejo. « 78-687 ali 78-688 12365 zatekel se je papagaj s št. 041-123-11. LANGUS, Cernivec 6, Brezje, «79-018
PRIREDITVE
Gostišče Draga v Begunjah prireja VESELICO v soboto, 19. 8. 1989 ob 20. uri. Igrali bodo Gorenjski muzi-kantje. Vabljeni! _12240
Gasilsko društvo Mavčiče vabi na PROSLAVO ob prevzemu novega gasilskega avtomobila, ki bo v nedeljo, 20. 8. 1989, s pričetkom ob 16. uri. Po proslavi bo velika VRTNA VESELICA. Igral bo ansambel Ivana Ruparja. Bogat srečelov in keglanje. Vabijo gasilci! 12302
POZNANSTVA
Starejši upokojenec, zdrav, urejen, situiran, ŽELI SPOZNATI žensko za družbo in pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.
Avto tuje proizvodnje, star do 2 leti, lahko terenski ali pogon 4 x VV, kupim na mesečne obroke po 50 mio. Prepis pri zadnjem obroku. Ponudbe na: J. Sodja, Alpska 9, Bled_12096
Kupim MOTOR za BMW 2002. Bo-žo Cankar, Zminec 8, Škofja Loka OSTALO _12112 _
Kupim teden dni stara teleta si-mentalce. France Hosta, « 068/42-496_12129
Kupim KNJIGE za II. letnik srednje tekstilne šole - tekstilno kemijski tehnik. « 34-109, od 19. do 20. ure _12163
Kupim smrekove ali jelkine HLODE, kjerkoli na Gorenjskem. «42-751_12279
Kupim 50 kosov rdeče strešne OPEKE trajanka Dravograd. « 42-002_12288
Kupim KNJIGE za II. letnik Administrativne šole. Tupaliče 1, Preddvor, « 45-457, do 12. ure    12305
Kupim MOTOR za kosilnico gorenje. «79-953 12335
Izvajamo ČIŠČENJA prostorov, za družbeni in zasebni sektor. Hribar, Rudija Papeža 32, Kranj, « 33-133 _12317
Kvalitetno in poceni izdelujem OMETE in FASADE. « 33-083
_12318
LOKALI
Okrepčevalnico z biljardi, na Jesenicah, oddam. Pogoj je odkup celotne   opreme.   Informacije na « 84-582, vsak dan po 19. uri _12190
OBVESTILA
ROLETE, žaluzije, lamelne zavese -naročite na «75-610_11590
Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna Marija Marinšek, Naklo, ZAPRTA, od 16. 8. do 13. 9. 1989. Hvala za razumevanje. Za obisk se priporočamo! 12116
POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na «39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamo! 12148
TV MEHANIKA Porenta vam pre-dela vaš TV aparat na KABELSKO TV. « 40-347_12213
ŽAGAM drva. «622-631 12286
PARTNERJA za posek več 100 kub. m. lesa sprejmem. Udeležba 20.000 DEM in delo, dobiček 100 odstotkov. Pisne ponudbe na: J. Sodja, Alpska 9, Bled_12097
Prodam bukova DRVA. «70-384 _12108
Prodam uvožen športni otroški VOZIČEK, star 2 meseca, s kompletno dodatno opremo. Informa-cije na « 50-955_12114
Prodam dvojni KOZOLEC (toplar). Možen prestavitve. Cena ugodna. «061/881-340_12130
Zelo ugodno prodam SURF. «47-371__12150
Prodam 110-litrski AKVARIJ z opremo in ribami. «39-225 12164
Prodam BUTARE. Zg. Bitnje 20, Žabnica_12182
Prodam GAJBICE. Kamniška 17, Kamnik - Šmarca 12195
Prodam GAJBICE ali zamenjam za hlodovino. Debelak, Hrastje 184, Kranj,« 36-594 12203
UNIKATNE TAPISERIJE iz kolekcije Geometrijski tarot prodam. Ra-kovec, Zg. Bitnje 124, Žabnica Poceni prodam hrastova DRVA. «25-545_ 12205
Prodam 1 sezono rabljen ŠOTOR za 4 osebe. « 73-449 12220
Prodam italijanski globok otroški VOZIČEK in POSTELJICO z jogi-jem. Kodrič, Trojarjeva 53, Kranj -Stražišče,« 27-135 12228
Prodam krmilni KROMPIR. Šifrer, Žabnica 41_12235
S 1. septembrom iščemo VARSTVO za 1-letnega fantka. Gsel-man, Smledniška 45, Kranj, « 33-423_12253
Prodam bukova DRVA. Jezerska 49, Kranj - Primskovo 12259
Prodam otroški kombinirani VOZIČEK in TOBRO za dojenčka. « 633-742_12303
Ugodno prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJICO z jogijem. « 39-888_12316
Prodam domače ŽGANJE. Velesovo 16, Cerklje, « 42-524      12334
Prodam krmilni in semenski KROMPIR saški. Praprotna polica 24, Cerklje _12342
Prodajam MED najboljše kvalitete. Informacije: Jelene,« 70-027
S september iščem VARSTVO za 13-mesečno deklico, 2 x tedensko. «22-793 12372
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Tovarna avtopnevmatike — KK finiš
FRANC PODJED
roj. 1933
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 14. avgusta 1989, na pokopališču v Cerkljah.
Sindikalna organizacija SAVA Kranj
ČESTITKE
V sredo, 16. avgusta sta praznovala ZLATO POROKO Pavla in Anton ŽUMER iz Kranja. Skupaj sta preživela 50 let, zato jima ČESTITAMO in ŽELIMO v prihodnje še veliko dzravja in zadovoljstva. Darija Tavčar z družino 12154
IZGUBLJENO
V soboto je bila izgubljena ženska URA, modre barve, svvateh, od Planine III. do centra ali v samem centru mesta. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj jo proti nagradi vrne. « 26-856
12325
KUPIM
Kupim KAMION z zagotovljenim delom. « 633-345 12066
ZAHVALA
Usoda, Čas in razmere so nenadoma zaprle knjigo življenja, v kateri je ostalo še dosti nepopisanih strani in zahtevale, da nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in oče
MARJAN ZAPLOTNIK
Klemenčev ata iz Letenc št. 6
Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin. Življenje je skrivnost, smrt pa še večja neznanka vsakega človeka, ki jo navadno odnese s seboj v tišino groba, kjer vlada večni mir, ki ga nihče ne sme motiti! Zato pokojniku za njegovo življenje, delo, skrb, ljubezen in trpljenje, dolgujemo samo spoštovanje ter hvaležen in plemenit spomin.
VSI, KI ZA NJIM ŽALUJEMO
Letence, julij 1989
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek in pradedek
KAROL KROFL
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v soboto, 19. avgusta 1989 ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: žena Elizabeta, hčeri Olga in Karla ter sin Drago z družinami
Kranj, Trbovlje, Bled, 17. 8. 1989
Teman oblak izza gore privlekel se je nad polje, nad poljem v sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal. To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje, to misel le je žalostna na sredi srca mojega.
(S. Jenko)
Te dni mineva 5 žalostnih let, odkar nas je zapustil naš ljubljeni, nenadomestljivi sin in brat
TOMAŽ ZIHERL
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu iz ljubezni prižigate sveče in z lepo mislijo obiščete njegov mnogo prerani grob.
NJEGOVI: mami, Drago, sestre Ana, Polona in Vesna
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
IVANA DERMOTE
se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem, znancem, sosedom, vsem, ki ste ga cenili, spoštovali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala delovnim organizacijam ki so nam v težkih dnevih kakorkoli pomagale, izrekli soža-Ije, pokojnemu pa darovali prelepo cvetje. Posebej se zahvaljujemo DO Klavnica Škofja Loka, OOZS Alpina in sodelavcem DOPoliks — Kovinarstvo. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Ivanka, sin Klemen, hči Vesna, mama Ivana, sestre Iva, Milka in
Tilka ter ostalo sorodstvo
Žiri, Borovnica, Srednja vas, Hotavlje, 9. avgusta 1989
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi mojega moža
MARJANA KURALTA
iz Dvorij 20
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in upokojencem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČA: žena Cilka
Rikli ne bo žrtvovan na oltarju veslaškega prvenstva?
Vile zaenkrat niso porušili
/ NOVICE IN
Bled, 15. avgusta - Riklijevo vilo ob Blejskem jezeru, ki že nekaj let sramotno propada, se je dva tedna pred začetkom svetovnega veslaškega prvenstva nenadoma strašno mudilo porušiti. Pri hiši, ki spominja na švicarskega zdravnika, utemeljitelja zdraviliškega turizma na Bledu, naj bi ta torek zaropotali gradbeni stroji, vendar se je zadnji hip zasukalo drugače.
V Kompasu, ki je pred leti odkupil hišo, bi jo žrtvovali že pred leti, saj je bila v zazidalnem načrtu predvidena za rušenje. Toda urbanisti, turistični delavci in domačini so tedaj dosegli, da je hiša ostala, češ da je arhitektonski in kulturni spomenik treba ohraniti takšnega kot je. Strokovnjaki naj bi
odločili, ali je dotrajano stavbo moč obnoviti ali pa podreti do tal in znova sezidati po prvotni podobi.
Kot kaže, so se odločili za adaptacijo, saj je blejski Zavod za urbanizem že izdelal tovrstni projekt, letos pa so bila za obnovo izdana tudi ustrezna
dovoljenja. Do danes se stvar ni premaknila z mrtve točke, dokler se v Kompasu na pobudo sveta krajevne skupnosti Bled niso odločili, da stavbo porušijo, da prve septembrske dni ne bo sramotila podobe veslaškega prvenstva. Najsi so imeli še tako lep namen propadajočo stavbo odstraniti in na njenem mestu kasneje sezidati veren posnetek današnje, med ljudmi je završalo in javnost je terjala pojasnilo.
V torek Riklija torej niso porušili, začela pa se je pravcata nadaljevanka v javnih občilih, kjer so odgovorni na vse kri-plje skušali opravičiti prenagljeno odločitev. V Kompasu so dejali, da bi bila obnova vile dražja kot novogradnja, zato vztrajajo pri rušenju in kasnejši izgradnji po starih načrtih, na blejskem Zavodu za urbanizem spet razmišljajo drugače, namreč da bi jo adaptirali tako, da bi ohranili sedanji obod vile. V krajevni skupnosti Bled pa nam je dr. Borut Rus zatrdil, da iščejo Salomonsko rešitev. Prihodnji teden naj bi sklicali javno sejo, na katero so povabljeni tudi strokovnjaki, in pričakovati je, da se bo tam razpletla usoda Riklijeve vile.
D. Ž.
Foto: F. Perdan
Celovški sejem odprt še do nedelje
Vsoboto se na skoraj 100.000 kvadratnih metrih razstavnih površin, v Celovcu odprli tradicionalni Ce-lovski sejem, ki je podobno kot Gorenjski sejem, največ-iftUrtlli    ja koroška prodajno zaba-
'y^JJl    vna Prireditev-
Zabava za majhne in velike otroke.
Modna revija
Edini gorenjski razstavljalec Oblak Franc
Zabavni park navdušuje nine ni!
vstop-
utrjevanje poslovnih in prijateljskih stikov celovškea in kranjskega Za vas ogledovala: Franc Per-sejma dan in Andrej Mali
GLASOVA ANKETA
7
Da bi bilo le pet krompirjev...
Draginja nas vsak dan bolj tolče. Saj niti slediti ne moremo več vsem podražitvam. Vsako novo pošiljko v trgovino spremlja tudi spisek novih cen. Trgovci izgubljajo moči pri lepljenju le-teh na artikle. Vsakič je spisek daljši, vsakič je življenska košarica, ki si jo je izmislila statistika, bolj okrnjena. Misliti je treba na jutri, da prihranimo za še slabše čase. Toda agonija cen nas sili, da potrošimo plačo
Rozka Obolnar, Vrh-polje pri Kamniku:
"Tako majhno pokojnino imam, da imam celo zdravnika zastonj.Pa sem šla že pri petnajstih letih delat v Titan! Toda, kdor je skromen, še vedno lahko živi. Prištedim pri obleki, z možem ne hodiva po gostilnah in na kavice, svoj vrt imava, vse naredim sama, pa rineva. Od malega znam varčevati in skromnosti sem vajena že od otroka. Toliko hudega sem že prestala, da bom vesela, če bo le pet krompirjev na mizi in skodelica bele kave na dan. Podražitve gor, podražitve dol, jaz se za-motim z delom in sem vedno dobre volje. Dobra volja pa človeka gor drži."
Marko Rogač iz Kranja: "Pri nas zidamo in kdor danes zida, ve kako hudo je. Vsak dan je vse dražje in hiteti moraš, da loviš cene. Prej ko narediš, več prihraniš, pa tudi sicer se splača pohiteti. Živeti samo za gradnjo in jo vleči po deset let, nima smisla. Varčujemo seveda, kjer se le da: manj hodimo ven, veliko naredimo sami pri hiši, žena sama šiva. Varčujemo tudi pri hrani. Drugače ne gre, vsaj trenutno ne, upamo pa, da vseeno še pridejo boljši časi. Zdaj moramo živeti še za otroke."
raje včeraj kot danes, da ujamemo za ta denar vsaj nekaj, da nas ne bo že jutri udarila nova inflacija... Največ privarčuješ, če zapraviš takoj, je danes geslo. Vendar, živeti je treba do konca meseca. Treba je imeti vsak dan za kruh, za mleko, za najnujnejše. Ko ni več v denarnici, stiskamo. Kje? Pri čem? Se da še kje privarčevati, se čemu odpovedati? Vsak se rešuje po svoje.
1 -   štefan Krč' HuJe v
Kranju: "Tudi kmet mora varčevati. Že res, da je hrana doma, toda kmet brez strojev danes ne more. Pravijo, da ima po štiri traktorje, toda nobenega nima zase, le za delo. Moraš s časom naprej in to hitro, kajti vsak dan je vse dražje, kako pa je s cenami kmetijskih pridelkov, pa vemo. Pri nakupu strojev se danes izplača pogledati pri več firmah, kajti razlike v cenah so neverjetne. Vsak tisočak, ki ga tako prihraniš, ti prav pride."
Lidija Vehovec, H rastje: "Sem študentka, hrano imam doma, za najnujnejše dobivam štipendijo, da pa si lahko privoščim še morje in kakšno razvedrilo, delam med počitnicami. Letos sem delala na upravi Gorenjskega sejma, lani na banki, še prej v Savi. Z denarjem znani ravnati, in ga ne razmetavam. Grem kdaj pa kdaj v kakšen lokal na sok, na ledeno kavo, v disko. Znam biti skromna, vendar tistemu, kar imam rada, se ne odpovem."
D. Dolenc Foto: G. Šinik
Kdo je videl pogrešano?
ce najprej našel športni copat, malo više pa dele človeškega okostja in ostanke oblačil. Komisija, ki si je to ogledala, sodeč po oblačilih domneva, da gre za ostanke okostja neznanega češkega državljana, ki je pred letom ali dvema skušal ilegalno prestopiti državno mejo, pri tem pa se je smrtno ponesrečil. D. Ž.
Pred mesecem dni je odšla od doma 77-letna Jožica Mirtič z Jesenic. Veliko je hodila po gozdovih in nabirala zdravilna zelišča, 16. julija pa izginila neznano kam. Pogrešana je visoka od 160 do 165 centimetrov, močnejše postave, sivih gladkih las, oblečena pa je v temje-še krilo in čezenj ima zeleno haljo brez rokavov. Obuta je v nizke črne čevlje, pri hoji pa si pomaga s palico. Kdor bi karkoli vedel o njej, naj to sporoči najbližji postaji milice ali na UNZ Kranj, telefon 22-171.
Padel v kanjon Kokre
Britof, 16. avgusta - 74-letni Stanko Bučan iz Britofa je pri Tončkovi skali, kak kilometer od Britofa, zdrsnil v kanjon Kokre. Ko se je hotel tamkaj znebiti samokolnice gnilih jabolk, seje preveč približal robu prepada, zdrsnilo mu je in omahnil je v kanjon. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer je še istega dne umrl.
Našli dele človeškega okostja
Podljubelj, 13. avgusta - Med
hojo proti Korošici je planinec na severnem pobočju Kramari-
Kulturni utrip
Ta konec tedna bodo spet lahko prišli na svoj račun ljubitelji različnih kulturnih prireditev na Gorenjskem. V Škofji Loki se nadaljuje akcija "Škofjeloški poletni večeri", v Radovljici se odpira nova fotoraz-stava, na Bledu potekajo naprej poletne prireditve, na Jesenicah bodo odprli slikarsko razstavo, ravno tako pa bo živahno tudi v Tržiču, kjer bo na vrsti naslednja prireditev iz sklopa poletnega programa "V soboto se dobimo". Več na četrti strani. y g
Prizadevni inovatorji
V jeseniški Železarni imajo zelo razvito inovacijsko dejavnost in vsak mesec odbori za gospodarstvo obravnavajo vrednost in korist prijavljenih inovacij in tehničnih izboljšav. Po posebnem pravilniku so inovatorji upravičeni do ustrezne odškodnine.
V minulem mesecu so odbori obravnavali osem predlogov tehničnih izboljšav, koristnih predlogov in idej ter vse pozitivno ocenili. Obravnavali so predloge sedemnajstih inovatorjev, ki so za skupni prihranek 2 milijardi in 600 milijonov dinarjev, prejeli za 19 milijonov dinarjev posebnih nadomestil ali 0,75 odstotkov od ugotovoljenih koristi.
D. S.
Dva načina, kako do poletne barve na opoldanskem soncu. - Foto: F. Perdan