wb0t,M«J fcffv «SMP* ZLmk HaMafa. PROSVETA __ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE M* XXVIIL Omm Nate J« HM PODPORNE JEDNOTE Urodatlki la »p mm lik I prostori: ««67 8. LawadaU Ah OfflM 0f Publkatloo: ««67 South LavndaU An. TtUpkono, ftoolmoll *M .................. M. lMt, «k Ua i. am. CHICAt U PETEK. 28. JUNIJA (JlJNE 28), \\m. SubscrtpUoa «6.00 Yiartr. STEV.—NUMHEK I2fi Aocoptanoo for —»tog at apodal rato of posUgo providod for isevelt se je že premislil glede davkov na bogastva! visokih danrkov nm bogativa je odgo-Predtednik je informiral poročevalce, "nič ne mudi" s tem programom. Zmeš-» v kongresu. Nov "newdealski" odde-"administracija za iolanje in upoštevanje Jine. Magnatje v Wall streetu se nič ne tjo pred Rooseveltovo "delitvijo boga- ^toa, D. C., 27. jun.— dnik Roosevelt je včeraj Jaenci i reporterji presojo pondeljkovo odred-mora biti njegov novi program na velike ded-in dohodke sprejet v tednu. Rekel je, da se [ne mudi" in program je sprejet enkrat prihodnji preokret v Rooseveltovi ijj je povzročil v kongre-jimešnjavo. Senatni fi-j odsek je smatral, da bo nov davčni program pri- listi takozvanih nadlež-kov (nuisance taxes) pa smislu sestavil svoj j tedaj je pa prišla vest iz (kiše. da so novi davki se-i stvar, ki bo najbrž za-i dolge razprave v obema na. To je ujezilo vodi-ičine v senatu, ki so imeli pripravljeno za davčno ro; njih načrti so bili pre-i in morali so včeraj pred-t listo nadležnih davkov vsoti 500 milijonov doki je bila sprejeta. Italijanski vojaki uhajajo v Avstrijo Mussolini odklonil nasvete Anglije Inomoet, Tirolska. 27. jun.— Iz južne Tirolske, ki je pod Italijo, prihaja dnevno tri do pet italijanskih vojakov čez mejo v Avstrijo. To so dezerterji italijanske armade, ki se nahaja v južnih Tirolih in katera se računa na 20,000 mož. Avstrijske oblasti jih navadno aretirajo, izprašujejo in potem izpuste, ko beguni oddajo svojo vojaško uniformo in orožje. Vsi italijanski dezerterji prinašajo eno in isto povest: nočejo iti v Afriko in rajši dezertirajo! Rim, 27. jun. — Konferenca med zastopnikom Anglije, An-thonyjem Edenom, in Musšolini-jem je bila včeraj zaključena. Kolikor je znano, ni Eden opravil ničesar s svojo misijo, da od- vrne Italijo od vojne z Abesinijo nci v kongresu in po Mussolinija za gene- ai ralni mornarični pakt, v katerem bo tudi Nemčija. Mussolini je Edena mrzlo sprejel in prav tako mrzlo je bilo slovo, ko je Eden sinoči odpotoval iz Italije. Ameriki smatrajo ta naj- Rooseveltov umik za veliko zmago. Ion, D. ('.—Roosevelt lo kreiral nov oddelek— iitracijo za mladino. Odda se iz sklada relifnih ie 50 milijonov dolarjev ije brezposelne mladine o 25. leta starosti. Mla-to vadila v strokovnem nadaljevala bo višje šo-itroike vlade in bo uposle-' relifnih delih, ko dokonča itudije. Aubey VVilliams, ;ni relifni administrator, ' t«r tega novega oddelka. Vork. - (FP) — Wall ni bil preveč vznemirjen foanju Rooncveltove po-o "delitvi bogastva." t« * je re» nekoliko strelu potem se je pa za-" R'x'»«'veltov program "tvi bogastva," katerega Pwdnik ukradel Huey vidi bolj politična Ujo pa resna nevarnost «i plutokraciji. Wa zaključka pride člo-opazuje reagiranje new-w»rze, ki j,, najbolj obirat v (leteli. Na dan poslanice ko delni-' koliko padle, a h«; takoj ••dvignile. rlVetji dan 6 n» borzi zo|H*t vse nor-J** delnic so »tale na ^ kakor pred predsedni-**niro- <*' «<> upošteva t'" ka bon* ni *r<> utvar jo tako občut-M strahom o viš- »kih m* > ta incident vseka-)e nirer, d a >»e laalo m , b-m un /ali, ™ K rti*' Un tU! V j k jyi |L v,rjetno. Po vladanja so v Vi!h»Jj najspret-* strani kate-r'" bati. Saj 'zo navadno 1 ► <»kor |»a na- J *»IUtree-^ega /j«ključ. I,r'H na dan 'vj " '* t«ot rebuje '"i^arnka *i- Governer v spo-ru ^federacijo Napovedal je boj organiziranemu delavstvu I)enver, Colo. — (FP) — Governer Ed C. Johnson je napovedal odločen boj organiziranemu delavstvu in senatorju E. P. Costiganu. Konflikt je prišel po konvenciji državne delavske federacije, ki je ožigosola John-sona, ker je vodil opozicijo proti McCarranovemu amendmen-tu glede plačevanja običajne mezde pri federalnih relifnih projektih. "Nekaj podivjanih voditeljev federacije hoče ponovno izzvati ostuden političen boj v državi," je dejal governer v svoji noti, katero je poslal predsedniku delavske federacije. "2e pri zadnjih volitvah so dobili krepke udarce, katere ne bodo kmalu pozabili." Senator Costigan je podpiral McCarranov amcndment kakor tudi v volilni kampanji Jo-sephine Roche, znano liberalko, ki je kandidirala proti Johnso-nu. Iz tega razloga smatrajo Johnsonovo izjavo za napoved, da bo v prihodnjem letu kandidiral proti Coatiganu in upa, da ga bo porazil. Earl R. Hoage, predsednik državne delavske federacije, je odgovoril, da se mora delavstvo odločno boriti proti Johnson u, ki je pokazal, da je zagovornik nizkih mezd. V volilni kampanji se mu je prilizoval In je na svojo stran pridobil mnogo u-nlj, ki so mu pomagale do go-vernerskega stolčka. Aretacije komunistov Atlanta, Ga. —" Policija je aretirala šest komunističnih a- gitatorjev na obtožbo, da ao hujskali na izgrede. Domače vesti Ponesrečenee na progi umrl Vintondale, Pa. — John Su-štaršič, kateremu je vlak odtrgal noge na progi, po kateri je hodil, dne 1. maja, je po hudem trpljenju umrl v bolnišnici. Star je bil 56 let in doma iz Zagrad-ca pri 2užemberku. Pokopan je bil civilno. Nov grob v starem kraju Lowber, Pa. — Joseph Klun, je prejel žalostno vest, da je v vasi Misliče pri Divači na Primorskem umrl njegov oče Franc Klun v starosti 78 let. V Ameriki zapušča enega sina, v starem kraju pa drugega aina in dve hčeri. Pokojnik je bil vedno naprednega mišljenja. Poroka Gilbert, Minn. — Frank Je-rich, predsednik angleško po-slujočega društva 578 SNPJ v Aurori, Minn./ je bil te dni poročen s Sofijo Malanevich. Svoj dom ata si ustanovila v Aurori. Obilo sreče! Popravek vesti Morgan, Pa. — Proaveta s dne 24. junija je poročala, da ae Frank Drobne in Julija Kram-žar nahajata v bolnišnici St. Thomas, kar je pomota. Nahajata se v St. Francis Hospitalu. 110«, Act of Ost. 0, lOtf, Mtkorisad on Juno 14. 1010. Caiumetnke novice Calumet, Mich. — Zadnje dni. ^■^fciMifie smrti roj«»rSt*m-\> Mavrin, vdovec, ki je prišel iz Minnesote pred petimi leti. V razgovoru s sosedom se je zgru dil na tla in ni več vstal. Zadela ga je srčna kap. V Minne-soti zapušča otroke. Fašistični konvj Rezultat zl Milwaukee, W — Ob zaključku konvencije HBZ nekaj novega. < na zborovanjih podpornih orga riki. Prvi« ao vaški fašisti v pUn Ko je bila kon čena, so pri domobranci", srajce, katere jim' Anton Zubak is vodja hrvaških doi temi domonatracij mislil narediti delegate, dosegel bratno. Velika tov in poslušalcev celo sovražno gl stični pojav, matani is dvoran pokazali med Konvencija j« naši delavci ne tike Fišerjevega ga kova. To j« za nas vse. Konvencija početka rasdel ni strujl, dve domobranc« ( šiste) in komu di so bile močno nih elementov? so kontroliral« volile gl. odbor, radičerci in Komunisti odboru tri nadzornem porotnem Is Otroškega niso dobili niti »vanja (Izvirno.) trte redne |je pojavilo še ni bilo ilovanakih pij v Ame->kazali hr-srajcah. sija zaklju-v dvorano ti v plave preskrbeI rrella, Pa., [tbrancev. S ii je Zubak »n vtis na pa baš o-Ina delega-hladno in la ta faši-bi (bili po-t bi se bili tnjem. (kazala, da jo za fana-Zubakove-znamenje je bila od dve glav-ini krili f snjene fa-Itoda v sre-ppine zmer-te skupine ^anje in iz-! element ao iši. novem gl. : enega v drugega v v odboru >omobranci odbornika. z 'okrevanjem' nisenicnasre& njemzapadu Prosperiteto bi radi pri« čarali na Hoovrov način V Illinoisu pridejo davčni 'tokeni' 1« julija se začno križi in težave Smrtna nesreča v Detroit u Detroit. — Dne 22. junija je avto do smrti povozil rojaka Jos. Benka, ki je svoječasno bival v Clevelandu. Zapušča ženo. Se en grob Cleveland. — Zadnjo sredo je umrl John Kušan, star 46 let in doma iz Peščenice. V Ameriki je bil 28 let in zaušča ženo ter tri otroke. Boj na pesti v bel-gra jskizbornici Stepli so se zaradi vprašanja diktature lielgrad, 27. jun. — Včeraj so padale pesti v jugoslovanskem parlamentu in več -poslancev je imelo krvave nosove. Pretep je nastal iz vroče debate, katero je aprožil dr. Bogoljub Jevtič, bivši ministrski predaednik, ki je zahteval, da nova vlada |>od vodstvom Milana Stojadinoviča nadaljuje diktatorično politiko pokojnega kralja Aleksandra in naj se ne zmeni za opozicijo. Večina poidancev je odkurila iz dvorane in seja zbornice se je zaključila med kravalom. Hrvatske »bratske zajednice torej sestoj iz zmernih mož in pričakovat je, da bo to pomirjevalno vplivalo na razburkuno članstvo in prineslo kaj potrebne harmoni je tudi med gl. odborniki. Konvencija je preprečila po litični boj v organizaciji in od stranila domobransko kakor ko munistično propagando; vse politične in verske razprave morajo biti izključene iz zajedni ce. Storjen je bil korak, da ae pomaga starim članom. Asesment bolniške podpore je znižan za lOc, zvišan pa je asesment za Otroški dom od pet na sedem centov na člana. Pravila so o-stala večinoma po starem in konvencija ni izgubila dosti Časa na njih. Prihodnja konvencija HBZ se vrši v septembru 19CW v Pltts-burghu, Pa. Pretep v mestni zbornici v Parizu Pariz, 27. jun. — Sinoči je izbruhnil pretep med komunisti in konservativci v mestnem svetu in Achile Gilley, predned-nik* departmenta Sene, je dobil udarec na glavo. Nemir je nastal kmalu potem, ko je bil dr. Ludovic ('lamel*, aocialist, izvoljen za predsednika mestne zbornice, Komunist iz Aul>er villierena je predložil reaolucijo' na me*** kot drug«* družb* za razpust fašističnih organiza- j raliziran«* ladje počivajo \ Radikalne tiskovine prepovedane v angleškem mestu Ivondon. — Uprava nekega londonskega predmestja je prepovedala prodajanje in širjenje letakov in drugih tiskovin, ki sta jih izdali delavska in komunistična stranka. TI letaki so "Tajna interna-cionala", ki se bavi z mednarodno trgovino z orožjem in muni-cijo; "Za sovjetsko Britanijo"; Zemlja" in "Načrtno poljedelstvo", tiskovini, ki ju je izdala delavska atranka, ter "Nola*ne vojne več", letak, ki ga je Izdala Mednanalna federacija strokovnih unij, ' Stavka mornarjev Boston. — Radi stavke mornarjev pri Citles Service Oil kompaniji leži v raznih prista nih na vzhfKlu in Mehiškem za- - - , . Ii vil že deset ladij te družbe, na1 gradnjo občinske elektrarne katerih prevaža olje. V obratu -- ------- ima samo še štiri ladje, stavki.! Japonska zahteva vodi International Seamen'* linija, ker družba, edina od večjih družb, noče priznati organizacije in plačuje okrog |lf» manj Pa-Bo- GOLO C I N C A N J E Chicago. — (UP) — Na srednjem zapadu in predvsem v Illinoisu se gospodarske razmer« nočejo nič izboljšati, čeprav si finančni izvedenci pri kapitalističnih časopiaih prizadevajo, da bi pokazali rožnato sliko. To skuša predvsem glasilo trgovske zbornice Chicago Journal of Commerce. Ta je v eni zadnjih izdaj objavil večji pregled biznisa pod optimističnim naslovom: "Ci-kaški biznis je boljši ko 10U4". V nekaterih panogah je res nekoliko izboljšanja, na splošno pa nobenega; v nekaterih industrijah, na primer v klavniški, ki je največja izmed vseh v Chi-cašu, ter v gradbeni je pa precejšnje poslabšanje celo v primeri z lanskim letom. V letošnjem aprilu in maju je bilo v Illinoisu res za spoznanje več dela ko pred enim letom. Na drugi strani so bila pa mezdna izplačila za poldrug odstotek manjša. S tem v zvesi je treba upoštevati tudi cen« življenskih potrebščin, ki so od lanskega aprila in maju narasle za pet odstotkov (v Chicagu). V dolarjih in centih je torej delavstvo za šest in pol odstotka na slabšem ko pred letom. F Slično je tudi z relifno situacijo. Ko so zadnjič pričeli trebiti relifno liato, so računali, da jo bodo znižali od deset do dvaj set odstotkov. Ampak so raču nall brez krčmarja. Listo so znižali le za šeat odstotkov, kar je normalno znižanje v tem Ča au. »So še druga znamenja, ki po kazujejo vse kaj drugega ko iz boljšanje. Iransko leto v aprilu je bilo v čikaških klavnicah ubi tih 868,980 glav živine, leto« * aprilu pa le 687,048 (suša takrut še ni igrala v klavnicah nobeno vloge). Tudi š|aorici z zatonom "new-dealske" slave Zopet pričeli posluževati. Mesto od glasovalo za občinsko elektrarno Kenton, O. — Prebivalci U ga mesta so z veliko večino od glasovali tu konstrukcijo občin ske elektrarne. Mesto že obra tuje lastni vodovod nad tride-| *et let in z uspehom. Krajevni I iberalni dnevnik ima velike za sluge pri vodstvu kampanje za Chicago. — Prihodnji ponde-Ijek, 1. julija, stopi v veljavo novi zakon triodstotnega kup-čijskega davka (sales tax) v državi Illinois in v ta namen je državna uprava izdala 10 mili jonov "tax tokenov", katere bo moral imeti vaakdtl zu plačeva nje tega davka. "Tokeni" ao iz aluminija, malo manjši ko de setica (dime) in predatavljajo nov sistem natančnega odraču-navanja kupčijakega davka v ulomkih ali delih centa. Država proda Mtokene" trgovcu in trgo-v«c jih zaračuna odjemalcu in jim izroči drobiž v "tokenih" za bodočo rabo. Vsak "token" je vreden (tako je zapisano na njem) eden in pol "mlllsa", to je petnajstinko centa. Kadar kupite kaj za pet centov ali ni-kel, boste plačali šest centov in dobili boste od trgovca pet "tokenov" drobiža. Lahko tudi vzamete 20 "tokenov" za tri cente in to pokrije akupiček do enega dolarja. iSmartl — (O-pomba: Uradni naziv je "token", toda odjemalcem je dovoljeno, da si izmislijo primerno ime za to prekleto nadlego. Najbrž pride ime "button" uli po naše "dušica",) mehiško delavstvo se strnilo pred reakcijo Za svoje pravice se je pripravljeno boriti z vsemi sredstvi CALLESOVA GR02-NJA MU ODPR-LA OCI Federalni spravni odbor razpuščen Poskusi glede poravna ve stavka se iaja« lovili San Franciaco, ( al. — (FP) — Posebni federalni odbor, kateremu je načel niča zveznega delavskega departmenta poverila nalogo, naj poravna stavko mornarjev na parnikih za pre važanje olja, je bil te dni ra*-puščen, Razpust je prišel nenadoma; sledil je optimiatičnim izjavam odbora, da Je poravnala stavke na vidiku. Ker ni imel moči, da bi uveljavil svoj tailok, ni dal tudi nikakih priporočil, Zastopniki stavkarjev so ht-ftočarani in dolže lastnike parni-kov arogantnosti, ker so odklonili sugestijo federalnega odbora, naj se pogajajo z mornarji glede končanja stavke. Kmalu {»o razpusti odbora so dclialajalci naznanili, da bodo obnovili obrat s stavkokazi, če bodo stavkarji vztrajali pri svojih zahtevah, ki med drugim u-ključu je jo zvišanje mezde in skrajšanje delovnih ur. Cikaika univerza dobila zadoičenje Springfleld, III,—Illinoiakl se. nat je v sredo s 2>'t glasovi proti devetim sprejel večinsko |s»ročl-lo odseka, ki Je preiskal čikaško univerzo na obtožbo, da je ta univerza "kotišče komunizma iu drugih subverzivnih naukov," Odsekovn večina je |*»ročala, da je bila obtožba neoanovans, dala pa Je ukor profesorju Rotartu M Lom«t t u, ki je aktiven v organizacijama Uniji za civlne KVolNsiš/iiie in Ligi proti vojni in fašizmu. S tem Je ta zadeva zaključena za illlrioisko državno zbornico, demilitarizacijo sibirske meje Pristaniični delavci zapretili s stavko New Orleans. La. — Tu bo najbrž izbruhnila stavka pri* Mtanlščnlh delavcev, Tokio, 157. jun. Jajionski zunanji minister Koki llirota je včeraj predložil ptadanlku Sov- ker so de Ifalajalei odklonili zahteve di- l,, pravne delavskega razreda, Mežico City. — (FP) — Na zadnjo grožnjo bivšega predsednika Mehike in političnega diktatorja Callesa, ki je šel v ogenj po koatanj za kapitaliste, je mehiško delavstvo odgovorilo s strnjenjem svojih vrst. Skoraj čez noč je uatanovilo skupno zvezo .pod i m« no m Narodni proletarski obrambni odbor. V tej zvezi se Je združila pretežna večina organizranegu delavstva. V proglasu, ki je odgovor na Callesovo grožnjo proti sedanji vladni politiki in številnim stavkam, pravi splošni obrambni delavski odbor, da se bo dsJav* stvo odločno borilo z vsemi sred. stVl za neomejeno pravico do stavke, zborovanja, demonstracij in svobode govora, "Ako bo država tolerirala ali celo |M>dpihovala take (fašistične) organizacije, ki so po tendenci in namenu sovražne tem pravicam, tedaj bodo organizacije, ki so članice tega odbora, oklicule generalno atsvko proti tiranatvu te vrste," pravi združitveni protokol. Obrambna organizacija je tudi "proti sodelovanju a kapitalističnim razredom tu bo prilagodila svojo akcijo k revolucionarni taktiki na podlagi principa razrednega boja." V združitvenem protokolu se vse pridružene organizacij« zavezujejo, da se lanio vzdržale medsebojnih napadov sli nags-junj ter spoštovale popolno avtonomijo druga drugi kolikor se organizatoričnlh aktivnosti tiče, V slučaju, da pa nsstsjejo kakšne potetkoč«, Jih bo reševal akopni svet. General INotarm Ellas Cal-les se je znesel nad organiziranim delavstvom in tudi nad vlado radi velikega Induatrijakega uopokoja, k I Je letos že prineael nad 1200 stavk. YVj* število teh je liilo simpatičnih. V teh stavkah delavci tudi niso kazali nobenega obzira do tujega kapitala, v glavnem ameriškega. In ker Je Cardenaaova vlada mirno gledala te industrijake boje ter Jih ni hotela zatretl pod pretvezo, da ao inscenira-ni ia« "nlečknrjih", je podjetniškim interesom priskočil na pomoč- "radikalni" <'allea, kateremu Je revolucija prinesla veliko bogastvo. Delavstvo je pokaral prav po is^eJnvako, češ, da s stavkami delajo sitnosti vladi, ki deluje v njih Interesu. Njegova grožnja je bila pa preveč prozorna tako za liberalnega predsednika Gar* denasa kakor za delavstvo. V vladi jt< povzročila pravo krizo, Iz katere je izšel Cardenaa kot zmagovalec. Umakniti se je moral t allci, ki je vsa leta po zadnji revoluciji diktiral vlad' no politiko Ta umik v privatno življenje jc najbrž le zača* sen, Bolj direktno ko predsednik Cardenas je Calleau In kapits* liatorn sploh odgovorila združena «elav«ku fronta. "Organizirano delavsko in kmetsko giba« nje M« Ink--," pravi izjava enotne fronte, "mltočno protestira proti deklaracijam generala ('allesa in */ju\Ijn, da tirani striktne organizacije Internat h zap«*pad«nr v stavkah b rez ome IjoiigMhoreinen Assn. IMavri Jenosti, pravico do organizacij« zahtevajo stišarije mezde za Ifi! in druge. Tudi ne bo preneha-— odstotkov, priznanje dveh no lo borili " /m ekonomsko in ao- cij in to Je bil signsl za načne i tonu. ProvWf»fU, New Vorku, jetake unije na^rt za demili vih krajevnih unij In offanisi-j rialno iii#olj*aiije položaja de nalistse, da so udarili po ko 1'hiladelphiji in Port Arthurju, tarisacijo «ovj«rtslco-mandfurske ranje k le r ko v v pridruženi u jiavstva Stavkovna gibanja so munistih. |T«aa«. i meje. I ni j i. | * M r tUMt>l nogrsn PROSVETA THE KNI.Ifi IITKN M KNT •LiM9 Dl LASTNIMA •MiVMNMU HUODKI JlPUOTi Or«aa «1 mm4 br HmlilMi m lArmUm, O«'«« Cktmgmf te HM m MM. $*M m i«l HM MMrtUtiiii OMy i« CM.r« |7 A* m m k. Utu, MU •• »«i uu; m IiiiiimIii HN SutecOpO«* r.U. fM. k»» laM attfc ■ IMUMB« PKOSVKTA MIT4I S«. CMiil«. MCMMEH l)f TMM f KUMATRD 138 Datum v tAi«t»ju. i»rim. i»a Imm m lMMlo»a M «»» M • dUumum »aUbte U- M*IM PoM.iM M pr**»'—no. 4m M »M» Hrt M imUH. Preobrat v Jugoslaviji Nismo tako naivni, da bi videli v dogodkih, ki so potekli zadnje dni v Jugoslaviji, kakšen velik ali revolucionaren preobrat. Ca bo nova vlada držala besedo in res dala ljudstvom Jugoslavije svolMKlne, demokratične volitve s svobodo govora, tisku in /.liorovanja, tedaj se povrne status, ki je bil pred 6. januarjefc 1929, torej pred uvedbo diktature; to je povratek v stare politične razmere s politično demokracijo, kakršna je tamkaj sploh mogoča. Ali je povratek v dobo pred diktaturo napredek? Je in ni. Ako danaAnji vladarji Jugoslavije pristanejo na likvidacijo diktature, bodo s tem priznali, da se diktatura ni obnesla, ni ozdravila države politično in da je bila sploh najslabAi poskus v življenju Jugoslavije. To priznanje bo znamenje napredka in zmaga demokracije. Ampak ta zmaga ostane prazna, če se vladajoče stranke in skupine ne pomaknejo naprej od točke, na kateri so obvisele ob napo-Vli diktature in ki h« m svojo nepopisno stagnacijo prav za prav dale iMivod za diktaturo. Demokracija v Jugoslaviji, kakor v vsaki drugI deželi, ne zavisi od režimov, temveč od zrelosti IjudMtva; demokracija ni lepa obleka ali perjanica na klobuku, pač pa je živa Ideja, ki mora zrasti iz ljudstva. Ljudje, delovni ljudje, ki volijo in plačujejo davke, morajo biti prepričani, da jim je demokracija potrebna in koristna in to svoje prepričanje moralo vsak čas manifestirati v dejanjih. Kadar je v državi večina takih ljudi, tedaj je demokracija utrjena in režim mora izpolnjevati le hotenja vo-lilicev. Ce je torej opozicija v Jugoslaviji~-ta opozicija je, kolikor selimo po poročilih iz starega kraja, velika meAanicn raznih političnih In ekonomskih smernic—edina v tem prepričanju In ne I m več dala demokracije v zakup raznim okostenelim, sebičnim in korumplranlm voditeljem ali klikam, tedaj bo s tem preobratom lugoslavijl zagotovljen normalni politični razvoj po potih demokracije. GosiMsiarsko-aocialna plat Jugoslavije s tem seveda Ae ne bo reAena. To Je drugI problem, ki ga Jugoslavija sama sploh ne more reAlti, ker ni ekonomika enota In zavisi od tujega industrijskega kapitala. Sploh nobena evropska država ni ekonomsko neodvisna in samostojna; vse so gos|todarsko tako t««sno mod seboj po-vetane, da ekonomski problem ene države Imli tudi druge in vsa večja vprašanj« te vrste se morajo reAevall mednarodno. Kkonomski problem Jugoslavije, ki bogme ni majhen, je torej ekonomski problem Evrope. KeAitev teirs problema vidimo le v socialistični federaciji evropskih držav todn Aovlnlstl vseh evropskih de-*el prisegsjo, da od lega "smo Ae daleč." Ali ripht, pa mi j ImmIo! Nekalere ekonomske iii socialne reforme so pa mogfiče >.e v današnji Jugoslaviji, če je dovolj volj«.. poštenost I, razumevanja in zavednosti \ kmetskih In delavskih masah. Pretežni sl«»j, ki tMlda največ glasov In odAteje največ davkov v Jugoslaviji, je kmet. Za njim prideta dela\ec'ln mali obrtnik. Ako se ti trije združijo "na platformi konkretnih sticialnih In ekonomskih zahtev, lahko dosežejo vse, kar je mogoče dosis | V danaAnjlh razmerah; če pa bo kmet v večini Ae nadalje kimal za fajmoAtrl In drugimi izsesavale! In se Ih> delavstvo Ae nada IJe kavsalo, razkosano na pet ali Aest talnirov, ne Ini nič napredka. Narobe: nazadovanje bo in |m»vikI tn nove illktature. JngfiNlovanskl kmet in dela vik- potrebujeta izobrazi*- veliko izobrazite p red no lamta spo-sobna za pravo demokracijo in samovlado. . Za to ps je treba, da imata danes v*aj priložnost do takšne i*«.bra*liej~da je takšna Izobrazb« t .Jugoslaviji svolMaliia v vseh ozirlh. 1« Je prvi pogoj, ki km morajo vse resnično napredne, tlasti delavske in kmetike orga niza« ije zahtevati |m« v tujezemstvu. zato iiiiou lou +r )r koftrkaj pametHI, tako) i javiti ta Uin. Politi« na amnestij« je absolutno potreba* Vsi politi, u, jetniki, katerih je ..krov 20.000, morajo biti IzpuAčeni In vaai deloma otUktHlov ani s« svoje muke, Ce nov« Uoda (eg« ne ntori in ^e o|«otielJ« ni v stanu uposliivaU tega—naj kar molči o demokraciji m kakAnem poravnanju krivic. na.nt Ik» amnentije. ne bo zaupnosti v noUn režimi Cfrsovi p au, naj sprejme davčno Ustvico sa bogatine ki dedič I ne. Do tega bo moralo priti prej ali slej — kje drugje naj vlada vzame denar, če nt tam, kjer je? Od revnega ljudttva, ki je izgarano in gospodarsko uničeno, ga ne more. Pred par dnevi je bil v kongresu predložen zakonski o-snutek, ki določa težko obdavčenje bogastva Američank, ki se možijo i propadlimi evropskimi princi to plemiči. Pričakuje se, da bo t* osnutek naletel na hudo opozicijo od strani burboncev obeh strank. Z delom gre po starem: za-poštenost^ in brezposetnoHt v mestu sta na isti točki. Draginja pa Jtpo raste, vrhu tega pa i mam t v naši državi prodajni davek' alt salea-tax. __Čitatelj. Apel prtdatdnlka milwao6kega Kit venskega doma ^ Mllwaukee. Wte.—Defhičarji, delničarke In sploh vsi Slovenci v Mihvaukee in okolici! Prihodnjo nedeljo, 30. junija, bo z*'inilwau&ko slovensko nar selbino «opčt velik dan, ker bo dan ' bomovega piknika. Kot lansko Itto, se piknik vrAi v Pleasant Valley parku tudi le tog. ' Prijatelji in prijateljice, pohi-timo tegg dne zopet vsi složno na ta piknik! Pokažimo zopet, da se strinjamo s pionirji, ki so začrtali pot Ideji za naA Slovenski dom, ki bo gotovo v veliki meri pripomogel napredku v splošno-sti, tako za nafta društva, pevske zbore kakor sploh vsemu, čemur bo Dom Jjjužil. Pokažimo dalje z veliko udeležbo na tem pikniku, da nam je pri srcu naAa mladina, da delujemo In sc žrtvujemo zato, da se nam i)e bo popolnoma odtujila s tem, da' ji pripravimo domače, ugledno in primerno shajališče. To je tudi naAa dolžnost, če hočemo naiim otrokom flobro. Zrtvdvati se moramo nekoliko vsi skupno, |n stvar se bo lahko izvršil«. Kjer je edinstvo in zdrutfepje, se premaga in doseže vse. Vsi. vemo, kako potrebujemo svoj Dom, in če bi tudi vsi složno delovali ža to idejo naprej, kako hitro bi bilo delo izvršeno! V nedeljo bo zopet dan, ko se bo p6ka&ala zavednost ^afiih Slovencev.. Upati je, d« se bo na tenl pikniku zopet pokazalo, da ŽIVI' itved nami Ae smisel za dobro in koHstno stvar našega naroda. Di rek torij se letos isredno dobro triidl, da bo zadovoljil vse goste in poffetnike tega piknika. Videli-in sliAali boste spet Hei- Nazadnje vas pa morda tam najde Ae areča in vam potisne r žtp eno izmed osmih denaruih nagrad, ki so razpisane za vstop-ninske tikete.. Ali se ne bo prileglo, Če bo poklicano vaše ime in številka in bi se glasilo, da je vaša prva nagrada $100, ali druga $50, ali tretja $25—? Ne zamudite torej te izredne prilike, ki se Vam ponuja. Pustite doma vse skrbi in jo ube-rite v nedeljo 2)0. junija s svojimi domačimi in prijatelji v "Pleasant Valley park! Pri Um se bomo 'tudi ravnali po lepem nauku "vsi za enega, eden za vse!" ' Prijateljsko in rojaško vas pozdravlja za org. Slov. dom Frank Lustik. preda., 644 So. 9th street, Mihvaukee, Wis. VViHardfani m na« obiskali! Sheldon, Wii.—Ker primanjkuje času, bom le na kratko poročal iz naše naselbine na farmah. Vreme imamo bolj kfslo ko lepo. Vsak dan dežuje. Poljski pridelki dobro kažejo, posebno iitoinkrma. y ,ppe,28. jnnija je društvo št. 278 SNPJ priredilo svojo letno plesno veselico. Udeležba je bi Ja zelo veHka; toliko ljudi nisem skupaj že davrto videl! K celotnemu uspehu so dosti pripomogli naši Willardčani, ki so se udeležili v velikem številu s svojimi družinami in posamezno. Njihnega poseta smo bili zelo veseli, zakar se jim tudi naj-iskreneje zahvaljujemo. Najbolj pa nas je veselo presenetil Mirko Pakiš, pevovodja slovenskega pevskega zbora na Willardu, ker je s seboj pripeljal svoj pevski zbor. Ta zbor je v resnici lepo odpel več kras nih pesmi, zakar je tudi žel toplo priznfcnje in velik aplavz, ki ga je resnično zaslužil. In ko so naši Willardčani peli ko slavčki, so naši Amerikanci kar strmeli—tako so bili izne-nadeni. Lepo petje naših vrlih pevcev jih je prevzelo. Hvala naAim Willardčanom za I>oset in razvedrilo ter krasno petje! Ob priliki bomo po mož nosti poset vrnIH. Poročevalec. Komentarji čiUtelJa ( leveland. O. — Namenil sem se, da napišem "par vrstic" o tem, onem in tretjem, zraven pa še o četrtem in tako dalje. Vedno so nam trobili, ko pridejo demokrat je na krmilo mestne vlade, da bodfc Slovenci dobili delo. Križ pri tem je, da večina volilcev nastdt takim va-dam In lažem. Zdrav razum nam pove, če "bodo Slovenci dobili delo," da bodo drugi delav-ei vrženi na cesto. Tako jt pod sedanji sistemom. Tak sistem je krivičen. Mi se moramo boriti za spremembo takega sistema, ki je sistem kapitalistične družbe, kateri je le za profit, ki ga dobiva peščica mogotcev na račun izkoriščane mase delavstva. Spet se pri nas pripravljamo za volitve mestnih očakov. Naši slovenski reprezentantje ali mestni očanci, kar jih je, se že pripravljajo, da ne zletijo s svojih stolčkov. Nobeden teh nima nikakega pojma o delavskih problemih, niti ni nobenemu do tega, da bi deloval za delavske interese. Demokratje nam ponujajo tega in onega, oni, ki so že v sedlu pa ai prizadevajo, da bodo ponovno izvoljeni. Nobeden teh nI »posoben, da bi zastopal delavske interese v mestni zbornici. Med seboj pa imamo človeka, k! je sposoben za to delo, ker se že vrsto let u-dejstvuje v delavskih organizacijah ter bori za delavske interese. To je Louis Zorko, član soc. stranke, aktiven v organizaciji brezposelnih in pri društvih. On je delavski kandidat in vsakega delavca dolžnost je, da mu pomaga, da bo Izvoljen. Sedaj se nabirajo podpisi na zadevne peticije za njegovo kandidaturo. Podpišite te peticije, da boste s tem omogočili, da dobimo svojega delavskega zastopnika v mestno zbornico. Za Župana bo kandidiral na de lavski listi Robert DulJe. Delavci, poskrbite, da izpol-nete svojo delavsko dolžnost ter da podpišete omenjene peticije! Prošlo nedeljo se je vršila v Cievelandu v mestnem stadiju telovadba ameriškega Sokolstva in velik Sokolski zlet, ki se je zaključil prošlo nedeljo. Listi so pisali, da Je okrog 20 tisoč ljudi gledalo Impozanto telovadbo okrog 2,600 telovadcev. To je bilo prvič, da je tako veHka skupina Sokolov masno nastopila s prostimi vajami v Cievelandu. V pohodu po mestnih ulicah v stadij so bili na čelu slovenski Sokoli iz Clevelanda, ki so se v telovadbi izvrstno postavili. Frank Jereb je odnesel drugo zmago kot drugI najboljši Sokol v Ameriki. Na prvem mestu je člkaftkl Ceh Schvvartz, ki Je bil samo za eno točko boljši od Jereba. Ce bi Sokolstvo imelo več delavskega duha v svojih aktivnostih, bi bilo Ae boljše, saj so pa po večini vsi 8tovlteJ.' A« in n«jhn|j tiranska, se lahko pričakuje, da bo tam tudi naj-' ~ _ PMura. Roberta Campbell Lawson, nova predsednica Federacije ženskih klubov. tani suša, letos moča Willard, Wln. — Pri nks o kaki brezposelnosti sedaj ni govora, kujti poletni čas sili farmarje, da delajo od zore do mraka. Delo se kar vrsti eno za drugim. Torej glede dela se ne moremo pritoževati na farmah; tega je vedno več ko preveč. Druga pa je z našimi pridelki, katere moramo večkrat skoro za nič prodati raznim prekupčevalcem. V tem oziru se je zadnjt čase ne-nieJaJin njegove Grenadirje, več koliko izboljšalo. Cene živini odlični^ državnih in mestnih* niso več tako grozno nizke kot uradnlgOv in preživeli boste ne-' so bile pred dvemi leti. kaj zabavnih In prijetnih uric Na nas pridejo vedno kakšne v pomenku s Številnimi prijate-| neprilike, ki grozijo našim pri-Ijl, ki jih Iniste prav gotovo src- delkom. lani in prej je grozi-čali v nedeljo v Pleasant Valley. la suš«, letos pa nam nadleguje P^ku. ! moča. Dežuje skoro vsak dan. = tako da zadržuje farmarj©» pri delu. JjFe že tako, da je veliko našeglrtruda ter sadu ter tega truda odvisnega od vremenskih bogov, ki nam včasi ponagaja-jo s sušo, včasi pa z močo. Poleg tega pa pride na vrsto še tretje zlo. To je sedanja uredba, ki pusti, da razni izkoriščevalci in prekupčevalci odnesejo največji del našega sadu, mi pa se moramo zadovoljiti z obranimi kostmi. To bi bilo treba preurediti tako, da bi farmarji potom svojih kooperativ prodajali svoje pridelke odjemalcem direktno. Na ta način se bi odpravil sistem prekupčevalcev in bi ostal ves dobiček odjemalcem ter pridelovalcem. V industrijskih mestih ni dela, oziroma je dovolj dela, le da ga delavcu ne dajo, pa tudi za služka ni. Tega je seveda kriva sedanja uredfba, ki se bo morala temeljito preurediti. Farmar. Smrtna nesreča na progi Vintondale, Pa. — Na 31. maja se je na tukajšnji železniški progi težko ponesrečil moj očim John Sustaršič in je po dva najstdnevnih mukah v Memori al bolnišnici v Johnstovvnu po Akodbam podlegel. Pokojnik se je rodil 26. decembra 1878 v Za-gradcu pri Žužemberku na Dolenjskem. Na Turtle Creeku, Pa., zapušča sestro. Pokopan je bil civilno poleg svoje žene (moje matere), ki je umrla pred dvemi leti. Bil je član unije U. M. W. of A., čije člani so imeli v oskrbi njegov pogreb. Poleg unijskega predsednika sta se od pokojnega pri odprtem grobu poslovila tudi Andrevv Vidrich v slovenskem in VVilliam Hicks v angleškem jeziku. Iskrena zahvala njim in vsem prijateljem ter znancem za cvetlice in udeležibo pri pogrebu. James Vidmar. Vrtni zlet SND Waukegan, lil. — NaA Slovenski dom bo tudi letos imel svoj letni piknik dne 4. julija, na praznik ameriške neodvisnosti. Toda letošnji domov piknik se i>o vršil na lastih vrtnih prostorih SND, ker se težko dobijo primerni prostori v bližini mesta. Vrh vsega tega pa imamo pri domu lepo urejen prostor za ballncanje, kar tudi nekaj šteje, ker se je zadnje čase ta spprt med nami zelo razširil.in postaja z vsakim dnem boij popularen. Tudi ženske so se oprijele tega športnega razvedrila. Na 4. julija na domovem pikniku se bodo sjMiprijeli Imlin-iarji la VVaukegana in North Chicaga. Ti dve moštvi, katerih vsako Aleje 12 »pretnih bali ncarjev, se bosta kosali med! seboj za prvenstvo v balincanju teh dveh mest. Treba je tudi o-menitl, d« bodo zmagm«lci dobili lejM' nagrade. Tudi ženske Isido lahko b«lin«k> ali pa igrale karte «Ti bunko. Tudi z«njt so pripravljeni lepi dobitki. 8e\ed« se bo serviral okusen prigrizek in pa hladne pijače. Zato pa pridite n« 4. julija na domov piknik v velikem številu! N« svidenje n« domovem vrtu! CUn *ND. Nove knjige Rajko Jovanovič: Fašističke in nja bijelog terora u JugZl /rt,v«-kovodstva patronatskoK rada u s " ma. Pittsburg, P«. C^i 25c ^ d Knjižica v hrvaščini z Korniim nam je prišla te dni v rok?'o, "H mehko je vezana in vsebuje't^" 125 trpinčenju i„ ubijanju kom n črnogorskih ter macecionsk ^ l r raznih zaporih Jugoslavije nosehn ^ tature. Podatki, ki soZZT ^ neverjetni; nemogoče si je na svetu človeške zvezi. ki v S* 1 namenoma in po načrtu p^nja ^T« Htva (rezanje spolovil moškim i^i^ Hkih spolovil na živih Macedonkih-f j je resnice na vsem tem in k,.lik. L to prepuščamo avtorju in onim k fT za publiciranje te knjižice. Citrt, druga poročila iz raznih virov8 ju jejo ta sadizem in barbaratvo 2 pt RBrTki ga * Pavlu v Belgradu in v katerem so n., podrobnosti o škandaloznem peto,^ je na Hrvaškem in v Dalmaciji v L , volitev" za skupščino. Nadškof memorandumu poroča, kako so srbski L preklinjali Hrvatom "katoličko* so jih pretepali in ubijali.) V.sa resnic prej ali slej priti na dan! Avtor te knjižice, Rajko Jovanovit, je bilo od leta 1929 do srede leta lft|| nih čez 22,000 oseb v Jugoslaviji zaradi-nih prestopkov; od teh je bilo 3270 td njenih oziroma pohabljenih v s led muči zaporih in 19,708 lahko ranjenih, čez 60 je pa bilo ubitih. Knjižico kvari sovražen napad na * fašiste," češ, da so socialisti v Jugoslav ralno odgovorni za te žrtve, ker so "po in še danes podpirajo" belgrajuki režii stupidna dolžitev, ki je že stara, jem brošuri resnost in jo postavlja na »topu ke, nepoštene propagande. "Carovniški" proces na Norvci Zc mesece se je zanimala vsa skandia javnost za vprašanje, kakšen bo izid v nilkem procesu" v Oslu. Ta proces se čal sedaj s tem, da so sodniki obtoženk spiritistko Ingeborg Kdderjevo, oprostil afera s tem se ni zaključena V avgustu lanskega leta je utonil pn nju sodnik Dahl, oče K Oder je ve in vnet tist, ki je napisal o tem predmetu kup ter si pridobil med Norvežani mnogo ovčic. Njegova tragična smrt, ena izrr mnogih, ki se zgodijo na jjodoben način leto, bi ne bila zbudila nadaljnjima zan da niso začeli spiritisti govoriti o tem. da bila že dolgo napovedana, in sicer skoraj točno. Dahlova hči ima pri spiritistktoik namreč vlogo "medija," ki posreduje od| in napovedi duhov iz onega sveta, in U bila prej že ponovno sporočila napoved duha, da čaka njenega očeta^ tragična Ko se je to uresničilo, so spiritisti sevedi seijem pograbili priliko, da pokažejo, funkcionirajo duhovi in kako resnične M tve spiritističnih vernikov, da "onostra«! obstoji in marsikaj ve. Oglasili pa so se tudi neverni Tomaži, menili, da se stvar ni zgislila po prsvw ?e pri tistih napovedih imelo svojo vMl pričakovanje bogate zavarovalnine. Z» se je končno pozanimalo državno pnvf ki je uvedlo preiskavo, da se dožene, K6derjeva nalašč ponavljala svoje nai da bi svojega očeta s sugestijo pritiral« v Po večmesečni preiskavi j«1 državno pr štvo zastavilo izvedencem dve vprašanji je mogoče, da vpliva napoved smrti ns U ki se mu smrt lmpoveduj« tako. da »i smrti pospeši? Ali jt bil Ifchl takšnemu vplivanju? Na prvo vprašanje so iz.vrdmci -H pritrdilno, na drugo pa so menili, da r ni iMKiala dovolj dokazov, iz katerih i« pati, da je Dahl vedel r.a napovedi sv.fl» In tako so oblasti zavoljo pomanjksnii z.ov postopek proti K«derjevi ustavilik ritlste In skeptike pa stvar, končana. Prvi kakor drugi lahko trm^ oziroma o vprašanju duhov in " kar hočejo, do cilja m« pridejo ne prvi Moč nesebičnega klerikalk Po vojni so tudi na razdeliti zemljo vtle|a»sesti im*" " ^ te. V t« namen so i »vedli kvenih in drugih vtlepos«*^"'^»'ki slasti na Slovaškem velika i*'-*" • t ni i *ne «•• i do M. junija |s»d sekvestn-^ ^ tJ Je likvidacija komisija Jai stva zopet cerkvi, otiroma CehoeiovaAks vl»8tojnega živijenja » prav do Kegine, Saskatchewan, I n čaaopis y uvodnik kjer d. BiJlda štela že dva tisoč mož \ ^^ E y ivezna vlada poslala tja dva ^^^ inistra, ministra železnic in Dnjg. m pa dostavlja. "Glavna pritožba je proti brezplačnemu delu in proti brezupni bodočnosti v kempah. Presenetljiva je disciplina stavkarjev (pohodnikov). Vodje jih stal no svare, naj se obnašajo mirno. Nobeno posamično "burna-nje" ni dovoljeno. Pohodniki so s svojim obnašanjem napravili izboren vtis in ljudje jim povsod kažejo velike simpatije. "So naši lastni sinovi,' pravijo žene . . Pohodniki "bumajo" na to vornih vlakih. Federalna vlada bi na vsak način rada pre prečila njih prihod v glavno mesto in jim je zagrozila Z izgonom kakor tudi ottavvski župan. V Regino je poslala 300 državnih policajev ali "koza-kov", kakor jih nazivajo stav-karji in delavci sploh. Ampak relifni stavkar j i pravijo, da Kanada nima toliko kozakov, da bi preprečila njih prihod v Otta-wo. mVtra poljedelstva, ki sta upno«saskatchewanskim južnim tajnikom konferirala s niki. Med obema stran- .j« je prišlo do sporazuma, pohodniki ustavijo v tte-ii, v ()ttawo pa odpotuje od-• osmih članov do premierja inetta. a deputacija pohodnikov ni i premierju nič opravila in je vrnila v Kegino z izjavo, v Kanadi in dovolj Jtozakov vne" policije), ki bi pretili stavkarjem prihod v iwo. To je povedala Ben-Ktu v brk, kakor tudi, "da ne kaj govori ... in da ni spo-iben biti Za premierja hoten« tke vasi." Deputacija stavkarjev je bi-razkačena, ker je Bennett od- vse zahteve. Stavkar j i zadajo 50c plače na uro za na-I ne delavce in unijsko lestvica izurjene; nadalje 30-urni nik in najmanj 20 dni dela mesec, raztegnite v odškod-n.skega zakona na relifna de-priznanje delavskih odbo-r v kempah, dcmilitariziranje lifnih kemp, ki so pod upravo »jnejra departmenta, pravico glasovnice in socialno ter ipuselnostno zavarovanje. Bennett j<» na vse te zahteve dvoril z velikim NE. Rekel . da relifne kempe, v katerih »krog 25,000 samskih brez-Icev in dobijo poleg hrane 20 centov na dan — te kem-niw bile ustanovljene z na-'m>rn' da brezposelni dobe v delo ob običajnem zaslužku, »ne, da v njih čakajo, dokler fc<»je ne odpre delo v pri-tlnih industrijah. Kempe bo-* nadalje ostale pod upravo ,Jn,'w departmenta, je pre-* informiral delegacijo, in n,,!,,''ii "sovjetski odbori" ",0 Priznani, in ko jim je naj se vrnejo v kempe, zabrusili v obraz prej *lranc In ,,-de. K*nadske relifne kempe so E.,. ameriškim kempam (''»vfia razlika je v tem, ^ t-.-mpe deloma B cu'lno i«, deloma pod vo- ' a<,ske l>a PO-om iojnega Ulj. I udi v ^ 1H K'*.«« veltovi vojščaki" Woll v novi gonji proti radikalcem Unije, ki sprejemajo komuniste, bodo morda izključene New York. — (FP) — Ameriška delavska federacija bo izključila krajevne unije, ki sprejmejo komuniste za člane. Tako se glasi naznanilo, ki ga je v imenu predsednika federacije Greena objavil Matthevv Woll, tretji predsednik. ADF. Ne samo krajevnim, temveč tudi mednarodnim unijam bo federacija odvzela čarter, Če bodo sprejemale komuniste, je rekel Woll. To izjavo je on podal v zvezi s situacijo v krznarski industriji, kjer se je pričelo gibanje, da se združita Intl. Fur VVorkers Union, včlanjena v ADF, in neodvisna levičarska organizacija Fur VVorkers In-dustrial Union. V tej industriji kontrolira slednja, ki zasleduje agresivne smernice, newyorški trg. Grupi ADF je pretila nevarnost, da bo igrala neznatno vlogo na tem trgu, ki je največji in najvažnejši v industriji — ali pa sprejetje pogoja levičarske unije glede konsolidacije in skupne kontrole. Konvencija levičarske unije, ki se je nedav«, no vršila v Torontu, Kanada, je odobrila konsolidacijo. Sedaj izgleda, da bosta Green in Woll naletela na veliko opozicijo, če bosta skušala preprečiti združitev. V zadnjem času je dobilo gi banje za ustanovitev mednarodnih unij, zlasti v avtni, jeklar ski in kavčukarski industriji, močan zamah. Članstvo odprto izraža nezadovoljstvo proti sedanjemu vodstvu Ameriške delavske federacije. Že sedaj napovedujejo, da bo na prihodnjo konvencijo ADF prišlo 150 do 200 levičarskih delegatov primeri s 15, ki so ae udeležil lanske konvencije. Voditelji ADF so tudi preteklo leto grozili z odvzetjem čar terjev, toda znanega ni nobenega slučaja, da bi katera unija napovedala odprt boj levičarjem in jih vrgla iz svoje srede. Važen odlok federalnega sodišča Delodajalci ne smejo ' razveljaviti- unij ske pogodbe » ' ''."" u ... New York. — (FP) — Federalni distriktni sodnik Murray Hulbert je podal te dni odlok« ki je velike važnosti za organizirano delavstvo. Odlok se glasi, da noben delodajalec ne sme razveljaviti unijske pogodbe na podlagi delavskih provizij, ka tere vsebuje zakon o bankrotih Bil je to prvi slučaj preizkušnje omenjenih provizij in zato je sodnikov odlok tem večjega poi mena, ker je ustvaril precedent za bodoče postopanje v sličnih primerih. Mamie Conti Govvn Inc. je namreč apelirala na federalno sodišče, naj ji dovoli preklic por godbe, ki jo je sklenila z unijo International Ladies Garmont VVorkers pred dvema letoma Svojo peticijo je opirala na sek cijo zakona o bankrotih, ki govori, da ne more nihče prisiliti osebo, ki išče dela, na podpis kakršnegakoli dogovora, s katerim bi se zavezala, da se bo pridružila delavski organiza ciji. Sodnik je odločil, da bi mora-i peticijo glede preklica sklenjene pogodbe predložiti delavci, ne delodajalec. Firmo je tudi opozoril, da ni podprla svoje trditve, da trpi škodo na bizni« su zaradi tiste pogodbe, z doka-Podprl je stališče unije, ki zi. je argumentirala, da bi preklic unijske pogodbe po eni firmi rezultiral v preklicu vseh drugih in posledica bi bil kaos v industrijah. Prodajalci časopisov dobili priznanje Seattle, VVash. — Te dni je bila podpisana dveletna pogodba med Brotherhood of News-paper Carriers & Seller* of A-merica in izdajatelji tukajšnjih listov. Pogodba garantira minimalno plačo $16 na teden. V krajevni uniji je organiziranih nad tristo prodajalcev časopisja v starosti oaem do 82 let. y«OITirfA Rusov« si ji lo premislil 'ftoto tfittoi n bogistiil iNadaljevaaje i 1. atrasi.) tuacija se namreč ne izboljšuje, na drugi strani bo pa a prihodom julija vdanih milijone "kli-entov" z relifne liste. . Dober del tek mislijo upoaliti pri relifnih dolih po "zaščitili" plači, ki bo na jugu znašala aa navadne dekvoo $19 za 130 ur dela na mesec, v drugih krajih pa nekoliko vel, toda v nobenem »lučaju vod ko $66 za izurjene delavce in dvajset dolarjev več Za tehnike in foftenirje. Milijone "kltentov" po namerava zve*, na vlada poriniti v oskrbo— bankrotiranim državam in občinam, kar pomeni izdatno poslab. šanje relifa in položaja sploh. V tej situaciji je pa potrebno nekaj novega. To "novoH naj bodo debate ln kampanje za in proti "delitvi, bogaatva." To naj bi miierne mase odvrnilo od laatnega položaja in molnib nemirov, pred katerimi se treseta enako Wall atreet in oficielnl VVashington. Na drugi atrani je pa predsednik vasi s to poslanico sapo tudi Huey< LonffU, ki je v očeh wallstreetarjov bolj nezanesljiv In aiffurno manj balanciran ka-gor Roosevelt. Za borzne špekulante In druge plutokrate je veliko bolj volno, da izkoriščane in obubožane mase zaupajo predsedniku In mu slede kakor pa demagogu in louisianskemu diktatorju Longu. Wallstreetarji prav dobro vedo, da Kooseveltova poslanica ne pomeni nobene "delitve bogastva," čeprav jo-^radikalna. Tudi če bi predsednik res hotel kaj takega izvesti, kar pa seveda ni priporočal, je v kongresu dovolj burboncev tudi desničarski "progresivci" so med njimi — ki bi preprečili vsak res radikalen davčni program. Saj so v aenatu oskubli še celo administracljaki program socialnega zavarovanja, reven kakor je bil. S sprejetjem Clarkovega amendmenta, ki dovoljuje kom-panijam privolilo zavarovanje, katero ne daje delavcem nobene resnične protekcijo, oziroma ze lo dvomljive vrednosti, je bila napravljena tako velika luknja, da je od načrta ostalo le okostje. Poleg tega je kongres ubil nudi načrt za prostovoljno vlad no zavarovanje po posamezni kih. Oba "jokerja" sta bila sprejeta na pritisk zavarovalnih kompanij. In če je kongres napravil te uknjc v bornem Rooseveltovem socialnem programu, jih bo sigurno napravil tudi v predvide-vanem načrtu za zvišanje dav kov na velike dohodke in dedšči-»Saj se v kongresu že slišijo Mehiško delavstvo se iltrnilo pred reakcijo (Nadaljevanj* s 1. atrani.) pojavi, preko katerih bi šel rad le tisti, ki zastopa kapitalistične interese. "StaVk bo konec le takrat, kadar pride do sprememlte bur-ivaanega sistema, v katerem živimo. "Organizirano delavstvo in kmečko gibanje Mehike, zavedajoče ae zgodovinske dobe, v kateri živimo, izjavlja, do se bo borilo proti vsakemu n*|>o-du na avoje pravice. Toslutilo se bo, ko pride pravi čas, tOdi generalne stavke po vsej deželi kot edinega sredstva proti možnemu poskusu vzpostavitve fašističnega režima v Mehiki, ln v očigled grožnji, s kutero se skuša poslavljati v nevarnost delavske interese, izjavljamo, da je naš odločen namen ohraniti raaredno solidarnost." ne. močni glasovi proti "delitvi bogaatva." Z ozirom na profite korpora-cij ni predsednik priporočal nobene radikalne "delitve." On le sugestira zvišanje davkov na profite velikih korporacij za štiri odstotke—od 12 in pol do 17 n pol odstotka. Na drugi strani je pa za znižanje korporacij-skih davkov oa manjša podjet-a—od 12 ln pol na deset odstotkov. In ker to ne pomeni nobene "delitve bogastva," ne glede kako kriče burbond obeh strank, Je Wall street ohranil hladno kri. špekulanti no bili le za trenutek zmedeni, potem so se pa zasmejal!. Za zvišanje davkov na individualne dohodke, dedščine in darila se Je predsednik v poslanici izrekel pa le—v principu. In ker je prepuatU vso stvar kongresu, je bilo wallstreetar-jem tudi prav. Večina kongresni kov in senatorjev že ve, kdo je gospodar d«&44* in iz čigave roke prejema hrano. Vsled tega se Wali Street čisto nič ne boji kooMevlSIlKK.taJ.t»ol.oiUl.l!<»57 S. Uwndal« Ava., Chicago, III »OHN VOtJRICH. gl. blagajnik.......mi 8. Lawndala Ava., Chlcago, Ih. riLir GODINA, upravitelj glaalla.., US5T S. Lawndala Ava., CMeago, M. IOHN MOIJSK, uradnik glasila......US67 S. Uwndala Ava., Ckicago, 1U. ODBOKNlRh FRANK SOMRAK, prvi podpradaaditlk.....BU6 K. 74th 8t., Clevelaad, O. IOHN K. L0KAR JR., drugi podprvd««odiilk.USM K. I70th SL, Claveiand. 0. UOMPODAKShl ODSKK: *ATH PKTR0V1CH, prodaednik............&M E. 140th 81.. Clevaland, O. VNTHON Y CVETKOVICII........ .....m Sanaca Ava., Hrooklyn, N. Y. »OHN OUH....................ust s. Prospact Ava., Claraados Hllls. III. POKOTNIOU8KKt IOHN GOKSKK, pradiadnlk..............414 W. Hay 9K SprlngflaM, Ul. kNTON ftULA*...................................llus «7, Arma, Kana. IOHN TRCEU...................................Bok ibl, Strabaaa, Pa. FRANK PODBOJ..................................Boi «i, Parkhlll, Pa. FRANK RARR1CH...............................Mu«kuka Ava., Clavaland, O. NADZORNI ODSKKi FRANK 1AITZ, pradaadnik................8«3t) W. Mth 8t, Chlcago, III. FRKD MAUJAI..............................86 Centra! Park, Para, HI. IACOJI AMBKOZICIt......................418 Pierce Bt., Evaletb, M lan rOEOR I—KmmimUl«a. ▼ss^rarrozaa aufe M«i**»ftj« « at «>r»Ma i*ni mj m mski« ma aai^ vil raiKivi aa vi. »w«aa mm m mi aMaiale aa Jaka Uarlka. i 1 flili »m* VSI DOPISI la 4nial «aM. mmmU*. - Ust. rm*«n«m la » vU«ll»« Hul«, a«| M Mitu« aa "P*oa» KTO," HIT «. U«a(kU NOTKi (»rmaMMkaM wllk «k* toiartM« oilla ■kaaM k> aStfraaaMl OmmrImUmh Nt Mm Ntrwt tiMktom .krniM ka ......... It ki Ali malttaaMt »( ■»•»»» imI katla*M »MicMraia« Mim iM ^mIH akaalS kt i^rm»4 to awratorT't Maltott ti ttok k^»fU iknM kt a44r«M4 u Um attkMaal ^rj^UI Mltota aaStt t k« larto4MUn tf Um Imhnii .m«. Otaiatolata M«M*ri»lna »k« wttk * th, •>M«Utt kaaN akaaM kt ckalrmas •( Ikt Stari mt Sna«r«lMr«. —nwanwn ■■ rt .liiiniigsc»^ssaia. tat, kat |a t Ava.. ta Itlto tkaaM kt lakta aa la ftaak Vesti iz Primor ja rAKO SK GODI DKLAV&KK MU LJUDSTVO POI) FA-ftlZMOM Zmaga strojnikov Toledo, O. — Kathbun-Joues Kngineering Co. of Toledo Je pravkar obnovila pogodlai z u-nijo Mechanics Kducational Ho-ciety of America, ki določa zvišanje plače pet centov na uro in skrajšunje delovnega tedna na 40 ur. S tem. ae Je izognila stavki, s katero je unija zapre tila. Sodnik izdal injunk- cijo proti voznikom Cleveland. — "InjunkHjski sodnik" VValter McMahon je Willlam Taylor Co. Izdal za« as-no prepoved proti unIJI voznikov, ki Je oklicala stavko pri tej departmentni trgovini. Prepoveduje piketlranje ter motenje skebskih voznikov. VeČina voznikov pri tej družbi spada v kompanijsko unijo. Iz okolic« Kanala, junija 19:16. —K poročilu o isdožaju našega kmeta moramo še dostaviti, da je tudi naš kmet kakor drugi "stanovi", "organiziran", seveda obvezno. To je splošna državna organizacija (Hindikato fas-cista), kateru ima za našega kmeta samo toliko pomena, da smu zanjo plačevati prispevke, ki mu jih kar k davku priraču-najo. Tudi delavcem no nudijo ti sindikati nobene zaščite, ker so vedno na strani delodajalca. Delavec, ki je zaposlen, ima v slučaju bolezni podporo od bolniške blagajne, mora pa seveda plačevati zato tudi prispevka za razne "st. Oče in sin obe• iena v Kanadi HI, Thomas, Ont. — Frank Temple, stal 62 let, in njegov 21 -letni sin Fred sta bila 27. Junija olnsene, drug za drugim, na dvorišču tukajšnje jetnišni-ce zaradi umora policaje. Prelom med unijami in 'New D e atom* v lllinoisu flpringfield. III. — VlctOr A Olande;, tajnik-blagajnik llllrio« ske delavske fedehrije, Je M. t. m, odstopil iz treh državnih komi t i)—iz relifne, stanovanjske in naturali&acijeke—v znak protesta, k**r je drfavna zbornica odklonila tri delavske zakone, ki Jih je federacija zahtevala Zakoni se tičejo zdravstvenih In sanitarnih razmer v tovarnah in delavnicah. Prizor Iz požara, litno skladišče F10ST1TX — Ali si razumela, kaj Razume- la? Pravi, da ao poredni, propadli, neumni . . . Odgovarjala nI; težko razočaranje jo je potlačilo. Užaljenost je rasla in stiskala njeno duAo. Sedaj je Vlasovki bilo jasno, zakaj je čakala na pravičnost, upala na oster, pošten boj resnice Pavlove z resnico sodnikov. Mi-alila je, da bodo sodniki irpraievali Pavla dolgo, pozorno in podrobno o vsem njegovem srčnem življenju, pregledali z ostrimi očmi vse misli in dela njenega sina, vse njegove dneve. In ko vidijo njegovo resnico, tedaj poreko pravično in glasno: — Ta človdk ima prav! Nič podobnega! Zdelo se jI je, da so obtoženci neskončno oddaljeni od sodnikov, a sodniki — odveč. Utrujena od pričakovanja je mati izgubila zanimanje za razpravo, in ne da bi poslušala, je mislila užaljena: — Ali je to sodišče? . . . In ta beseda se ji je zdela prazna, zvenela je kakor počen lonec. — Tako je! — je pritrdil šepetaje Swov. — Kakor mrtvi so! — je vzdihnila. — Zdaj oživljajo! Pogledala jih je in opazila na obrazih sodnikov sence notranjega nemira. Drugi odvetnik, majhen človek, z ostrim, bledim obrazom, je govoril, a sodniki so mu segali v besedo. Državni pravdnik je poskočil kvišku, urno in srdito pripomnil nekaj k protokolu: potem je predsednik posvaril zagovornika. Ta se je spoitljivo poklonil, ga posluiftl in nadaljeval svoja izvajanja. — Brž, brž! — je pripomnil 8izov. — Le brž . . . kje je duša? . . . V dvorani je vse oživelo, bojno navdušenje je zasijalo, zagovornik je mahal na vse strani in polteno strojil s svojimi ostrimi besedami rtaro kožo sodnikom. Kilo je, kakor da so se sodniki primaknili tesneje drug k drugemu, da so se napeli in napihnili, da bi odvrnili ostre strupene udarce besed z mehko, rahlo maso svojega teleiia. Mati jih je opazovala in zdelo se ji je, kakor da se vse bolj napihujejo, iz strahu, da zbude advokatov! udarci odmev v njihovih prsih in zmotijo njih ravnotežje. V tem se je vzdignil Pavel In naenkrat je postalo vs« tiho, mati se je zazibala z vnem teletom naprej* Pavel je začel mirno: — Kot strankar priznavam le sodišče svoje stranko In govoril ne bom v svojo obrambo, temveč—na željo svojih tovarišev, ki so se tudi odrekli obrambi—vam poskusim razložiti to, česar niste razumeli . . . Državni pravdnik je imenoval naA vstop v socialno demokracijo —upor zoper naj vi* jo oblast in ves čas nas je gledal kot upornike zoper carja. Izjaviti moram, da ne smatramo carja za edino verigo, ki oklepa telo dežele, le prva. najbližja veriga je, ki jo moramo strgati z ljud*tya ... Tlhota se Je jmhI zvoki njegovega trdega glasu še poglobila, kakor da bi razmikal stene dvorane, -in bilo je, kakor da se Pavel odmika od ljudi in da postaja vse jasnejši, vso zviAenejAi, Hlad jo je spreletel. Sodniki so se okorno zgenili. Načelnik plem-stva je nekaj zaAe|>etal sodniku z lenim obrazom, ta Je iiokimal z glavo jM ne obrnil k starcu, a hkrati mu Je govoril v uho bolni sodnik. Sta-rec se je zazibal v (tvojem atolu na levo in na desno in dejal nekaj Pavlu, ampak njegov glas Je utonil v enakomernem In Alrokem potoku Pavlovih besed. — Mi »mo — socialisti. To je, sovražniki »mu zasebne lastnine, ki razdvaja ljudi, ki jih oborožuje drugega proti drugemu, ki ustvarja ne« pravi j Ivo naaprotje interesov, ki laže zakri- la rsnk Itarblč, Cleveland: 'Nasprotnik katoli-čanstva' PRKD par meneči, ko sem "topil V voz ulične, mi orjaAki motornlk Clyde lludson na moje veliko začudenje ni stavil kake-ga običajnega vpraAanja, kuko se imam ali kaj t>odobnega, niti ne to, če ae počutim dovolj nujnega. da ae bi *|M>prljela. Ne, nič vaakdanjega ni vsebovalo njegovo vprašanje. Enostavno j«-dejal. Če sem morda član kaki« "druge" slovenske narodnosti ko ostali clevelandskl Slovenci. "Zakaj me to Vprašuješ?" »em osuplo tprnšal. "Zato", je dejal Hudson In »«• nam u Kal. "ker je reklo neko de kle, ki je strvglo moji ženi v bo lezni, da si ti nasprotnik katoh čanov." "Ne delam nikaklh zaprek alt preglavic katoličanom", aem po-jsattil Itudeonu. "Imam celo več prijateljev med njimi, a katerimi občujem, toda oni nikdar ne % meAavaJo svoje vere v naA«« jk»-go\ore, ker vedo, kaj sem. teh lastnostih In nava«lah precej «orodna, sta ae seveda v gostilni večkrat arečala. Vrh vse-ga t<*ga pa ae je tudi igodilo, ko a«-m se r»»dll, da ml Je Idi za bo-tra kramar. Dael nekai Izrednega. vendar je bilo povaom doaled-no. Ta moj Imter ni rad v cerkev J-ahajal. Pa ne da M bil nasprotnik katoliške ven ! N.-koč je Jo *Pi**l Tomaž Pa, ne. Kajti poi|a*.|, da zato, ker je pridigar med svojo pridigo vedno s prstom kazal nanj in ponavljal besede: Ti pijanec ne boA nikoli videl nebeAkega kraljestva!' Seveda Je boter duhovniku hudo zameril in dejal: 'Nič več ne grem v cerkev, saj le name kaže!' Karani ao mojega botra-krčmarja nazivali za Točona menda zato, ker Je rad vino točil, Ae rajAi jut si grlo namakal. Tako se je zgodilo, da ata uči telj in oče neko nedeljo kramlja I« pri Točonu v krčmi in se dogovorila, da gre drugi dan moj oče ohrezat ograjo okrog učiteljeve hiAe, ki je stala na velikem vrtu. S tem nem seveda tudi jat dobil dovoljenje, da smem z očetom na učiteljev vrt. Oče me Je predstavil učitelju In dejal, da bom kmalu pričel hoditi v njegovo šolo, daai nismo bili pride-IJenl dotični fart. Dotlej aem moral hoditi v šolo, do katere Je bilo um hoda. Solmajster me je aprejel. MoJ učitelj je bil majhne postave, precej postaran. Nosil je dolgo aivo brado. Ce bi ga sedaj arečal kje v Chicagu. bi ga smatral t* Žida z Maxwellove ulice. Bil pa je dobra duAa, ne prestrog, za učitelja pa slabo podkovan. VaAčanl ao radi naglaAali, da Je bil prvotno žamlar. potem pa Je postal učitelj, ker Je takrat na Slovenskem prlmajkovalo učiteljev. Ta alužha ae mu ni preveč do|tadla Tisto letu v jeseni, ko s« j« pri- raciji vajoč ali opravičujoč to sovražnost interesov in ki kvari ves svet z lažjo, hinavščino in z zlobo . . . Mi pravimo: Družba, ki vidi v človeku golo orodje za svojo obogatitev, je proti-Človeška, nam je sovražna, ne moremo ae spraviti z njeno dvojno, laCnjivo moralo, njen cinizem in okrutnost proti osebnosti sta nam zoprna, hočemo in bomo se borili proti vsem oblikam fizičnega in moralnega robstva, v katero je pahnila človeka ta družba, proti vsemu sebičnemu izkoriščanju človeka ... Mi, delavci, smo—ljudje, katerih delo vstvarja vse—od gigantskih strojev do otroških igrač, ljudje smo, oropani pravice, da se bojujemo za svoje človeško dostojanstvo, vsakdo nas hoče in more izpremeniti v orodje za dosego svojih ciljev. Mi zahtevamo zase toliko svobode, da nam bo mogoče sčasoma osvojiti si vso oblast. Naše geslo je preprosto: Proč z zasebno lastnino! Vsa proizvajalna sredstva ljudstvu! Vso oblast ljudstvu! Delo je obvezno za vse! Vidite, da nismo puntarji! Pavel se je nasmehnil, segel počasi z rokami v lase, ogenj njegovih sinjih oči je zaplamtel svetleje. — Pj-osim vas . . , da ostanete pri stvari! — je dejal predsednik razločno In glasno. 8 prsi se je obrnil proti Pavlu, motril ga, in materi se je zdelo, da se je njegovo levo, kalno oko razgorelo v zloben, požrešen ogenj.' In vsi sodniki so gledali na njenega sina, kakor da bi prilepili svoje oči k njegovemu obrazu, kakor da bi se prisesali k njegovemu telesu, kakor da žejajo po njegovi krvi, da oži ve z njo svoja izžeta telesa. A on, raven in visok, je stal trdno in krepko, iztegoval k njim roko in govoril ne glasno, ampak razločno: — Mi smo — revolucionarji in bodemo toliko časa, dokler bo zasebna lastnina, dokler eni le zapovedujejo, drugi le robotajo. Družbo pobijamo, katere interes ste dolžni ščititi, nje ne-spravljivi sovražniki in vaši smo, in vsaka sprava med nami je nemogoča toliko časa, da zmagamo, in zmagali bomo, mi delavci! Vaši gospodarji pač niso tako silni, kakor se jim dozdeva. Tista lastnina, za katero žrtvujejo milijone zasužnjenih ljudi, tista sila, ki jim daje oblast nad nami, zbuja med njimi sovražna trenja, in Jih kvari fizično in moralno. Lastnina zahteva za svojo zaščito preobilo napora, in v resnici ste vsi vi, naši ukazovale!, večji robje, kakor ml—vi ste zasužnjeni duhovno, a ml le—fizično. VI ne morete uteči tlaku predsodkov in navad, tlaku, ki vas je duhovno usmrtil, a nas ne ovira nič, da smo znotraj svo-bodni. Strup, s katerim nas trujete, je šibkejši od protistrupa, ki ga—nehote—vlivate v naše spoznanje . . . Spoznanje raste, neprenehoma se razvija, vse hitrejše razgoreva in trga za sabo vse boljše, vse duhovno zdravo tudi iz vaše srede. Poglejte—-med vami ni več ljudi, ki bi se mogli idejno boriti za vašo oblast, razdali ste že vse argumente, ki vas morejo obvarovati pred naskokom zgodovinske pravičnosti, ničesar novega ne morete ustvariti v oblasti idej, duhovno jalovi ste. NaAe ideje rasto, vse jar-kejše se razgorevajo, ljudske množice si osvajajo in jih organizirajo za boj, za svobodo. Spoznanje velike vloge delavca zliva vse delavce na svetu v eno dušo—z ničemer ne morete ustavljati pbnovljenja življenja, le s krutostjo in cinizmom. A cinizem je očividen, krutost pa draži. In roke, ki nas danes duše, bodo sko-ro prijateljsko stiskale naAe roke. VaAa sila je mehanska sila obrestujočega se zlata, druži vas v skupine, poklicane, da druga drugo poti: ra. naAa sila pa je živa sila rastočega spoznanja delavske vzajemnosti. (OsUs prihodnjič.) čela šola, me je brat Jože peljal h. F. Maitby: vpisat v šolo k nad učitelju. Spre- »v 11 a jel me je, brat pa me je odvedel UOgOGCK V Yt$ViV v veliko sobo z dolgimi klopmi.1 ° Bila je dvorazrednica, oziroma trorazrednica z dvema sobama. Učitelj, ki me je poučeval, me . .. , . ni vpiaal v avoj imenik, kakor Pred štirinajstimi dnevi je od-mnogo drugih ne. Redno sem po- Prl n»«ter Bartolo Mario restav-hajal šolo. Pri popoldanskem po- rwijo "Florida". Kljub slabim duku abecede je vselej šolarje *asom in pomanjkanju denarja razdelil v dva oddelka, zadaj ve- seje v njej trlo ljudi od zgodnje-Hke, spredaj male. Tako se je dopoldneva do kasno v noč. ponavljajo. Prvi letniki so aede- Jedila ao bila namreč zelo okus-li spredaj, dragoletniki pa zadaj. cene pa tako nizke, da so Ko je nastopilo drugo šolsko le- privabile vsakogar, kdor je ču-to, me je mati vprašala, če sem I tli le količkaj lakote v svojem že pri "ta večjih". Povedal aem, želodcu, da sem že. Naslednji dan, ko je Mister Bartolo je tekal od mi-šia na vas po vodo, je povedala I ze do mize, povpraševal goste po Golobovki, koje sinko je pohajal posebnih željah in ves sijal od isto šolo, da so me "pomaknili" ljubeznivosti in postrežljivosti naprej v šoli. Soseda se je jezila Toda tudi njegova ljubeznivost na svojega dečka, zakaj ni tudi je bila različna. Imela je različ-on pri "ta velikih". Fant pa ji je ne stopnje in odtenke. Vsakega zagodel, da ni res, da sera med gosta je ocenjeval ljubeznivi "ta velikimi", in govoril je res- lastnik po tem, kar je pojedel in nico. *apil. Golobovka je nestrpno Čakala Nekega dne je prišel v njegovo prilike, da vidi mojo mater in ji restavracijo majhen, lepo oble-pove, da sem se debelo zlagal, čen gospod v družbi visoke in le-Medtem pa se je zgodilo, še pred- pe dame. Sedla sta za majhno no je imela priliko videti mojo mizo. Komaj ju je opazil mister mater, da je učitelj vprašal "ta Mario, je že vedel, da bo obed rriale", če zna kateri prečitatt be- obilen in pijača,izbrana. Navadil scidllo na tabli, da bo promovi- se je presojati na oko svoje gorili raed "velike".< Dvignil sem ste; vedel je, kdo cenj dobro je-kar tri prste, prečita! vse in spo- dačo in pijačo, in na prvi pogled znan sem bil zrelim "za med ta je spoznal stiskače. velike", dele takrat me je učitelj Sam je pritekel k njuni mizi vprašal za ime in ko sem mu ga in ju s kar najprijaznejšim obra-povedal, se je skoro prestrašil in zom vprašal, česa želita. Stregel hitro vpiaal v imenik. je sam in jima prinašal same iz- Par dni po mojem promovira- brane in drage jedi. Oba, dama nju je nanesel slučaj, da je spet in gospod, sta imela prav dober mati srečala Golobovko. Umljivo tek in tudi dobro vino sta znala je, da je temu sestanku sledilo ceniti. Ko sta naročila še liker in ostro izpraševanje doma, zakaj črno kavo, se je mistru Mariu sem lagal, da sem "med ta veliki- kar razlezel obraz. V duhu je rami". čunil, koliko bodo vrgla jedila, "Sem, mati!" sem odločno od- koliko pijača, koliko slaščice, 11-govoril. ker in črna kava. Na obrazu mu "Res?" je bilo videti, da je z uspehom 'Ce ne verjamete meni, pa svojega računanja prav zadovo-vprašajte učitelja." ljen. To je mater uverilo, še bolj pa Ko je mister Mario tako slu-zatrdilo Golobovki naslednji dan, čajno šel spet mimo mize male-ko je izvedela, da sem se končno ga gosjx>da in velike dame, mu pririnil k "ta velikim." je gospod pomignil in ga pokli Leto pozneje, ko sem pohajal cal k sebi. Dejal mu je: "višji" razred, smo dobili prvič "Čestitati vam moram; vaša v naši fari gospodično učiteljico, kuhinja je izboma. Kakor drugod, je bila tudi pri "Preveč me hvalite, gospod, nas navada* da smo se morali u- Moja želja je le, da vse goste za-čiti krščanskega nauka vsak to- dovoljim." rek in petek. fcneli smo župnika "Tudi s postrežbo sem zado-gospoda PodleSnika, ki je bil zelo voljn," je nadaljeval gost. "O-strog; njegov pogled te je kar bed je sestavljen z okusom," mu prešinil, da smo se ga vsi bali, je pritrdila lepa in elegantna da ko se je razsrdil nad paglavci nm in so se mu zabliskale oči. V dru- "Midva jeva po navadi v re-gih ozirih pa j« bil dokaj dosto- stavracijah," je rekel mali gojen človek, poleg tega pa dober »pod mistri Mariu, "in večkrat pridigar, saj je pa znal pripra- nameravava priti k vam, če bo viti ženske v cerkvi, posebno ter- jed zmerom tako okusna, cijalke, v jok. Sredi stavka se mu je pa spa- |"Oh, kako so gospod lepo pri- obraz, pobledel je in se na digali!" so ženice večkrat po vro- slonil ob mizo. čih pridigah s povzdignjenimi o- "Kaj je, za božjo voljo?tF ga čml modrovale. [je vprašala vsa v skrbeh lepa Kakor vsak šolar, sem se moral seveda tudi jaz pripravljati za spoved ter se učiti, kaj in kak spremljevalka. Toda mož je bil nem, usta mu je skrivil krč, po vsem životu se * , " = ------redereted^Victur*. Slika kaže mladega dekleta v bolnišnici, kamor poslati kot žrtev brutalnega policijskega napada 'nT sLT v Omahi, Neb. u'lu najhujši poletni vročini. Klical je: "Antonio, Gaston, John, od-nesite .gospoda v mojo garderobo r "Gospod doktor/povejte mi, ali je kaj resnega!" je hlipala Robertova spremljevalka. "Mo rate mi povedati, saj sem vOn-dar njegova žena." Zdravnik je še za mar ni imel. Vprašal je gostilničarja, kaj je gost jedel, in mister Mario mu Je odgovoril: "Samo najboljše, in vse pripravljeno iz svežih stvari!" "Mogoče boste točneje povedali preiskovalnemu sodniku," ga je nadrl zdravnik. (Mister Mario se je zdrznil. Z obupno kretnjo si je segel v lase, Robertova žena se je pa vsa strta opotekla natakarju v naročje. Dehnila je: "Ali je še kaj upanja?" "Kjer je še količkaj življenja, je se zmerom upanje," jo je za-dirčno zavrnil zdravnik. "Neki vražji strup mu leži v želodcu. A ne dalje kakor šele pol ure. Ce bi le imel pri roki cev za izpiranje želodca." Nenadoma se je obrnil h gostilničarju in mu dejal: "Skočite po taksi!" "Kam za božjo voljo ga hočete odpeljati?" je vprašala tresoča se dama. H "V bolnišnico Charing-Ci ta je najbliže," je rekel aj nik. "Prosim vas, pustite me, grem z vami," ga je prosili ma. Zdravnik jo je zavrnil. "Saj je vendar nezmiselno "Žena sem mu in v tej ul uri se ne ganem od njega. Hip nato se je že ustavil pred restavracijo. Dva naUki sta odnesla omedlelega gosi v avtomobil. "Imate telefon?" je vpri zdravnik mistra Maria. "Seveda." "Pojdite in pokličite boln co, Regentska ulica 64. Re< da pripeljem jaz, dr. Man nekega zastrupljenea. Gre življenje in smrt. Naj med pripravijo cev za izpiranje lodca!" * Mister Mario je tekel k fonu in taksi je zdrvel po u Za drugim ovinkom je sofei stavil. Zdravnik je bil potrka okence. Vsi trije, Robert, dami| zdravnik so izstopili in se vihteli na tramvaj. "Imenitno kosilo je bilo nes!" je dejal mali mož. "K pojdemo pa jutri obedovati NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa sklepa li. redee konvencije ae lakko aarotl aa liat Prosr* Is Šteje edea. dva, tri, štiri ali pet ttanor Ia ene družine k eni narrfsisi. Proaveta stane za vee enaka, za liane ali aetlane $4.00 sa eno Ictss aa alao. Ker pa člaal ia plačajo prt aaeaneata $1.20 za tednik, m Ji* Is šteje k aarotainl. Torej oedaj al vzroka, reči, da Je list pradrsr u I S. N. P. J. Liat Proaveta Jo vaša laatnlaa Ia fotovo Je v vaakl draiial m ki M rad čital liat vaak dan. Ceaa listu Proaveta Je: Za Ziral. drlavo la Eaaa4o IS.OO 4JS šni so navadni grehi, glavni in je tresel, in kar na lepem je te-smrtni ter tudi o božjem ropu-1 lebnll z glavo na mizo in prevr-Sledile so razne molitvice, poseb- nil kozarce in krožnike, no pa kesanje ali "grevenga". "Robert, Robert! Kaj ti je? Ko sem izpolnil deveto leto, Ali si bolan?" je vsa obupana za-sem že bil uvrščen med kosmate vpila žena. grešnike in sem morsl k spove- Mali mož je grgrajoče stokal di. StarAi so se seveda veselili te- in ni mogel odgovoriti niti bega dogodka, ne pa jaz, saj nisem I sede. imel niti suknjiča, mati pa ne "Kako naj vam pomagam?" je denarja, da bi-mi ga kupila. Za ves bled vpraševal restavrater. grehe se nisem brigal, tembolj I^epa sloka dama se je skloni-pa Za suknjič. Končno si je ma- la čez svojega spremljevalca in ti izposodila suknjič od nekega vpila kakor iz uma: dečka, ampak meni je bil preve- "Robert, |>rosim te, govori! lik. Vendar mi je bilo usojeno, Povej mi, kaj ti je!" ds sem haA v tem suknjiču zmo- Toda Robert je samo še glasili mojo prvo "grevengo" in mo- neje ihftel; zdelo se je, da ga taji grehi so mi bili milostno od-1 rejo obupne bolečine. Mister Ma-puščeni, a ne brez pokore. rio si Je pulil lase, vsi gostje v Za verske dolžnosti se je mo- restavraciji so postali pozorni, ral vsakdo brigati. Glavno za Velika lepa gospa je glasno ihte-vsakega dečka in deklico Je bilo, la. Dame so pritekle k mizi in da je opravil obhajilo. Kakor po- ponujale nesrečniku dehteče soli, vsod, so tudi pri tem Imeli otro- gospodje so ushižno prinašali koči Iz "boljših krogov" prednost, zarce z mrzlo vodo. otroci malih poaestnlkov in kaj- Ko je bilo cazburjenje na viA-žarjev so pa «>stajali zadsj, ne ku. je vstal na nasprotni strani glede kako dobro so se učili. Si- velike dvorane elegantno oblečen novi Atacunarjev In birtov so šli goapo*je za- žice do mize. kjer se je mali go-povedi, koliko nebes je. kam gre- spod očividno boril z življenjem, do duAe starih tenic in podobno "Zdravnik sem," je energično ali ne. Oni ao opravili svoje krš- dejal. "Pustite me k bolniku!" čanske dolžnoati brez znanja ka- Vsi so se odmaknili. Zdravnik tekizma. Mi smo se pa morsli u- Je z enim samim strokovnjaAkim čltl. Tega sem se zavedal tudi pogledom Izpregledal položaj, jaz. kajti če se ni vse zgodilo po "Ali je kaj hudega, gospod zahtevi, je bila velik« arsmots doktor?" je jokaje izdavila bolni-za dečka. Veljalo Je dvojno me- kova apremljevslka. Zs Cieoro la Ckleafe J«. 1 tednik la............ S tednika la........... t tedalke la........... 4 tedalke la........... I tedalkov la.......... 1 tednik la. t tednika la. I tedalke la............... 2.41 4 tednike la............... 1.2S • tedalkov la.............. aUf Za Evropo Jo..............$9.0« Izpolnite apodajl kupon, priložite potrebno vsoto denarjs sN Order v piaaau la al narotite Proaveta. liat, ki Je vala laataiaa. Pojaaailo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov pranaha biti .......... Maoto ...... i Nov aaratelk. ..Država ..... Star uer*čolfc TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči del i Tiska vabila za voselice in shode, vizitnice. koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatske«, čeAkem, nemAkera, angleškem jeziku in drufin VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ClAS^^1' TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR"" Vas pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene zmerne, unij iko rilo. # Dol te nnhodnjtč.) Ameriški humor Dva aošolca se pogovarjata o predsedniku Rooseveltu, MoJ oče pravi, ds je doati dobrega storil," reče prvi. Ne vem," zmaje drugi t gls-vo. "dol še nt zaprl.'* "Kako vraga naj to vem; saj gs Ae preiskal nisem," jo je neprijazno zavrnil zdrs'vnik. Obrnil se je k mistru Msriu in gs vprsAsI: Imate primerno sobo, ds bi bolnika preiakal?" "Seveda! Prtmim!" je zatrjeval Msrio in se potil kakor v PlAlte po Informacije aa naslov: S. N. P. J. PRINTER 2S57-S9 SO. LAWNDAI-E A VENI K Telefon Rockwell 4*>4 CHICAGO, IM* Tam so dobo aa — ^^^