NOVI TEDNIK ŠT. 50 LETO XLVIII - CELJE, 15. 12.'9^ - CENA 150 SIT Glovni in odgovorni urednik NT BrojikojtomejčičJ Županski dvoboji Tema tedna Reportaža Lastninjenje Pelnais((/socdelnicarjeWaštep/Voifarne.S(ran9. Prazniki Rokomet P'mmjispetyEmpo. Slm2l Kronika HBjdeno orožje CBkBlokupce. StmŽS. Zrcalce, zrcalce povej... 12 Nad probleme brez razprtij Anton Rojec, kanillilat za župana mestne občine Celje Sedanji celjski župan 57- letni Anton Rojec se potegu- je za mesto župana v okviru Celjske neodvisne liste in pravi, da je v tem tudi njego- va prednost, saj ni kandidat nobene stranke, podrejene šefom v Ljubljani. Prav neodvisni župan lah- ko po njegovem dela v inte- resu mesta in ljudi, ne pa oz- kih strankarskih krogov. KJjučna delovna mesta bi ta- ko lahko zasedali ljudje po svojih sposobnostih, ne pa po strankarski pripadnosti. Celje bi se tako razvijalo v samostojno evropsko me- sto z lastno indentiteto, je prepričan Anton Rojec. Evropska demokracija mu je postala vzor že v začetku šestdesetih let, ko je po kon- čanem študiju prava v Ljub- ljani odšel za leto dni v Nem- čijo, da bi se izpopolnil v znanju jezika, ob tem pa je videl, kako na zahodu deluje demokratična ureditev. Po vrnitvi v Celje se je zaposlil na bivšem okraju in ob tem opravil izpit za upravno pravnega referenta. Sam za- to v šali pravi, da je kvalifi- cirani birokrat. Od leta 1965 je delal v Emu kot njen prav- ni zastopnik, opravil vmes pravosodni izpit in se leta 1980 odločil za samostojno advokaturo. Kot jurist je do- bro vedel, kako naj deluje pravna država, zato je bil nekakšna prelomnica v nje- govem življenju proces proti četverici v Ljubljani. »Svo- boda misli mora biti zajam- čena, v tem procesu pa se je pokazalo ravno obratno,« pravi Rojec. To je bilo ob- dobje ko se je začel ukvarjati s politiko. V Celju so takrat ustanovi- li Socialdemokratsko stran- ko, to so bili začetki današ- nje strankarske demokraci- je. »V tistih časih so te zaradi tega lahko še zaprli, vendar je bilo v Celju tolerantno vzdušje in se to ni zgodilo,« se spominja Rojec. Danes vidi pomanjkljivost naših strank v tem, da niso profilirane. Država pa dela napako, ker je preveč skreni- la v centralizem in to vleče za sabo vrsto drugih stvari, ki so lahko usodne za življe- nje državljanov. »Kapital se koncentrira na enem mestu, prav tako kadri in znanje, kar ne bi bilo narobe, če ne bi na drugi strani nastajala praznina in razlike so vse večje. S tem tudi ljudje ni- majo enakih možnosti v živ- ljenju,« je prepričan Rojec. Po njegovem bi bila potreb- na sprememba zakonodaje, ki bi uredila to vprašanje in ki bi občinam namenila več pristojnosti in več denarja, da bi lahko zaživele kot lo- kalne skupnosti in same re- ševale svoje probleme. V novem mestnem svetu se po njegovem razmerja glede na prejšnjo skupščino niso bistveno spremenila. Zdi se mu celo, da je bilo v prejšnji sestavi med poslanci več so- cialdemokratsko usmerjenih kot sedaj. »Sicer pa bi se mo- rali na lokalnem nivoju po- svetiti izključno reševanju problemov, ki so za vse Ce- ljane enaki, brez ideoloških sfer,« je prepričan Anton Rojec. Mesto raste na vseh področlih Jože Zimšeli, kaniliaat za župana mestne oličine Celje Kandidat LDS za župana mestne občine Celje 50-letni Jože Zimšek je postal znan širši celjski javnosti zlasti v zadnjih 21 mesecih, ko je vodil občinski izvršni svet. Pri tem ugotavlja, da je bi- lo v tem času veliko nareje- nega za Celje in da se uresni- čuje cilj, ki si ga je v okviru vlade zastavil na začetku mandata in sicer, da začne mesto po nazadovanju, raz- prtijah in problemih spet ra- sti na vseh področjih. Zimšek rad poudari, da je bil doma v Gaberju in da je njegovo življenje in delo ves čas povezano s Celjem. Po končani gimnaziji in Fakul- teti za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo v Ljub- ljani, se je zaposlil v Razvoj- nem centru, nato pa je delal kot direktor celjskega Zavo- da za planiranje in iz- gradnjo. V času vodenja izvršnega sveta je bilo narejenega mar- sikaj, ugotavlja Zimšek. »Ker smo želeli, da Celje do- bi prijaznejši videz in da po- stane tudi družabno prijetno mesto, smo se najprej lotili obnove železniške postaje, samskega doma v Novi vasi, kjer smo pridobili nova sta- novanja, zastavili smo od- mevno akcijo plinifikacije za čistejši zrak, začeli smo gra- diti kabelsko televizijski omrežje... Z repubUko smo se začeli pogovarjati o usodi nekaterih naših industrij- skih obratov (Železarna, Emo), na drugi strani pa smo ustanovili sklad za drobno gospodarstvo in lani s tem odprli 60 novih delovnih mest, letos jih pričakujemo prav toliko, v naslednjih le- tih pa naj bi jih bilo vsako leto več«, meni Zimšek. Med uspehe v zadnjih dveh letih šteje tudi dogovor z Obrtno zbornico Slovenije o dolgoročnem razvoju se- jemske dejavnosti in rezultat tega sta dva nova sejemska objekta. Ker so želeli, da po- stane trgovina v Celju spet vodilna v širšem prostoru, gradijo v Celju eno najso- dobnejših trgovin in urejajo infrastrukturo na območju Bežigrajske ceste. »Križišče Dečkove, Bežigrajske in Ma- riborske ceste bo tako v kratkem postalo pomemb- no trgovsko, poslovno in se- jemsko območje Slovenije,« je prepričan Jože Zimšek. V šolstvu poudarja Zimšek zlasti dogovor z ministr- stvom za šolstvo, po katerem naj bi že naslednje leto zgra- dili novo šolo na Ljubečni, telovadnico pri Gimnaziji Center in novo gostinsko šo- lo. Začrtani so tudi programi za višje šolstvo v Celju. Vseskozi so želeli, da me- sto pridobi tudi nekaj nove- ga kapitala in to je izvršne- mu svetu po besedah Zimska uspelo s pridobitvijo hotela Prebold, Celjske koče, goz- dov v Vipoti in z velikim kompleksom zemljišč, ki ga je darovala Cinkarna skupaj s 124 stanovanji. Vrsta nalog je bila še opravljenih, veliko pa jih ča- ka, po mnenju Jožeta Zim- ska se bo treba v prihodnjih letih predvsem lotiti proble- mov v obrobnih delih mesta. Gospodarstvo bo imelo prednost Anton Franullč za župana v Štorah Anton Franulič, kandidat ZLSD, ki se poteguje za me- sto nepoklicnega župana v občini Štore, je s krajem tesno povezan. Tu so bili do- ma njegovi predniki in tudi sam že 46 let živi in dela v Štorah. Po poklicu je prav- nik, zaposlen v družbi Pro- stand Železarne Štore. Tudi prek delovnega mesta je tes- no povezan z razvojem kraja, saj Frostand skrbi za ureja- nje stanovanjskih vprašanj v Štorah. Na vprašanje, v čem vidi prednost svojega programa pred protikandidatovim, pa je odgovoril: »Ker ne vem, kaj obljublja moj protikan- didat, ne morem ocenjevati, kakšne so prednosti mojega programa v primerjavi z nje- govim. Lahko rečem le to, da volivcem že ves čas obljub^' Ijam predvsem pošteno, ka- kovostno in strokovno delo. Brez tega župan v občini, kot je Štore, ne more uspeti,« meni Franulič. Prednostna naloga bo po njegovem razvoj gospodar- stva, saj je ta bistvenega po- mena za razvoj kraja tako v centru kot v pretežno kme- tijski okolici. Ob tem v nobe- nem primeru ne misli zane- marjati kmetijskih in neraz- vitih obrobnih področij. Do vseh bo imel enak odnos. Pomembno v novi občini bo tudi to, da bodo člani ob- činskega sveta pozabili na strankarske razprtije in se strokovno lotili reševanja potreb kraja. Franulič pa za- gotavlja, da bo spoštoval že- lje volivcev, če bi se ti hoteli priključiti mestni občini Celje. Komunalnih problemov ne manika Franc Jazbec, kamliaat za župana občine Štore Franc Jazbec poudarja, da se ni nikoli ukvarjal s politi- ko in da se tudi tokrat za župansko mesto v Štorah po- teguje kot nestrankarski kandidat, ki ga je podprla SDSS. Ljudje ga poznajo zlasti kot predsednika sveta krajevne skupnosti Štore. Zadnja leta si kruh služi kot podjetnik, medtem ko je prej kot trgovski poslovodja vr- sto let delal v Slovenijalesu Celje. Volivcem ne žeU veliko ob- ljubljati, ker po njegovem to ni primemo, še zlasti ne, če se teh obljub ne bo dalo vsaj delno uresničiti. Po njego- vem se zlasti v manjših obči- nah dogaja, da kandidati ob- ljubljajo vse mogoče, tudi to. kar ne bo v pristojnosti no- vih občin. »To velja zlasti za šolstvo, otroško varstvo, so- cialo in podobno, kar bo po mojem v pristojnosti mini-' strstev, ne pa občin,« pravi Jazbec, ki sicer priznava, da je okrog tega veliko stvari še nedorečenih. »Vsekakor žu- pan v Štorah ne bo imel lah- kega dela,« je prepričan. Pričakuje, da bo imela no- va občina več denarja in več pristojnosti kot sedanja kra- jevna skupnost, do katere se je po njegovem sedanja obči- na obnašala precej mačehov- sko. Glavna naloga nove ob- čine pa bo po mnenju Franca Jazbeca urejanje komimal- nih problemov, ki jih tudi v Štorah ne manjka. Najti razloge za obstoj občine Beno Poaergals, kamlitlat za župana občine ¥oinik Kandidata Slovenskih krščanskih demokratov za vojniškega župana 41-letne- ga Bena Fodei^ajsa ljudje dobro poznajo, saj je aktiven na najrazličnejših področjih. Pošteno bo delal tudi naprej, pravi, ljudje pa naj precenijo njegove sposobnosti. Danes je vodja Celjske mestne hra- nilnice, čeprav je v mladosti svoje cilje zastavil v povsem drugi smeri. Končal je sred- njo versko gimnazijo v Že- limljah pri Ljubljani in prvi letnik Teološke fakultete, nato pa se je zaposlil v Ljub- ljanski banki v Celju in bančništvu ostal zvest do danes. V vojniški kulturi je akti- ven že dvajset let, v času nje- govega predsednikovanja društvu je to uspešno delalo, adaptirali in dozidaU so kul- turni dom ter prestavili knjižnico v primernejše pro- store. Kot predsednik sveta vojniške šole se trudi pri gradnji nove šole v Socki, kot predsednik župnijskega sveta pa je bil aktiven pri nedavni ustanovitvi Karita- sa. Tudi planinska sekcija ne more brez njega. S politiko se ni nikoli posebej ukvarjal in tudi v prihodnje se name- rava lotevati konkretnih problemov, brez pjolitizrra- nja. Pri tem bo v prvi vrsti upošteval želje ljudi glede odcepitve, priključitve ozi- roma združitve. »Najprej pa je treba najti zdrave sile in razloge za obstoj te občine,« pravi Podergajs, ki zagovar- ja obstoj nove občine samo z decentralizacijo oblasti. V občinskem svetu so po njegovem ljudje, ki jim je po- membno delo za kraj, šele v drugem planu so strankar- ski intersi. Pa tudi sicer je sestavljen tako, da bodo za- stopani vsi kraji in s tem že- lje ljudi. Pošteno in raGionaino Peter Vrisk, kanditlat za župana občine Voinii Peter Vrisk, ki ga je za žu- pana nove občine Vojnik kandidirala Slovenska ljud- ska stranka, sodi s 33 leti gotovo med najmlajše žu- panske kandidate na našem območju. To pa ne pomeni, da mu manjka izkušenj. Že nekaj let je namreč na vodil- nih delovnih mestih, kot član občinske vlade v Celju pa je dobro spoznal tudi politično delovanje. Nenazadnje je predsednik Slovenske ljud- ske stranke v Celju. Po končani gimnaziji v Ce- lju se je Vrisk vpisal na Bi- otehniško fakulteto v Ljub- ljani, kjer je tudi diplomiral in se zaposlil v Hmezadu Kmetijstvo Žalec kot uprav- nik govedoreje. Zadnja leta pa je direktor Kmetijske za- druge Celje. Po končani službi ga vselej čaka tudi do- volj dela na domači kmetiji, v Ivenci pri Vojniku. Pravi, da ceni protikandi- data, saj sta že vrsto let pri- jatelja, zato težko govori o svojih prednostih. Po nje- govem bi lahko bile predno- sti v tem, da pozna občinsko politiko in da je bil na vodil- nih mestih, kjer je bilo treba gospodariti z denarjem, uspešen. To pa je po njego- vem pomembno tudi v novih občinah, ki si bodo morale prizadevati najti še dodatne vire financiranja (za razvoj pKxieželja, za nerazvita po- dročja...) Za vse to pa bo treba imeti programe in sti- ke z Ljubljano, je prepričan Vrisk. Po njegovem bo lahko nova občina živela tudi ob skromnih finančnih sred- stvih, toda s poštenim delom in racionalnim poslovanjem. Seveda bo prisluhnil volji ljudi, če bodo želeU živeti v drugačni občini. »Ob tem pa je vprašanje, če je tudi občina Celje zainteresirana za sprejem tega področja,« opozarja Vrisk. V občinskem svetu so po njegovem ljudje, ki jih dobro pozna in ki bodo s pametnim vodstvom uspešno reševali probleme. Strankarski pre- piri bi bili namreč v manj- šem kraju kot je Vojnik, usodni. Št. 50 - 15. december 1994 3 Živimo v mestu priložnosti Srečko Meh, županski kanUiUat v mestni občini Veienie Srečko Meh, kandidat Združene liste, ki si je glede na volilne izide v občinskem sve- tu zagotovila največ mandat- nih mest, se je u\Tstil v drugi krog lokalnih volitev za župa- na. Meh je bil več let zaposlen v velenjskem premogovniku, zadnji dve leti pa je predsed- nik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. Napoveduje, da bo kot župan poskrbel za nadaljevanje dela, ki so ga skupaj s sodelavci začeli v tem mandatnem obdobju. »V svojem programu nismo kaj posebnega obljubljali, am- pak smo enostavno predlagali nadaljevanje in nadgrajevanje tega, kar smo že začeli delati in ustvarjati. Ena takih nalog je prav gotovo uveljavljanje položaja mestne občine, na- slednja in prav tako pomemb- na je nadaljnja izgradnja in- frastrukturnih objektov. Po- skrbeti bomo morali za vlaga- nje v osnovnošolsko, srednje- šolsko in višješolsko dejav- nost, predvsem imamo v mi- slih visoko glasbeno šolo pe- dagoške usmeritve na petih področjih. Tudi položaju obči- ne Velenje, ki bi morala dobiti svoje pravo mesto, moramo nameniti ustrezno pozornost. Letos smo v državi pridobili kar precej sredstev, ki so nam omogočila, da smo lahko nare- dili vrsto koristnih stvari. Predvsem pa menim, da je tre- ba tudi vnaprej ohraniti izred- no dobre odnose s sosedi. Tr- dim, da je Velenje mesto pri- ložnosti in prihodnosti. Brez- poselnost je v našem mestu ze- lo nizka, saj imamo na voljo relativno dovolj delovnih mest,« meni Srečko Meh o na- logah, ki bi se jih v Velenju lotil, če bi postal župan. O tem, kako naj bi se odvija- lo življenje v mestni občini, preobraženem lokalnem siste- mu brez Šoštanja in Šmartne- ga ob Paki, pa meni sledeče: »Ocenjujem, da se bomo odslej ukvarjali predvsem z mestno občino in krajevnimi skup- nostmi, ki spadajo k samemu mestu. To predstavlja več ugodnosti za Velenje, saj bo po do sedaj znanih rezultatih za mestno občino ostala skoraj milijarda tolarjev, za Šoštanj je namenjenih 160 milijonov in za Šmartno ob Paki pa 60 mi- lijonov, kar pomeni, da iz ob- stoječih sredstev ostaja na po- dročju sedanje občine Velenje veliko več denarja. To je naj- brž tudi razumljivo, saj smo v preteklosti v ostali del, v Šo- štanj in Šmartno ob Paki, vla- gali veliko denarja, predvsem v komunalo in infrastrukturo, tako da bo po novem sistemu za občino Velenje to precej boljše.« Znanje ustvarja blaginjo Anton De Costa, županski kandinat v mestni občini Velenje Anton De Costa, profesor športne vzgoje, se bo v drugem krogu lokalnih volitev potego- val za župansko mesto v ve- lenjski občini. »Življenje sem preživel v Šaleški dolini, otroška leta v Pesju, mladostniška v Šošta- nju, zdaj živim v Velenju. Rad imam to dolino in njene ljudi. Celo življenje sodelujem z mladimi in ravno njihova perspektiva je bila zame vedno zelo pomembna,« pravi De Co- sta, član SDSS, ki se s politiko aktivno ukvarja od leta 1987. Če bi bil izvoljen za župana, bi dal določenim nalogam prednost... »Za začetek našega dela bi bilo treba postoriti vse, kar je povezano z novo lokalno sa- moupravo, formirati vse funk- cije, ki bodo potrebne, da bo- sta lahko občinski svet in žu- pan čim bolj učinkovito delo- vala. Treba bi bilo opraviti tu- di temeljito finančno bilanco v občini. Pomembna je tudi bi- lanca premoženja, ki je bilo razdeljeno med tri občine, Šo- štanj, Šmartno ob Paki in Ve- lenje. Šele na podlagi omenje- nih ugotovitev je mogoče zače- ti normalno delo.« Mestna občina Velenje naj bi po mnenju Antona De Coste v prihodnje sledila naslednjim temeljnim usmeritvam: »Me- nim, da je treba stare mestne vrednote oplemeniti s sodob- nimi pogledi in ustvariti meš- čansko tvorbo, ki bo prijazno oblikovala način življenja v samem mestu. Ker je po- membna tudi vloga primestja, je treba zagotoviti uravnote- žen razvoj med podeželjem in mestom, na vsakem od teh po- dročij pa razvijati ustrezno in- frastrukturo. V mestu bi bilo treba zgraditi takšno podjet- niško infrastrukturo, ki bi pri- vabljala domači kapital in omogočala razvoj srednjega in malega podjetništva, v pri- mestju bi morali ustvariti del primestne infrastrukture in prav tako razvijati določene možnosti podjetništva, v kmečkih predelih pa umno ustvariti pogoje za okolju pri- jazno kmetovanje. Nadvse po- memben v sklopu nalog pa je tudi zaključek ekološke sana- cije, s katero bi se dolina oz- dravila. To bi pomenilo velike možnosti za razvoj turizma, obenem pa ohranja rudarjenje, eno najpomembnejših vej v tej dolini. Sicer pa bi morali del sredstev usmerjati v razvijanje podjetništva, kajti dovolj de- narja bo omogočilo vse tisto, kar si želimo, od razvoja kul- ture do šolstva. Osnova je, da postane mesto perspektivno za naložbe in fleksibilni sistem podjetništva, ki ta čas v svetu najbolj prosperira. V naši doli- ni imamo ogromno znanja in sposobnih ljudi, treba jih je le pravilno usmeriti, saj znanje ustvarja novo znanje, kapital in blagostanje.« Glavni problem je cesta iyiirko Zamernik, županski kantlitiat ¥ Lučah Za župansko mesto v Lučah ob Savinji bo kandidiral tudi tridesetletni Mirko Zamemik, član SDSS. Po poklicu je elek- trotehnik, zaposlen v Gorenju MGA Nazarje kot skupinovo- dja. Po njegovem mnenju je ravTio mladost eden izmed ra- zlogov, zaradi katerih je dobil i manj glasov kot protikandi- dat, sicer pa je bil nad dokaj ugodnim rezultatom volitev v prvem krogu kar presenečen. »Najbrž je k temu pripomo- glo to, da sem opozarjal oblastnike na vse tiste stvari, za katere sem menil, da jih je treba urediti. To je bila pred- vsem sanacija po poplavi. Opozarjal sem tudi na nepra- vilnosti, ki so se dogajale v bivšem izvršnem svetu mo- zirske občine in skupščine, ka- mor sem bil zadnje leto izvo- ljen kot delegat. Verjetno je ravno moje oglašanje in povz- digovanje glasu pritegnilo te glasove, ki sem jih dobil,« po- jasnjuje Zamemik glasove ti- stih, ki so ga volili za župana. Ce pa bi to mesto res zasedel, bi skušal poskrbeti za nasled- nje: »Najprej bi se potrudil spoznati način dela v občini in si nabrati izkušenj. Pri tem bi si pomagal predvsem z izme- njavanjem izkušenj z drugimi župani iz SDSS. Naslednja naloga, najnujnejša, bi bila prav gotovo sanacija ceste Ljubno-Luče-Pavličevo sedlo- Podvolovljek, Kranjski Rak in Kamnik. Ne delam si utvar, da bi se to dalo narediti z občin- skim proračunom, vendar me- nim, da bi se dalo z veliko vztrajnostjo marsikaj narediti in preskrbeti tudi ta denar. Luče namreč potrebujejo predvsem urejeno infrastruk- turo. Kar je žila v človeku, je cesta v kraju, v turizmu, raz- voju malega gospodarstva, prav v vsem. Če ne bomo ljudi pripeljali do nas po vami poti, z razvojem ne bo nič.« O prednosti, ki jo ima po svojem mnenju pred protikan- didatom, pa meni takole: »Prednost mojega programa je mogoče v tem, da smo pred volitvami podpisali pogodbo med SDSS, SLS in SKD. Te tri stranke so v občini Mozirje do- bile kar 15 mandatov od 19. In v tem koalicijskem sporazumu je zapisano, kako se bodo stva- ri urejale, tudi delitev premo- ženja na primer. Menim, da sem v prednosti pred proti- kandidatom, ker jih do mene veže koalicijska pogodba, ki je bila podpisana pred voli- tvami.« O bojkotu Solčavanov na lo- kalnih volitvah pa pravi Mirko Zamemik naslednje: »Solča- vane razumem, s tako voljo, kot je bila izražena, se ne gre igrati. Če želijo svojo občino, naj jo imajo.« Izboljšati odnose med ljudmi Albin Zamemik, županski kanUitlat v Lučah Albin Zamernik kandidira kot nestrankarski kandidat za župana na lokalnih volitvah v Lučah. Po poklicu je trgov- ski poslovodja, več kot trideset let je bil zaposlen kot poslovo- dja v Mercatorjevi blagovnici na Ljubnem ob Savinji. Pravi, da se je pri štiriinpetdesetih letih kot invalidski upokoje- nec odločil za nastop na lokal- nih volitvah zato, ker mu ni vseeno, kaj se dogaja v Lučah z ljudmi. Njegov cilj je, da bi postali odnosi med krajani boljši. »Poudariti moram, da je po- vodenj v letu 1990 naredila ogromno škodo, a morda je še bolj kot na materialno pre- skrbljenost naših prebivalcev vplivala na njihovo psiho. Po- segla je namreč tudi v medse- bojne odnose, ki niso ravno takšni, kot bi morali biti. Zato bi kot nestrankarski kandidat in tudi kot nevtralen človek na tem področju rad mimo vpli- val na to, da bi prišlo do res- nične sprave in da bi ljudje zaživeli v takšni slogi in har- moniji, kot je nekoč že bila,« pojasnjuje Zamemik. »Za kandidaturo na lokalnih voli- tvah sem se odločil tudi zato, ker me mnogo ljudi pozna kot človeka, ki je celo življenje de- lal z Ijudnli'. Prav zato upam, da bom lahko tudi vnaprej po- zitivno vplival na dogajanje v kraju.« Albin Zamemik pa bi se spoprijel še z naslednjo nalo- go: »Naša velika skrb je do- graditev ceste iz Ljubnega preko Luč in Igle do Solčave. Cesta je za kraj nadvse po- membna, tako za razvoj kot za komunikacijo, saj Luče niso infrastmktumo zadovoljivo povezane z ostalimi kraji v dr- žavi.« Kdo bo lučki župan, bodo odločili volivci, sicer pa Albin Zamemik meni, da ima pred drugim kandidatom neko prednost: »Mogoče je prednost pred protikandidatom tudi ta, da bi imel za opravljanje te funkcije dovolj časa. Kajti me- nim, da zahteva delo župana celega človeka. Ni dovolj samo nekaj ur na teden. Jaz sem krajanom na voljo vsak dan.« O bojkotu Solčavanov na lo- kalnih volitvah pa pravi tako- le: »Upoštevati moramo voljo ljudi. In vendar sem kljub vse- mu prepričan, da bi lahko tudi Solčavani in Lučani skupaj kar uspešno delali in dobro ži- veli.« Kantlitiat za siatinskega župana, mag. Branko Kitirič, o strokovni občinski upravi Župan iz okolice mesta? Mag. Branko Kidrič je zapo- slen v projektivnem biroju Iping v Rogaški Slatini. Po po- klicu je diplomirani inženir gradbeništva, živi pa v bližnji okolici mesta, v Cerovcu pod Bočem. Pravite, da ste neodvisni kandidat. Zakaj ste se odločil za kandidaturo? Za kandidaturo sem se odlo- čil na osnovi večletnih pogo- vorov z vodstvenimi ljudmi iz političnih strank, različnimi strokovnjaki ter širšim kro- gom drugih. Večina je izrazila željo, da bi na lokalnih voli- tvah kandidiral za eno od vod- stvenih funkcij v bodoči občini Rogaška Slatina. Vsem sem pojasnil, da zaenkrat ne želim postati član nobene politične stranke. Tako je nekoliko lažje sestaviti, voditi in usklajevati delo v novi občini. V čem je prednost vašega programa, če ga primerjate s programom protikandidata? Na osnovi sodelovanja v ra- zličnih komisijah mestno-kra- jevne skupnosti Rogaška Sla- tina in kot član dosedanje ob- činske skupščine v Šmarju sem dobro seznanjen z vsemi bistvenimi projekti, ki so se oziroma se bodo morali izvesti v čim krajšem času v novi ob- čini. Poudarek dajem uresni- čenju živečih programov, ki so rezultat dosedanjega skupin- skega dela. Zavzemam se tudi za kakovostnejšo in pestrejšo ponudbo kmečkega turizma na obrobju Rogaške Slatine, učinkovitejšo prometno pove- zavo zunanje ter notranje mestne obvoznice ter nova parkima mesta v centm. Kaj so po vašem mnenju po- glavitne težave vaše nove ob- čine? Prirediti urbanistične akte možnostim in potrebam po iz- gradnji različnih objektov, ki jih bodo bodoči investitorji zmožni uresničiti, s tem pa tu- di možnost zaposlitve večjega števila brezposelnih delavcev ter možnosti nakupa stano- vanj za mlade družine. Kmeč- kemu prebivalstvu pa želim omogočiti boljšo prodajo pri- delkov. Česa se boste v novi občini najprej lotili, seveda če boste imeli možnost? Največji poudarek želim da- ti kvalitetni, strokovno podko- vani sestavi nove občinske uprave, ob tem pa imeti v mi- slih čim bolj racionalen pri- stop k uresničitvi želja prebi- valcev celotne nove občine, ta- ko v mestu kot na njegovem obrobju. Od predsednika do župana Miran Krkiec, kantlitiat za siatinskega župana, poutlarja kulturni tlom Kandidat za župana občine Rogaška Slatina Miran Krkiec je po poklicu diplomirani in- ženir gradbeništva. Živi v Ro- gaški Slatini, kjer ima podjetje K+P. V predzadnjem mandatu je bil predsednik šmarske ob- činske vlade. Poudarjate, da ste nestran- karski kandidat. Zakaj ste se odločil za kandidaturo za žu- pana? Kot nestrankarski kandidat sem bil leta 1990 izvoljen že za predsednika mestnega sveta Rogaške Slatine. V doseda- njem mandatu smo pripravili ter uresničili vrsto projektov, pomembnih za razvoj kraja. Zato jih želim v prihodnjem mandatu dokončati. Hkrati bi rad dokončal tudi pred letom 1990 začete projekte, pri tem pa je na prvem mestu kulturni dom. To je dolg do generacij, ki so s samoprispevki zbirale sredstva za izgradnjo tega ob- jekta, vendar je ostal žal nedo- končan. Kaj je po vašem mnenju prednost vašega programa? Moj program je zasnovan na osnovi pogovorov z ljudmi v Rogaški Slatini ter okolici, njegova uresničitev pa je od- visna od menedžerskih spo- sobnosti bodočega župana. Edini med kandidati sem izpo- stavil dokončanje kultumega doma. Sicer pa svojega pro- grama ne morem primerjati z ostalimi, saj ga niso predsta- vili v takšnem smislu kot jaz. Ves moj program je koncipiran na osnovi dejanskih predpo- stavk in možnosti, ne oziraje se na to, kakšna bo nova zako- nodaja. Zato pri protikandi- datu tudi ne vidim možnosti za enakovreden razvoj Rogaške Slatine. Kaj je po vašem največji problem nove občine? Prav gotovo nova delovna mesta. Mladini je potrebno omogočiti, da prevzame zgo- dovinsko dolžnost nadaljnjega razvoja mesta. V čim večjem številu naj bi delali v svojem kraju. Česa se boste v novi občini najprej lotili, seveda če boste imeli možnost? Glede na to, da sem nestran- karski kandidat, bi se želel z vsemi strankami dogovoriti o nadaljnji strategiji razvoja Rogaške Slatine, o razdelitvi resorjev v občinskem svetu. Občinske službe bi organiziral po načelu dobrega gospodarja, tako da bi bili stroški nove ob- čine kar najnižji. Št. 50 - 15. december 1994 Q Realen program na izkušnlah »Ne ponuiam parol in leporečia,^ pravi proL Milan Dobnik Dosedanjega žalskega župa- na, na tokratnih lokalnih voli- tvah neodvisnega kandidata prof. Milana Dobnika, je v pr- vem krogu podprlo 41,89 od- stotkov volivcev. Občanov, ki cenijo njegovo znanje, izkuš- nje, vztrajnost in predvsem strpnost. Življenjska pot prof. Milana Dobnika se pričenja v kmečki družini leta 1945 v kraju Gro- belno. Po končani srednji šoli se je odločil za študij zgodovi- ne in zemljepi.sa na Filozofski fakulteti, kjer je tudi diplomi- ral, kasneje pa si je ob delu nabiral še dodatnih znanj s področja prava. Njegova po- klicna pot se začenja na III. osnovni šoli v Celju in nada- ljuje na celjski Gimnaziji, kjer velja za enega najbolj priljub- ljenih profesorjev. Za svoj dom pa je Dobnikova štiri- članska družina izbrala Pon- grac, kraj, od koder je le stre- ljaj do okoliških hribov, ka- mor se Dobnik rad povzpne ob zgodnjih nedeljskih jutrih. Na političnem področju se je izka- zal kot organizator in pred- sednik strank Demosa v žalski občini. V minulih štirih letih je bil kot župan vedno pripravljen na pogovor, bodisi v občinski pisarni, ki je bila vsem na ste- žaj odprta, bodisi v najbolj od- daljenem zaselku. Prednost svojega programa pa prof. Mi- lan Dobnik vidi predvsem v tem, da je konkreten, postav- ljen na izkušnjah in realen. »Glavni problemi so po mo- jih izkušnjah varstvo okolja, natančneje urejanje kanaliza- cije, zaščita podtalnice, čistil- na naprava in odlaganje ko- munalnih odpadkov ter oskr- ba s pitno vodo in izgiadnja cest. Na gospodarskem po- dročju bo občina podpirala razvoj kmetijstva in turizma, podjetništva ter obrti, kon- kretno si bom prizadeval za izgradnjo trgovsko obrtne co- ne. Na področju sociale je nuj- na pomoč socialno ogroženim, gradnja stanovanj in štipendi- ranje mladih. Občinska upra- va pa mora postati še prijaz- nejša, racionalna, večja raci- onalnost in preglednost pa je potrebna tudi pri občinskih fi- nancah. IB Večja gospodarnost s proračunom »Do Huill le treba biti pošten In otikrit,'' le prepričan Franc Žolnir Franc Žolnir je skupni kan- didat za župana žalske občine strank slovenske pomladi: SKD, SLS, SDSS. V prvem krogu je dobil 24,21 odstotkov glasov. »Z rezultatom in še zlasti volitvami za občinske svetnike sem več kot zadovo- ljen in optimist tudi pred dru- gim krogom,« pravi sogo- vornik. Dipl. oec. Franc Žolnir je bil rojen leta 1927 v Orli vasi v kmečki družini. Še na pol otrok je bil borec Ljubljanske brigade na Dolenjskem, kjer je bil ranjen in ujet. Skusil je za- por v Ljubljani in Begunjah, konec vojne je dočakal v tabo- rišču na severu Nemčije. Kas- neje je ob rednem delu doštu- diral ekonomijo v Ljubljani, se zaposlil v Hmezadu, kasneje pa je delal v Gk)zdnem gospo- darstvu, Tehnomerkatorju, Emu in Kovinotehni. Tu se je leta 1984 tudi upokojil. Franc Žolnir je poročen in ima tri hčerke, živi v Latkovi vasi, od začetka slovenske pomladi pa je predsednik SKD občine Žalec. Na prvem mestu v njegovem programu so družine, matere z otroki in njihov položaj, za- nima ga ekologija, poprava krivic in bodoče sožitje v dniž- bi. Prednost svojega programa pa Franc Žolnir vidi predvsem v večji gospodarnosti s sred- stvi občinskega proračuna. »Prepričan sem, da številni iz- datki v občinskem proračunu niso potrebni, denar pa bi lah- ko namenili za socialne pro- grame in odpiranje novih de- lovnih mest. Nujna je boljša preglednost občinskih financ. ljudje pa bi morali biti vsaj enkrat na leto seznanjeni s prihodki in odhodki v občin- skem proračunu. Kot župan bi vsaj enkrat ali dvakrat na leto občane seznanil s podatki in to na preprost, razumljiv način. Samo če ljudje poznajo stvari, jih lahko tudi kontrolirajo. Si- cer pa sem pred drugim kro- gom optimist, odločali pa bodo seveda volivci. V demokraciji so edino volivci tisti, ki odlo- čajo in ki lahko spremenijo stvari. Zato se mi zdi prav, da se volitev udeležijo v čim več- jem številu.« Voda in ceste so žile kraja Ivan Rakun, županski kantliilat v Šmartnem ob PakI Ivan Rakun, kmet-hmeljar po poklicu, zaposlen kot obra- tovodja v kmetijski zadrugi v Šmartnem ob Paki, se je za kandidatiu-o na lokalnih voli- tvah odločil na pobudo kraja- nov kot nestrankarski kan- didat. Življenje je preživel v Šmartnem, 16 let je bil pred- sednik gasilcev, zadnjih sedem let je predsednik sveta krajev- ne skupnosti. »Vedno sem bil aktiven v svojem rojstnem kraju, ki ga izredno cenim in ljubim,« pravi Ivan Rakun. »Moja pot je jasna. Ne gre za strankarstvo, ampak za do- brobit kraja.« »Kot nestrankarski kandi- dat sem se podal v kandidatu- ro predvsem zato, da bi posku- sil umiriti hude strankarske napetosti. Sem človek, ki spo- štuje programe vseh strank, toda mislim, da strankarstvo ne sme škodovati kraju, am- pak se naj različni interesi združijo v interes in razvoj kraja,« pojasnjuje Rakun kan- didaturo na lokalnih volitvah. »Moje vodilo je naslednje: člo- vek-naš kraj-ekologija-pogoji za delo. To pomeni, da mora- mo imeti dobro organizirano otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, delovanje društev. skrb za mlade in ostarele. Naš kraj naj bo zdrav in privlačen tudi za tujega gosta, obenem pa moramo sio-beti predvsem za možen razvoj malega go- spodarstva, ekološko čiste obrti, razvoj kmečkega turiz- ma in družinskih kmetij ter omogočiti dobro delo društev in poskrbeti za dobro urejene športne objekte,« meni Rakun in poudarja, da bo v prihodnje največjo skrb predstavljala ekologija. »Do zdaj smo poskr- beli, da ima vsako gospodinj- stvo vodo, a prav to, kako ohraniti naše vodne vire, bo verjetno ena glavnih nalog no- ve občine. Gledano s finančne plati, je to trenutno največji problem, ki ga vidim v Šmart- nem. Kajti počasi bomo morali pričeti misliti tudi na čistilno napravo, saj vodnih virov na tem področju, ki zagotavljajo vodo preko 3000 ljudem na ce- lotnem območju občine, ne smemo zanemariti. Posebnih obljub o tem, kaj vse bom sto- ril, če postanem župan, ne mo- rem dajati. Na primer vpraša- nje financiranja še zmeraj ni jasno, tudi tega, kakšne bodo pristojnosti nove občine, še ne vemo. Sicer pa menim, da si moramo prizadevati, da bi ob- držali tak standard, kot ga imamo, in počasi ustvarjati lepšo prihodnost. Zavzemam se, da bi ustvarili racionalno občinsko upravo in uspeli ohraniti sodelovanje s sosed- njimi občinami. Po mojem mnenju imam pred županskim protikandidatom to prednost, ker bi si lahko vzel za oprav- ljanje funkcije dovolj časa - za- to ker živim in delam v kraju, poznam ga do vsake pedi zem- lje, dobro poznam tudi vse nje- gove ljudi.« Ustvarjati v majlinem kraju Jože RObiila, županski kanaitlat v Šmartnem ob Paki V drugi krog lokalnih voli- tev se je v Šmartnem ob Paki uvrstil tudi dr. Jože Robida, član LDS, ki se bo potegoval za župansko funkcijo. Po poklicu je zdravnik, spe- cialist kirurg, deset let zapo- slen v Splošni bolnišnici Celje, na oddelku za otroško kirurgi- jo. Pravi, da je v življenju po- čel že marsikaj, največ pa se je ukvarjal s kulturo, tudi v gle- dališču je nastopal. Po njego- vem mnenju ga ljudje poznajo predvsem zaradi kulturnega delovanja. »Za kandidaturo na lokal- nih volitvah sem se odločil bolj na pobudo znancev in prijate- ljev kot zaradi lastnih ambicij. A kot rečemo v našem poklicu: ko enkrat zarežeš, moraš spe- ljati rez do konca. Vesel sem, da sem prišel v drugi krog, če- prav tega nisem pričakoval,« pojasnjuje dr. Jože Robida na- stop na lokalnih volitvah. Če pa bi ga krajani Šmartnega ob Paki izbrali za župana, bi se v kraju lotil naslednjih nalog: »Najprej bi bilo treba formira- ti občino, kar ne bo majhen zalogaj, saj to počnemo prvič.. Vendar menim, da bi bila mla- da in izobražena ekipa, kakrš- no sestavljajo naši svetniki, zelo primerna, da ta projekt uresniči. Ob formiranju bo še precej dela z delno bilanco bivše občine. Čeprav nekateri pravijo, da smo že vse razdeli- li, sem prepričan, da ostaja za razdelitev še kar nekaj. Šmartno je v glavnem mi- grantno naselje, kajti njegovi krajani delajo pretežno v ve- lenjski občini; veliko smo ustvarjali, veliko smo tudi participirali. Druga naloga je nadaljnje regionalno povezo- vanje, ki je potrebno tako za- radi boja proti decentralizaciji države kot tudi zaradi podro- čij gospodarstva, ekologije in komunale, ki bodo takšno po- vezovanje prav tako zahteva- la. Glede na to, da bo glavni problem nove občine financi- ranje, bo treba sprejeti takšen statut, ki bo omogočal, da kljub majhnosti ne bomo ob- sojeni na veliko revščino. Kajti bojim se, da preti majhnim ob- činam nevarnost, da bodo, kar zadeva finančno plat, potegni- le krajši konec. Zagotoviti je treba, da bomo lahko v doma- čem kraju ustvarjali novo ma- terialno bazo. Imamo že kon- kretne načrte za zbiranje sred- stev, s katerimi bomo lahko pričeli v kraj takoj investirati in od teh investicij potemta- kem tudi živeti.« Dr. Jože Robida meni, da ima za izvolitev določeno prednost: »Občino bi znal kot župan dostojno predstavljati. Sem človek, ki se ne obrača po vetru, to sem že dostikrat do- kazal. S svetniki bi skušal so- delovati v zadovoljstvo vseh nas in obenem vztrajati na li- niji, za katero menim, da je poštena in pravilna.« Od šmarskega do rogaškega župana? Anton Dirnbek, kanamat za župana Rogatca, o obmelnib težavah Anton Dirnbek je v drugem krogu volitev za župana obči- ne Rogatec kandidat Liberal- ne demokracije Slovenije. Živi v Rogatcu, kjer kot samostojni podjetnik dela v Elkostroju. Po poklicu je elektroinženir, znano pa je, da je pred leti opravljal župansko funkcijo na čelu dosedanje šmarske ob- čine. Zakaj ste se odločil za kan- didaturo? Zato, ker želim prispevati k hitrejšemu razvoju občine Rogatec. Ta občina je hribovi- ta in skoraj brez vsake indu- strije. Njeno prihodnost vidim v razvoju obrti in podjetništva ter turizma v povezavi z Roga- ško Slatino. V čem je prednost vašega programa v primerjavi s pro- gramom vašega protikandi- data? Kdor koli bo izvoljen, bo za občino dobro. Mikoličeva prednost je mladost, jaz pa sem morda bogatejši po izkuš- njah. Glede na to, da v novi občini Rogatec ne bo dovolj lastnega denarja, bo treba po- trkati na marsikatera vrata v Ljubljani. Kaj je po vašem največji problem vaše nove občine? Trenutno je to, da Slovenija in Hrvaška še nista spiejeli za- kona o maloobmejnem prome- tu. Iz slovenske vasi Trlično morajo ljudje vsak dan čez mejni prehod, da lahko pridejo v Rogatec. Če bi imeli ustrezen zakon, bi se zelo sprostilo tr- govanje in industrijsko sode- lovanje obeh strani, kar je oboje nekoč že dobro potekalo. Česa se boste v novi občini najprej lotili, če boste imeli možnost? Do novega leta bo sprejet zakon o financiranju občin, ki pa ne obsega problematike ob- mejnih ter demografsko ogro- ženih občin. Šele ko bo rešeno tudi to vprašanje, bomo vedeli, koliko denarja bo občina dobi- la od države. Gotovo se bom najprej zavzel za čim prejšnje sprejetje zakona, ki bi razrešil problematiko takšnih občin, želim pa si tudi to, da občina za občane v prihodnje ne bi bila dražja kot doslej. BRANE JERANKO Vse bo odvisno od denarja Kanaidat za rogaškega župana, Martin Mikolič, računa na znanje Martin Mikolič iz Rogatca se je uvrstil v drugi krog voli- tev rogaškega župana, gre pa za ncstranskarskcga kandida- ta, ki so ga predlagali Sloven- ski krščanski demokrati. Po poklicu je diplomirani inženir strojništva, zaposlen v podjet- ju Emkor Rogatec, kot vodja razvoja. Kako je dozorela vaša odlo- čitev za kandidiaturo? Odločil sem se-na predlog Slovenskih krščanskih demo- kratov, v resnicVjpa sem že pred tem povabiioin čutil mo- ralno podporo občanov. Svoje znanje bi lahko vključil v raz- voj nove občine. Moj cilj na- mreč ni političnakariera, tem- več da bi s svojim znanjem po- magal k hitrejšemu razvoju občine Rogatec. V čem je prednost vašega programa, v primerjavi s pro- tikandidatom? V tem času nisem veliko go- voril o programu, temveč o problemih in nalogah, ki jih bomo morali reševati skupaj s svetniki, v skladu z željami občanov. V predvolilnem času ni nihče izmed kandidatov za rogaškega župana imel kakš- nih revolucionarnih zamisli, povsem drugačnih od drugih. Vsi smo se namreč zavedali da je veliko odvisno od tega, s ko- liko denarja bomo sploh lahko razpolagali. Kaj so po vašem mnenju največji problemi vaše nove občine? Poglavitni problem bo zago- tavljanje potrebnih finančnih sredstev za uspešni razvoj no- ve občine Rogatec v celoti, saj menim, da z zakonom oprede- ljena sredstva ne bodo zado- stovala. Glavna naloga župana bo zato priskrbeti dodatni denar. Česa se boste v novi občini najprej lotil, če boste imel tudi možnost? To me vprašuje marsikdo. S tem vprašanjem se ne obre- menjujem. O tem se bomo od- ločili družno s člani občinske- ga sveta. Najprej pa je seveda treba poskrbeti za pravno funkcioniranje nove občine. Št. 50 - 15. december 1994 Predvsem zdravnik iele nato župan, pravi iašlii liantlitlat fone Veiilionja Tone Velikonja je Laščan, jojen pred 55 leti. Po diplomi 03 medicinski fakulteti se je leta 1966 zaposlil v Zdravstve- pem domu Laško, kjer dela še danes. Devet let je bil direktor {dravstvenega doma, zdaj pa poleg splošne prakse opravlja Še funkcijo pomočnika direk- torja. Je poročen, oče dveh otrok. S politiko se doslej ni ukvar- jal, na prvih volitvah pa je na [isti takratne SDP kandidiral ja odbornika laške skupščine, pobil je veliko glasov, vendar jaradi proporcionalnega siste- ma ni bil izvoljen in je bil, kot ^ravi sam, le vaba za druge. Od leta 1990 ni v nobeni stran- ici. Za kandidaturo so ga nago- vorili prijatelji in znanci. V pr- idem krogu je dobil nekaj manj kot 38 odstotkov glasov, veči- aoma v Laškem ter v Zgornji in Spodnji Rečici. Dr. Veliko- nja je kandidat demoki-atične stranke upokojencev in zdru- iene liste. »Moj program se ne razliku- je dosti od programa Petra Irastelja. Mislim, da imava za jzvolitev popolnoma enake možnosti. Marsikaj se lahko zgodi, odvisno pač od razpolo- ženja volilcev. Kakorkoli se bodo volilci odločili, bo njiho- va odločitev pravilna. Udelež- ba v drugem krogu bo verjetno nekoliko manjša, vendar sem prepričan, da dovolj velika, da bo obvezujoča za novega žu- pana. Razmerje političnih sil v ob- činskem svetu me ne zanima. Ce bom izvoljen, bom na prvi seji sveta povedal, da je treba (lelati v korist občanov in la- ške občine in ne v korist strank. Sicer sem pa prepri- čan, da bodo v svetu bolj kot strankarske prevladale težnje krajevnih skupnosti, torej okolja, od koder so svetniki. Gospodarstveniki v občini so mi zagotovili, da bodo dose- danji program še naprej ures- ničevali, sam pa se zavzemam predvsem za ureditev prometa v starem mestnem jedru v La- škem, zagovarjam enakome- ren razvoj mesta in okolice, tam, kjer zaostajajo, jih je tre- ba še bolj spodbujati, zlasti na , področju šolstva. Podpiram čim večjo skrb za varovanje okolja in željo laške mladine, da končno dobi svoj kulturni center. Če bom izvoljen, bom še na- prej predvsem zdravnik. To sem obljubil svojim pacien- tom, saj so mi mnogi zagrozili, da me ne bodo volili, če bom zanemaril svoj poklic in se po- svetil le županovanju. Dokazano dober gospodar Štefan Strašeli, liantlitlat za župana občine Slovensite Konlice Štefan Strašek, mesarski mojster, podjetnik in kmet iz Slovenskih Konjic, je kandi- dat SKD za župana v konjiški občini. »S podjetjem sem začel že pred 17 leti in danes zaposlu- jem že 85 ljudi. Mislim, da je to rezultat in dokaz dobrega go- spodarjenja. Ravno dobrega gospodarja pa konjiška občina potrebuje od vsega najbolj. Še posebej sedaj, ko se je dobršen del gospodarstva znašel v dru- gi, novi občini. Rad bi se zah- valil vsem, ki so me volili v pr- vem krogu. Če mi bo večina izkazala zaupanje tudi v dru- gem krogu, vem, kaj in kako je treba narediti. Velik poudarek bi dal infrastrukturi, ki se zadnja leta ni primemo razvi- jala. Čisto preprost primer: otroci v šoli Pod goro imajo še danes jedilnico, če ji tako sploh lahko rečemo, v kletnih prostorih. Tudi kot kmet, ki redi 140 govedi, imam veliko izkušenj, ki bi jih lahko korist- no uporabil v dobro predvsem manjših in srednjih kmetij, ki so zelo ogrožene.« Strašek pa ni človek, ki bi samo drugim solil pamet. Ko se na primer zavzema za či- stejše okolje, daje tudi sam vzgled: »Za klavnico na Goli- ču načrtujem gradnjo čistilne naprave. Dolgo sem čakal na centralno čistilno napravo, pa ni bilo nič. Prihodnje leto bom zato zgradil tako čistilno na- pravo kot novo predelovalnico mesa. Dolgoročno bo seveda treba narediti čistilno napravo za celotne Konjice.« O vrsti perečih problemov v občini ima nedvoumno stališče, ki ga je pripravljen tudi zagovarjati. »Zavzemam se za rešitev Ko- nusa in s tem za ohranitev šte- vilnih delovnih mest. Pri pri- dobivanju novih pa bo potreb- no sodelovati tudi s sosednjimi občinami. Seveda se zavze- mam za enakomeren razvoj celotne občine. Nadaljevati je treba z obnovo Žičke kartuzi- je, prav pa bi bilo, da bi ohra- nili in uredili tudi dvorec na Goliču. Veliko bo treba posto- riti v samih Slovenskih Konji- cah. Jezi me na pol opravljeno delo, pa naj gre za tlakovanje Starega trga ali za neurejena parkirišča. Za trškimi hišami, ki dobivajo vedno lepšo podo- bo, se skriva še cel kup nemar- nosti. Te je treba počistiti. Mi- slim, da bi to lahko hitro po- storili, saj pričakujem dobro sodelovanje z občinskim sve- tom. Pri delu z ljudmi še nikoli nisem imel problemov, tudi z vsemi ostalimi strankami v občini se čisto dobro razu- mem. Verjamem, da bo šlo.« Za tiste, ki jih morebiti skrbi, da Štefan Strašek ne bi imel za županovanje dovolj časa, pa tolažba: njegov sin se imenitno znajde v poslih. Z Jazliecem na konjai Janez Jazbec, liantlitlat za župana občine Slovensite Konlice Janez Jazbec, neodvisni kandidat za konjiškega župa- na, se je rodil leta 1956 očetu Janezu Jazbecu iz delavske družine v Trbovljah in mami Marjani Vinterjevi iz Zreč. »Svojega otroštva se spomi- njam kot brezskrbnega dvoriš- ča z veliko prijatelji. V osnovni šoli se prva tri leta najbolj spominjam čudovite razredni- čarke in šolskih prostorov, saj v teh istih tudi sam poučujem že 15. leto. Učenje mi je šlo dobro od >glave<, verjetno sem tudi zato imel kar nekaj svojih učiteljev za vzgled in si že ta- krat želel postati učitelj. Kljub temu sem pristal in končal v tehnični šoli in se kot strojni tehnik zaposlil v Uniorju. Ko se mi je leta 1976 ponudila pri- ložnost, da doštudiram za uči- telja, sem jo z veseljem sprejel. Velika spodbuda in izkušnja mi je bilo poučevanje med od- ličnimi učitelji v zdajšnji šoli Pod goro. Od leta 1979 učim v Kovinarski šoli v Zrečah, kjer sem 11 let tudi vodja šole. Z zadovoljstvom sem pomagal več sto mladim na pravo pot, do poklica. Z ženo Mojco sva si ustvari- la družino in dom. S 15-letnim sinom Gregorjem in 13-letno hčerko Urško živimo zadovolj- no in zaenkrat, hvala bogu, v zdravju. V hiši, ki smo jo malo povečali, živimo skupaj štiri generacije. Ob ženinih starših je z nami še 92 let stara mama, vsi skupaj pa štejemo 333 let. Moja odločitev za vstop v politiko je spoznanje, da je razmišljanje o življenju, razu- mevanje ljudi in medsebojno sodelovanje temeljni pogoj za uspeh tudi v politiki. Pri dru- ženju z ljudmi, delu v šoli in društvih, dosegam dobre re- zultate, ker ljudi razumem in jih znam združiti. Če bom iz- voljen za župana, vidim ravno v tem svojo prednost pri vode- nju občine. Poznati ljudi, mla- de in ambiciozne, izkušene, starejše, jih znati povezati ta- ko, da bomo za občino Konjice skupaj prispevali k hitrejšemu razvoju. Prepričan sem, da bo šlo na bolje! Kot župan bi želel biti odgovoren ljudem za svoje delo, šel bi med vse ljudi in zaznaval njihove probleme, pa tudi predloge in ideje. Pri vo- denju občinskega sveta bi vzpostavil odgovornost in red ter javnost dela preko medijev. Vsi skupaj, predvsem pa vsak na svojem področju, bi skušali uresničiti malce hudomušno predvolilno geslo >z Jazbecem na konja<. Moje volje, energije in zagnanosti je dovolj.« Več ijudi več ve Aloiz Gorniak, kantlitiat za župana ¥ Vitanlu Na mali kmetiji na Breznu pri Vitanju, v preprosti kmeč- ki družini, se je leta 1951 rodil Alojz Gomjak. Danes je kan- didat SKD za prvega župana občine Vitanje. Večino dosedanjega dela je posvetil lesni stroki. Od leta 1968 do 1978 je delal v vitanj- skem obratu konjiškega LIP- a, nato pa je, »da pokaže svojo pamet«, začel s svojo lesno obratovalnico. V njej so izde- lovali vse vrste ročajev za kmetijsko in kovaško orodje, večinoma kot kooperanti za zreški Unior. Z osamosvojitvi- jo Slovenije je Unior izgubil trge, Gomjak pa delo, tako da ima danes namesto šestih le še dva zaposlena, res pa je poso- dobil strojno opremo. »Sedaj je težko, saj ni pravih naročil, plačila kasnijo... Bodemo iz dneva v dan,« pripoveduje vsega težkega navajen, saj so na primer na Breznu dobili elektriko šele leta 1968. V ve- selje mu je družina - žena po- maga v obratovalnici, 15-letna hči in 12-letm sin pa sta zaen- krat za to še premlada. In kakšen župan bi bil Alojz Gomjak? »Zavzemal bi se predvsem za dobre medsosed- ske odnose - tako med krajani kot med posameznimi občina- mi. To je pogoj za uspešno de- lo. Zavedam se, da bo imel žu- pan sprva veliko težav. Naj zmaga kdor koli — vsak bo po- treboval vso podporo občanov. Vsi bomo morali delati za svoj kraj, za svojo občino. Nisem politik in bi svoj program naj- raje oblikoval s pomočjo anke- te med krajani. Tako da bi res vedel, kaj želijo, kaj potrebu- jejo. Seveda pa bi bila potem stvar občinskega sveta, da presodi, kaj je bolj potrebno, kaj se bolj mudi. Sicer pa se kot krščanski demokrat zavze- mam za poštenost in pravič- nost. Med konkretnimi nalo- gami izstopa urejanje cest na celotnem območju, posebej pa še ureditev prometa v Vitanju. Neodložljiva naloga je uredi- tev stalne zdravstvene službe v Vitanju. Zavzemal se bom za razvoj vseh vej gospodarstva in odpravo odvečnih posredni- kov med kmetom in potrošni- kom, za nova delovna mesta in socialno varnost vseh obča- nov. Skrbel bom za urejanje in varstvo okolja. Kar se mi zdi pa še posebej pomembno: pred pomembnimi odločitvami v občini bom skliceval zbore občanov, da bo lahko čim več ljudi sodelovalo pri lokalni sa- moupravi. Če se bodo za nekaj sami odločili, bodo tudi imeli voljo, da to pomagajo speljati. Več ljudi pač več ve in lahko tudi več naredi.« Kar bo, pa bo Peter Hrastell, kantlitiat za župana v občini Laško Peter Hrastelj je v svojih 59 etih preživel že marsikaj. Ko nu je bilo 6 let, so Nemci izg- lali starše kot zavedne Slo- Pence v Srbijo. Skrb zanj so vevzeli stari starši. Ko so jih eta 1943 zaprli v Stari pisker, e odšel k stricu v Zagorje, kjer e po koncu vojne pričakal itarše. Izgnanstvo ni bila edina ne- ireča, ki je prizadela družino. Leta 1949 so očeta, obrtnika, d je že takrat glasno razmi- iljal o svobodni in samostojni Sloveniji, za dve leti zaprli, »se premoženje pa zaplenili. I njihovimi stroji se je pravza- prav začela razvijati lesna in- lustrija v Laškem. Leta 1951 io zopet začeli vse znova in ' obrt se je začel uvajati tudi sin Peter. Peter Hrastelj je leta 1968 prevzel očetovo obrt, pred dvema letoma pa jo je prepustil najmlajšemu sinu. fudi kot upokojenec ni miro- val in je ustanovil projektant- sko podjetje. Hrastelj je bil zadnja dva ttiandata delegat v občinski ^upščini, je tudi član laškega izvršnega sveta. Zelo je pono- sen tudi na svojo funkcijo predsednika republiškega sklada za vzajemno pomoč »brtnikom, katerega ustanovi- telj je bil njegov oče. Nikoli ni ^il v partiji, bil pa je zelo velik ^patLzer krščanskih demo- ^■atov, vendar se ni maral ^dajati ozkosti. »Pri krščanskih demokratih ^ato nisem preveč dobro zapi- ^n, zamerijo pa mi tudi, da se ^ri izbiri prijateljev nisem ni- koli vprašal, kakšne barve so. foznajo me kot zelo strpnega "^loveka, zato se, če bom žu- fen, ne mislim obremenjevati ^ levim in desnim. Podprl bom Ifsak dober predlog. Delo v ob- "^skem svetu bo zaradi sesta- 1*^ gotovo zelo pestro. Razmer- * je nekako 50:50 in župan bo jeziček na tehtnici. Naj ne zve- ni prebahato, vendar menim, da imam pred Antonom Veli- konjo precej prednosti zaradi poznavanja gospodarstva in ker sem s svojim dosedanjim delom že dokazal, da sem do- ber gospodar. Klobuk dol pred zdravniškim poklicem, vendar je kakovost zdravstva odvisna od uspehov gospodarstva. V svojem programu obljub- ljam le tisto, kar bom lahko naredil in kar bo v pristojnosti župana. Če bom izvoljen, se bom zavzemal za enakomeren razvoj občine, že sprejetemu konceptu razvoja, ki je sicer zelo dober, pa je treba še kaj dodati. Laško nujno potrebuje tržnico, dom ostarelih, treba je urediti promet, šole na deželi morajo biti osemletne, nujno je treba urediti župnijski dvo- rec. Vso svojo besedo pa bom zastavil tudi za to, da ljudje v občinski upravi ne bodo ostali brez kruha. Pričakujem, da bom izvoljen. Če se bodo ljudje odločili za Velikonjo, bom prijatelju z veseljem če- stital. Kar bo, pač bo. Kandi- diral sem zaradi očeta in če mi bo uspelo, bom tudi županova- nje poklonil njemu v spomin.« Strankarske interese na stran! Stanisla¥ Krainc, kantlitiat za župana ¥ Vitanju Stanislav Krajnc, Vitanjčan že od rojstnega leta 1949, je zadnja tri leta samostojni po- djetnik, prej pa je bil 20 let obrtnik. Mizar po poklicu uspešno vodi podjetje Mikra d.o.o., kot kandidat SDSS pa se je uvrstil v drugi krog voli- tev za župana. V volitve je vstopil z dobro pripravljenim programom. Kot predsednik turističnega društva vidi veliko priložnost Vitanja v razvoju turizma — od ureditve kraja do razvoja turi- stičnih kmetij in zagotovitve prenočitvenih zmogljivosti, ki bi jih lahko koristile tudi Zre- če. »Eno je pravna ureditev problema Rogle, ki nedvomno sodi v našo katastrsko občino Hudinja, drugo pa je nujno so- delovanje pri njenem razvoju. Vitanjčani imamo za to inte- res. Ne nazadnje zap>osluje tamkajšnji center tudi naše ljudi. Menim, da lahko vse uredimo, ne da bi kalili med- sosedske odnose.« V programu Stanislava Krajnca pa je še vrsta dmgih pomembnih stvari. V vsako gospodinjstvo bi naj pripeljali zdravo in neoporečno pitno vodo in električno napeljavo ustrezne napetosti. Telefonske priključke so v Vitanju že ure- dili, treba pa bo še urediti od- voz in deponijo odpadkov. »Pomembne so dobre cestne povezave, ki jih bo treba ure- diti do vsakega naselja, veliko dela pa nas čaka tudi pri ure- janju kanalizacijske mreže. Med drugim bomo morali za- gotoviti tudi čim boljše mož- nosti za zadovoljevanje potreb po zdravstvenih uslugah in so- cialni pomoči, pri kulturnem delu in športnih aktivnostih pa si želim nmožičnosti, še zla- sti pri mladih. Občina bo mo- rala podpreti tudi društvene dejavnosti: od tabornikov, li- kovnikov, kultumih skupin, pevskih zborov do kinologov in ljubiteljev malih živali. Po- sebne pozornosti bodo morali biti deležni gasilci. Ker je pri- hodnost Vitanja odvisna od bodočih rodov, moramo že se- daj poskrbeti, da bodo imeli učenci naših šol enake možno- sti kot jih imajo drugod, da bomo imeli urejeno otroško varstvo in da bodo mlade dru- žine lahko pridobile stanova- nje. Ob skrbi za prihodnost pa ne bomo smeli pozabiti na pre- teklost in varovanje naše kul- tume dediščine. Veliko nalog čaka našo novo občino in marsikaj, zlasti fi- nanciranje je še nedorečeno. Ko pa bomo enkrat naredili program dela, se ga bomo mo- rali tudi držati. Strankarske interese bo treba pri tem dati lepo na stran. Če bo volja ljudi takšna, bom skušal narediti vse, da bi življenje nove občine čim lažje steklo. Pri tem pa bo lahko veliko prispeval tudi že izvoljen občinski svet, v kate- rem je vrsta sposobnih in za delo pripravljenih ljudi. Št. 50 - 15. december 1994 Tisti, ki bodo krojili usodo občin Znana imena občinsiiili svetniitov v občinali na Ceijsliem Tokrat objavljamo imena svetnikov v večini občin na Celjskem, kjer so jih volili po proporcionalnem sistemu. Imena svetnikov, izvoljenih po večinskem sistemu v nekaterih manjših občinah, smo namreč objavili že v prejšnji številki. Celje: SDSS (6): Janez No- vak, Adam Kožuh, Miro Ter- bovc, Marjan Tomaž Jeglič, Mirko Krajnc-Fric in Silvester Gorenšek; LDS (6): Marjan Krajnc, Janko Trobiš, Ivan Er- žen, Zvone Utroša, Borut Alu- jevič in Janez Goršič; SKD (4): Majda Slokan, Franc Kač, Alojz Oset in Janez Lampret; ZLSD (4): Franc Knafelc, Mojca Jereb-Kosi, Franc Peta- uer in Željko Cigler; DeSUS (4): Bernard Krivec, Emil Pe- pelnjak, Jože Bučer, Franjo Cevnik; Celjska neodvisna li- sta (3): Ivan Ferme, Branko Semolič in Štefan Jug; SLS (3): Roman Omerzu, Janez Čr- nej in Andrej Pišek; Zeleni (2): Radovan Marvtn in Rudolf Kerš; SNS (1): Jožef Smodila. Vojnik: SKD (6): Peter Oprčkal, Vida Sodin, Rudolf Čebule, Andreja Guzej, Peter Rošer in Pavel Božnik; SLS (4): Peter Vrisk, Marjan Ko- vač, Branko Brecl in Viktor Štokojnik; SDSS (3) Janez Korošec, Milan Dečman in Jo- že Majer; LDS (3): Žarko Sa- mec, Marija Deu-Vrečer in Igor Es; DeSUS (2): Jožef Gluk in Magdalena Lednik; Zeleni (1): Viljem Kveder. Štore: SDSS (3): Štefan Pi- sanec, Mojca Vrečer in Albin Valand; LDS (3): Radovan Bo- žič, Leopold Vrbovšek in Ivan Štrlekar; ZLSD (2): Anton Franulič in Jože Kragelj; SKD (2) Alojz Mramor in Anton Rozman; SLS (1): Marjan Mastnak; SNS (1) Drago Bob- nič; DeSUS (1) ViH Žohar; ga- . silci in neodvisni za varnost občanov (1): Anton Vidic. Laško: LDS (6): Tone Tum- šek, Andrej Vesenjak, Marjan Salobir, Dušan Klinar, Roman Matek, Drago Zupan; SKD (5): Janez Krajnc, Danijel Ula- ga, Jože Slapšak, Ivan Guček, Milan Vodišek; SLS (5): Ed- vard Staroveski, Mojca Ratej, Karel Krašek, Konrad Jurko- šek, Andrej Aškerc; DeSUS (4): Matevž Kolar, Vladimir Sajovic, Jure Jan, Zlata Strel; ZLSD (2): Jožef Rajh, Božidar Preskar; SDSS (1): Bogoljub Krajšek. Radeče: Zveza za napredek Radeč in radeškega območja in Združena lista (8): Matjaž Han, Simona Zupančič, Janez Bregar, Alojz Novak, Saša Ka- dunc, Marjan Zupančič, Rudi Jevševar, Mirko Bervar; SDSS (3): Andrej Kovač, Franc De- belak, Boris Bervar; SKD (3): Miran Pmaver, Leopold Plaz- nik, Karel Križan; SLS (2): Rado Novak, Viktor Kmetic. Žalec: LDS (8): Nikolaj Ro- žič, Anton Ajdič, Tomaž Sat- ler, Vojko Zupane, Zvonko Babic, Andrej Šporin, Dimitrij Pur, Marko Dolar. SDSS (8): Franc Sušnik, Ivan Fale, Franc Cigler, Jože Plevčak, Štefan Frece, Martin Rakuša, Pavle Dolar, Ivan Toman. SKD (7): Vinko Derča, Vladi- mir Reberšek, Franc Žolnir, Stanislav Novak, Franc Zbaš- nik, Emil Pintar, Anton Roz- man. DeSUS (5): Frančišek Derča, Ivan Grobelnik, Emest Ramšak, Helena Žnidaršič, Janko Cvikl. SLS (4): Anton Grobler, Marjan Ribič, Marjan Mešič, Ferdinand Kunst. ZLSD (3): Janez Šketa, Janko Kos, Anton Bratuša. Zeleni (1): Nataša Jan. Slovenske Konjice: SKD (7): Igor PYim, Stanislav Pavrič, Vladimir Pačnik, Irena Švab- Kavčič, Stanislav Frim, Franc Štefanič in Josip Pintar. SDSS (5): Rudolf Petan, Jurij Ho- hler, Jožica Hanžič, Jožef Sat- ler in Alojz Kračun. SLS (3): Anton Juhart, Stanislav Gol- čer in Jožef Šmid. LDS (3): Jožef Kuzman, Božidar Pun- čuh in Miroslav Železnikar. SNS (2): Ivan Kacbek in Mat- jaž Štefanič. ZLSD (2): Ida Se- linšek in Velimir Cugmas. Li- sta podjetnikov (1): Andrej Ban. Zreče: SDSS (5): Drago Še- šerko, Gorazd Korošec, Boris Podvršnik, Vladimir Wravor, Manfred Anton Hren, ZLSD (3): Drago Klima, Maksimiljan Brečko, Zmagoslav Tinta, SLS (2): Marjan Brglez in Alenka Sekimik, SKD (2): Leopold Razboršek in Marjan Hren, LDS (2): Darko Mastnak in Fi- lip Gorjup, SNS (1): Mitja Mastnak, Neodvisna lista za pravico (1): Emilijan Fijavž. Velenje: ZLSD (7): Jože Zu- pančič, Hermina Groznik, Bo- jan Kontič, Anton Brodnik, Franc Blatnik, mag. Dragica Povh in Pavel Grošelj; LDS (6): Drago Martinšek, Peter Kovač, Ljudmila Tičič, Bojan Tmovšek, Pankracij Semečnik in Kari Stropnik; SDSS (4): Anton De Costa, Mirko Loger, dr. Vladimir Korun in Miro- slav Hudovemik; DeSUS (3): Ivan Josip Povh, Ludvik Hri- bar in Rudolf Delopst; SLS (3): Borut Korun, Marko Jeraj in Herman Arlič; SKD (3): An- ton Lovrec, Ivan Kralj in Aleksander Forštner; RZS (2): Adolf Štorman in Darko Zu- pan; SDA (1): Mehmed Bečič; Zeleni (1): Igor Centrih in Li- sta nestrankarskih kandidatov za razvoj mesta in vasi(l): Franc Sever. Šoštanj: SKD (4): Anton Skomšek, Silvester Mežnar, Anton Ocvirk in Franc Brglez; SDSS (4): Bogdan Menih, Frančišek Pečovnik, Raj ko Zaleznik in Štefan Plaskan; ZLSD (2): Milojka Plamberger in Branko Valič; Zeleni (2): Peter Rezman in Edvard Vuči- na; SLS (2): Zdravko Ročnik in Maks Jelenko; LDS (2): Ja- roslav Vrtačnik in MUan Ko- pušar; Lista za razvoj podeže- lja (2): Viktor Drev in Marjan Jakob; DeSUS (1): Rudlof Sat- ler; Lista strankarsko neopre- deljenih za razvoj mesta in va- si (1): Marjan Vrtačnik. Šmartno ob Paki: SKD (5): Franc Drofelnik, Jožef Polak, Rudolf Ježovnik, Frančiška Krbavac in Franc Korbar; LDS (5): Jože Robida, Mojca Bole, Jožef Založnik, Franc Podgoršek in Bojan Kladnik. Mozirje: SKD (6): Ivan Glu- šič, Maksimiljan Lipnik, Da- nilo Glušič, Anton Jezemik, Jože Hribemik in Jože Grud- nik; SLS (5): Gregor Verbuč, Franc Kugonič, Anton Vrhov- nik, Andrej Presečnik in Janko Žunter; SDSS (4): Jožef Mu- tec, Marija Ježovnik, Romana Markelj in Franc Šon; LDS (3): Karol Kopušar, Ivan Kra- mer in Zdravka Hriberšek La- dinek in KS Mozirje eno man- datno mesto Anton Venek. Šentjur: SKD (8): Simon Zdolšek, Robert Maruša, Ja- nez Čoki, Anton Kolar, Anton Zdolšek, Ivan Tovornik, David Salobir in Friderik Rezar; LDS (7): Ludvik Mastnak, Anita Kolesa, Mirko Vrečko, Branko Gorečan, Borislav Zu- pane, Ivan Knez in Jože Art- nak; SLS (5): Tatjana Oset, Ja- nez Škobeme, Franc Leskov- šek, Edvard Koprive in Maks Cvikl; SDSS (4): Oto Pungart- nik, Branko Oset, Jože Korže in Rudolf Mestinšek; ZLSD (3): Cveto Erjavec, Stane Zat- ler in Vinko Frece. Rogaška Slatina: SKD (5): Erih Krašovec, Tone Krivec, Branko Kidrič, Ludvik Prah in Kristina Kampuš; SLS (3): Ja- nez Strniša, Silvester Žgajner in Jože Peer; Nestrankarska lista (3): Jože Erjavec, Franc Sajko in Majda Vešligaj; SDSS (2): Martin Kene in Mir- ko Poharc; LDS (2): Janez Lorber in Marjan Aralica; ZLSD (2): Vladimir Kučan in Franc But; DeSUS (2): Jože Lavrič in Jožef Lipnik; SND (1): Edi Ogrizek. Rogatec: SKD (4): Anton Roškar, Anton Bukšek, Jože Polajžer in Anton Rajher; LDS (3): Andrej Bele, Franc Kregar in Anton Poharc; SDSS (2): Anton Šturbej in Leopold Šturbej; DeSUS (2): Renata Herman in Marjan Antolinc; SLS (1): Maks Gajser. Šmarje pri Jelšah: SKD (6): Ivan Volavšek, Janko Čakš, Igor Habjan, Peter Planinšek, Jože Nunčič in Stanislav Kamplet; SLS (4): Stanko Ja- vomik, Franc Vreze, Franc Namurš in Franc Jančič; LDS (4): Angela Mlaker, Vincencij Habjan, Ivan Drofenik in Dar- ko Šega; DeSUS (3): Ivan Mla- ker, Jože Lojen in Vekoslav Škrabl; SDSS (2): Mirko Bevc in Štefan Galuf. Podčetrtek: SKD (5): Franci Božiček, Jože Babic, Janez Kovačič, Slavko Drozg in Ma- rija Gradišek; LDS (4): Franc Debelak, Anton Počivavšek, Darko Pepevnik in Darko Še- lekar; SLS (4): Marko Stadler, Zvonko Drofenik, Milena Hladnik in Martin Vrenko; Li- sta za Bistrico ob Sotli (1): Ci- ril Robek; SDSS (1): Franc Li- pošek in Svobodna lista kraja- nov KS Pristava pri Mestinju (1): Gojko Lončarič. Kozje: SLS (5): Franc Po- točnik, Alojz Tovornik, Franc Kunst, Franc Škerbec in Vili- jem Klobasa; LDS (4): Jože Kovačič, Jože Planine, Veljko Kolar in Martin Šmalčič; De- SUS (2): Mihael Zakošek in Slavica Obrez; SKD (2): Miloš Bevc in Franc Rupret. Nova slovenska zunanja ministrica? LJUBLJANA, 14. de cembra, (Republika) - Pre mier dr. Janez Drnovše] namerava za novega mini stra oziroma ministrico z zunanje zadeve predlagat Mojco Drčar-Murko, znan« zunanjepolitično komenta torko dnevnika Delo. Poleg Drčarjeve so v stranki LDS kot drugega možnega kan- didata omenjali še velepo. slanika Emesta Petriča Predsednik Drnovšek se o svoji nameri še ni pogo- varjal s koalicijskima strankama, po mnenju Loj- zeta Peterleta pa premiero- va odločitev ni modra in bi bilo treba sprejetje odloči- tve o zunanjem ministru prestaviti na čas po voli- tvah. Ribiški praznik v Portorožu PORTOROŽ, 14. decem bra, (Dnevnik) - Po dvel neuspešnih letih je bili v Portorožu prava »ribji fešta«. Ribiči so v noči s po nedelj ka na torek sred portoroškega . zaliva ujel kar za vagon ali kakih du cat ton cipljev. Za ulov a uporabili kar 2.800 metror mrež cipljaric in še 2.201 metrov drugih mrež, zat( so tudi ulovljene ribe bili precej velike. Poleg cipljei so se v mreže ujeli tud brancini, največji je tehtži 6,5 kilograma. DrugI krog v nedeljo LJUBLJANA, 12. de- cembra (Delo) - 180 kandi- datov se bo v nedeljo po- merilo v drugem krogu vo- litev za 90 županskiOh me- st.Od torka do danes, četrt- ka, so odprta predčasna volišča. Tudi sicer na re- zultate nedeljskega druge- ga kroga ne bo treba dolg( čakati, saj gre za večinsk sistem volitev. 3 Usoč ljudi na cesti? LJUBLJANA, 13. de cembra (Dnevnik) - Po lo- kalnih volitvah je slišati napovedi, naj bi z uvedbo novih občin na cesti ostalo vsaj 3 tisoč uradnikov, za- poslenih v sedanjih obči- nah. Prevei-janja teh poi datkov pa kažejo, da n« v državni upravi ne v novi? občinah ne vedo natančna koliko zaposlenih bo p' novem letu ostalo v obči nah, katere pa bo prevzeli državna uprava ali pa S bodo morali poiskati noV službe. -NOV! TEDNIK- Glavni in odgovorni urednil Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega va^ nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrei Irena Baša, Tatjana Cvim, J' nja Intihar, Brane Jerank' K.senija Lekič, Edi Masnec, U| ška Selišnik, Ivana Stamcjči' Željko Zule. Tehnično urej» nje: Franjo Bogadi, Robe' Kojterer. Oblikovanje: Min? Bajagič. Tajnica uredništvi Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernov^ 19, Celje, Telefon: (063) 29-43* fax 441-032. Pelhan obljubil denar Iz repubiiiie za Mestni graa in arhiv v Celju si že nekaj let priza- devajo za celovito sanacijo Mestnega gradu, knežje palače iz 15. stoletja, ki ji po ocenah strokovnjakov ni para v slo- venskem prostoru. Med po- membnejšimi naložbami v pri- hodnjem letu pa je tudi načr- tovana gradnja prizidka k Zgodovinskemu arhivu. Ker pri obeh Celjani računajo na sredstva iz republike, so pred dnevi na pogovor povabili mi- nistra za kulturo Sergija Pel- hana. Minister je povedal, da je po programu, ki so ga naredili, letno predvidena milijarda to- larjev za obnovo najbolj kako- vostnih spomenikov kulturne dediščine v Sloveniji. V tem seznamu je tudi celjski Mestni grad, ki naj bi ga v naslednjih petih letih sanirali pretežno s sredstvi države tretjino pa bo morala prispevati občina. Stanovanjski sklad občine Ce- lje, ki je letos saniral temelje južnega trakta, je v ta namen predvidel 70 milijonov tolar- jev in tudi v prihodnje bodo zagotovili potreben denar. Si- cer pa naj bi bilo za dokonča- nje sanacije potrebnih 2 mili- jardi mark. S tako imenovanim kultur- nim tolarjem, ki naj bi ga bilo letno 2 milijardi, pa bodo po Pelhanovih besedah reševali prostorske težave kulturnih ustanov in v ta okvir sodi tudi celjski arhiv. Nekaj težav bo zato, ker bodo zaradi prora- čunskih težav program kultm-- nega tolarja začeli uresničeva- ti šele leta 1996, ne pa že pri- hodnje leto. Pelhan je zagoto- vil, da bodo zato potrebna sredstva za arhiv našli v red- nem programu investicij za le- to 1995. Celjani so ob tem izrazili še željo, da bi ministrstvo prispe- valo sredstva še za načrtovano ponovno ureditev cerkve sv. Daniela v obliko, ki jo je imela do 17. stoletja, ko jo je imičil požar. Radi pa bi dobili tudi denar za ureditev Pelikanove- ga ateljeja in edinstvene zbir- ke 20 tisoč fotografij. TC Rebalans lašicega proračuna v skladu s povečanjem dr- žavnega proračuna so tudi v laški občini opravili reba- lans in povečali letošnji prora- čun za dobrih 63 in pol milijo- na tolarjev. Več proračunske- ga denarja kot so ga prvotno načrtovali bodo deležni pred- vsem izobraževanje, otroško varstvo, šport ter komunalno in cestno gospodarstvo. Z rebalansom so se povečale dotacije šolam za materialne stroške, saj načrtovana sred- stva ne zadoščajo za pokriva- nje najnujnejšega. Šole bodo za noraialno delovanje do konca tega leta dobile še nekaj več kot 10 milijonov tolarjev, povečala pa se bo tudi vsota, namenjena prevozom otrok. Načrtovano vsoto, gre za do- brih 40 milijonov tolarjev, so porabili že do konca novem- bra. Zaradi dodatnih posegov na šolski stavbi v Šentrupertu so v proračunu povečali tudi postavko »investicijsko vzdr- ževanje«, letos pa so pregledali tudi vse šole v občini in pri- pravili seznam nujnih vzdrže- valnih del. Za pripravo ustrez- ne dokumentacije so v prora- čunu dodatno zagotovili mili- jon tolarjev. Tako kot šole bodo z reba- lansom povečane dotacije za materialne stroške tudi vrt- cem, nekoliko več proračun- skega denarja bodo letos pora- bili za sofinanciranje ljubitelj- ske kulturne dejavnosti ter za delo šolskih športnih društev in za vzdrževanje športnih ob- jektov. Več od načrtovanega bodo v Laškem letos porabili tudi za začetek gradnje mosta Jagoče in za zunanjo ureditev policijske postaje, v proračun pa so dodali še 1,6 milijona tolarjev za cesto Marijina vas- Marof. J.INTIHAR Ulice v Podčetrtku? Poslanci šmarske občinske skupščine so pretekli teden zaradi zapleta v zvezi z vaško skupnostjo Gastrož umaknili z dnevnega reda tudi odločanje o uvedbi uličnega sistema v naselju Podče- trtek. Osnutek odloka predvideva, da se bo glavna ulica v središču kraja imenovala Trška cesta, ulica ob regionalni cesti bo Zdra- viliška cesta, čez Gastrož naj bi vodila Cesta na grad, na Škofjo goro ulica Škofja gora, proti Olimju pa Olimska cesta. Za ulico od križišča pod gradom do vrha Male Rudnice je predvideno ime Mala Rudnica. Stroške, povezane z zamenjavo hišnih številk, nameravajo poravnati iz občinskega proračuna. BJ Št. 50 - 15. december 1994 7 Nastalo bo Olimje Olimje pri Podčetrtku je znan turistični kraj, ki pa v resnici ne obstaja. Gre za naselji Sopote ter Slake, kot je razvidno tudi s hiš- nih številk. V svetu KS Podčetrtek so se letos poleti odločili za preimenovanje obeh naselij v Olimje, zato je šmarska geodetska uprava začela ustrezen postopek. Pretekli teden naj bi se o preimeno- vanju odločili še na zad- njem zasedanju dosedanje šmarske občinske skupšči- ne, zaradi znanega zapleta v zvezi z vaško skupnostjo Gastrož pa so odločitev r z dnevnega reda umaknili. BJ Želje po odprti meji Minuli konec tedna sta se v Celju sestali delegaciji pred- stavnikov prijateljskih mest Celja in Krapine. Namen tega prvega uradnega srečanja po osamosvojitvi je bil predvsem v pregledu možnosti za nadalj- nje poglobljeno sodelovanje ter vzdrževanje medsebojnih dobrih odnosov. Poleg celjskega župana An- tona Rojca in predsednika celjske gospodarske zbornice Franca Knafelca so celjsko de- legacijo sestavljali še pred- stavniki nekaterih večjih po- djetij, kot so Celjski sejem. Banka Celje, Klima in Kovino- tehna, delegacijo Krapine pa je vodil župan Ivica Fizir. So- delovanje med Celjem in Kra- pino je za obe mesti zelo po- membno še iz enega razloga: na Celjskem ima namreč redno zaposhtev od 700 do 800 dnev- nih migrantov iz hrvaškega Zagorja. FVanček Knafelc je opozoril na slabo blagovno menjavo in na to, da so trgovinski posli po osamosvojitvi obeh držav pre- cej upadli. Samo od lani se je blagovna menjava zmanjšala za približno četrtino. Menil je, da se je to zgodilo predvsem zaradi prevelikih uvoznih da- jatev in kontingentov. Obe strani sta se zavzeli tudi za vzpostavitev proste trgovinske cone. Župan Krapine Ivica Fi- zir je posebej izpostavil težave s cestami in mejnimi prehodi. Oboji naj bi bili ozki, zastareli in težko prevozni. Menil je, da bodo še kako potrebovali slo- vensko pomoč, ko bodo začeli graditi avtocesto od Krapine do slovenske meje. Daleč največ pozornosti sta obe delegaciji namenili gospo- darskemu sodelovanju. Celj- ska Gospodarska zbornica in Gospodarska komora Krapina naj bi se že na naslednjem sre- čanju natančneje dogovorili o sodelovanju. Ob koncu je Ivica Fizir izra- zil prepričanje, da bosta Celje in Krapina tudi v gospodar- stvu, industriji in trgovini do- bro sodelovali, obe strani pa si bosta prizadevali še za izbolj- šanje že tako dobrih odnosov. A. LEDNIK Spomin na osvoboditev zapornilcov Jutri, v petek 16. decembra ib 10. uri, bo v celjskem Na- »dnem domu proslava ob 50- etnici reševanja zapornikov iz itarega piskra. Slavnostni go- vornik na prireditvi bo mini- iter za kulturo Sergij Pelhan. Proslavo je pripravilo celj- sko Zdniženje borcev in ude- ležencev NOB v spomin na po- gumno dejanje šestih partiza- nov, ki so v noči s 14. na 15. december 1944 osvobodili 127 političnih zapornikov. Stari pisker je bil eden najstrašnej- ših zaporov, skozenj je šlo 16 tisoč zapornikov, veliko so jih od tam poslali v izgnanstvo in v taborišča, od koder se niso vrnili, 374 pa so jih ustrelili na dvorišču zapora. Borci so zato prepričani, da je obuditev spo- mina na dogodke pred petde- setimi leti nujna tudi zaradi poskusov, da bi razvrednotili osvobodilno borbo. Prireditev v Narodnem do- mu bo popestril nastop mla- dinskega pevskega zbora III. osnovne šole pod vodstvom Sonje Kasesnik in mešanega pevskega zbora Društva upo- kojencev pod vodstvom Jožice Soko ter gledališke igralke Nade Božič. Trem še živim osvoboditeljem iz zapora - Iva- nu Grobelniku, Jožetu Gabru in Dominiku Lebiču - bodo ob tej priložnosti podelili spo- minska priznanja. Udeleženci slovesnosti pa bodo nato polo- žili venec na dvorišču Starega piskra in si ogledali zapore. TC Zavarovan pred propadanjem I IzvTŠni odbor občinske or- {anizacije Zveze borcev Slo- venske Konjice bo skupaj s Skupščino občine Slovenske Konjice Dom borcev na Tol- stem Vrhu oddal v najem. Domačijo so leta 1981 sestre latej z namenom, da se z njo jhrani spomin na delo predni- bv in na težke dni NOB, po- larile občini. Ker je pomem- ben etnografski spomenik, je )ila na zahtevo Spomeniškega rarstva letos na novo prekrita 1 slamo in s tem zavarovana )red propadanjem. Prekritje i stalo milijon 700 tisoč to- arjev. V domu so razstavljeni zgo- iovinski pomniki na Bračiče- vo brigado, trije prostori pa do sedaj niso bili izkoriščeni, saj je bil dom le redko odprt. Z že- ljo, da v domačijo sčasoma po- novno vdihne več življenja, bo za dom odslej skrbel Boris Planine, gojitelj jelenov na Tolstem Vrhu, ki bo obisko- valcem ponudil tudi kulinarič- ne specialitete. Zveza borcev namerava po dogovoru z Mu- zejem novejše zgodovine iz Ce- lja dovoliti spremembo raz- stavnih prostorov, Skupščini občine pa je predlagala, da se ob vhodu namesti spominska plošča, s katero bi izkazali trajno zahvalo darovalkam — sestram Ratej — za plemenito dejanje. F. M. iz poiitiice v gospodarstvo s 1.januarjem prihodnjega leta bo vodenje Zdravilišča Laško prevzel Roman Matek, dosedanji predsednik laškega izvršnega sveta. Matek napoveduje, da bo kot direktor lahko storil še več za razvoj zdraviliške dejavnosti v kraju. JI Zadnjič sliupaj v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bo danes, 15. de- cembra, slavnostna in zaključ- na seja šmarske občinske skupščine. Ob tej priliki bo podelitev letošnjih občinskih nagrad, povabili pa so tudi vse predsednike občinske skupšči- ne ter izvršnega sveta, ki so vodili šmarsko občino po letu 1958. Začetek slavnosti bo ob 16. uri, zaključili pa bodo z družabnim srečanjem v Šmarskem hramu. BJ V Lašicem dražji vrtci Cene v vrtcih laške občine so se zvišale za 10 odstotkov, podražitev pa velja od 1. de- cembra. Najvišji znesek, ki ga plaču- jejo starši, bo po novem v od- delkih za otroke od enega do dveh let znašal 14.820 tolarjev, za otroke od dveh do sedmih let pa 10.350 tolarjev. Najnižji prispevek staršev bo odslej 3.960 tolarjev. V laških vrtcih so cene povi- šali nazadnje 1.junija letos, z zadnjo podražitvijo pa so se približali določbam novega zakona o vrtcih, ki sicer še ni sprejet, predvideva pa, da bo- do starši plačevali vrtcem 60 odstotkov ekonomske cene. JI Komu letošnja priznanja? v Šmarju bo slovesna podeUtev občinskih nagrad šmarska komisija za priz- aanja je letos prejela 31 predlogov, odločila pa se je za podelitev treh plaket, de- setih priznanj in treh denar- liih nagrad. Eno od treh letošnjih Pla- ket občine so že podelili, do- bila jo je KS Sv. Štefan ob praznovanju 500-letnice pr- ve omembe kraja. Sicer pa ponavadi podeljujejo priz- nanja na zadnji, slavnostni seji občinske skupščine v le- tu. Tako bosta v drugi polo- vici decembra Plaketi občine prejela še Ivan Rejnik s Sladke Gore (za vzdrževa- nje ter obnavljanje sakralnih objektov) ter Slavko Cigle- ftečki iz Šmarja (za dolgolet- no delo na področju kulture, zlasti fotografije). Priznanja občine pa bodo letos dobili Darja Drašler iz Bistrice ob Sotli, dr. Ema Graner-Grat iz Šmarja pri Jelšah, Vili Prevolšek iz Ro- gatca, Slavica Blažič iz Koz- jega, Vida But iz Kostrivni- ce, Andrej Kelemina in Ja- nez Kovačič iz Podčetrtka, ljubiteljsko gledališče iz Šmarja, Muzej na prostem iz Rogatca ter Lovska družina iz Šmarja. Treh denarnih nagrad pa se bodo še posebej razveselili Rod samotne jelše iz Šmarja pri Jelšah, Nogometni klub s Kristan Vrha ter Gasilsko društvo iz Dobovca. BJ O Gastrožu v novi občini Komu bo pripadal stari del Atomskih Toplic? Ali bo vaška skupnost Ga- strož, ki obsega starejši del Atomskih toplic, priključena v KS Podčetrtek ali pa bo ostala v KS Pristava pri Mesti- nju? To vprašanje bo trd oreh za novoizvoljeni občinski svet Podčetrtka in za župana Mar- jana Drofenika. Da bodo o tem že odločali oni, so pretekli te- den na zadnjem zasedanju sklenili poslanci dosedanje šmarske občinske skupščine. Že na začetku zasedanja je prišlo do zapleta. Manjša sku- pina poslancev je namreč zah- tevala, naj se točke, ki zadeva- jo odnose v novi občini, uma- knejo z dnevnega reda. Ko se je pred govorniškim odrom pojavila delegacija vaške skupnosti Gastrož in želela pojasniti svojo odločitev za KS Podčetrtek, je predsednik KS Pristava, občinski poslanec Srečko Gobec predlagal, naj problem obravnavajo šele v bodočem občinskem svetu, češ da bo le-ta bistveno bolje poznal problematiko. Predstavnikom vaške skup- nosti so nato hoteli vzeti bese- do, nazadnje pa so le smeli na kratko pojasniti svoje razloge. Cvetka Amon iz Gastroža je povedala, da že po naravi gra- vitirajo k Podčetrtku in ne k Pristavi, če bi upoštevali nji- hovo odločitev, pa bi Atomske toplice lahko postale zaključe- na turistična celota - sedaj na- mreč segajo na območje obeh KS. Pritrdila ji je tudi njena sovaščanka Milena Hladnik, obe pa sta zagotovili, da na- meravajo vaščani v vsakem primeru uresničiti svojo ustavno pravico, torej bodo vztrajali do konca. Oglasila se je tudi poslanka z območja KS Pristava, Zlatka Pilko, in opo- zorila, da se je v okviru krajev- ne skupnosti Pristava že mar- sikaj naredilo. Poslanci šmarske skupščine so se nato odločili, naj se toč- ke, ki zadevajo odnose znotraj bodoče občine Podčetrtek, umaknejo z dnevnega reda. BRANE JERANKO Hova sodnica za prekrške i V Šmarju pri Jelšah imajo zadnja leta, odkar so postali jbmejna občina, precej več dela tudi sodniki za prekrške. Dose- danji trije sodniki niso zmogli več tekoče obravnavati vseh ?adev, tako da je včasih prihajalo tudi do zastaranja. Razen tega f ob prekrških, ki jih storijo tuji državljani, marsikdaj 'otrebno takoj ukrepati, kar pomeni, da bi moral tudi sodnik talno dežurati. Prav zato so se odločili še za četrtega sodnika za pekrske. IzvoUli so Tanjo Maras, dosedanjo sekretarko šmar- ne vlade. BJ PO SVETU Odstopil protlmafi|sl(i sodnilc v Milanu je odstopil eden najslavnejših italijan- skih sodnikov Antonio di Pietro, bolj znan kot vodja preiskovalno-sodniške eki- pe Čiste roke, ki preučuje vpletenost politikov v ne- zakonite denarne posle in njihovo sodelovanje z ma- fijo. Di Pietro se je za od- stop odločil potem, ko mu pred sodnike ni uspelo pri- peljati italijanskega premi- era Berlusconija, ki naj bi vedel za podkupnine, ki jih je njegovo podjetje Finin- vest dajalo finančni straži, da bi utajilo davke. Ob di Pietrovem odstopu je Ber- lusconi izjavil, da »bi rad imel tega pridnega držav- ljana v svoji vladi.« Vrli EU v Essnu v nemškem mestu Essen je bilo vrhunsko srečanje Evropske unije. Glavne te- me dvodnevnega srečanja, ki so se ga poleg predsedni- kov držav in vlad dvanaj- sterice udeležili tudi pred- stavniki Avstrije, Finske in Švedske, ki bodo članice Unije postale 1. januarja prihodnje leto so bile: boj proti brezposelnosti, usta- novitev Europola (nekakš- nega evropskega FBI), gra- ditev partnerstva s sredo- zemskim območjem ter pri- tegnitev vzhodno in sred- njeevropskih držav k EU. Na razpravi o tej temi so sodelovali tudi predstavni- ki Poljske, Madžarske, Če- ške, Slovaške, Bolgarije in Romunije, ki se bodo kot pridružene članice prve priključile Uniji. Udele- ženci essenskega vrha so v sklepnem dokumentu za- pisali, da mora Evropska komisija storiti vse, da bo Slovenija postala pridruže- na članica EU v naslednjih šestih mesecih. Sprejeli so tudi deklaracijo o BiH, v kateri so podprli delova- nje Unproforja in zavrnili možnost umika modrih če- lad z območja nekdanje Ju- goslavije. VseameriškI vrh v ii/liamiju Ameriški predsednik Clinton je v Miamiju na Floridi slovesno odprl sre- čanje voditeljev držav in predsednikov vlad držav ameriške celine. Na prvem takem srečanju po letu 1967 so se predstavniki 34 ameriških držav (kuban- skega predsednika Castra niso povabili) pogovarjali o območju proste trgovine vse od Aljaske do Argenti- ne in o okrepitvi demokra- cije ter izboljšanju kvalite- te življenja prebivalcev ameriškega kontinenta. Do leta 2005 naj bi tako bila vzpostavljena vseameriška prostotrgovinska cona z imenom AFTA (American Free Trade Agreement). Poleg tega so sodelujoči precej pozornosti namenili pogovorom o ameriškem protekcionizmu ter o dis- kriminacijski politiki ZDA do priseljencev, nikakor pa niso mogli mimo razprav o vse bolj razširjeni narko- maniji na tem območju. Latinskoameriške države so od ZDA zahtevale, da jim pomagajo v boju s pre- kupčevalci mamil in nemo- tenem pranju denarja od mamil v ameriških bankah in koncemih. Požar terjal 300 življenj v požaru, ki je zajel neko kinodvorano v sevemoza- hodni kitajski provinci Xi- njiang, je umrlo najmanj 312 učencev in njihovih učiteljev. Vzroki nesreče še niso povsem znani, verjet- no pa jo je povzročila na- paka oz. okvara na elek- trični napeljavi. V času ne- sreče je bilo v dvorani 754 ljudi, večinoma dijakov. Po izjavah prič, so v dvorani naenkrat eksplodirale žar- nice, zaradi tega so se vnele lahke sintetične zavese in požar se je začel vse bolj širiti. Gasilci so reagirali prepočasi in so poskušali gasiti ogenj, namesto da bi reševali otroke. V zadnjih devetih mesecih je na Ki- tajskem zagorelo skoraj 28.000-krat, v požarih je umrlo več kot 1500 ljudi, skoraj 3 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Britansko-irska pogajanja v Belfastu so se začela pogajanja med predstavni- ki britanske vlade in Sirm Feinom, političnim krilom Irske republikanske arma- de (IRE). Gre za prvo javno in uradno srečanje med obema stranema v zadnjih 25 letih. Vendar pa britan- ska stran pričakuje, da se bo IRA pred začetkom pra- vih pogajanj odrekla svoje- mu orožju. Vodja Sinn Fe- ina Gerry Adams je že izja- vil, da Velika Britanija po- gajanja ne sme pogojevati s predajo orožja. Pogajanja namreč za nasprotnike Londona še ne pomenijo konec boja za ponovno združeno Irsko. IRA od bri- tanske vlade pričakuje, da bo naredila konec krivici, neenakosti, diskriminaciji ter navzočnosti britanske vojske in britanske vlada- vine na Severnem Irskem. Že prihodnje leto pa naj bi britanska vlada začela po- govore tudi s predstavniki severnoirskih lojalističnih paravojaških skupin. Le-te se namreč borijo, da bi Se- verna Irska še naprej ostala del Združenega kraljestva. Slovenija kmalu V Eni? Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je premierom štirih držav članic Efte (sporazuma o evropski proti trgovini) - Norveške, Švice, Islandije in Liechensteina — poslal pismo o namerah Sloveni- je, da se približa Efti. V pi- smu je zapisano, da Slove- nija želi, da bi predstavniki omenjenih držav na red- nem srečanju v Ženevi raz- mislili o slovenskem pri- druženem ali polnoprav- nem članstvu v tej evropski grupaciji. Slovenija je tako prva med srednjeevropski- mi državami, ki je pokaza- la interes za vstop v Efto, potem ko bodo tri njene članice - Avstrija, Švedska in Finska - prihodnje leto postale članice Evropske unije. Slovenija bi z vsto- pom v Efto pospešila pro- ces ekonomske tranzicije, lahko pa bi se tudi vključi- la v Evropski gospodarski prostor s prostim pretokom ljudi, storitev, blaga in ka- pitala. Prednost vključitve v Efto pa bi (verjetno) bilo tudi hitrejše pridruženo članstvo v Evropski uniji, saj Italija ne bi več imela možnosti takšnega blokira- nja kot doslej. Št. 50 - 15. december 1994 Prva javna dražba Sklada za razvoj Ponuilba večja oti povpraševanja — Pet ilružb za upravljanje je kupilo 53 paketov ilelnic Sredi minulega tedna je ste- kla prva javna dražba privati- zacijskih delnic, v prostorih Ljubljanske borze je njihovo prodajo pripravil sklad za raz- voj. Za pakete delnic 58 podje- tij in paket blagajniških zapi- sov Banke Slovenije se je pote- govalo 5 družb za upravljanje oziroma 6 njihovih pooblašče- nih investicijskih družb. Iz- klicna cena vseh je znašala 3,4 milijarde tolarjev. V vlogi kupcev so se na dražbi pojavili Krekova druž- ba s svojim skladom Zvon, družba Maksima s skladom Maksima 1, družba Atena s skladoma Atena ena in Atena dva, KBM Infond s skladom Stolp ter družba Probanke s skladom Zlati medaljon. Dražbaje^ ocenah pozna^ valcev potekala v okviru pri- čakovanj, dejstvo, da so cene mnogih paketov tokrat padale, pa je po oceni direktorja skla- da za razvoj Uroša Koržeta izraz dejanske tržne vrednosti podjetij. Po besedah državne- ga sekretarja za privatizacijo Toneta Ropa pa je prva dražba pokazala, da investicijske družbe ne bodo razsipavale s certifikati državljanov. Po tej prvi dražbi torej 53 podjetij približno ve, čigava so, saj so se notranjim lastni- kom pridružili še zunanji so- lastniki oziroma pooblaščeni investicijski skladi. Lastniška razmerja v tokrat prodanih podjetjih seveda niso dokonč- na, spremenila se bodo lahko takoj, ko bodo začeli s kuplje- nimi paketi medsebojno trgo- vati skladi. Državljani, ki so certifikate zaupali investicij- skim skladom pa bodo poslej lahko proučevali, v katerih podjetjih so prek skladov po- stali delničarji. Med podjetji, ki so se poja- vila na prvi dražbi je bilo tudi NT&RC, ki je med prvimi olastninjenimi podjetji v Slo- veniji in med prvimi medijski- mi hišami, ki imajo vsa po- trebna soglasja sklada in ki že čakajo na registracijo na so- dišču. Delež Sklada za razvoj (20% vrednosti podjetja) je bil prodan Skladu Atena 1 in to po za 4 odstotke višji ceni od izklicne, kar je nov dokaz trd- nosti in zanimivosti podjetja NT&RC. IB Rezultati prve javne dražbe Sklada republike za razvoj v podjetjih s celjskega območja: V Zlatarni bodo odpuščali Skupščina celjske Zla- tarne je v ponedeljek spre- jela sanacijski načrt, ki predvideva odpustitev 136 delavcev, zmanjšanje za- dolženosti s prodajo proiz- vodnih prostorov v Ljub- ljani ter preselitev tam- kajšnjega obrata Aiu-oden- ta v Celje. Poleg tega so člani skupščine potrdiU re- organizacijo podjetja na pet profitnih centrov, te- meljito prevetritev proiz- vodnih programov in na- daljnje znižanje stroškov poslovanja. IB Kaheisica televizija tudi za Sentlurčane Pribotinje leto predvIHena širitev v Laško In Vojnik v šentjurskem hotelu Alpos je bila minulo sredo krajša slo- vesnost in otvoritev prvega de- lujočega širokopasovnega op- tičnega televizijskega in radij- skega prenosnega sistema v Sloveniji. Celjska pošta je namreč le- tos poleti potegnila optični te- lefonski kabel v Šentjur in s tem razširila telefonsko omrežje, obenem pa je bilo v ta kraj mogoče pripeljati tudi ka- belsko televizijo, 29 televizij- skih in radijskih programov, ki jih lahko spremljajo celjski naročniki kabelske televizije. V kabelsko mrežo v središču Šentjurja pa se bo lahko že zdaj vključilo pribUžno 400 gospodinjstev. Kabelski sistem v Šentjurju izvaja zasebno podjetje Yes electronic. Lastnik Srečko Je- rovšek je na otvoritveni slo- vesnosti dejal, da se je Šentjiu: s kabelsko televizijo nedvom- no pridružil telekomimikacij- sko razvitim občinam v Slove- niji, delo so opravili v slabega pol leta, pri čemer so jim vso potrebno podporo nudili v krajevni skupnosti ter šent- jurski občini. Preizkusa prak- tičnega delovanja optičnega prenosa televizijskih in radij- skih programov so se udeležili tudi predstavniki celjske po- šte, podjetja Hirschmann, ki je sodelovalo pri projektiranju kabelskih sistemov ter Elektra Tumšek. V tem celjskem za- sebnem podjetje so pred pol- drugim letom začeli napelje- vati informacijsko kabelski si- stem v Celju, po njihovi zaslu- gi pa so se zdaj tudi Šentjurča- ni priključili telekomimikacij- sko razvitim občinam. Direk- tor Janko Tumšek je na slo- vesnosti v Šentjurju dejal, da v prihodnje načrtujejo širitev v Vojnik in Laško, kamor naj bi kabelsko televizijo preko optičnega kabla pripeljali pri- hodnje leto. S tem se bo po njegovih besedah še bolj okre- pila vloga celjske kabelske te- levizije, ki ima tako vse mož- nosti, da postane regionalna televizija. IB Foto: SHERPA PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: -Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Inde Sevnica nudi proste kapacite- te za ročna dela (sestavljanje sklopov, sortiranje, pakiranje, tehtanje, obrezovanje s škarja- mi). Informacije: tel. in fax 0608/41-678 (Marko Borštnar). - Podjetje Deta Trade Ljub- ljana nudi alimiinijaste lamele za žaluzije v petih barvah, dim. 0,19x25 mm, legura 63/37 F 37, pakirano v kartonske škatle po dva koluta a 500 m. Informacije: tel. in fax 061/ 314-519 (Tatjana Poljanec). - HišniservisFojtld.o.o. Ma- ribor nudi storitve na področ- ju hišnih opravil - manjša po- pravila v električni napeljavi, keramika, vodovod, pleskanje, polaganje ladijskega poda, iti- sonov, tapisonov, plute, tapet, popravilo rulet, žaluzij idr. In- formacije: tel. 062/212-009 (Roland Fojtl). -TAM Gk)spodarska vozila d.o.o. Maribor nudi opremlja- nje tovornih vozil po ADR predpisih, vgradnjo pomožnih naprav, zamenjavo in predela- vo nadgradenj na tovornih vo- zilih, servisiranje vozil ter av- tokleparska dela. Nudijo tudi svetovanje pri oblikovanju, koncipiranju in konstruiranju izdelkov, uvajanje poenostavi- tev, racionalizacij, trdnostne preračime in optimiranje teže izdelka, izdelavo kompletne patentne, konstrukcijske in tehnološke dokvunentacije za kovinske, plastične in lesene izdelke aU orodja, izdelavo prototipnih izdelkov (tudi zahtevnejših), izdelavo katalo- gov. Informacije: tel. 062/411- 321 in fax 062/414-796 (Leon Grašič, Franci Zajec). - Podjetje Up d.o.o. Ljublja- na nudi pagerje Nokia (vsi mo- deli so na zalogi) ter svetova- nje glede paging terminala. In- formacije: tel. in fax 061/168- 41-95 (Zoran Stojmenovič). - Podjetje Donipac Trzin d.o.o. Mengeš nudi kompletni proizvodni program firme Tektonia USA, ene izmed vo- dilnih firm s področja merilne elektronike. Informacije: tel. in fax 061/711-683 (Daniel Pacek). -Podjetje Mizarstvo d.o.o. Velenje nudi skobljanje in lep- ljenje lameliranih elementov. Nudijo tudi smrekove brune, opaž, saune (vrtnih garnitur in smreke 30 mm) - II. klasa. In- formacije: tel. in fax 856-558 (Franc Globočnik). - Podjetje Hiko Trade d.o.o. Maribor nudi čistilne plošče Pads za strojno čiščenje in po- liranje vseh vrst trdih površin v več barvah za različne na- membnosti (grobo-fino). Izde- lane so po Rondo postopku, debelina 10, 20 in 30 mm, fi normal 410, 430 in 500, super 255-540 nun. Informacije: tel. 062/223-825 in fax 062/224- 832 (Danica Turel). Center za informacijski sistem Gospodarslodbuda za vnaprej in edino pravilno gonilo k opravljanju gledali- škega poslanstva tega kolek- tiva. Urejenost predstave bi lahko postavih seveda na pr- vo mesto (scena, kostumi, lep odrski jezik, maske in druge sestavine, ki spadajo h gle- dališču), nato bi morda raz- mislili o režiji in igralskih stvaritvah. Zaiitevnost bese- dila in zgodovinske osnove so vsekakor zahtevale štu- dijski pristop in napore vseh iistvarjalcev. Večmesečna prizadevanja so se vsekedcor obrestovala, saj smo bUi pri- ča gledljivi predstavi z jas- nim sporočilom. Seveda ni šlo brez manjših tehničnih spodrsljajev, kar je ob takem spektaklu tudi normalno. Toda ti dogodki niso motili prisrčnega stika med obema deloma tmoveljskega gleda- lišča: med prizadevnimi ustvarjalci in nabito polnim avditorijem. Škrjanček je tu- di »zažvrgolel« v današnji čas s polnim, čeprav šibkim glasom. Zgodba o »Devici Orleanski« prav gotovo sodi v današnji čas. Tudi v sodob- nem svetu še vedno poznamo montirane sodne procese in kaznovanje tistih, ki niso krivi in so žrtve nepravne države. To je dokaz, kako je lahko relativno staro besedi- lo in uprizoritev še kako ak- tualna. Režija je bila v rokah Šte- fana Žvižeja, ki je prispeval tudi sceno in glasbo, ko- stiunsko je opremila pred- stavo akademska slikarka - kostumografinja Vida Zu- pan, lektor je bila prof. Alenka Prebičnik-Sešel, ko- reograf Igor Jelen, maske in lasulje pa je prispeval gleda- liški masker in lasuljar Vin- ko Tajnšek. Nastopal je sko- raj ves ansambel KUD »Zar- ja« in prav vsi sodelujoči so dali svoj maksimalni prispe- vek k dobri predstavi, ki jo bodo prav gotovo še vehko- krat uprizorili. In ne nazad- nje moramo omeniti tudi šte- vilne sponzorje, ki so omogo- čili realizacijo tega velikega gledališkega projekta! A. N. Za začetek Tičev Jaka v nedeljo, 18. decembra bo ob 16. uri v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju premiema predstava Tičev Jaka Alberta Wendta. Ta pravljica o otroški duši je uvod v 9. teden otroškega programa v SLG, pripoveduje pa o tistih, ki so malo »trčeni« in ki dopustijo, da jim ptice gnezdijo v glavi. Je tudi zgodba o večnem sporu med posameznikom in oblastjo, zgodba o represiji in svobodi, je zgodba o tistih posebnežih, ki z otroško dušo in neizmerno naivnostjo in dobroto kljubujejo svetu pravil, norm in zakonov. Uprizoritev so pripravili: prevajalka Mojca KJranjc, režiser Miran Herzog, ki je hkrati avtor scene, dramaturška sodelavka marinka Poštrak, kostu- mografka in avtorica scenskih poslikav MeUta Vovk, glasbo je napisal Gregor Strniša, stan- dardne plese je oblikovala Cvetka ŠpUjar. Avtor vmesnih recitativov in prevajalec pesmi Tičevega Jake je Milan Jesih, lektorsko delo je opravil Marijan Pušavec, lutke pa je izdelal Franc Lukač. V naslovni vlogi bo nastopil Matjaž Gubenšek, v ostalih pa Jana Šmid, Stane Potisk, .Milada Kalezič, Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Davor Herga, Igor Sancin, Zvone Agrež, Borut Alujevič, Tone Cvahte in Emil Panič. Glorija in Miklavž prihaja Po ttesetletiih spe¥Oigra ¥ Laškem v času, ko je v Laškem učiteljeval skladatelj Bado- van Gobec, so se v tem mestu spevoigre kar vrstile. Nekaj so jih Laščam videli tudi po vojni, vendar to niso bile v zasedbi domačih pevcev in igralcev, razen če k domačim štejemo Badečane. Pred dnevi pa so občinstvo kultumega centra v Laškem presenetili člani MPZ »Glo- rija«, ki je lani povečal števi- lo pevskih zborov v občini in se takoj uvrstil med najbolj- še in predvsem obetajoče. Pevovodkinja prof. Alenka Belej ima na voljo veliko mladih glasov in kar je prav tako važno, zelo so delavni, z zavestjo, da zlahka ni moč uspeti. Presenečenje, ki so ga pri- pravUi svojemu občinstvu v štirikrat napjolnjeni dvora- ni, je bUa spevoigra hrvaške- ga skladatelja in duhovnika dr. Jerka Gržimča »Miklavž prihaja«. razliko od veči- ne med izredno številnimi miklavževanji pri nas, je imela temu času ustrezna odrska postavitev veliko več sob in kakovosti, več kot ^olj »špektakelj«. Članica zbora, že preizkušena v režiji odrskih del, Magdalena Hrastnik, se je z nmogo volje in tudi znanja lotila naloge, da je pri spevoigri v treh de- janjih (nebo, i>ekel, zemlja) iz zbora in četice otrok os- novne šole Primož Trubar iz- tisnila vse, kar so zmogli da- ti. Čeravno je to nabožno odrsko delo v dobri meri tudi sakralno, se je Belejevi po- srečilo čez rampo odra po- slati tudi sodobni glasbeni zven in tudi kar živždien ro- kovski ritem. Hrastnikova je dogajanju dodala še tretjo razsežnost, govorico plesa. Gracihii angelski zbor je bil s svojo umirjenostjo seveda v podrejenem položaju do divje razgibanih parkljev, ki jim je kar z demoničnim gla- som načelovalLucifer — Mar- tin Hrastnik, ki ga je res tre- ba posebej omeniti. Zanimivo je še to, da je bilo pevcev dovolj tudi za dvojne zasedbe nekaterih epizodnih vlog, da je more- bitni glasbeni sestav zmogla prof. Belejeva pri klavirju sama, da je bila na ustrezni ravni tudi scena in osvet- litev. Bo ta novina v Laškem spodbudila še druge in tudi za drugačne projekte kot je bil tokratni? Pevcev, glasbe- nikov, igralcev in plesalcev je v Laškem dovolj, le pogu- ma in trdne volje morebiti premalo. J.KRAŠOVEC Plesno darilo v decembru bo plesni te- ater Igen izvedel preko pet- deset predstav, večina jih je namenjena otrokom. Med njimi so Plesni moza- ik, p>a že znani Smeško med črkami, s katerim bodo so- delovali na 9. tednu otro- škega programa v SLG Ce- lje, Novoletna celjska pravljica in še vrsta dn^gih. Podobe iz Laškega v osrednjem laškem raz- stavišču, Laškem dvorcu, poteka razstava Franca Markoška, na kateri so pred- stavljene slike s prevladujo- čimi motivi iz domačega kraja. McU-košek, ki se s slika- njem ukvaija ljubiteljsko, živi v Laškem, to mesto pa se tudi največkrat pojavlja na njegovih slikah. Laško je v svoji bogati in dolgi zgodo- vini dobilo mnoge si)omeni- ke visoke vrednosti, ki dajejo danes naselju raz{>oznavno in značilno p>odobo. Grajska, sakralna in meščanska arhi- tektiu-a je s svojim preple- tom ustvarila niz plastično oblikovanih predelov ulic, trgov, sprehajališč, ki se od- likujejo z izjemno slikovi- tostjo. Na relativno majh- nem prostoru se prepletajo različne kulture, od srednje- veške do modeme, ki je s svojo dinamiko nadvse pri- mema tudi za slikarsko upK>- dabljanje. Dela Franca Makoška pri- kazujejo p>osamezne značilne panoramske predele mesta, kot tudi karakteristične in razkošne izseke z zanimivi- mi detajh. Motive mesta je slikar prikazal iz različnih perspektiv, pri čemer se je ponekod osredotočil na sta- rejšo arhitekturo in nam La- ško prikazal v preteklem ča- su, dmgje pa je njegova po- 2M)most usmerjena na sodob- ne urbane dosežke. Ob pre- vladujočem interesu za ve- dute, se Markošek ukvarja tudi s slikanjem tihožitij in portretov. Vsi ti vsebinsko raznoliki motivi so med sabo združeni v enoten slog, ki je zavezan realizmu, z zelo na- tančnimi potezami, s kateri- mi poskuša stvamost karse- da veristično prenesti na svoje shke. Kljub temu stro- gemu konceptu so njegova dela zaznamovana z osebnim likovnim pristopom in izra- žajo njegovo čustveno nave- zanost na prizore, ki jih sli- ka, s čemer kompozicije do- bivajo širše in večplastne po- mene. BORIS GORUPIČ Večer z Mohorjevo družbo Danes ob 18.30 bo v cerkvi Sv. Duha v Celju Mohorjeva družba pripravila kulturni večer. Na prireditvi, ki bo sestav- ljena iz bogatega kultumega programa, bo osrednji dogodek predstavitev redne letošnje knjižne zbirke Mohorjeve družbe. B.GJ Ritke in komunisti Piše Tadej Čater Gole ritke, ki jih je reklami- rala novomeška Krka in, ki so po statističnih podatkih, s ka- terimi razpolaga taisto podjet- je (ki so lahko zlagani ali pa tudi ne!), izjemno pospešile prodajo sončne kreme Sun Mix, so v letošnjem zgodnjem poletju dvignile kar nekaj pra- hu. Resda še največ med tako imenovano feministično kriti- ko propagandnih sporočil, ki je več ali manj zbrana okrog Urada za žensko politiko, pa vendar; moraliziranje okrog propagandnih sporočil je s to reklamo doseglo svoj doseda- nji višek. Sklicujoč se na za- hodno-civilizacijske vrednote tako beremo tudi vsak dan več pisem bralcev, v katerih ogor- čeni državljani protestirajo proti nemorali, ki so jo menda deležni naši otroci. Vedno lač- ni Jernej Jung iz Cankarjevega doma tako denimo protestira proti Jonasu Ž., ki menda kar preko radijskih valov poziva k seksu, s čimer »se vračamo v mračno komunistično prete- klost«. Bojda so kaj tako pre- kleto kriminalnega počeli le komunisti. In Jonas Z. je zato, ker pripoveduje o spolnosti, komunist. In vsi seksologi tega sveta so potemtakem tudi ko- munisti. In vsi tisti, ki si po zakajenih barčkih pripovedu- jejo »mastne vice«. Ves svet je skratka ena sama komunistič- na zarota. In kreatorji erotič- nega spodnjega perila so prav tako komunistična zalega, ki bi jo bilo treba izkoreniniti. Da o aranžerjih, ki oblikujejo naše izložbe, sploh ne govori- mo. Zanimivo pri tem je mor- da še najbolj to, da se femini- stična kritika, ki ponavadi prihaja z leve strani politične- ga spektra, tostran Alp hudo pajdaši s tistimi, ki »jamrajo po desni«. In to je nezaslišan paradoks, katerega rešitev kot pri slehernem paradoksu, ne obstaja. Sicer pa, tudi za pro- pagandna sporočila velja pra- vilo, da v njih vidimo in pre- poznamo tisto, kar videti in prepoznati pravzaprav želimo. In tisti, ki je v ritkah hotel videti in prepoznati kremo Sun Mix, tisti se je odločil edi- no pravilno. Vsi ostali, ki so v tistih ritkah videli bodisi na- pad na integriteto ženske riti oziroma njene celotne osebno- sti bodisi samo lepe ritke, ki so primerne še za kaj drugega kot zgolj za nanos kreme, smo hu- do grešili. Čeprav smo videli in prepoznali točno tisto, kar smo v resnici hoteli in/ali žele- li. In, če Jung prepozna v Jo- nasovem govoru pozivanje k spolnosti, to pomeni, da je to pravzaprav želel. Da je hrepe- nel po temu, da ga nekdo po- zove na en dober fuk. Če ga je dobil ali ne, je seveda Sruga zgodba. In podobno je s komu- nisti. Jung po njih dobesedno hrepeni. Ker jih ni, si jih je treba izmisliti. Pa čeprav skozi fuk. Vsi tisti torej, ki še kar na- prej sanjajo o komunistični zaroti, ki se nam menda doga- ja, katere jedro se zbira okrog Organizacije, komimiste po- trebujejo. Ker jih želijo videti, jih vidijo in ker jih morajo prepoznati, jih prepoznajo. Oziroma drugače; komunisti so se z ulice in iz politike pre- selili v reklame. Tam nikogar ne ogrožajo. Ah pač? Zaposlimo delavca oziroma delavko za vodjo računovodstva z opravljenim strokovnim izpitom oziroma ustrezno izobrazbo. Pogoj: - 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah Vse vloge pošljite na naslov: ENGROTUŠ d.o.o., Ljubljanska 87, 63(X)0 Celje. TP JELŠA d.o.o. Šmarje pri Jelšah 118 objavlja prosto delovno mesto trgovskega potnika Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandi- dati izpolnjevati še naslednje: - V. stopnja strokovne izobraztie komerciaino-ekonomske smeri - najmanj 1 leto detovnih izkušenj - izpit B kategorije za voznika motornih vozil - 3-mesečno poskusno deto Od kandidata pričakujemo fleksibilnost in veselje do dela z ljudmi ter poznavanje blaga in lasten prevoz. Deksvno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom ter opisom dosedanjega dela pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: TP JELšA d.o.o., Šmarje pri Jelšah 118. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od dneva sprejema sklepa. Št. 50 - 15. december 1994 15 Medicinske sestre pojo Nonet medicinskih se- ster, ustanovljen pri Dru- štvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Celju, bo jutri, v petek, 16. decembra izvedel kon- cert v cerkvi sv. Duha v Ce- lju. Nonet vodi glasbena pedagoginja in zborovod- kinja Vida Bukovac. Pevke bodo v delu sporeda spremljali Anita Breznik s citrami, Dalibor Bemato- vič s harfo in Oto Kožuh s klarinetom. PravIlica o Snežni icrailici Drsalni klub Celje uvaja z letošnjim letom novost v pro- gramu svojih dejavnosti, tako imenovano revijsko drsanje. V svetu ga že dolgo gojijo tudi kot tekmovalno disciplino in je zelo priljubljena, ker je privlačna, tehnično manj zah- tevna, nudi pa obilo kreativ- nih možnosti; zlasti, ker gre pri tem za skupinsko drsanje, ali skupinski ples na ledu, ki ima lahko za osnovo tudi dra- maturško vsebino. Združuje več elementov kot so gledali- ški izraz, (glasba, scena, ko- stumi, maska), estetika giba in veščina v drsalnih prvinah. Predvsem pa je pomembno, da omogoča številnejše vključe- vanje mladih v športno kultur- ni program dejavnosti kluba. Tako smo zamislili uprizori- tev pravljice na ledu, kar lah- ko uresničimo po zaslugi no- vih učiteljev, vrhimskih umet- nostnih drsalcev iz Ukrajine, Inne in Borisa Uspcnskega, ki sta bila solista v kijevskih dr- salnih revijah. Poleg tega smo k sodelovanju pritegnili še po- klicne strokovne sodelavce iz SLG Celje, ki bodo nudili tudi tehnično pomoč. Motiv za uprizoritev je vzet iz bogate zakladnice Anderse- novih pravljic. Zgodba o Snež- ni kraljici je izredno subtilna pripoved o dečku in deklici, o njunem velikem prijateljstvu in ljubezni s katero premagata na za priredbo v predstavo na ledu in naravnost idealna za koreografijo na ledeni plošči. Tehnično jo bo bogato dopol- njevala pravljična scena, svet- lobni in drugi efekti, kostumi ter vezno besedilo. Organizacijo priprav in iz- vedbe je prevzelo podjetje Kal d.o.o. iz Celja, ki mu je organi- zacija prireditev ena od dejav- nosti. Ob pičhh finančnih sredstvih so z materialom, ali storitvami priskočili na pomoč tudi sponzorji, ki bodo tako mladim in najmlajšim gledal- cem omogočili nepozabno pravljično doživetje ene naj- lepših Andersenovih pravljic. Ledena dvorana v mestnem parku v Celju, obnovljena in usposobljena za take priredi- tve, bo zato gotovo nudila prazničen dogodek v zimskem času. ALFONZ KUMER Krajinsifi utrip Te dni si je v galeriji Mo- zaik v Celju mogoče ogledati slikarsko razstavo domačina Džemala Djokoviča Djoke. Djokovič, ki sicer živi v Celju, v javnosti ni poseb- no znano ime in to predvsem zaradi sorazmerno majhnega števila razstav, ki jih je pri- redil. Rojen je bil v Črni Gori v času med drugo svetovno vojno, slikarstvo pa je študi- ral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1972 diplomiral pri prof. Zoranu Didku. Kmalu po zaključku študi- ja je prišel v Celje. Tu je spr- va poučeval kot srednješol- ski učitelj, nato je bil kot oblikovalec zaposlen v To- pni. Od leta 1987 pa ima sta- tus svobodnega umetnika. Razstava v Mozaiku pri- kazuje izbor njegovih repre- zentativnih slik. Djokovič je predvsem krajinski slikar in ob dolgoletnem bivanju v našem prostoru je uspel dodobra spoznati posebnosti tega ambienta in mnoge med njimi tako tudi prenaša na svoja platna. Še predvsem so mu blizu razni motivi, zna- čilni za svet podeželja, kjer gre za stare kmečke domači- je, naseljene predele ob goz- dovih, vaške zaselke s speci- fično arhitekturo. Druga ze- lo pogosta skupina del se na- naša na različne teme iz pri- morja. Tudi v teh glavnino slik sestavlja z naravnim zale- djem, morjem, s pristaniški- mi kanali, nizkim valovitim gričevjem ter raznimi bival- nimi objekti, ki so razporeje- ni ob obali. V slikah iz te skupine slikar uporablja mnogo več modre barve,kon- trastov, ki jih ustvarja moč- na sončna svetloba, medtem ko so prizori iz celinskega področja obarvani v toplejše tone, pretežno v rjavem ko- loritu, ki je dopolnjen s po- sameznimi zelenkastimi pa- sovi. Njegove slike izražajo harmonično in romantično razpoloženje, v njih narava in človek živita v usklajenem ritmu in zato civilizacijski posegi niso moteč dejavnik, iz česar so tudi razvidni po- gledi slikarja Djokoviča, ki vidi ta odnos v medsebojnem in povezujočem sožitju. BORIS GORUPIČ Ustvarjalno leto za »Februar« Likovna sekcija »Februar« ^ iz Celja je v letošnjem letu uspela pripraviti veliko raz- stav na celotnem celjskem območju. Njeni člani so že znani in uveljavljeni ustvar- jalci.- Razstavljali so tudi v širšem slovenskem prosto- ru in nekaj stikov navezali tudi preko državnih meja. Sekcija šteje 42 članov, ki so pripravili v letošnjem letu preko 60 razstav, sodelovali so na slikarskih kolonijah, ex temporih, tudi v Benečiji. Pri delu jih pesti prostorska stiska, hvaležni pa so za po- moč številnim sponzorjem. Sekcijo vodi Ljuban Šega. _ Mladi glasbeniki Tudi letos je Glasbena šola v Celju pripravila pregled opravljenega dela. V torek, 20. decembra bosta ob 17. in 18. uri v koncertni dvorani glas- bene šole redni produkciji nje- nih učencev. Knjige za otroke Založba Mladinska knjiga je v svojem pestrem knjižnem programu izdala več ilustrira- nih knjižic za mlade. Nemška pisateljica Gudnm Mebs je napisala pretresljivo zgodbo o osemletni deklici Ne- deljki, ki živi v domu za za- puščene otroke. Kot večina otrok s podobno usodo, tudi Nedelj ka hrepeni in sanjari o dnevu, ko bodo po njo prišli novi starši. Pisateljica je bila za to knjigo leta 1984 tudi na- grajena. Slikovite domislice, kjer lahko otroci sodelujejo z od- krivanjem sličic in kjer iz pa- pirja izstopijo razne podobe lahko najdejo v knjigi Ta ču- dovita zemlja, ki prikazuje na- ravne posebnosti našega pla- neta, sporočilo knjige pa je izrazito ekološko usmerjeno. Tudi Pikijev sprehod skozi gozd avtorja Erica Hilla otro- ke vključuje pri odkrivanju slikovnih in besednih zvez ter skupaj s kužkom Pikijem spoznavajo razne zanimivosti ob poti in v gozdu. Obe knjigi sta primerni predvsem za otroke v začetnem bralnem obdobju. V že znani zbirki Če- beUca vsako leto izide deset zanimivih in v barvah ilustri- ranih knjigic. Nova serija je sestavljena iz pravljic, basni in pesmi iz ljudskega izročila, opremljena s slikami uglednih domačih avtorjev. Dve povesti Beatrix Potter sta predstavljeni v barvni po- sta vljenki v naslovom Peter zajec: Hišica, postavi se. Knji- ga je narejena brez standard- nih strani, ob njenem odprtju pa se pokaže sestavljena hiša, kateri so priložene razhčne fi- gure, s katerimi je mogoče uprizoriti obe povesti. Ob petdesetletnici smrti francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperya so izdali njegovo znano pripoved Mali princ. Poleg zgodbe je v knjigi opisan tudi njen nastanek, to- kratna izdaja pa je prvič opremljena s slikami, ki jih je naredil sam pisatelj. BORIS GORUPIČ Vsako leto raje v kino Leios v kinu okoii 170 iisoč obiskovaicev Jasna Žmahar, programski vodja Celjskih kinematogra- fov, je povedala, da obisk v primerjavi z leti 1992 in 1993 še vedno narašča, vendar ne več tako intenzivno. Leta 1992 so našteli 105 tisoč gledalcev, leta 1993 154 tisoč, letos pa pričakujejo, da se bo številka gibala okrog 170 tisoč obisko- valcev. Seveda je bil daleč naj- večji obisk v dvorani kina Union, ki je največja in tehnič- no tudi najbolje opremljena. V Celjskih kinematografih po tihem razmišljajo tudi o po- sodobitvi in obnovitvi vseh štirih kinodvoran. Predvsem bi radi izboljšali kvaliteto zvo- ka in projekcij, saj bodo le ta- ko lahko ohranili dober obisk. Najbolj gledana zvrst v Ce- lju je nedvonmo komedija, saj se je med deset najbolj gleda- nih filmov uvrstilo kar devet komedij. Trije najbolj gledani filmi iztekajočega se leta v Ce- lju so Kremenčkovi (10.000 obiskovalcev), Forrest Gump (7100) in Očka v krilu (7000 obiskovalcev). Podobne rezul- tate ugotavljajo tudi v ostalih mestih po Sloveniji. Že kmalu po novem letu si bomo na celj- skih platnih lahko ogledali fil- me, ki so jih tik pred koncem leta začeli predvajati v ZDA in Evropi, na primer »Speciali- sta« s Sylvestrom Stalloneom in Sharon Stone v glavnih vlo- gah, »Mask« z Jimom Carrey- em in »Intervju z vampirjem«, kjer v glavnih vlogah nastopa- ta Tom Cruise in Brad Pitt. Vsekakor pohvale vredni po- datki, če pomislimo, da smo včasih na filme čakali leto, dve ali celo še več. a. LEDNIK PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob 10. uri, za abonma 2. šolski, ob 15.30 pa za abonma 1. šolski in izven, predstava Tičev Jaka, režiserja Mirana Herzoga. Jutri, v petek bodo ob 11.30 za abonma VIII. mladinski in izven, ob 19. uri za abonma študentski večerni in izven ter v soboto ob 17. uri za abonma sobota popoldan in izven, uprizorili predstavo Detektiv megla, režiserja Francija Križaja. V nedeljo ob 16. uri, pa bodo odprli deveti teden otroškega programa s premiero pravljice Tičev Jaka, režiserja Mirana Her- zoga. V okviru predstav Oderpododrom, pa bo jutri, v petek ob 17.30, za izven še predstava Na odprtem morju, režiserja Matije Logarja. V Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 19.30, predstava Mira Gavrana z naslovom Mož moje žene. Igrata Ivo Ban in Iztok VaUč. V Domu kulture v Velenju bo v nedeljo ob 15. lu-i, za Pikin abonma, pela priljubljene otroške pesmice priljubljena voditeljica otroške TV oddaje Mala enciklopedija, Mateja Koležnik. OMCERTI V Kulturnem centru Laško bo v soboto ob 19. uri, koncert vokalnega sestava Odmev iz Laškega, z umetniškim vodjem prof. Vidom Mar- cenom. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v ponedeljek ob 20. uri, koncert Akademskega pevskega zbora iz Maribora, ki ga vodi Simon Robinson. V koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju bo drevi ob 20. uri, koncert mlade pianistke z Dunaja Christine Witty, ki ga v Velenju organizirajo v sodelovanju z avstrijskim veleposlaništvom v Ljub- ljani. A.ZSTA.VE V Grofiji na Muzejskem trgu 1 v Celju si lahko ogledate prodajno razstavo Pokrajinskega muzeja Celje z naslovom Nakit muzealija, Nakit kopija in Nakit unikat, zlatarskih oblikovalcev Anite Planin- šek, Vlada Prosenca, Edija Tanjška, Ivana Zupaneca in Antona Žigona. V prostorih galerije Mozaik v Gosposki ulici 3 v Celju si lahko do konca letošnjega leta, ogledate razstavo akademskega slikarja Dže- mala Djokoviča-Djokota. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini imajo na ogled razstavo starih grafičnih Ustov iz 18. in 19. stoletja, z naslovom Moda skozi letne čase. Na ogled bo do 3. februarja 1995. V Zdravilišču Laško si lahko do konca letošnjega leta, ogledate razstavo fotografij iz tunizijskega safarija, avtorja Toneta Koširja. V Laškem dvorcu razstavlja likovna dela Franek Markošek. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo do 13. janu- arja, na ogled razstava slik Alenke Kham-Pičman. V hotelu Žalec razstavlja v decembru olja Milena Car. V prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju je odprta razstava 150 let zlatarske tradicije mesta ob Savinji. V prostorih Razvojnega centra v Celju bo do 31. decembra na ogled razstava del v mešani tehniki, dr. Rajka Livia. V gostišču Majerholz v Rečici ob Savinji, razstavlja dela Vlado Renčelj-Ver. V butiku Steklar in Zdravstvenem domu v Celju razstavlja svoja olja Alica Javšnik. V hotelu Merx si lahko do konca decembra, ogledate razstavo olj Tonija Moharja. V tovarni Etol v Škof ji vasi razstavlja Ljuban Šega. V avtosalonu Ford in Lada podjetja Avto Celje razstavlja v tem mesecu Vlado Geršak. V restavraciji Lene v Levcu si lahko do konca meseca decembra, ogledate Vraničeve slike v olju. V hotelu Evropa bo do silvestrovega, razstavljal likovna dela v oljni tehniki Aleš WoLf. V hotelu Dobrna si lahko do 24. decembra ogledate razstavo slikar- skih del Likovne skupine Fin iz Velenja. V knjižnici v Šentjurju je na ogled razstava likovnih del Aleksandre- Sandre Vrhovec iz Ljubljane. VII. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo do konca januarja na ogled razstava Spomini še živijo. V otroškem oddelku pa še razstav- lja originalne risbe iz serije Zoologica Lilijana Praprotnik-Zu- pančič. i M O Union od 15. do 21.12. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški fihn Čudež na 34. ulici; Mali Union od 15. do 19.12. ob 20. uri ameriški film Predbožična mora; Metropol od 15. do 21.12. ob 16. in 18. mi ameriški film Trije lopovi in potepin, ob 20. uri pa ameriški film Šund; Dom Od 15. do 21.12. ob 16. in 18. uri ameriški film Levji kralj, ob 20. uri pa ameriški film Policijska akademija 7: Misija v Moskvo. Kino Rogaška Slatina 17. in 18.12. ob 17. in 19.15, ameriški film Klient. Kino Dobrna 18.12. ob 17. uri ameriški film Vražja dekleta. Kino Žalec 16.12. ob 18. in 20. uri, 17.12. ob 20. uri in 18.12 ob 18. in 20. uri ameriški fihn Trije lopovi in potepin, 17.12. ob 17. uri pa ameriški film Palčiča. T A L O V Grofiji na Muzejskem trgu 1 v Celju bo danes ob 18. uri, predava- nje odličnega poznavalca slovenskih starožitnosti Jureta Krašovca na temo Božični običaji, ki ga pripravljata Pokrajinski muzej Celje in Nova Ljubljanska banka. V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo danes ob 17. uri, predavanje Rudija Klariča o Cisti pozitivni energiji. Predavatelj bo predstavil enostavno metodo uporabe čiste pozitivTie energije za zdravo delovanje organizma in obrambnega sistema ter jasnejšega,' hitrejšega in bolj čistega mišljenja. Št. 50 - 15. december 1994 16 Vitez pijače bogov Fedor Pirkmaier praznuje 75 lei Ko zadonijo fanfare in vod- stvo konzulata gradiščansko- panonskega reda vitezov vina Slovenije zasede svoja mesta, povzame besedo njegov prvi prokonzul in vinski vitez go- spod Fedor Pirkmajer. Ogr- njen v viteški plašč spregovori o vinu. Njegove besede niso slepa in patetična hvalnica pi- jači bogov, temveč so glasne misli preudarnega razumnika, ki je v življenju marsikaj sku- sil in so mu tuji nepotrebna glasnost, ihtava zaletavost in površna poprečnost. Vino je za prvega slovenskega vinskega viteza predvsem simbol življe- nja in kulture, civilizacije v najplemenitejšem smislu. Se posebej pa mu je pri srcu slo- vensko vino, za katerega slavo je mnogo postoril, doma in na tujem. Zvezde rojenice so mu stale ob strani, ko ga je 15. decem- bra leta 1919 na Ptuju povila mati Marija, rojena Lavtar, v ponos možu in novorojenče- vemu očetu dr. Otmarju Pirk- majerju, tedaj prvemu sloven- skemu glavarju za ptujski okraj, ki je bil tudi Maistrov sodelavec, pozneje pa veliki župan mariborske oblasti v Mariboru in podban Dravske banovine v Ljubljani. Fedor Pirkmajer je maturi- ral na ljubljanski realki in leta 1943 diplomiral na pravni fa- kulteti ljubljanske univerze. V letih 1941-1945 je delal v ljubljanski OF. Po koncu 2. svetovne vojne je do avgusta leta 1952 preživljal z obdelo- vanjem majhne družinske kmetije na Dobrni svojo ma- mo, brata in sestro. Ta kmetija je bila izločena kot eksistenčni minimum iz zaplembe premo- ženja, njegovega v letu 1945 na smrt obsojenega očeta, ki se takrat še ni vrnil iz taborišča Dachau. Leta 1946 so ga zadružniki na Dobrni izvolili za tajnika, vendar je bil na 1. seji aretiran in tri mesece v preiskovalnem zaporu v Starem piskru. Po iz- pustitvi je postal upravnik za- druge na Dobrni. Odtlej ni več zapustil kmetijstva v najšir- šem pomenu te besede. Oprav- ljal je različna odgovorna dela v zvezah in zbornicah. Spo- mladi leta 1965, ko je bilo ustanovljeno poslovno združe- nje za hmeljarstvo, živinorejo in sadjarstvo »Styria«, je po- stal organizacijski tajnik, poz- neje direktor skupnih služb in kot glavni tajnik Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije vse do upokojitve leta 1988. Kot pravnik in organizator je veliko prispeval za sloven- sko kmetijstvo, znotraj njega pa zlasti za hmeljarstvo, sa- djarstvo, vinogradništvo in vi- narstvo. Zlasti je bil uspešen za mednarodno uveljavljanje hmeljarjev, bil je tudi pred- sednik svetovne organizacije hmeljarjev in odlikovan z mednarodnim redom hme- ljarskega viteza. Sadjarjem je odprl vrata v sodelovanje in skupna vlaganja s firmo Nico- lai iz Belgije, Id traja še danes. V vinogradništvu in vinar- stvu se je zavzemal za organi- zirano nastopanje vinogradni- kov in vinarjev Slovenije, da bi dosegli boljše vrednotenje svojega dela. Nemalo zaslug ima tudi za nastanek in uve- ljavitev zaščitne znamke slo- venskih vin. Deloval je tudi v svetovni organizaciji vinar- jev OIV s sedežem v Parizu in v Evropski organizaciji prav- nikov v vinarstvu. Tudi danes je živo vpet v razvijanje slovenske kulture uživanja vina. Bil je pobudnik ustanovitve prvega konzultata v samostojni državi Sloveniji 27. septembra leta 1991 s sede- žem na Ptuju, konzulat pa je ustanovil gradiščansko-pa- nonski red vitezov vina iz Že- leznega. Fedor Pirkmajer je tiste žlahtne vrste gospod, ki zna nositi viteške insignije. Tudi tiste, ki mu jih je podelil kot prvemu in doslej edinemu Slo- vencu kapitel reda »Ordre de Cauteaux de Champagne« iz Reimsa. Na nedavni slovenski viteški slovesnosti zaprisežen- cev plemenitega vinskega re- da, pa mu je predsednik repu- blike Slovenije Milan Kučan na prsi pripel državno odliko- vanje in pri tem laureata pri- jateljsko nagovoril z gospo- dom, ki izžareva žlahtno kon- zervativnost. Naj to naštevanje odličij ne izzveni kot scenska in kurto- azna bleščava, temveč kot po- udarek, da častiti slavljenec s svojim delom nenehno potr- juje njihovo resnično veljavo. Ce sem to razmišljanje o jubi- lantu začel z vinom, ga naj še končam. Z željo, da bi še veli- ko let lahko častil plemeniti sad narave. Nevunorno se na- mreč trudi, da bi vino in člo- vek hodila skozi skupno živ- ljenje z razumevanjem in po- nosom. DRAGO MEDVED Foto: EDI MASNEC Osebnost meseca Spet vodi Hrastnik Po pregledu in seštevku pr- vih glasov v mesecu decembru, s 24 glasovi ponovno vodi Jo- žef Hrastnik. Sledi mu z 19 glasovi Anton Ratej, po 13 sta jih zbrala Jože Šantl in Vinko Lavrinc, 11 Vinko Skale, 9 Zvone Štorman, po 6 inter- venti Prosignala, Boštjan Strašek, Anton Domik in dr. Stevan Dordevič, po 4 Jelko Vidmar in Silva Mikuž, po 2 Rolando Pušnik, Peter Li- povšek, Vida Zupane in Mla- den Šibanc, po enega pa: Peter Lipovšek, Luka Simšič, Iztok Puc, Rudi Rutar, dr. Boris Kramžar, Mirko F. Krajnc, Boris Jagodic, Gregor Cankar, dr. Matija Jurkovic, Anton Tr- stenjak in Dragica Poznič. Danes je objavljen že tretji kupon, do konca meseca pa bosta še dva, tako da bomo osebnost meseca decembra razglasili v prvi številki, ki bo izšla januarja prihodnje leto, ko boste lahko med mesečnimi zmagovalci izbirali tudi oseb- nost leta 1994. Že zdaj pa vas opozarjamo, da bomo kupone prihodnji teden preštevali že v petek, 23. decembra, zaradi praznika, ki bo v ponedeljek 26. decembra. Zapele so družine Minulo nedeljo so v kultur- nem domu v Nazarjah izvedli prijetno pevsko in glasbeno prireditev Družina poje in igra. Od Šmartnega ob Paki do Luč, od Dobrovelj do Smre- kovca, so prišle peti in igrati družine, ki se s petjem in glas- bo ukvarjajo predvsem ljubi- teljsko. Večinoma so povedali, da se za prireditev niti niso posebej pripravljali, vendar prireditev zaradi tega ni bila nič manj prisrčna. Zapeli so Oblakovi iz Mozirja in Slatin, Pančuhovi iz Luč, družina Senica z Dol, Ročnikovi iz Podhoma (na sli- ki) in najštevilnejša družina Završnikovih iz Zavodic in Dobrovelj. Igrali in peU pa so Podvratnikovi iz Šmartnega ob Paki, Mikekovi in Slapni- kovi iz Bočne, družina Brinov- šek iz Ljubije, Podlesnikovi z Ljubnega ter Mlačnikovi in Germeljevi iz Luč ob Savinji. To je bilo prvo srečanje pev- skih in glasbenih družin, ki ohranjajo tovrstno tradicijo v Zgornji Savinjski dolini, in kot kaže, prav gotovo ne bo zadnje, saj so ga z navduše- njem sprejeli organizatorji, obiskovalci in nastopajoči. JOŽE MIKLAVC Za 40 let 40 vrtiov v upravnem odboru Planin- skega društva na Polzeli so se odločili da bodo za 4 O-letnico društva, ki jo bodo praznovali leta 1999, začeli z akcijo Za 40 let 40 vrhov. Izdali so že kartonček — dnevnik, ki obsega podatke o lastniku, 10 obveznih slo- venskih vrhov, ter 30 praznih mest za vrhove, ki jih bo izbral posamezni planinec. V lični , knjižici so tudi kratka navodi- la ter prostor za priznanje, za jubilejno značko ob zaključku akcije, na dan novega leta 2000. Posebno priznanje na- menjajo planincem, ki bodo s 40. vrhovi presegli višino 60 tisoč metrov. Dnevniki so na razpolago v PD Polzela ter v planinskem domu na Gori Oljki. Cena po- sameznega dnevnika je 300 to- larjev. Yy Popravki v prejšnji številki Nove- ga tednika nam jo je škrat kar nekajkrat zagodel. Bralcem in prizadetim se opravičujemo. Na 3. strani je bil v tek- stu Iz vsega srca za Ljubno napačen podnaslov. Pravil- no se glasi: Anka Rakun je županja občine Ljubno (in ne Mozirje) Na 5. strani je bil napa- čen naslov teksta, ki govori o odprtju predstavništva Zdravilišča Rogaška v Sve- tovnem trgovinskem cen- tru v Ljubljani. Steklarna v glavnem mestu je napa- čen naslov, ki bi se moral pravilno glasiti: Zdraviliš- če v glavnem mestu ali Ro- gaška v glavnem mestu. Na 12. strani je bila pri Osebnosti februarja objav- ljena napačna fotografija pri osmouvrščenem Jožetu Santlu. Namesto njega smo objavili fotografijo Zdrav- ka Čretnika iz bistroja Grill v Šentjurju. Obema se za napako opravičujemo. Objavljamo fotografijo Jo- žeta Šantla. Na pomurskem večeru je nekaj prekmurskih zapel tudi domski pevski zbor. Pomursici večer v Dijaškem domu v začetku prejšnjega tedna je bil v Dijaškem domu Celje Pomurski večer. Dijaki so predstavili običaje in življenje na območju Pomurja in Prck- murja. Gre za tradicionalen etno- večer, ki jih v domu letos pri- pravljajo že tretje leto. Kot je povedala organizatorka prire- ditve Erika Gaberšek, so se le- tos za predstavitev pomurskih običajev in navad odločili za- to, ker je kar dvainpetdeset di- jakov s pomurskega konca. Na prireditvi je nastopila Markova banda iz Beltincev, s pomurskimi plesi se je pred- stavila celjska folklorna sku- pina, nastopili pa so tudi dija- ki, vključeni v di-uge dejavno- sti doma. Dijakinje iz Pomurja so s pomočjo mam in babic predstavile pomursko kulina- riko in pripravile degustacijo. Sicer pa imajo v celjskem Dijaškem domu, kjer živijo di- jaki z vseh koncev Slovenije, že nove načrte za predstavlja- nje etnoloških znamenitosti. Januarja bo tako na vrsti Koz- janski večer. N-M.S. Foto: SHERPA Št. 50 - 15. december 1994 17 Živeti Icot sončnica Zdravnica Gordana Agbaba vodi sliupino starelšib za samopomoč v Celju Gordana Agbaba je zdravnica splošne prakse in gerontologinja. Njeno delova- nje je razpeto med številne dejavnosti: vedno je pripravljena zadovoljiti priča- kovanja in želje, Id jih pacienti prinesejo skozi vrata zdravstvenega doma, ziia pri- sluhniti človeku v stiski, pravkar je v ok- viru pilotne študije oddala poročilo o ugotavljanju rakastih obolenj pri mo- ških. Poleg tega je ta čas edina zdravnica v Sloveniji, ki vodi skupino starih za samopomoč Sončnica v KS Center Celje, ki je pred kratkim praznovala prvo obletnico. Nasploh je njeno življenje po- dobno sončnici, saj se zdi, da vedno obrača glavo proti soncu. A ni bilo vedno tako. V času vojne ste izgubili službo. S kakšnimi spomini se vračate v tiste čase, ki verjetno za vas in družino niso bili najbolj prijazni? Kakor koli že gledam na tiste čase, na koncu lahko vendarle zaključim, da je bila to velika življenjska izkušnja. Iz sta- nja gotovosti sem bila nenadoma postav- ljena v boj za preživetje, za lastno eksi- stenco. Danes sem zadovoljna, da je do tega prišlo, saj sicer ne bi bila deležna spoznanj, ki sem si jih pridobila v teh treh letih. Vas kdaj muči nostalgija po vojaško organizirani zdravstveni službi, v pri- merjavi z nedefiniranimi razmerji v »ci- vilnem zdravstvu«? ' Razlika je res kar očitna, vojaška zdravstvena služba je temeljila na hi- erarhični organiziranosti, kjer so bile jasno določene pozicije nad- in podreje- nosti, bili smo slabše nagrajevani, a zato nismo imeli težav s stanovanji. Civilna služba pa daje zlasti veliko več možnosti za razvoj človekovih ambicij na vseh po- dročjih, ne le ozko v svojem poklicu, skratka, ponuja človeku svobodo v pra- vem pomenu besede. Kako vas je pot zanesla na področje gerontologije, kjer danes kot edina zdravnica v Sloveniji uspešno vodite skupino starih za samopomoč? Po enoletnem čakanju na službo so mi najprej ponudili delo koordinatorja jav- nega dela za pomoč starejšim na domu v Centru za socialno delo v Celju. Delo sem z veseljem sprejela in ga tako tudi opravljala. Ob neki priložnosti sem se seznanUa s potekom usposabljanja vodij skupin starih za samopomoč. Pristala sem na osnovnem tečaju Franklove logo- terapije v Ljubljani rn v okviru diplom- ske naloge sva se z Anico Kremžar odlo- čili, da bova v Celju ustanovili svojo sku-j pino. In tako se je vse skupaj začelo.\ Prihajati so začele prve obiskovalke, ne- katere so nas zapustile, večina pa jih je ostala do danes. Koliko članov je ta čas vključenih v vašo skupino in kakšna je struktura glede na spol in starost? Trenutno šteje skupina 14 članic in enega člana, kar štiri članice so starejše od 80 let, povprečna starost skupine pa je med 60 in 70 leti. Kdaj se srečujete in katerim dejavno- stim dajete prednost? Srečujemo se enkrat tedensko, in sicer ob sredah med 15.30 in 19. tu-o v prosto- rih patronažne službe ZD Celje. Na za- četku vsakega srečanja najprej po telova- dimo, zatem obdelamo katero od zanimi- vih tem, na primer o zdravem načinu življenja, zdravilnih zeliščih, zdravi pre- hrani, ljudskih običajih, alkoholizmu, narkomaniji, merimo krvni tlak, ob kon- cu pa tudi zapojemo in proslavimo kak- šen rojstni dan. V zadnjem obdobju vabi- mo zanimive goste: pedikerko, strokov- njakinjo za rakasta obolenja na dojkah, včasih tudi sama obdelam katero od za- nimivih tem. Hodimo na sprehode in krajše izlete. Dejavnost je ljubiteljska, vseeno pa za nemoteno delo potrebujete družbeno podporo in finančno pomoč. Kdo vam dodeljuje sredstva? Z nekaj sredstvi nam je letos priskoči- la na pomoč občina, pobiramo simbolič- no članarino, patronažna služba nam da- je v uporabo svoje prostore in po potrebi tudi avto, na pomoč nam priskoči Center za socialno delo, pa tudi nekatera po- djetja. Sredstva res niso velika, a nam zaenkrat za naše skromne potrebe zadoš- čajo. Se po enem letu delovanja kot vodja umikate v ozadje? Res je. Prepričana sem, da v nadalje- vanju vloga vodje ne bo več tako po- membna kot doslej. Celo več. Prepričana sem, da so članice že same sposobne vo- diti skupino, saj so izredno samoinici- ativne. Tako tudi razmišljamo, da bi ustanovili še kakšno skupino te vrste na drugi lokaciji, ki bi jo lahko vodila kate- ra od naših članic. A smo med sabo stka- le tako močne vezi, da se ni nobena pri- pravljena ločiti od skupine. Aktivno ste se vključevali v pilotno akcijo ugotavljanja rakastih obolenj pri moških, ki je v sodelovanju z Društvom za boj proti raku potekala v podjetju Radeče papir. Do kakšnih izsledkov ste prišli? Celotno gradivo bo v Ljubljani stati- stično obdelano in šele takrat bo mogoče dati jasne zaključke. Je pa akcija izredno zanimiva in upam, da se bo z določenimi popravki in dopolnitvami prijela tudi v drugih organizacijah. Ugotavljam pa, da je posebej problematično obolenje di- halnih poti. Veliko je bronhitisov, astme, kroničnih vnetij glasilk... Vaši pacienti vedo povedati, da posku- šate bolnika razumeti, ga doživeti kot osebnost in da znate zdravljenje uskladi- ti s človekovim značajem, kar vam prina- ša velik ugled. Hvala za kompliment. Zelo sem vesela in ponosna, če je res tako, da lahko lju- dem pomagam tudi brez zdravil in povo- jev. Sicer pa sem mnenja, da moramo zdravniki zbežati z Olimpa in ostati lju- dje, saj nismo vsemogočni, vsevedni in nezmotljivi, čeprav je res, da so nekateri napadi na zdravnike v zadnjem obdobju tudi neupravičeni. FRANCI ČEČ Otrošice voščilnice v osnovni šoli Vojnik so se učenci centralne šole in treh podružničnih šol odločili, da bodo sami izdelali novoletne voščilnice in jih prodajali. Z denarjem, ki ga bodo zaslu- žili, želijo opremiti televizijski- studio, ki bi jim nudil možnost | dodatnega izobraževanja. Sodelovali so otroci, stari od sedem do trinajst let, voščilni- ce s prelepimi motivi so raz- stavili v zbornici, potem pa iz- brali komplet devetih najlep- ših. Čestitke so natisnili v Di- nocolorju v Vojniku, pomagali pa so jim na ta način, da bodo na plačilo počakali, dokler ne bodo voščilnic prodali. Napro- daj so v kompletu, ponudbo so poslali različnim podjetjem, ki so se kar številno odzvala, na voljo so tudi v nekaterih trgo- vinah. »Za takšno akcijo smo se odločili, ker želimo spodbu- jati likovno dejavnost naših učencev, in zato, da bi s svojim delom zbrali vsaj nekaj denar- ja in ga prispevali za opremo šole,« je povedala pomočnica ravnatelja Lijana Žerjav. Za objavo smo izbrali voščilnico Martine Habjanič. DAMJANA SEME Slika Žalca Na obrobju gosto naseljenega Žalca je »omagal« lepotec, ki očitno pod bremenom časa ne ve ne kod ne kam. »Starček« je bil nekaj časa v veselje otrokom, očitno se mu je odrekel tudi gospodar in sedaj ga nihče več noče pogledati. Hočeš nočeš pa morajo žalostno sliko gledati številni Vozniki, turisti, ki se vozijo mimo včasih najlepšega tranzitnega mesta pri nas. Novi župan Verjetno komaj čaka, da bo nesnago odstranil, ker pa se še ne ve, kdo bo to, bo po vseh napovedih Za nekaj časa žalsko sramoto skril sneg. EDI MASNEC Prvi most že nared j Letošnje neurje, ki je v žalski občini najbolj prizadelo KS| Tabor in Vransko, je odneslo več mostov. Prejšnji mesec sol pričela gradbena podjetja že postavljati nove, večje, betonskej mostove. 1 Cestno podjetje, ki trenutno gradi dva mostova, je prej kot v mesecu dni prvega že zgradilo. To je most čez potok Ojstricoj v Črnem Vrhu (na sliki), drugi most čez Ojstrico pa bo narejena do božiča. Po besedah Ljuba Žnidarja, vodje del mostogradnje] pri Cestnem podjetju Celje, jim je vreme šlo na roko, delali so tudi od zore do mraka. Podjetje bo v začetku prihodnjega leta! pričelo graditi še dva mostova, enega v KS Vransko in drugega v Zaplanini čez potok Konjiščico. V KS Tabor bodo v kratkem zrasli še štirje mostovi, celjski Ingrad gradi dva, druga dva pa Vegrad iz Velenja. TONE TAVČARa Prednovoletne prireditve Zavod za kulturo Žalec je za konec leta pripravil celo vrsto prireditev za najmlajše in odrasle. Nekaj jih je že bilo, veliko pa jih še sledi. Tako si bodo lahko otroci v soboto, 17. decembra, ob 17. uri v domu II. slovenskega ta- bora ogledali risani film Palči- ča, 21. decembra otroško ope- reto Jošt in Jaka, od 23. do 26. decembra bo na sporedu risani film Levji kralj. V občinski matični knjižnici bodo 23. od- prli razstavo Ančke Gošnik- Godec, na ploščadi pred do- mom II. slovenskega tabora pa bodo 26. decembra ob 17. uri pričakali dedka Mraza. Za starejše je na sporedu še božični koncert celjskega go- dalnega orkestra, ki bo v dvo- rani II. slovenskega tabora, 28. decembra ob 19. uri. Danes pa bo v tej dvorani predavanje z naslovom Čista pozitivna energija, v Občinski matični knjižnici pa predsta- vitev pesniške zbirke Gregorja Vovka. Vsi sodelujoči so v pri- reditve vložili mnogo truda, najlepše plačilo pa jim bo šte- vilen obisk. Godba na pihala Tekstilne tovarne Prebold bo pod vod- stvom dirigenta Milana Pasov- ca pripravila 25. decembra ob 16. lui božični koncert, na ka- terem se bo predstavila s pri- ložnostnimi skladbami. T. TAVČAR REKLI SQ Jože Perger, predsednik sve- ta KS Letuš: Ob zaključku leta ugotavljamo, da je bilo letoš- nje za našo krajevno skupnost uspešno. Na petih lokacijah so se prižgale svetilke javne raz- svetljave, najuspešnejši smo bili na področju razširitve in asfaltiranja cest. Tako smo razširili in asfaltirali cesto v naselje Gmajna — desni breg Savinje, v dolžini 640 m, odsek ceste Mandeljc-Pimcer v dol- žini 340 m, odsek Preskar-Le- var v dolžini 700 m, krajši od- sek pri Josovih, prejšnji teden smo sanirali cesto na območju kamnoloma, ki pelje v Podgor- je. Vrednost omenjenih del znaša več kot 7,5 milijona to- larjev. Velik del sredstev je iz proračuna prispevala občina Žalec, veliko so prispevali krajani sami s prostovoljnim delom in denarjem.« T. T. Dozidali In obnovili mrliško vežo v Preboldu so dobili mrliško vežo med prvimi v žalski občini. To je bilo že pred več kot dvajsetimi leti. Takrat je zadoščala, v letih, ki so sledila, pa se je povečalo tudi število prebivalcev, zato so se odločili, da bodo vežico povečali. Idejni projekt za prizidek je izdelal inž. Vinko Debelak, izvedbeni podjetje Koning iz Slovenskih Konjic, dela je opravilo gradbeno podjetje. Pluton iz Sv. Lovrenca. S prizidkom so pridobili dva mrliška odra, čajno kuhinjo, sanitarije in avlo. Pridobitev je tudi pokrit predprostor, namenjen za pogrebne svečanosti. Dela so stala več kot 5,5 milijona, oprema in zunanja ureditev pa še dodatni mihjon tolarjev. T. TAVČAR Št. 50 - 15. december 1994 1 Mož Z dvema imenoma Slavka oziroma Stanka Gajška smo našli v vinogratlu Pri Gajškovih smo se oglasili v začetku de- cembra, ko je bila Slivnica odeta v sonce. Pri Sv. Urbanu, kjer živi naš naročnik Stanko oziroma Slavko Gajšek, ni bilo nikogar doma. Izvedeli smo, da so nekoliko više, v vinogradu. Slavko, kot že od otroških let kličejo Stanka Gajška, je izkoristil zadnje jesenske sončne dni za delo v vinogradu. Njegov sin Stanko je lani dokupil kos zapuščenega vinograda ter se od- ločil za obnovo. Najprej so poklicaU buldožeri- sta, letos pa so začeli saditi. Odločili so se za laški rizling, modro frankinjo ter žametno čr- nino. Pred zimo so želeli delo dokončati. Dela- jo vsi, sin Stanko, Slavko, soproga Valčka ter vnuki, tako v novem vinogradu kot tudi na dosedanjih tridesetih arih. Dva tisoč litrov vi- na pridelajo letno. S Slavkom, uradno Stankom Gajškom, sva se pogovarjala v njihovem lepo urejenem vin- skem hramu. Iz polička mi je ponudil domače- ga vina, pred »gorco« pa pokazal širni razgled na svet med Šentrupertom, Kalobjem, Dobjem in Slivniškim jezerom. Spodaj, najbliže, je le- žala s soncem obsijana domača Gorica pri Slivnici. Doma je bil pri Sv. Urbanu, pozneje sta z ženo kupila dom v bližnjem Bukovju, po dvajsetih letih pa sta se odločila za nakup manjšega posestva v njegovi rojstni vasi. Veli- ko je bilo treba ustvariti. »Ugotovil sem, da bolj kot delam, bolj sem čvrst,« pravi živahen, delaven sedemdesetlet- nik. V pokoju je že štirinajst let, njegov vsak- danjik pa ne mine brez dela. Pri hiši imajo dve kravi in prašiče, pridelajo pa vsega po malem. Po upokojitvi je skupaj z mojstrom s Turnega precej zidaril, še letos je pomagal pri dveh hišnih pročeljih. Pred leti je več dni zidaril celo v Innsbrucku na Tirolskem, v kraju, kjer obiskuje sestro. Tako si je v nekaj dneh prislu- žil denar za hišno opeko. Na Tirolsko, k sestri, gre večkrat, ona pa se rada vrača k Sv. Urbanu. Zaradi domačih ob- veznosti tja ne moreta iti skupaj s soprogo Valčko, zato gresta vsak posebej. Z vnuki se včasih odpravi tudi k sorodnikom v Bistrico ob Sotli. Do Šentjurja se odpeljejo z avtomobi- lom, nato pa nadaljujejo z vlakom. Za vnukinji je vožnja z vlakom težko pričakovan dogodek, saj sta avta naveličani. Slavko Gajšek pa je bil dvakrat tudi ob morski obali, na otoku Rabu ter v Poreču, kar mu je omogočila železarna, njegovo nekdanje podjetje. V štorski valjami je zbral kar 42 let delovne dobe. Tam je bil od prvega do zadnjega dne ' službe, in to kot dvigalec, valjar, poltist... Vsa leta je delal v treh izmenah, po nočnem delu pa je včasih, ko je bilo doma veliko dela, spal komaj dve uri. Veliko je tudi prekolesaril - kar 18 let se je vozil iz Bukovja v službo s kolesom, če je bilo snega preveč, pa je dolgo pešačil na železniško postajo, v Grobelno. Šele pozneje so uvedli delavsko avtobusno progo. Pri vsem tem je ostal razmeroma zdrav. Delo krepi člo- veka, čisto zares, sva se strinjala. To potrjuje tudi Slavkov zdrav in živahen videz. Najhuje mu je bilo v daljnji Latviji ter v Ru- siji, kamor so ga poslali v vojaški suknji. Spo- minja se latvijske prestolnice, Rige, z bogatimi meščanskimi hišami, pa ruske podeželske revščine. Pri Rigi so ga Rusi ujeli, nato pa je bil v taborišču s pet tisoč ujetniki. Tam so bih ljudje vseh narodnosti, od Čehov in Madžarov do Italijanov. Bila je huda, prava ruska zima in po drva so hodih kar čez zamrznjeno morje, se spominja. Leto dni po vojni so ga s transpor- tom vrnili v Romunijo, od tam pa so s sotrpini pešačiU ali se obešali na vlake, vse do Budim- pešte. Na Madžarskem so jih nato sprejeli naši ljudje, pa sprejem ni bil ravno prijazen. Po vsej tisti kalvariji na ruski fronti ter v ujetništvu je bil najsrečnejši, ko je spet prišel v domači kraj. Najlepša so bila njegova fantovska leta, nato pa zakonski stan, družinska sreča. Slavko Gaj- šek se veseli treh otrok, Stanka, ki nadaljuje delo na domači kmetiji, sina Cvetka in hčerke Marjane. Cvetko, ki živi v Dobju in je delal kot mlinar v Vrbnem, pride k staršem ter k bratu večkrat tudi med tednom. Največkrat je doma seveda hči Marjana, ki stanuje v bUžnjem blo- ku, sicer pa je natakarica v celjski Ojstrici in Braniboru. Radi so skupaj. Slavkovo otroštvo je bilo zaradi mamine smrti težko, zato pa se veseli lepega tretjega življenjskega obdobja. Preživlja ga tudi ob branju Novega tednika, ki ga je naročil že v Bukovju pred več kot dvajse- timi leti... .... . . . _ BRANE JERANKO Slavka Gajška (v sredini) smo našli pri delu v novem vinograda Zaščita drevja pred divjadjo v zimskem času mora biti sadno drevje zi čiteno pred divjadjo, predvsem pred zajci smjadjo, ki pozimi ob pomanjkanju hrane c jeda lubje in poganjke. Večje nasade ograd z visoko mrežo, če pa so drevesa bolj red posajena in jih ni veliko, kot je po navi v kmečkih sadovnjakih, drevesna debla krošnje ovijejo s papirjem. Na posnetku Okomovi s Polzele pri ovijanju debel v don čem sadovnjaku. T. TAVČJ Božične Žabe Celjski plesni orkester Žabe prireja božični koncert, 25. decembra ob 19.30 uri v dvorani kina Union in 28. decembra ob 19.30 uri v domu kulture Šentjur. Dirigent Tomaž Grintal. Prodaja vstop- nic v Kinu Union Celje in domu kulture Šentjur. Maratonci plešejo Društvo maratoncev in pohodnikov v Celju bo ob koncu leta pripravilo še 1. ples maraton- cev na katerega so vabljeni ljubitelji pohodni- štva in teka v naravi. Ples bo v petek, 23. decembra ob 20. v Modri dvorani Golovca. Za zabavo bosta skrbela ansambel Oliver Twist in Simona Weiss. Predprodaja vstopnic po 500 SIT je v pisarni ZŠAM na Slomškovem trgu v Celju ter na dan prireditve pri blagajni baze- na Golovec. Po letih obljub Od leta 1990 smo kar nekaj- krat pisali o Ludviku Zagra- dišniku iz Velenja, ki je zase terjal novo gradbeno parcelo, saj v neposredni bUžini njego- ve hiše, le 170 centimetrov vstran, gradijo stanovanjski blok. V letih mučnega čakanja so se zamenjale tri občinske vlade in šele zdajšnja se je loti- la dejanj. Ni le obljubljala, ampak se je potrudila, da je Zagradišnik dobil vso potreb- no dokumentacijo za nado- mestno gradnjo stanovanjske hiše. Dela so se že pričela. L. O. Ubrana pesem v cerkvi svetega Jerneja že preko 27 let odmevajo ubra- ni glasovi članov cerkvenega pevskega zbora iz Jerneja in okolice. V zboru poje dvajset pevcev, vsako leto pa se dopolni s pomladkom. V petju se združuje starejša in mlada generacija, saj so stari od 14, pa vse do 66 let.__ Vodi jih Ignac Mlakar, ki kot organist dela že četrto desetletje. Pesmi, ki jih izberejo v škofijski knjigami, med pevci oživijo in cerkvene praznike napolnijo s srečnostjo in miUno. Cerkveni pevski zbor svetega Jerneja pa ne prepeva samo v domači cerkvi. Nastopali so na dekanski pevski reviji v Čadramu, velikokrat pa pojo tudi v drugih cerkvah. Še naprej si obetajo plodne in ustvarjalne čase, saj se pripravljajo za nastop ob 850-letnici dekanije, ki bo drugo leto, in na pevsko revijo v Slovenskih Konjicah. V načrtu imajo tudi samostojen koncert, kar dokazuje, da bodo i lahko farani Jerneja že v bližnji prihodnosti večkrat pri- ^ sluhniU petju domačega zbora. i M. L. ] Pojejo za obnovitev cerkve v Konovem pri Velenju so krajani složni, ko gre za kakšne večje akcije. Svoje moči so združili tudi pri obnovi 363 let stare cerkve Svetega Brickija. Leta 1848 je bila obnovljena prvič. Čas je z leti naredil svoje in cerkev je potrebna temeljite obnove. Notranjost so že prenovili, na vrsti sta še fasada in streha. Ker pa brez denarja ne gre, so s svojimi nastopi priskočili na pomoč tamburaši in pevci mešanega zbora iz Konovega. Na zadnjem koncertu je bila cerkev nabito polna, poslušalci pa so prostovoljno prispevali v sklad za prenovitev. Obnovitvena dela naj bi se pričela prihodnjo pomlad, seveda pa brez pomoči krajanov in udarniškega dela ne bo šlo. L. O. Srečanje starejših v KS Petrovče so se tudi letos odločili pripraviti srečanje krajanov, starih sedemdeset let več. Prireditev je imela tudi tokrat kulturni in družabni značaj. V prvem delu je zbrane pozdri podpredsednik Območne organizacije RK Žalec Vili Ulaga. Priložnost so izkoristili še za pod' tev priznanj krvodajalcem, posebno priznanje je prejela Cveta Kline. Nato so nastopili učenci' Petrovče, moški pevski zbor pod vodstvom Metke Degan, čarodej Jani Jaušovec in harmonik Miro Kline. Sledil je družabni del, v katerem so imeli starejši krajani priložnost poklepetati, pošaliti, obujati spomine itd. Srečanje so pripravili KO RK Petrovče, upokojenci, Karitas in I Petrovče s pomočjo sponzorjev. -j-. TAVC^ Št. 50 - 15. december 1994 19 Srečanje mentorjev fanka Celje Je mentorje šolskih hranilnic letos povabila If Laško Mentorji šolskih hranilnic ^anke Celje so se konec minu- lega tedna zbrali na svojem radicionalnem srečanju. To- p-atni zbor je bil v Zdravilišču jBŠko, udeležilo se ga je preko [00 mentorjev, za prijetno fzdušje pa je poskrbel citrar [arli Gradišnik. Banka Celje je ena redkih, a ima po šolah organizirano nladinsko šolsko varčevanje, ibenem pa je tudi edina ban- :a, ki ima za delovanje šolskih iranilnic organizirano posve- ovalno telo - svet mentorjev, je-ta deluje predvsem zaradi ažjega organiziranja dela ' šolskih hranilnicah, razen ega pa se preko sveta mentor- ev posredujejo usklajeni inte- resi posameznih šol do banke. 3b 130-letnici banke so na irečanju v Laškem podelili )riznanja desetim najzasluž- lejšim mentorjem iz posamez- lih šol, ki se lahko pohvalijo ; najdaljšim stažem spodbuja- ija šolskega varčevanja na šo- ah ter petim šolam, ki imajo tatus najstarejših šolskih iranilnic v Banki Celje. To so novne šole Podčetrtek, Fran- [olovo, Primož Trubar Laško, jriže ter Vransko. Branka Celje združuje 84 šolskih hranilnic s preko 120 mentorji, v šolsko varčevanje je vključenih 18 tisoč mladih varčevalcev. V Banki Celje menijo, da so za takšen raz- mah šolskega varčevanja za- služni predvsem mentorji in ravnatelji posameznih šol, k vzpodbujanju varčevanja pa nedvomno prispeva tudi na- gradno žrebanje med varče- valci, ki letos prvič poteka preko celega šolskega leta. Pr- vo žrebanje bo januarja, poleg 400 posameznih nagrad bodo izžrebane še skupinske nagra- de. Tako bodo v.si učenci iz dveh izžrebanih razredov pre- jeli rokavice, učence iz drugih dveh izžrebanih razredov pa bodo nagradili s šali. IB Foto: SHERPA S/7va Šešerko iz Bistrice ob Sotli je mentorica šolske hranilnice z najdaljšim stažem - z delom na tem področju je začela leta 1970. Jubilejni koncert ansambla Dominik Dekleta in fantje navtJušili v PreboltJu — Raai bi ponovili koncert in iztiali novo kaseto z jubilejnim koncertom v nabito polni preboldski cerkvi so člani žalskega an- sambla Dominik pred kratkim obeležili peto obletnico svoje- ga delovanja. Skupino Dominik sestavlja- jo dekleta in fantje, ki so se leta 1989 odločili, da del svoje- ga življenja in časa posvetijo ritmično duhovni glasbi. Zgle- dovali so se po gibanju mladih, ki je v sedemdesetih in osem- desetih letih preplavilo Slove- nijo z za tiste čase nekoliko neobičajno glasbo. Orali so le- dino in nabirali prve izkušnje. svoje duhovno obzorje in po- gled na ritmično duhovno glasbo pa so širili na duhovnih vajah, ki so jih vodili mladi, napredni duhovniki. Še zlasti je skupini Dominik vseskozi stal ob strani pater Dominika- nec Ivan Arzenšek iz Petrove. Tudi zato so mladi svojo sku- pino poimenovali Dominik. Kmalu so začeli komponirati lastno glasbo in leta 1991 iz- dali svojo prvo kaseto. Nasto- pajo na številnih kultumih in dobrodelnih prireditvah, so- delujejo pri mašah in ^cerkve- nih obredih, enkrat letno pa se predstavijo z lastnim kon- certpm. . _________ . . . Na tokratnem koncertu so se obiskovalcem predstavili z 12 lastnimi skladbami, ki so nastale v zadnjih letih. Kon- cert so med drugim posvetili tragično umrli pevki ansambla Tatjani, avtorici številnih nji- hovih besedil in glasbe. Kot je povedal Ožbalt Podpečan, or- ganizator koncerta in skupaj z Boštjanom ČuVanom avtor številnih njihovih skladb, si Skupino Dominik sestavljajo vokali Janja Hrovat, Jerneja Hrovat, Suzana Ambrož ter Boris Kokot, Robi Ocvirk, vo- kal in kitara, Boštjan Romih, kitara ter kot pravijo duša an- sambla Boštjan Čuvan, klavi- ature, sequencer, vokal. člani skupine Dominik želijo posneti novo kaseto, predvsem pa bi radi ponovili jubilejni koncert še kje na Celjskem. Fantje in dekleta si to resnično zaslužijo. IB Hiša smelia veseli tJecember v preboitJskem vrtcu otroci in vzgojiteljice pre- »oldskega vrtca pripravijo fsako leto vrsto prireditev ired božičnimi in novoletnimi irazniki. Tudi letos bo veselo 1 zabavno, obljubljajo v Pre- oldu, na prireditve pa bodo lovabili tudi starše, otroke, ki icer niso vključeni v vrtec ter taalčke iz krajevnih skupnosti Šešče ter Matke. Vrtec odprtih vrat-vrtec drugače: hiša smeha, presene- čenj, zabave in dobrega počut- a. Pod tem skupnim naslovom f teh dneh v preboldskem vrt- cu organizirajo likovne in glasbene delavnice, ure telo- vadbe in ure pravljic ter mod- 10 revijo, obenem pa se pri- pravljajo na čajanko in izdelu- ejo novoletne aranžmaje. Na- črtujejo tudi sodelovanje i tamkajšnjo osnovno šolo, f popoldanskem času pa bodo številne interesne dejavnosti in svoje ustvarjanje predstavi- li tudi staršem. Lutkarji za to- kratno praznovanje priprav- ljajo igrico Dedek Mraz priha- ja, mladi planinci se bodo od- pravili na izlet na Goljavo, pod vodstvom zunanje sode- lavke Savine Vibyhal je orga- nizirana plesno rekreativna dejavnost, dedka Mraza pa bo- do pričakali z Mojco Pokra- culjo. Zaključna prireditev za otroke iz vrtca bo 20. decem- bra dopoldne, popoldne ob 16. uri pa v kinodvorani še za naj- mlajše iz'krajevnih skupnosti Prebold, Šešče in Matke. Pred prazniki si bodo predšolski in šolski otroci ogledali še kino- predstavo, denar zanjo pa so jim namenili v krajevni skup- nosti Prebold. IB BIROliit v novili prostorili Ob servisu in protJaJi še proizvotJna tJeJavnost Celjsko podjetje BIRObit že nekaj tednov posluje v novih prostorih. Svojo dejavnost so preselili v prostore Klime na Delavsko ulico 5. Nova lokaci- ja pomeni tudi boljše možnosti za nadaljnji razvoj tega po- djetja. Zasebno podjetje BIRObit posluje peto leto in danes za- posluje 12 ljudi z več kot 10- letnimi izkušnjami. Osnovna dejavnost podjetja je servis bi- rotehnične opreme, PC opreme in soft warea, ves ta program pa dopolnjujejo s prodajo te opreme in potrošnega materi- ala, čemur je namenjen tudi razstavno prodajni salon v središču Celja. Podjetje BI- RObit je uradni servis in diler za IBM, PC računalnike, teht- nice BIZERBA, EPSON, SAMSUNG in NEC tiskalni- ke. Poleg tega zastopajo m po- slujejo tudi z zastopniki uve- ljavljenih svetovnih proizva- jalcev kot sta CANON in ACER. Zakaj so se v podjetju BI- RObit odločili za selitev v nove prostore, pojasnjuje direktor in večinski lastnik Lud\ik Lončar. »V nekdanji Klimi smo pri- čeli s poslovanjem konec no- vembra. Vsa leta doslej smo imeli svoje prostore na Mari- borski 126, torej na območju LI Savinje. Tam .smo se kot številni drugi podjetniki znašli pred dejstvom, da si moramo zaradi gradnje trgovskega centra poiskati novo lokacijo. Kljub obljubam s strani kon- zorcija Li Savinja in občine Celje smo bili deležni le skromne pomoči pri iskanju novih poslovnih prostorov. Prisluhnili so nam le v ZPI Ce- lje, kjer so nam pomagali pri iskanju lokacij, prostori v Klimi smo zelo zadovoljni, mislim, da smo našli ustrezne prostore, ki zadovoljujejo naše potrebe za normalno poslo- vanje. V prihodnje tudi proizvodnja in izobraževanje Podjetje BIRObit se je doslej uveljavilo v Celju in na širšem območju kot servisno trgovsko podjetje, že lani^in zlasti letos pa se usmerjajo' v proizvodno dejavnost., natančneje monta- žo elektronskih sklopov za ra- čunalniške sisteme. Ludvik Lončar načrtuje, da bi ta pro- izvodnja zaživela prihodnje leto. To je seveda povezano z denarjem, del potrebnih sredstev so pridobili tudi s po- močjo celjskega Sklada za raz- voj obrti in podjetništva. »Pro- izvodna dejavnost,« pojasnjuje Lončar, »pomeni tudi odpira- nje novih delovnih mest, je pa rezultat dolgoletnega sodelo- vanja našega podjetja s PTT Slovenija, konkretno pa je na- menjena vodenju šalterskega Direktor in večinski lastnik Ludvik Lončar: »Ob koncu le- ta se v podjetju BIRObit zah- valjujemo vsem kupcem in po- slovnim partnerjem za uspeš- no sodelovanje, želimo jim le- pe praznike ter obilo osebnih in poslovnih uspehov. Obenem pa jih vabimo, da nas obiščejo v novih prostorih na Delavski 5 v Celju.« prometa preko PC računal- nikov.« Poleg tega nameravajo pri- hodnje leto v sodelovanju s ka- drovskim inženiringom King Celje organizirati izobraževa- nje s področja računalniških aplikacij, obenem pa bodo večjo pozomost namenili tudi nadaljnjemu izobraževanju lastnih strokovnjakov s po- dročja računalništva in biro opreme. S svojo dejavnostjo pokrivajo v podjetju BIRObit dobršen del Slovenije, Ludvik Lončar pa načrtuje tudi odpi- ranje poslovnih enot v odda- ljenih območjih. »Naše stori- tve želimo približati in s tem poceniti proces tudi na drugih področjih kot so Zasavje in Prekmurje.« EPP Foto: SHERPA Novi prostori podjetja BIRObit na Delavski 5 - porok za uspešno delo tudi v prihodnje. Dnevi otroškega veselja Podjetje Domus prireja ob koncu prihodnjega tedna v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah Dneve otroškega veselja. Med 9. in 18. uro se bodo od petka, 16. decembra, pa do nedelje 18. decembra, zvrstile številne točke mladih vrtičkarjev in osnovnošolcev iz Slovenskih Konjic in oko- lice. Predstavili se bodo s pesmimi, recitacijami, igro, plesnimi nastopi ter s slikarskimi in likovnimi izdelki, ki bodo na ogled v hotelu, najmlajši pa se bodo lahko zaba- vali v igralnem kotičku. B.Z. mznični december Turistično društvo Rimske foplice je poskrbelo, da je f decembru kraj zaživel. Poleg ega, da so ga okrasili, so pri- javili kmečko večerjo v go- iišču Veber na Brodnicah. Sost je bil Jure Krašovec, ki je fripovedoval o decembrskih 'iudskih običajih na Sloven- skem. Včeraj so v tamkajšnji os- novni šoU učenci izdelovali ^etlične aranžmaje, pomaga- ^ pa jim je cvetličarka Marje- ^ Deželak. Jutri, v petek 16. decembra, bodo izdelke učenci ■azstavili, v goste pa so med |rugimi povabili tudi Draga '^nčiča, profesorja na Vrtnar- ski šoli v MedlogTj. V ponede- ljek, 19. decembra se bodo učenci poskusili v peki peciva, pomagala jim bo Milka Požun. Praznovanje božično novo- letnih praznikov je turistično društvo pripravilo v centru blokovskega naselja, kjer bo 27. in 28. decembra nastopila pihalna godba iz Radeč ter mažoretke. Prodajalna Maca bo pripravila otroško modno revijo, otroke pa bo seveda obiskal tudi dedek Mraz. Pi-vi in dmgi dan bo v prostorih osnovne šole sejem smučarske opreme, ki bo odprt od 14. do 20. ure. .......... DAMJANA SEME, Št. 50 - 15. december 1994 2( ANTON ROJEC Na volitvah za župana mestne občine Celje sodeluje kot kandidat Celjske neodvisne liste, V drugi krog seje uvrstil izmed desetih županskih kandidatov. Celjska neodvisna lista je prejela 8,3 odstotke volilnih glasov. Tako v 33-članskem občinskem svetu Celjsko neodvisno listo zastopajo: Ivan Ferme, dr. Branko Semolič in Štefan Jug. V nedeljo, 18. decembra, bodo volivci spet pred izbu-o: glasovati za demokracijo po srednjeevropskem vzoru z decentralizirano usmeritvijo ali za liberalizem po slovenskem vzoru. 'Odločili bodo volivci A prave dileme ne bi smelo biti. Živimo v srednjeevropskem prostoru, kjer se pod demokracijo razume decentralizirana država in policentričen, enakopraven razvoj vseh regij. To za Celje pomeni osnovne in trajne pogoje za vsestranski razvoj mestne občine. Liberalizem po slovensko pa smo zadnje mesece še predobro spoznali Ena njegovih posledic na lokalni ravni je ta, da so občine v vsem postavljene v podrejen položaj centralistični oblasti - sistematičnega razvoja in novih delovnih mest pa ni,'' pravi dosedanji predsednik Skupščine občine Celje in kandidat za župana nove mestne občine, Anton Rojec. '^Ob vabilu volivcem na nedeljski drugi krog volitev se zahvaljujem vsem, ki ste me podprli in mi omogočili odločilni dvoboj. Na kratko mu lahko rečemo odločitev med decentralizirano, samostojno mestno občino ali pa občino po vzoru slovenskih liberalcev." Ne pozabimo! Za Celje gre. T\i smo doma! STRANKE SLOVENSKE POMLADI OBČINA LAŠKO KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE LAŠKO DOBER GOSPODAR ZNA DELATI IN DELITI! PETER HRASTELJ Spoštovani someščani in someščanke! Obrnimo nov list, pomočimo pero v črnilo in začnimo pisati boljše Laško, ki bo pomenilo prijaznejšo sedanjost in boljše obete za prihodnost, predvsem za mlade. Vsi vemo, da visoko leteče besede ne polnijo žepov, zato Laško potrebuje župana, ki ne bo obilno stresal obljub iz rokava, ki bo vedel, da se z malimi koraki daleč pride, predvsem pa človeka, ki zagovarja stališča, da naj vsak opravlja delo, na katerega se spozna in je tudi sam vajen zavihati rokave. Moja prva skrb bodo ljudje, kajti nihče nima pravice vladati po meri strank in interesih peščice oblastnikov. Zavzemal se bom za Laško, ki bo v Sloveniji znano po lepoti in napredku, katerega župan bo najprej prijatelj in šele nato gospod. In kar je najvažnejše - dobro delo naj bo merilo uspeha in pošteni nameni merilo človeka! Spoštovane volilke in volilci, iskreno se vam zahvaljujem za vaš glas na volitvah. Če bom izvoljen za župana, vam obljubljam, da bom kot človek, ki nisem član nobene stranke, zastopal interese vseh občanov občine Laško. V svojem mandatu ne bom spodbujal medstrankarskih sporov. Delal bom modro in odločno, čeprav neprofesionalno. Kot kandidat za župana občine vam ponujam program, ki ga namera- vam uresničevati odločno in z vso resnostjo, če bom izvoljen. Dovolim si tudi poudariti, da sem za izvajanje predstavljenega programa že dobil podporo gospodarstva v Laškem in vam obljubim, da ga bom tudi z vašo pomočjo uresničeval. Ponovno vas vabim na volišča, da glasujete zame in za naš skupni program. Vaš Tone VELIKONJA^ TONE VELIKONJA, zdravnik, kandidat za župana občine Laško Vaš glas na volitvah bo prvi prispevek k uresničevanju programa: — ureditev mestnega jedra s poudarkom na ureditvi pro- meta v središču mesta, — skrb za ekološko čistejše mesto: plinifikacija, čistilna naprava, odvoz smeti — ne le iz mesta, tudi iz okoliških krajev in zaselkov. Ureditev smetišča, — iskanje novih možnosti za čim prejšnjo ponovno usposo- bitev zdravilišča v Rimskih Toplicah, — nadaljevati asfaltiranje vseh makadamskih cest, — obnavlj anj e podružničnih šol v Jurkloštru in Šentrupertu in primerno vzdrževanje ostalega šolskega prostora, — ureditev arhiva nadžupnijskega urada zaradi njegove izredne kulturne in zgodovinske vrednosti in nadaljeva- nje obnovitvenih del na župnišču, — moralno in materialno podpreti vsako iniciativo za delo mladih — prva možnost: nastajajoči mladinski center, — adaptacija prostih objektov v Zdravilišču za dom osta- relih, — omogočiti intenzivno kmetijstvo, spodbujati podjetništvo in obrt (tudi domačo), — izgradnja šole v Debru ter stadiona v funkcionalni pove- zavi s športno dvorano »Tri lilije«, — izgradnja turističnega kompleksa v Jagočah z odprtim bazenom in z ostalimi možnostmi ponudbe, — pripeljati telefon v vsako vas in zaselek, — pomagati krajanom Sedraža, da dogradijo šolo s telovad- nico in ostale objekte, za katere so se odločili s samopri- spevkom, — zagotoviti vsem občanom zdravo in pitno vodo, — obdržati sedanje krajevne skupnosti zaradi skladnejšega razvoja okolice in mesta ter zagotoviti razvoj kulturnega utripa v vsaki krajevni skupnosti. Št. 50 - 15. december 1994 21 Po plus deset spet v Evropo Prlhoami teden v Franciji veliki rokometni turnir z uHeležbo Celia Pivovarne Laško - Za telesno pripravo skrbi Miro Kocuvan Celjski rokomet hrepeni po Evropi in po dvomesečnem po- stu so Jeršič, Puc, Šerbec, Leve, Pušnik, Strašek, Nači- novič in drugi končno dočaka- li novo priložnost za potrjeva- nje realne vrednosti ekipe: 19. božični turnir George Marra- ne, ki se bo z rekordnim na- gradnim skladom 75.000 mark v torek začel v Brestu in Pa- rizu. »Rezultat, zanima me samo rezultat,« je odločen trener Miro Požun, ki si s Celjem Pi- vovarno Laško seveda tudi na mednarodni sceni želi opazen start. »Štiri težke tekme v šti- rih dneh bodo za vse zahtevna preizkušnja, saj nas nenehno pestijo poškodbe, pa še telesna priprava niti približno ni vr- hunska. Vsi si seveda želimo potrditev lanske uveljavitve, zato je naš cilj zmaga v skupi- ni z Brago, Steauo in domačim drugoligašem Brestom.« Celjani so se v začetku tedna za tri dni umaknili v Sloven- ske Konjice. Na parketu so ob privajanju na mehkejšo podla- go uigravali obrambi 3-2-1 in predvsem 5-1, ki je prva večja Požunova novost. »Sorazmer- no veliko že igramo bolj plitko formacijo in napredek je opa- zen. Vsaka ekipa mora imeti naštudirani vsaj dve obrambi, s takšno kombinacijo pa v do- mačem prvenstvu že lažje lo- mimo odpor nasprotnikov. V Franciji se bomo nasprotni- kom bolj prilagajali, seveda pa bodo vse spremembe postop- ne,« pravi Požun. V obrambi 5-1 je najbolj iz- postavljen Tomaž Jeršič, ki se je v enaki svoj čas že dobro znašel. »Tudi na desnem kri- lu,« pravi kapetan, ki se v od- sotnosti poškodovanega Ocvirka (moral bo na atrosko- pijo kolena) in polovično zdra- vega PungartnUca z levega ob- časno seli na desni bok. »V pr- vem moštvu sem namesto Sel- čana začel na desnem krilu, obramba 5-1 pa je za našo ligo celo bolj primerna rešitev, saj nasprotnike zdaj silimo v hi- trejše akcije, pa še za protina- pade je bistveno več prostora.« Požun je prve probleme že načel, čeprav v zgoščenem rit- mu prvenstvenih tekem še ni dovolj časa za večje popravke. Najbolj problematična je sla- ba telesna pripravljenost vseh igralcev in v delo se vse pogo- steje vključuje atletski trener Miro Kocuvan. »Po izpadu iz pokala prvakov in objavi Šo- jatovega odhoda, so bUi tre- ningi podzavestno slabši. S Kocuvanom smo delali že pred dvema letoma, njegova prisotnost pa je dobrodošla in do Francije bi začetna utruje- nost morala miniti,« je samo- kritičen Jeršič. Prvaki bodo na turnirju v Franciji brez Ocvirka (po- škodba) in Franca (odšel k Preventu), njihova skupina v Brestu pa je za odtenek lažja, čeprav nasprotniki nikakor niso za podcenjevanje. Lanski finalist pokala prvakov in zdaj četrtfinalist pokala mest Bra- ga (Čikulajev, Boltski, Galam- V Golovcu parketa najbrž ne bo niti pred poletjem 1995, če- prav je predsednik IS Jože Zimšek še septembra z oseb^ nim jamstvom zagotavljal sko- rajšnjo rešitev problema. V prioreti naj bi bil denar zbran iz rebalansa občinskega proračuna in Stanovanjskega sklada, a je obljuba še vedno neizpolnjena. Bokometaši zdaj na parket v Golovcu računajo vse manj, čez manj kot letno dni pa bo tako ali tako zgraje- na nova dvorana v Laškem... bas, Almeida, Tavares, Faria), nekdaj slovita Steaua (Dedu, Besta, Boto) in domači drugo- ligaš Brest. Na zadnjih tekmah je v vratih blestel Strašek, daleč od pri- čakovanj pa so bile obrambe Pušnika. »Več se je posvetil treningom za obnovo telesne priprave in zato je v manjši krizi. Kot trener ga razumem in tudi v prihodnje bodo vsi trije vratarji dobili približno enako priložnost,« pravi Požun. V drugi skupini bodo v pari- škem Bercyu igrali Zagreb, druga ekipa francoskega pr- venstva Ivry (Lavrov, Kudi- nov, Schaff), niski Astrahan in četrtfinalist pokala pokalnih zmagovalcev Gudme (Jacob- sen, MoUer), ki je zamenjal Fo- tex. V predtekmovanju mini ligi in od torka do četrtka tek- me vsak z vsakim, v petek v Parizu enakouvrščeni za skupni nagradni sklad 75.000 mark. Evropa 1994/95 je bila za Celje Pivovarno Laško izgub- ljena zaradi nesrečnega žreba. Fotex še ni pozabljen, dobra uvrstitev na enem največjih klubskih turnirju na svetu (la- ni je zmagala Teka) pa bi samo potrdila tezo o spletu nesreč- nih okoliščin, a tudi hitri nor- malizaciji razmer znotraj klu- ba. Po Litiji, Fructalu, Dravi in drugih ekipah s seznama plus deset, bodo Braga, Steaua in druga slovita imena evrop- skega rokometa končno pravi izziv za celjske ase. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Lani je v Bercjru zmagala Teka, med kandidati za letošnjo lovoriko pa je tudi Celje Pivovarna Laško s kapetanom Toma- žom Jeršičem. Slab start, dober konec? Tignes. Čakanje, čakanje in veliko razočaranje. V uvod- nem superveleslalomu za sve- tovni pokal šele 64. mesto, že- lel pa sem več, veliko več. Kaj je bUo narobe, zakaj napake? Neučakanost? Prevelika želja? Prestavitev tekme s sobote na nedeljo? Proga je bila postavljena bolj odprto in med deseterico se je uvrstilo veliko smukačev. A vseeno ni bila preveč zah- tevna in bi moral smučati veli- ko bolje. V druga vrata sem zavil preveč agresivno in s ko- lenom zadel v kol. Skoraj po- vsem sem se zaustavil in s takšno napako je bila že po nekaj sekundah zapravljena priložnost za dobro uvrstitev. V nadaljevanju sem izgub- ljeno poskušal nadoknaditi, a sem naredil še več napak in tekmo končal skoraj med zad- njimi. Neuspešen start sem že Piše: Miran Rauter pozabil, saj se bodo tekme vr- stile skoraj vsak dan. Iz Tigne- sa sem odpotoval v Val D'Ise- re, kjer bosta v petek in soboto smuka za svetovni pokal. Olimpijsko progo sem na tre- ningu spoznal že lani, ko tek- me potem zaradi slabega vre- mena ni bilo. Kako bo? Raje se ugriznem v jezik, čeprav se tu- di tolažim: slab začetek, dober konec. SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! Prvi krog volitev je za nami. Izvoljen je bil občinski svet, ki bo upravljal Mestno občino Celje v prihodnjih štirih letih. Vendar bo uspešnost občinskega sveta v veliki meri odvisna tudi od župana, ki bo vodil občino. Prepričani smo, da je to gospod Jože Zimšek, ki je v prvem krogu zbral največ, 27% glasov. Svojo sposobnost, delavnost in ustvarjalnost je dokazal kot predsednik Izvršnega sveta občine Celje. Celje je v minulih dvajsetih mesecih, odkar opravlja naloge predsednika Izvršnega sveta, postalo uspešno in zdravo mesto, bogatejše za mnoge pridobitve (obnovljena sta železniška postaja in samski dom, zgrajena je nova hala na sejemskem prostoru, osvetljeno sprehajališče ob Savinji, obnovljena je Trnoveljska cesta...). Pokazal je tudi razume- vanje za težave upokojenega dela naših občanov, kot tudi za nezaposlene, invalide in borce. Zato menimo, da je prav Jože Zimšek pravšnji kandidat za novega župana Mestne občine Celje in Vas vabimo, da v nede- ljo, 18. decembra glasujete zanj in za Celje. Demokratska stranka upokojencev Območni odbor Celje Predsednik: Jože Bevc Zveza društev upokojencev občine Celje Predsednik: Emil Pepelnjak Združenje borcev in udeležencev NOB občine Celje Predsednik: Risto Gajšek Društvo invalidov občine Celje Predsednik: Elza Golob Št. 50 - 15. december 1994 22 Preračunljiv nogomet Jesenska polsezona v prvi in drugi iigi v znameniu strahu nrea izpaHom - Veiiiio spornih oiirepiiev in še več zameniav trenerjev Jutrišnji žreb polfinalnih parov pokala (Publikum, Ma- ribor, Mura, Beltinci) bo zad- nje dejanje nogometne polse- zone, v kateri je bilo na med- narodni sceni tudi nekaj klub- skih in reprezentančnih pre- bliskov. Doma se razmerja ni- so bistveno spremenila, znanih pa je praktično že sedem od osmih neposrednih udeležen- cev nove desetčlanske lige. Zapostavljen domači kader Kompleks pomembnih te- kem na Skalni kleti (spomladi Mura, jeseni Maribor) je vse bolj očiten, po ugodnem žrebu pa so težave začele prav z močnejšimi nasprotniki. Evropa je v prvenstvu zaradi dveh ali treh točk premalo že izgubljena, v pokalu pa bo največja ovira prav nuja po lo- voriki, kajti finale za novo UEFA sezono ne bo dovolj. Ob v celoti vzeto zelo zgrešenih okrepitvah (šest tujcev, a sta bila prava le N'Toko in Sudec) in vrsti notranjih težav je bila jesen 94 celo blizu maksimu- ma, čeprav je Jarc doživel tri poraze in v zadnjih sedmih ko- lih osvojil samo šest točk. Še naprej so sporne pogoste me- njave trenerjev (sedem v sla- bih treh letih Publikuma) ter trenja in spori na vseh relaci- jah med igralci, upravo in stroko, ki so se končali celo z incidenti. Napovedano je no- vo selekcioniranje, kar je lah- ko bumerang. Iz ekipe izginja- jo domači igralci, ki niso nič slabši od prišlekov! Strelci: Goršek 5, Nikčevič • 4, Bauman 3, Bajrektarevič, Blatnik, NToko 2, Sudec, Pev- nik, Pranj ič, Žilnik 1. Zdaj s Prašnikarjem Rudar je na robu neposred- ne uvrstitve v novo ligo, realno pa bi moral imeti nekaj točk več, saj jih je doma izgubil kar šest. Menjava trenerja je bil klasični pozitivru šok (štiri zmage), ki je v finišu nekako logično zvodenel in se končal s spremembami znotraj kluba. Velenje se spet ogreva za no- gomet, tribima bo naslednje leto že pokrita (bolj zaradi at- letskega EP), toda pozitivni naboj ni bil dovolj izkoriščen. Podobno kot pri vrsti drugih klubov je večina okrepitev krepko zaostala za pričakova- nji, vzpon Ere Šmartno pa bo- na majhnem prostoru še bolj zaostril konkurenco. Pri zele- no-čmih je zatajil predvsem napad, lokalne zvezdnike pa v širšem prostora preveč ceni- jo in tudi zato nihanja. Mlade- mu moštvu manjka lider, po- leg novega trenerja Bojana Prašnikarja pa bi bil lahko re- šitelj Matjaž Cvikl. ki se z re- prezentančnimi načrti nagiba k vrnitvi iz Turčije. Strelci: Komar 8, Spasojevič 5, Živanovič, Džafič 3, Pavlo- vič 2, Polovšak 1. Jesenski prvaki Predlani so bili dnu, zdaj so tik pred vrhom. Pokroviteljeva zahteva se je na prvi pogled zdela prezahtevna, toda Eri Šmartno je v zelo kratkem ob- dobju uspel velik vzpon, ki naj bi se nadaljeval z novimi sla- čilnicami, tribunami in - prvo ligo. Argumenti za preskok so tudi strokovni nasveti Draga Kostanjška, sistem 4-4-2 in Tomo Draškovič, ki bo še na- prej vijoličasta desetka. S šte- vilko največjih velemojstrov zabije gol takorekoč iz vsake priložnosti, ob Paki imajo celo še prosto mesto za tretjega tuj- ca, za popolno idilo pa bodo morali nekoliko luniriti navi- jače. Jesenski naslov je samo nakazal velike možnosti, do dokončne vrnitve starega slo- vesa pa bo vehko odvisno od kvalifikacijske skupine. V dragoligaški vrh pa tako ali tako nihče ne dvomi. Strelci: Dmškovič 17, Mašič 6, Delameja 4, Grobelšek 3, Omeragič, Podgoršek, Žurej 1. Nakup se je obrestoval v Radečah so si drago ligo dobesedno kupili (dogovor z Vevčami), naložba pa je bila vsaj v jesenski polsezoni uspešna. Predvsem zaradi sed- mih točk z zadnjih štirih go- stovanj, ki so pokrile izgubo šestih v Radečah. Brez dvoma so najbolj pozitivno presene- čenje, z manjšimi korekcijami (sredma, špica) pa bi trend dviga kvalitete lahko obržali tudi na pomlad. Njihovo majhno igrišče kaznuje vsako željo po pretiranem nadigra- vanju, zato tudi strelska kano- nada in na gostovanjih več prostora za protinapade. Z lastnim kadrom in samo dvema ljubljanskima okrepi- Jesen 94 -1. liga: Olimpija, Ma- ribor 23, Mura 20, Beltinci, Železničar 19, Pubhkum 18, Gorica 17, Rudar 15, Korotan, Izola 14, Koper, Vevče 12, Pri- morje, Kočevje 11, Naklo 9, Jadran 2; D. liga: Era Šmartno 24, Zagorje 22, Rudar (T) 21, Nafta 20, Piran, Radeče 17, Dravinja, Mengeš 15, Domža- le, Tumišče, Slovan 13, Drava 12, Železničar, Beltrans 11, Steklar 10, Elan 3. tvama (Stankovič, Žganec) še nikoli niso bili tako visoko, za- to je njihov nakup dragoliga- ške pravice toliko bolj realen, saj so bili doslej razen ene se- zone omejeni zgolj na podz- vezo. Strelci: Drobne 8, Kačičnik 4, Pire, Žganec 3, Cetin 2, Gu- ček, Knavs 1. Sporna selekcija Za dve enajsterici prišlekov se je v zadnjem letu rn pol na- bralo pri Dravinji, razen vra- tarja Petranoviča in deloma Bičakčiča pa je bila selekcija s prehitrim odpisom nekaterih domačinov povsem zgrešena. Z Bloudkom so postali celo podružnica za odpisane igral- ce Maribora, mladi celjski gol- geter Jovanovič pa je medtem utonil v pozabo. Dve leti je klub uradno že brez predsed- nika, obljube ob okroglem ju- bileju so utonile v pozabo, vti- sa pa niso bistveno popravile niti reprezentančne tekme. Rekorderji po številu kartonov (44 rumenih in 6 rdečih) pravi- loma vsake pol leta menjajo trenerja in v gosteh za razliko od minulih let le redko osvoji- jo točko. Ob zahtevnem razpo- redu in brez jasnih perspektiv se bodo izpadu težko izognili. Strelci: Bičakčič 5, Damiš, Topič 4, Bezenšek, Fink, Kru- der, Lipavic, Pec, Škerjanec, Vasic, Zetič 1. Žalostna jesen žalostno se je končala jesen za Steklar, ki je šele predzad- nji. Začetek je bil kljub odho- du petih igralcev ambiciozen, toda od treh novincev je priča- kovanja vsaj deloma izpolnil le Zildževič. Trener Kores je Fair Play - I. liga: Korotan 74, Beltinci, Rudar 77, Olimpija 78, Mura, Primorje 84, Gorica, Maribor 87, Železničar 88, Vevče 94, Naklo 96, Publikum 98, Jadran 100, Koper 112, Izola 114, Kočevje 134; II. liga: Elan 72, Era Šmartno 76, Tur- nišče 77, Nafta 78, Za^rje 81, Steklar 82, Slovan 86, Železni- čar 87, Beltrans 89, Rudar (T) 91, Domžale 92, Radeče 96, Pi- ran 105, Mengeš 106, Dravinja 117, Drava 119. udarno enajsterico največ iskal z menjavo igralnih mest, kader za rošade znotraj ekipe pa je bil preskromen. Rešitve je preveč iskal na nepravih mestih in tri kola pred koncem prvenstva je prišlo do pričako- vane zamenjave. Breber je s polovičnim izkupičkom ob- držal nekaj možnosti za obsta- nek, ki pa se zdi silno negotov. Ekipa ostaja nespremenjena, med okrepitvami pa se najbolj omenjajo vratar ter dva ali tri- je igralci v sredini in konici. Strelci: Zildževič, Jelenko, Šmid 3, Kraševec, Zdovc 2, Bek, Horvat 1. (J. T.) ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Robert Pevnik (levo) je menda že podpisal za Olimpijo, toda pogodba ga še veže za celjskega prvoligaša, ki je v mladem reprezentantu Bulajiču dobil prvo okrepitev. Spomladanski del prvenstva se bo v prvi ligi začel 26. februarja, v drugi 5. marca, polfinalni tekmi pokala pa bosta 15. marca in 5. aprila. KOLEDAR Petek, 16,12, Košarka Trbovlje: Rudar-Rogla (11. krog C moške lige, 19). Sobota, 17,12, Judo Celje: novoletni turnir za slovenski pokal (STŠ, od 10. ure). Košarka Kranj: Triglav-Kovinoteh- na, Maribor: Satex-Rogaška (13. krog A-1 moške lige); Slo- venske Konjice: Comet-Interi- er (vse 19), Skofja Loka: Ode- ja-Elektra (18), Hrastnik: P. Laško-Medvode (13. krog A-2 moške lige, 20); Celje: Celje- Odeja (19), Ljubljana: Slovan- Comet (13. krog ženske SKL, 17); Prebold: Mik Prebold-Ce- Ije (17), Šentjur: Kemoplast- Bistrica (15. krog B moške li- ge, 18); Podčetrtek: Podčetr- tek-ČJešovnik (10. krog D mo- ške lige, 19). Rokomet Žalec: Žalec-Piran (18), Ve- lenje: Velenje-Burja (13. krog ženske SRL, 19); Celje: Celje- Interier (13. krog II. moške SRL). Sreda, 21.12, Košarka Polzela: Kovtnotehna-Lito- stroj, Rogaška Slatina: Roga- ška-Koper (14. krog A-1 mo- ške lige); Velenje: Elektra- Olimpija mladi, Ljubljana: Je- žica-Comet, Nova Gorica: Gro- rica-P. Laško (14. krog A-2 moške lige); Slovenske Konji- ce: Comet-Celje (14. krog žen- ske SKL, 18). PANORAMA Rokomet; I. liga Moški - 14. krog: Fractal-P. Laško 18:30 (10:12); Jeršič 7, Šafarič, Načinovič, Puc 4, Šer- bec 3, Ivandija, Pungartnik, Tomšič, Leve 2; Gorenje-Ja- dran 25:25 (9:11); Plaskan 7, Cvetko 5, German 4, Kimčen- ko, Tome 3, Ocvirk 2, Ojster- šek 1. Zaostala tekma 8. kro- ga: Litija-Gorenje 14:15 (4:7); Plaskan 5, Kimčenko 4, Oj- steršek 2, Ocvirk, German, To- me, Cvetko 1; Rudar-Prevent 28:24, Inles-Kodeljevo 16:23, Litija-Drava 20:25, Slovan- Dobova 15:18. Vrstni red: P. Laško 28, Kodeljevo 21, Ja- dran 19. Dobova, Gorenje 16, Rudar 14, Prevent 12, Drava II, Fractal 10, Litija 8, Slovan 7, hiles 6. Ženske - 12. krog: Branik- Žalec 16:22 (10:10); Popovič 7, Randl 5, Kline 4, Derčar, V. Dolar, Brekalo 2; Piran-Vele- nje 26:14 (13:7); Stevanovič 5, Medar, Topič 3, Vujovič 2, Ibralič 1; Izola-Olimpija 16:32, Kranj-Krim 23:38, Ko- če vje-Mlinotest 22:28, Burja- Bakovci 32:11. Vrstni red: Krim 22, Burja, Olunpija 20, Mlinotest, Žalec 17, Branik 15, Kočevje 9, Velenje, Piran 8, Izola 4, Bakovci 3, Kranj 1. Košarka A-1 liga Moški -12. krog: Kovinoteh- na-Koper 132:75 (68:35); Pe- tranovič 28, Tiller 19, Kobale 18, Cizej 15, Jagodnik 13, Goltnik, Rovšnik 8, Zaletel, Čmer 6, Stavrov 5, Urbanija 4, Škrabe 2; Rogaška-BWC 87:77 (43:42); Novakovič 23, Jurko- vič 20, Petrovič 15, Tabak 14, Sušin 10, Petovar 5; K. zidar- Triglav 73:79, Ihrija-Litostroj 66:91, Helios-Olunpija 74:106, Satex-Postojna 92:106. Vrstni red: Olimpija 23, Kovinotehna 22, Triglav 21, Satex, Litostroj 19, BWC 18, Rogaška, Postoj- na 17, Ilirija 16, K. zidar, Heli- os 15, Koper 14. Ženske - 12.krog: Elirija-Ce- Ije 66:65 (34:37); Obrovnik 22, Polutnik 21, Vodopivec 9, Gerni 5, Potočnik, Jurak 3, Hajdinjak 2; Ježica-Comet 93:36 (48:27); Temnik 14, Špo- rar, Skerbinjek 8, U. Groleger 4, L. Groleger 2; Odeja-Slovan 91:68, Jezica ml—Maribor 41:86. Vrstni red: Jezica 24, Maribor 22, Ilirija 19, ODeja 18, Celje, Comet 17, Slovan 14, Jezica ml. 12. A-2 liga Moški - 12. krog: Elektra-P. Laško 70:72 (33:34); Rizman 27, Lipnik 12, Mrzel 11, Dum- buya, Pečovnik 5, Tajnik, Ple- šej 4, Bogataj 2 za domače; Vujovič 21, Starovasnik 19, Durnik 13, Zdolšek, Šoštarič 7, Govc 5 za goste; Comet-Li- tija 79:82 (44:45); Pevnik 19, Železnikar 15 Benič, Sivka 8, Kožar 6, Šporar 5, Nerat 4, Cencelj 3, Temnik 2; Medvo- de-Idrija 79:87, Ježica-Olim- pija ml. 74:78, Interier-Gorica 91:68. Vrstni red: Litija 24, In- terier 23, P. Laško 21, Olimpi- ja ml, Idrija 19, Comet, Loka 18, Slivnica 16, Elektra, Jezi- ca, Gorica 15, Medvode 13. B liga Vzhod - 14. krog: Celje-Ruše 101:64, Zagorje-Mik Prebold 95:46, Bistrica-Sl. Gradec 122:66, ŽKK Maribor prost. Vrstni red: Zagorje (-) 2 3, Star- še, Bistrica, Celje (-) 20, ŽKK Maribor 19, Mik Prebold 18, SI. Gradec, Ruše 16, Kemo- plast 15. Hokej I, liga 13. krog: Jesenice-Inntal 7:1 (0:0, 4:1, 3:0); Pajič 1; Olimpi- ja-Bled 4:3, Triglav-Slavija 10:3, Maribor prost; 14. krog: Inntal-Bled 2:2 (1:1, 1:1, 0:0); Povečerovski in Raskov strel- ca, ko so imeli domači igralca manj; Olimpija-Jesenice 0:4, Maribor-Triglav 5:3, Slavija prosta. Vrstni red po I. krogu: Olimpija 22, Jesenice 20, Beld, Inntal 15, Maribor, Triglav 6, Slavija 0. Prvenstvo se bo na- daljevalo 6. januarja. Taekvvondo Državno prvenstvo člani - do 54 kg: 2. Soderž- nik; do 63 kg: 3. Legat (oba U); do 71 kg: 2. Drapič (Ah), 3. Bernard, 5. Jurkošek, Žekar (vsi Šl) in Gajanič (Ah); do 80 kg: 2. Kolenc (Ah), 4. Mernik (U); nad 80 kg: 6. Landeker (Ah) in Mlakar (U); članice - do 52 kg: 2. M. Jurak; do 63 kg: 2. T. Jurak (obe Šl); mladinci - do 58 kg: 3. Kvac; do 63 kg: 3. Teršek (Šl), 5. Lužnik (U); do 70 kg: 6. Zaje (U); nad 70 kg: 3. Žohar, 6. Kozočnik (oba SI); pionirji — do 30 kg: 1. Močič, 2. B. Vezjak, 3. G. Vezjak (vsi U); do 35 kg: 2. Draganovič (Ah); do 40 kg: 1. Žugman, 3. Ajdnik (oba U), 6. L. Andrej, 7. Doma- denik in Odlazek; do 45 kg: 1. nič (vsi ŠIV 3. Godec (U), 6. Planinšek (Šl); do 50 kg: 1. Ba- bic (U); do 55 kg: 1. Bernard; nad 55 kg: 1. B. Andrej, 4. Bevc (oba Šl), 5. Kos (U). Ekipno: 1. Hwarang Maribor 150, 2. Unior 74 3. Šlander Celje 71, 7, Ahac Štore 23 itd. Judo Pokal Nagaoka Ljubljana: člani - do 78 kg: 1. Bevc (San) 3. Sadžak (IR); do 86 kg: 2. Kačičnik (San); nad 95 kg: 1. Spasovič; članice - nad 72 kg: 3. Hraševar; kade- ti - do 55 kg: 3. Kiker; do 60 kg: 3. Mahmutovič; do 65 kg: 2. Ferjan; do 71 kg: 3. Lakner- Bevc: do 78 kg: 3. Mlinarevič; nad 78 kg: 1. Ceraj; dečki - do 38 kg: 3. Imamovič; do 55 kg: 1. B Holer; do 65 kg: 2. M. Holer, 3. Ferjan (vsi IR); ekip- no: 1. Ivo Reya. Št. 50 - 15. december 1994 23 Hitra tudi ceijsica smučina! V novo zimo starta SD Unior s štirimi reprezentanti — Pionirji meti najbolišimi na svetu, čeprav lib financiralo starši z uspehi v mlajših kategori- jah se celjski Unior vse bolj prebija v ospredje slovenskega alpskega smučanja. V novi se- zoni so njihovi reprezentanti Barbara Koštomaj (ženska ekipa C), Bernard Vajdič, Uroš Zupan in Judita Koštomaj (pi- onirska reprezentanca), takoj za najboljšimi pa obetavna Li- dija Selič in Jan Ratej. Celjani so lani na RogU or- ganizirali blizu 50 tekem, od tega jih je bilo pet v koledarju FIS in za novo zimo so njihovi načrti bolj umirjeni. »Prevzeli smo samo tri večje tekme, tri Unior je s poligonom na Rogli postal neke vrste regijski klub, saj so v okolici z delom močno popustili. Vajdič je doma v Ve- lenju, Zupan pa v Trbovljah, a sta s prehodom k trenerski ekipi Vinka Jovana v kratkem obdobju ogromno pridobila. slalome za ženske. Tradici- onalna tekma FIS bo 27. de- cembra, evropska pokala za prstane Celjskih grofov pa 12. in 13. januarja. Zaradi težav s pomanjkanjem snega pa se- veda lahko pride tudi do kakš- ne spremembe, predvsem v tekmovalnem koledarju mlajših,« pravi predsednik celjskega kluba Janko Sopar. Klubski proračun je zdaj te- žak že blizu 600.000 mark. Starši financirajo predvsem priprave in nakup osebne opreme (vsak pionir ima po pet parov smuči, dva para pa- lic, dva kombinezona, dve če- ladi, čevlje, rokavice, očala...) in njihov vložek je največji. Klub z organizacijo plesa, sej- ma, tekem in tečajev pridobi približno tretjino sredstev, preostanek pa predstavljajo dotacije sponzorjev in Športne zveze. Naša osrednja smučarska zveza je zadnja leta v hudih denarnih težavah, zato pri- prav najmlajših ne financira in so v celoti projekt klubov. »Na MoUtalu in Kaprunu so naši upi zbrali med 35 in 45 dni treningov na snegu, do pr- vih reprezentančnih tekem pa jih morajo imeti blizu dva me- seca. Med najmlajšimi zdaj znova opažamo porast zani- manja za tekmovalno smuča- nje, saj je v alpsko šolo redno vključenih 60 predšolskih otrok. Tudi na nedavnem sej- mu je bil večji promet, zato se za prihodnost ne bojimo,« trdi Sopar. Na začetku še ene zelene zi- me in toplotnih inverzij spet postaja aktualna na prvi po- gled utopična ideja o umetnem zasneževanju Golovca, Celjske koče ali kakšnega drugega daljšega hriba v neposredni bližini Celja. »Celjsko kočo je prevzela Športna zveza, z zna- njem in kadri pa smo priprav- ljeni soustvarjati bodoči vad- beni poligon, ki bi bil ogromna investicija. V veliki meri bi jo lahko pokrili veliki onesnaže- valci, ki bi del dobički lahko preliti v ureditev zelenih povr- šin. Načrti o umetnem zasne- ževanju so stari že dvajset let, zato bi veljalo razmisliti o re- alizaciji,« zanimivo idejo predstavlja Sopar. In kakšni so tekmovalni na- črti za zimo 1994/95. Uspehe bo zaradi prehodov v višje sta- rostne kategorije težko pono- viti. Bernard Vajdič (letnik 1980) naj bi med starejšimi dečki zanesljivo zmagoval, saj je imel že lani pred vrstniki debelo sekundo prednosti. Po načinu vožnje ga primerjajo s pokojnim Rokom Petrovi- čem, po rezultatih in vzponu pa z Juretom Koširjem. Uroš Zupan (1980) in Judita Košto- maj (1981) bosta kolajne in vi- soke uvrstitve s pokala TopoU- no ter Whistler Mountaina po- trjevala med leto dni starejši- mi smučarji, velike načrte pa ima tudi Barbara Koštomaj (1977), saj je v ženski repre- zentanci C druga najstarejša. ŽELJKO ZULE Eden najbolj obetavnih smučarskih rodov s četrto in peto s Topolina in Whistler Mountaina Judito Koštomaj (stoji druga z leve) ter zmagovalcem Whistler Mountaina in dvakrat bronastim na Topolinu Urošem Zupanom (stoji tretji z leve). Štartajo tudi desifarji Rogla se z organizacijo MSP v snowboardu ni uvrstila med organizatorje Pro Toura, v katerem je spodnja meja nagradnega sklada 20.000 dolarjev. Letošnja zima bo tako omejena samo na domače tekme, najbolj pomembna pa bo sredi februarja za slovenski pokal. Uvodna bo že v soboto, ki bo združena s seminarji za sodnike, trenerje in postav- Ijalce prog. Slovo Savinjčank Odbojkarice Zgornje Savinjske so v gosteh gladko izgubile: tudi povratno tekmo 3. kroga evropskega pokala CEV s Kanti- ! jem (3, 10, 15), v domači konkurenci pa bo nadaljevanje sezone i v znamenju tekem pokalnega prvenstva. Celje bo igralo z zadnjo j ekipo 1. A lige Tilio iz Kočevja, zaradi bolj prožnih predpisov pa i bodo morda zaigrale sestri Blažič ter Kibireva in Tolmačova, za; kateri naj bi vendarle dobili certifikata. i A-J V Lembergu Novo prvenstvo v motokrosu za pokal Alpe-Jadran se bo začelo v Lembergu, ki s tem postaja naslednik konjiškega finala. Dirka bo 9. aprila v organizaciji Husky Parka, med predlogi pa je tudi uvedba štadionskih tekem. Najboljši konjiški voznik Sašo Kragelj bo po letošnjem 14. mestu tudi v prihodnje štartal na vseh šestih dirkah EP, ki bodo od aprila do julija v Španiji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji in na Slova- škem. Natančne kegljavke Na kegljaškem četveroboju je na Dunaju v obeh konkurencah zmagala naša reprezentanca (Kardinar 452 - najboljši rezultat, Tkalčič 404, Grobelnik 386, zaradi poškodbe ni nastopila Peta- kova), v konkurenci mešanih dvojic pa je bila Kardinarjeva s Kirbišem druga, Zupančeva pa z Omanom peta. ^ NA KRATKO Sacramento: na maratonu v ZDA 4. mesto Helene Javor- nik s časom 2:39:39. Zreče: v 10. krogu C košar- karske lige Rogla-Ptuj 103:59. Vrstni red: Rudar 16, BP 15, Lenart (-), Hrastnik (-), Rogla (-) 13, Ptuj 11, Kimgota 8. Podčetrtek: v derbiju 9. kro- ga D košarkarske lige Raden- ci-Podčetrtek 110:79. Vrstni red: Radenci 17, Podčetrtek 16, Ješovnik 13, Pragersko, Koroška 12, Lindau 8. Ljutomer: na uvodnem tur- nirju rokometnega DP za mla- dince visoki zmagi Celja Pivo- varne Laško proti Preventu z 39:14 in A. Besednjaku s 34:15. Frankolovo: na 3. novolet- nem turnirju v odbojki med moškimi zmaga za Kamen, med ženskami za Frankolovo Celje: v 3. krogu strelske li- ge s pištolo Konjice-Kopačevi- na 1671:1644, Kranj-D. Pože- nel 1638:1699, Mrož-Kruno 1671:1601. Vrstni red: Olimpi- ja, D. Poženel 9, Kranj, Mrož, Konjice 7 itd. Ljubljana: na strelskem tek- movanju za pokal Eurospekter s pištolo zmaga Mačkove (DP), 3. Vetemik (M), 6. Tkalec (DP), 7. Malec (Ce). Med ekipami tretji Mrož, četrti D. Poženel. Celje: športne igre; odbojka - moški: Vizura 28, Papillon 20, Sirca 18, Kamen 16, Nivo 13 itd; ženske: Kamen 30, Ko- vintehna 28, Dobrna 24, Cid, Banka 16. Celje: na sobotnem turnirju v jiu-jitsu bodo na OŠ Glaizija nastopili tudi nekateri nosilci kolajn z nedavnega SP. Zače- tek ob 9. uri, finala okoli 16. ure. Žalec: prijave za božični turnir v malem nogometu (24. in 25. decembra) do torka sprejema gostišče Božič, tel. 701-243. Sanje postale resničnost Po tiveh Hesetietilb obljub so v Rogaški Slatini končno začeli graniti nov nogometni stadion z začetkom gradbenih del za novi štadion so se v Roga- ški Slatini začele iu'esniče- vati želje številnih nogomet- nih rodov. Želje dolge skoraj dvajset let, saj prve obljube o novem objektu segajo še v sedemdeseta leta in so bile najbolj intenzivne v obdobju nove diržave, ko so za organi- zacijo nogometnih tekem za- čeli veljati strožji predpisi. Na starem igrišču med že- lezniško postajo in smrdlji- vim potokom Ločnico se no- gomet igra že 48 let, razmere pa so že nekaj časa nevzdrž- ne. Na edini travnati površi- ni v Rogaški Slatini (obenem premajhnih dimenzij) se dnevno izmenja tudi po pet ekip in Steklar ima med vse- mi drugoligaši najslabše vadbene in tudi igralne raz- mere. Na prostoru za bodoči šta- dion so po odrivu zemlje za- čeli z izravnavo, največji op- timisti pa prve tekme v no- vem okolju pričakujejo že naslednjo jesen. Ob travnati površini za nogomet bo še tribima za okoli 2000 gledal- cev, pod katero bo poslovno- trgovski center in v nepo- sredni bližini še pomožno igrišče. Natančna vrednost novega objekta še ni znana, v naj- večji meri pa bo financirana s sredstvi samoprispevka. Po obsegu je za plinifikacijo druga največja naložba in je samo zasnova bodočega športnega centra na južnem delu Rogaške Slatine. Odgo- vorni pomemben vložek pri- čakujejo tudi od Steklarja, ki ima pri zasebnikih in dru- gih pokroviteljih obljubljene precej pomoči. Steklarna bo najbrž novi občini zagotovi- la namenska posojilo, saj je iz naslova samoprispevka fi- nanciranje še prepočasno, simbolični temeljni kamen pa je bila Steklarjeva kri- stalna žoga. JANEZ TEBBOVC Dve napovedi za dvojni sklad v 17. krogu športne stavnice je bil nagradni sklad podvo- jen, ob nekaterih presenetlji- vih izidih pa med natanko 120 kuponi tudi dve pravilni napo- vedi. Nagrajenki sta Majda Gabrič (12.000 tolarjev) in Kristina Kovačevič (8000 to- larjev), obe iz Celja. Pravilna napoved 17. kroga: Gorenje-Jadran O, Branik-Za- lec 2, Piran-Velenje 1, Elek- tra-Pivovama Laško 2, Co- met-Litija 2. Zdaj je nagradni sklad spet začetnih 10.000 to- larjev. Za sodelovanje v nasled- njem krogu (pri košarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 17. decembra, ali če bodo najkas- neje do 12. ure oddani v nabi- ralnik pri vhodu v našo stav- bo. Naslov: Novi tednik, Pre- šernova 19, 63000 Celje, s pri- pisom Golding loto. 1. Rokomet (m): Pivovarna Laško - Braga 1 O 2 2. Rokomet (m): Pivovarna Laško-Steaua 1 O 2 3. Košarka (m): Triglav-Kovinotehna 1 O 2 4. Košarka (ž): Celje-Odeja 1 O 2 5. Košarka (ž): Comet-Celje 10 2 Ime in priimek:_ Naslov:_\_ Bukovčeva med Zrečani Na novoletnem teku sta v Zrečah v absolutni konkurenci med 312 udeleženci iz štirih držav zmagala Romeo in Anica Živko, prireditev pa je popestrila Brigita Bukovec. »Rada imam otroke, zato sem se z veseljem odzvala vabilu prirediteljev,« je pred startom teka na 800 metrov (na sliki) dejala naša uspešna atletinja, ki bo naslednje leto na visokih ovirah nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v Goteborgu. HINKO JERČIČ Št. 50 - 15. december 1994 Mogočni videz poslopja s spodnje strani. Kozorogov izvir, ki ga je nadarjeni graditelj uredil na poti iz Kozjega. Nova graščina na vrhu Velrnika Vetrniškl zdomec z ustvaNalno žilico gradi nevsakdanjo stavbo v turistični Globasnici, slovenski va- si pri Pliberku, je prizadeven vaški fant ob stari kmečki hiši zgradil pravi pravcati grad kralja Matjaža. Sam, brez veliko denarja. Tudi v kozjanski pokrajini romantičnih gradov so boga- tejši za nov grad, na enem od vrhov Vetmika, visoko nad Kozjim. Zgradil ga je domiselni Celjan Marjan Šošterič, in to pretežno z lastnim delom. Fotografija nove stavbe, ki spominja na graščino, je bila najprej objavljena v osrednjem slovenskem dnevniku. Ko sem ga pretekli teden pokUcal ter predlagal reportažni zapis, sprva ni bil najbolj navdušen. Veliko ljudi vidi le rezultate dela, tisti, ki se pri tem spom- nijo znoja ter žuljev, pa so v manjšini. Tako nekako je dejal, čeprav so mi lju- dje pripovedovali, kako se trudi od ju- tra do večera, večinoma sam. In to ne na kakšni prestižni lokaciji, pač pa na samem vrhu odmaknjenega Vetrnika, gore nad Kozjim. Najin pogovor se je končal s prijaznim povabilom. Z Marjanom Šošteričem sva se našla ter spoznala v Kozjem, od koder sva se po cesti odpravila čisto na vrh Vetmi- ka. Do njegove grajske hiše vrh gore je približno deset kilometrov ceste, ki so jo v spodnjem delu dokončno asfaltira- li šele konec letošnjega poletja. Ob no- vem asfaltu, daleč spodaj, sva se usta- vila pri njegovem Kozorogovem izviru, ki ga je, potem ko so pridobili nov asfalt, uredil sam po svoji zamisli. Na zavržen star spomenik, lepo kamnose- ško delo, je dal izklesati verz: je čas vojne je čas miru je čas ljubezni je čas ko ni rož ni ptic ni tvojega nasmeha ostal je le čas upanja in izvir. Star spomenik je tako postal urejen vodnjak, kjer se popotnik lahko odžeja, na klopi iz čudovito grčavega javorja pa spočije. Potem, visoko na Vetmiku, sva se ustavila pri njegovem bratu dvojčku, ki je prav tako poln izvirnih zamisli. Odločil se je za turistično kmetijo, pri gradnji pa nastaja v notranjosti veliko posrečenih rokodelskih zamisli, prijet- nih za oko. Mimo bližnje stare Sošteri- čeve domačije, na vetmiškem križpot- ju, nato nadaljujeva pot do starega kri- ža, ki ga je obnovil Marjan, in na Kranjčev vrh. Tu, na blizu sedemsto metrih višine, stoji njegova zanimiva graščina. Na mestu, kjer je bila zapuš- čena, razpadajoča Jaklova domačija, v svetu, od koder se mladi še vedno umikajo v večje kraje, vračajo pa se le redki. Marjan Šošterič je začutil moč korenin, četudi je ta svet zapustil, ko je bil star komaj tri leta. Takrat so na- mreč pogoreli. Pri Šošteričevih je bilo kar pet otrok in Marjan je moral k teti, v Celje, kjer je nato odrasel. »Tako imam dve mami in dva ata,« pravi. Ustvarjalna žilica Pred vetmiško graščino zbujajo naj- večjo pozornost štirje stolpiči ter slam- nata streha. Pri vhodu so domiselna garažna vrata, s svedrastim delom sta- re preše na sredi. Tam zraven bo v bUž- nji prihodnosti še en stolp. Graščinska stavba je razgibanih oblik, pestrih oken ter s slamnato streho. Zanimivo je, na primer, okno iz starega lesenega kolesa. Veliko starega kmečkega oro- dja ter pripomočkov je vklučil v pro- store. Uporablja predvsem domače materiale: kamen, opeko, les, slamo... V notranjosti graščine je pet sob. Zgradba je takšna, kot si jo je zamislil sam, bil je sam svoj arhitekt. Notra- njost, kjer je dnevni prostor s kami- nom, kuhinja ter kmečka »hiša«, name- rava opremiti z masivnim lesenim po- hištvom. Veliko večino dela opravi sam, tako da je priložnostni zidar, del- no vodovodar, včasih električar, mi- zar ... Graščino je pokril s pomočjo slamokrovca iz Lesičnega, pri tem pa se je naučil še te spretnosti. Tudi okrasne stebre z omamenti je zabeto- niral sam. Dan pred mojim obiskom na Vetmiku je delal dimnik, pred mojim prihodom je imel opravka pri načrto- vanih kamnitih stopnicah... Pri več- jem delu pridejo na pomoč sorodniki, tako kot je v teh krajih lepa navada. Pozoren sem na sestavine, ki so del zanimive celote. Recimo na mrtvo gr- často steblo čmega gabra, mojstrovino narave, pa na lep sobni kamin, kjer je spet prišla do izraza Marjanova ustvarjalna žilica. In kakšni razgledi so tu! Graščino obkrožajo Boč, svet okoli Virštanja in Podčetrtka, Bohor, Gor- janci ... Marjan meni da je beseda grad, graš- čina, zlasti zaradi človeške nevoščlji- vosti, pretirana. Opozarja, da ima stav- ba le posamezne razgibane grajske se- stavine, takšne, ki so mu všeč. Za grad- njo vrh Vetrnika se ni odločil zaradi človeškega prestiža, megalomanstva, do izraza je prišla le njegova ustvarjal- na žilica, želja. Prišleki so navdušeni Njegova ustvarjalna žilica je prišla do izraza že takrat, ko so v Celju kupih staro hišo ter jo posodobili. V mestu ob Savinji se je šolal, nato se je zaposlil v tovarni in nadaljeval kot zasebni ko- vinostmgar. Potem se je odločil za dm- žinsko podjetje, jeans čevlje izdelujejo. V celjskem starem mestnem jedru je nato kupil staro podrtijo ter jo na novo pozidal v istem slogu, tako da je mestu v okras. Morda je vsa ta Marjanova delav- nost, ustvarjalnost, tudi odraz težkih trenutkov človekovega življenja. Nje- gova edinka, 12-letna hči, je v predšol- skih letih zbolela za levkemijo, nato pa je prišlo še do razvpitega dogodka v celjski Zagati, s kar najbolj tragičnim koncem . O tem je veliko pisalo v kro- niki. Bilo je teden dni po koncu vojne v Sloveniji, v času napetih živcev, ko je Marjan Šošterič slekel vojaško imifor- mo. Nekakšen vietnamski sindrom? Za takšne in podobne sodbe so vsekakor pristojni strokovnjaki, ne novinarsko pero. »Dogodek obžalujem, ne čutim pa se krivega,« mi je povedal. Zdaj je najbolj srečen vrh Vetmika. Graditi je začel usodnega leta 1991, končal pa bi lahko do prihodnjega po- letja, meni. Tu je čudovita narava, mir in vsak prišlek je navdušen. Na Vetmi- ku sta tudi njegova brata, vračata se njegovi sestri, vsi pa nekaj ustvarjajo. Spet so veliko skupaj, pri pravi materi, ki jo je Marjanu tisti davni požar vzel. BRANE JERANKO Tudi garažna vrata, s svedrastim delom stare vinske preše, so Šošteričevo delo. Razglednica grajsko obarvane stavbe, pokrite s slamnato streho. Zri V Vinski Go Letos je po SlJ stovalo« kar nej sov,« ki so na vsa] teli poiskati cve( lepote. Javnost j malce zmedena, { organizatorja, kj sebno izstopala, številnih predt najlepšo Slovenj Videoton in Slov( ce so skupaj bo uspešno spravili izbor za Miss S nas je pred krati stopala na izbo sveta, glasbena; ta in časnik Kaj del j o v Vinski G la z izborom ura nega tekmovan Slovenka 1994. In v čem je enim in dmgim' Nobene! Ogr( Gre za prestiž med agencijama nini.i his.iin i t Najlepše v Vinsl Leban (druga spi slovenske nacio še, ki pač hoče i no« posteljo in]' služiti. Slovenc gledamo Hrvašl izbor predteb možni show fiB izbor miss, nep nos spektakla J sveta in se čui lepotici, najlep Kot, da jih v mamo! j IVIlss Slovel Stari maček venske estradej cije Videoton, Z žina, je takoj p tvi kupil za ncj larjev licenco, ' zagotovljen vstf predstavnice i Miss sveta. In W ru zelo pomem^ kot soorganiza roko častniku * tremi leti izvrši vsa lepotna Vendar pa Zdi povsem zadovol mi, saj so se zaJ itete oddajanj« in izhajanja ied okrog izbora pfl pisu z veliko » sodelovanja je Št. 50 - 15. december 1994 24,25 Ice, zrcalce, povej ■ ■ ■ /// še eno nacionalno lepotno tekmovanie — Rivalstvo meti organizatorji — Interes TV samo, če imaš tlenar venskim novicam, dnevniku mu naj bi bili tudi spon- jzorji bolj naklonjeni. Skupaj so tako letos v Cateških To- plicah zaključili izbor za Miss Slovenije, tekmovanja, Ici naj bi tudi v svetu promo- viralo slovensko lepoto. In to brez TV prenosa? Zdravku je bilo dovolj snobovstva tele- vizije, ki je hotela imeti 30.000 DEM in program. Rezultat? Nezadovoljna publika, ki je spričo odpovedi novogori- škega Hita, kjer naj bi bil zaključek (dvorano so raje odstopili Italijanom za mod- no revijo) spremljala dogaja- nje v jedilnici hotela Čatež. Nezadovoljni so bili spon- zorji (ne zatiskajmo si oči - okrog denarja se vse vrti) in nezadovoljni so bili poroče- valci, ki pač dvigujejo »tem- peraturo« neki prireditvi. Organizator je zamudil na tiskovno konferenco, pozabil na izbor Miss fotogeničnosti (na navaden listič sva do za- četka prireditve glasovala le dva fotoreporterja), napak je bilo še več. Edino na žirijo organizator ni mogel vpliva- ti. Izbrali so Janjo. Izbor najlepše Slovenke časnik Kaj ni ostal križem rok, saj tekmovanje prinaša tudi ogromno bralcev in sku- paj z agencijo Nota se je po istem vzoru lotil podobnega izbora. Nekatera dekleta so se prijavila na oba izbora, tista ki niso računala na »kaj več« samo na izbor za Naj- lepšo Slovenko (lahko so tekmovala dekleta stara od 14. let naprej). In vendar imamo občutek, da so sled- nja dobila več, saj je organi- zator prvič in nikoli več (op. lastnika agencije) zbral toli- ko denarja, da so »plačali« nacionalno TV, ki se je po- trudila spustiti v neposred- nem prenosu v svet to zak- ljučno prireditev v Vinski Gori. Zakaj Vinska Gora? Namen organizatorjev je bil, da naj bi bilo finale v Ro- gaški Slatini, kjer pa je do- mačinom, ki naj bi sofinan- cirali prenos, po teniškem turnirju zmanjkalo denarja. Zaradi postavljenih »ka- blov,« ki jih TV potrebuje za že planirani prenos oddaje Poglej in zadenijnj/edno go- stoljubnih domačinov, je bi- lo enostavneje prireditev iz- peljati v Vinski Gori. Dekle- ta so že štiri dni pred nasto- pom prišla na priprave v Ža- lec, kjer so se odlično počuti- la. Polona Leban, druga spremljevalka in tudi udele- ženka finala za Miss Slove- nije nam je povedala: »Tu je boljše. Bolj smo sproščene, ne držijo nas na vajetih kot v Čateških, kjer se še premakniti nismo smele iz sobe. Z dekleti se razume- mo, ni rivalstva.« Mogoče je bilo potem prav zaradi tega videti katero kakšno uro dlje pokonci, kot če bi bile doma s starši. Vendar pa je nekaj treme vendarle bilo, zlasti potem, ko so se pojavile TV kamere in ko so že v petek dopoldne stopile v soju barskih luči pred strokovno žirijo v Žal- cu. Takrat je bila njihova »usoda« zapečatena in stro- kovna žirija se je v nedeljo zvečer le še slikala. Eden iz- med njih je celo razkazoval bele nogavice, dekleta pa so v sicer lepih prosojnih oble- kah v dokaj posrečeni koreo- grafiji, pod sojem TV reflek- torjev poudarjeno razkazo- vala spodnjice. »Če so že takšna oblačila, je nedopust- no, da nosijo spodnjice,« je nezadovoljno komentiral do- gajanje znani modni delavec Marjan Fodlesnik. In Stojan Auer je pompoz- no oznanil na presenečenje večine pubUke, da se bo Kat- ja Kori kot najlepša, odpe- ljala domov v »džipu,« če- prav vsi, ki so prišli v dvora- no niso mogli mimo Fiata punto, ki je z veliko mašnico čakal na najlepšo. »Verjetno nikoli več ne bom prevzel podobne prire- ditve,« je kasneje komentiral dogajanje okrog izbora Sto- jan Auer. Presenečenje vseh, tudi nekaterih članov žirije je bi- lo predvsem v tem, da so med najlepšimi pričakovali Ves- no Dolenc, Miss fotogenič- nosti v Čatežu. Vesna je med pripravami izstopala in mor- da se ji je žirija prav zaradi predhodnih uspehov izogni- la, na odru pa je pokazala vse svoje kvalitete. »Kuhinja je bila vmes,« so nekateri komentirali dogaja- nje po zaključni slovesnosti. Je bila res, ali ne — to vedo organizatorji, ki so zagotovi- li, da so ocene žirije do raz- glasitve skrbno zapečatili, vsekakor pa velja, da so bila vsa dekleta lepa, da so okusi različni, da je prisotna tudi sreča, pa še morda kaj več, kar pa se na odru ne da po- kazati. Recimo retorika, splošno znanje, obnašanje... Eden od soustvarjalcev časnika Kaj je potem, ko je padel zastor dejal: »Tako! Dokazali smo vsej Sloveniji, da smo dosegli več in da bi bil čas, za skupni nastop in promocijo slovenske lepote za Miss sveta.« Upamo, da se bo to res zgodilo in da bodo slovenska dekleta dobila zaupanje v organizatorje, saj je zelo pomembno, da se na odru najdeta pamet, lepota ter kanček izkušenosti. Ena od sodelujočih, štirinajstletni- ca, je namreč v Vinski Gori po konačni prireditvi v gromkem joku iskala samo sebe. EDI MASNEC V Vinski Gori so kot najlepšo izvolili 19-letno dijakinjo iz Maribora Katjo Kori. Za nagrado je prejela osebni avtomo- bil Fiat Punto, računalnik, zlat prstan, 7. dni v termah Čatež, poto.vanje na Kanarske otoke, perzijsko preprogo, potovanje z jahto po Sredozemlju, slike... Prva spremljevalka 16-letna Velenjčanka Tatjana Tutan je prejela zlat prstan in verižico, potovanje v Rim, na Kanar- ske otoke, po Sredozemlju, slike... Podobno nagrado je prejela tudi druga spremljevalka 19- letna Novogoričanka Polona Leban, ter Miss fotogeničnosti 16-letna Vera Kaurin. \ve: Tatjana Tutan (prva spremljevalka), Katja Kori, ter Polona Velenjčanka Tatjana Tutan se je odlično odrezala. Pričakovali so jo na stopničkah - Vesnj Dolenc. Cvet slovenske lepote v Vinski Gori. Št. 50 - 15. december 1994 26 • Jože je prejšnjega petka popoldne zatožil Nesiba, ki naj bi mu grozil s pištolo. Bilo pa je tako, da je šel Jože mimo Nesibove kme- tije in s hišnega poslopja odtrgal plakat stranke LDS. Ko je Nesib to zagle- dal, je bil hud, spustil se je za Jožetom in od njega, ta- ko kot kakšen policist, zah- teval osebne podatke. Ker mu jih Jože ni hotel dati, sta se korenjaka začela dreti drug na drugega, ta- krat pa je Nesib iz žepa po- tegnil pištolo-plašilko, da bi bilo Jožeta strah. Tudi zvestoba stranki je lahko neizmerna in brezpogojna. Bosta pa šla oba, Jože in Nesib, k sodniku za prekr- ške, saj sta oba kršila javni red in mir, ne glede na strankarsko pripadnost. • Marko je v petek do- poldne prijavil svojo lastno ženo. Ponoči ga je babnica napadla in se ga lotila s škarjami. Od petka dalje Marko ponoči slabo spi. • V stanovanjsko hišo v Stanetovi ulici je v petek dopoldne zašel gospodič Saša, ki je javni red in mir kršil tako, da je stanoval- cem grozil s pahco. • Pri vratarju Ema na Be- žigrajski cesti je v petek dopoldne slab vtis prodajal Anton K., ki ga bo k sebi povabil sodnik za pre- krške. • Za policijsko intervenci- jo so v soboto popoldne za- prosili iz gostinskega loka- la Zvezda. Tam naj bi se grdo obnašala skupina klo- šarjev. Peter K., ki je bil najbolj nadležen, je moral na prisilno alkoholno čiš- čenje, Jožica in Rudi pa sta dobila vsak svoj zeleni karton. M. A. Spolni napad na otroka je zločin Se tega tieistva pri nas že aovoU zavedamo? Zgodilo se je prejšnji teden v Celju, ko je mati osemletne deklice prijavila svojega soseda. Ne glede na to, ali je j šlo v tem primeru resnično za spolni j napad na otroka, je dejstvo, da o to- i vrstnih dejanjih v javnosti premalo govorimo. Se vedno so prijave spolnih zlorab zelo redke, še vedno smo raje' tiho, kot pa da bi izpostavljali sebe in prizadetega otroka, žrtev. Spolnega zlorabljanja otrok je veli- ko, v najrazličnejših dejanjih in po- četjih se pojavlja, žrtve pa niso le de- klice; tudi dečki so med spolno napa- denimi otroki. Zdi pa se, da je bistvo problema v pojmovanju, splošnih in večinskih predstavah, kaj spolni na- pad na otroka sploh je. O spolnem napadu na otroka govo- rimo, kadar odrasla^ oseba ali nekdo, ki je večji od otroka, uporabi svojo moč, avtoriteto ali vpliv na otroka (osebo, staro do 14 let) in izrabi njego- vo zaupanje in spoštovanje, da ga za- vede v spolno dejavnost. Spolni napad na otroka se ne nanaša le na spolni odnos (čeprav pogosto gre za spolni. odnos), pač pa zajema tudi ljubkova-! nje genitalij, masturbacijo, oralni seks j ipd. V vseh primerih pa je storilec] močnejši - svojo moč zlorabi, da izko- | risti otroka. 1 Ena od napačnih predstav v zvezi s spolnim napadom na otroka je tudi ta, da se to dogaja le v revnih in »pro- blematičnih« družinah. Dejstvo pa je, da do takšnih dejanj prihaja v dniži- nah vseh vrst, bogatih in revnih, veli- kih in majhnih, izobraženih in neizo- braženih ... Veliko ljudi tudi meni, da je spolni napad na otroka le drugačna oblika fizičnega nasilja nad otrokom, v resnici pa gre za pomembno razliko. Pri fizičnem nasilju so storilci tako moški kot ženske, pri spolnem napadu na otroka pa so storilci v veliki večini moški, kljub temu da ženske preživijo več časa z otroki. V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih odkritih več kot tisoč primerov spolno napadenih otrok, seveda pa to število ni niti približna podoba dejan- skega stanja. To področje kriminalite- te je še vedno javnosti in organom pregona najbolj prikrito, še vedno se o tem »raje ne govori«, sploh pa ne v primerih, ko je storilec sorodnik, družinski prijatelj, sosed. Pri tej problematiki je treba opozo- riti še na dejstvo, da otroci navadno ne lažejo o spolnem napadu. Vsako tovrstno otrokovo izpoved je treba vzeti skrajno resno in nemudo' ^ ukrepati. Na problematiko spolnih zlorab otrok je te dni opozorilo tudi sloven- sko Združenje proti spolnemu zlorab- ljanju, ki ima svoj sedež v Ljubljani in ki se zavzema za drugačen položaj žr- tve ter opozarja, da smo v naši družbi veliko premalo storili za zaščito spol- no zlorabljenih oseb, zlasti otrok. Na- mesto da bi zaščitili žrtve, so pri nas zaščiteni storilci-zločinci, opozarjajo v omenjenem združenju in vabijo vse odrasle osebe, nekdanje žrtve spolnih zlorab v otroštvu, da svoja razmišlja- nja in mnenja pošljejo v pisni obliki na naslov: Združenje proti spolnemu zlorabljanju, 63000 Ljubljana, Dra- veljska ulica 44. M. A. (povzeto po brošuri MNZ Ljubljana) Izganjalec gostov v restavraciji na Ulici frankolovskih žrtev v Celju je bil v torek, 6. februarja zvečer, tudi Mojmir S. iz Celja, zraven njega pa še dva neznana gosta. Beseda je dala besedo, ena napačna vmes pa je zanetila prepir, ki se je končal tako, da je eden izmed neznancev udaril Mojmirja po glavi. Tedaj pa je Mojmir stopil v akcijo tako, da je pričel iz restavracije izganjati ostale goste, da bi bil še bolj prepričljiv, pa je metal stole po lokalu, prevračal mize, vmes razbil dve šipi in po tleh zalučal dva zaboja z vinom. S tem je povzročil za okrog 100 tisoč tolarjev materialne škode, glede kaznivega deja- nja poškodovanja tuje stvari pa bo imel opravke na sodišču. M. A. Prestrašeni napadalec Marija G. (51) je prejšnji teden pešačila po Oblakovi uUci v Celju, ko se je ob njej nenadoma ustavila bela stoenka, iz nje pa je skočil niladenič, ki se je nameraval dokopati Marijine torbice. Pa se mu je načrt spridil, ko je ženska začela kričati, torbice pa nikakor ni hotela spustiti iz rok. Ko je napadalec spoznal, da iz te moke ne bo kruha, je urno sedel v avtomobil in oddrvel v neznano. Drzni tat je moški, star okoh 20 let, visok približno 170 cm, srednje postave in svetlih, na kratko pristriže- nih las. Oblečen je bil v modre kavbojke in sivo bundo. Med neuspelim »podvigom« ga je v avtomobilu čakal mlajši fant. M.A. Drobci petame v oko Kako so na videz nedolžne igre s patardami lahko tudi zelo nevarne, govori dogodek, ki se je pripetil 6. decembra, ko se je pri aktiviranju petarde hudo telesno poškodoval 13-letni Žal- čan D.C. Fant je prižgano petardo vrgel v manjšo kovinsko cev, pri detonaciji pa so mu drobci petarde prileteli v obraz in mu poškodovaU oko. M.A. PROMETNE NfZGODE Tovornjalc v osebno vozilo v križišču magistralne ceste in lokalne ceste za smer Ložni- ca, se je, v četrtek 8. decembra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri sta bila dva udeležen- ca težko ranjena, na vozilih pa je škode za okoli 300 tisoč to- larjev. Dušan V. (23) iz Žalca je vo- zil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Ložnice proti Žalcu. Ko je pripeljal v križiš- če z magistralno cesto, je na njo zapeljal v času, ko je iz smeri Arje vasi proti Šempetru pripeljal voznik tovornega av- tomobila, Luka Č. iz R Hrva- ške, ki je trčil v zadnji levi bočni del vozila Dušana V. Pri tem sta hude telesne poškodbe utrpela voznik osebnega vozi- la in njegova sopotnica, 42- letna Antonija Č. iz Žalca. Bežal pred patruljo Na lokalni cesti zunaj nase- lja Poljane se je, v soboto 10. decembra, kmalu po polnoči, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda na vozilih pa znaša približno 100 tisoč tolarjev. Jožef Š. (34) iz Poljčan je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Rečice ob Savinji proti Po- ljanam. Ko je opazil, da za njim vozi policijsko službeno vozilo, je pospešil hitrost, ko je zavil na makadamsko cesto in zapeljal zimaj vozišča, pa se je njegovo vozilo prevrnilo na streho. Pohcista sta mu poma- gala zlesti iz avtomobila, a je hitro izkoristil prvo priložnost ter hotel zbežati, a mu to ni uspelo. Po nekaj metrih bega sta ga policista prijela ter ugo- tovila, da se je imel Jožef res česa bati. Vozd je neregistrira- no vozilo, kar alkohola tiče pa tudi ni bil popolnoma nedol- žen. Policista sta ga peljala v mozirski zdravstveni dom, od tam pa so ga z reševalnim vozilom pripeljan v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima Jožef Š. hude telesne poškodbe. Nezgoda v Šoštanju Na regionalni cesti v Šošta- nju se je, v nedeljo 11. decem- bra, nekaj minut po polnoči, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 60 tisoč tolarjev. Maks H. (51) iz Spodnjih Roj pri Šempetru je vozil osebni avtomobil iz smeri Šoštanja proti Velenju. Ko je pripeljal do ostrega desnega ovinka, je zapeljal na levo stran ceste, ta- krat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 26-letni Dušan V. iz Šoštanja. Vozih sta trčili, hude telesne poškodbe pa je utrpel voznik Dušan V. Umrl na kraju nesreče Na lokalni cesti v kraju Ba\'ne pri Šoštanju se je, v ne- deljo 11. decembra ob 23.03 uri, pripetila smrtna nesreča. Milan R. (29) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri gostišča Cigler proti križiš- ču z lokalno cesto Škale-To- polšica. Ko je pripeljal v levi blagi ovinek, je trčil v kovin- sko mostno ograjo. Iz vozila, v katerem je bil vkleščen, so ga potegnili gasilci, a je bil takrat že mrtev. Ranjenega pustil na cesti Na lokalni cesti v kraju Florjan pri Šoštanju se je, v nedeljo 11. decembra okoli 22.30 ure, pripetila nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Jože S. (71) iz Lepe Njive je hodil po levi strani ceste iz: smeri Belih vod proti Lepi Nji- vi. Takrat mu je nasproti pri- peljal voznik osebnega avto- mobila, 17-letni P.Č. iz Skor- nega rn trčil v pešca, ki je oble- žal na cesti, voznik pa se ni ustavil, ampak je peljal dalje. Ponesrečenec je na cesti ležal vse do 4. ure naslednjega dne, ko ga je tam našel nek občan. Pobeglega voznika so izsledili v nedeljo okoli 17. ure. Trčil v drevo Na lokalni cesti zunaj nase- lja Vransko se je, v ponedeljek 12. decembra opoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri je bila ena oseba težko ranjena. Franček K. (58) iz Prapreč je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Vranskega proti Praprečam, zunaj naselja Vransko pa mu je na manjšem klancu nasproti pripeljal traktorist Drago O. Da bi ne prišlo do trčenja, je Franček K. močno zaviral, pri tem pa ga je zaneslo s ceste in je trčil v drevo. V nesreči se je hudo telesno poškodovala so- potnica, 65-letna Ivana K. iz Kasaz, lažje poškodovana pa je bUa druga sopotnica, 58-let- na Šrefanija M. iz Prapreč. Nesreča v Rogaški Slatini Na Sotelski ulici v Rogaški Slatini se je, v ponedeljek 12. decembra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil težko ranjen pešec. Ivan B. (34) iz R Hrvaške je vozil osebni avtomobil po So- telski ulici proti državni meji. Ko je pripeljal po rahlem klancu navzdol, na mokri in spolzki cesti ter v gosti megli ni pravočasno opazil pešca, 48-letnega Friderika C. iz Rajnkovca, ki je hodil po sre- dini vozišča. Voznik je sicer močno zaviral, a nesreče ni mogel preprečiti. M.A. Najdeno orožje čakalo kupce Policisti PP Celje in krimi- nalisti UNZ Celje so se v mu- nilih dneh ukvarjali z orožjem, ko so opravili nekaj hišnih preiskav, med drugim tudi v stanovanju osumljenega 43- letnega Jožeta N. na območju občine Šentjur. Naleteli so na pravo zakladnico najrazličnej- šega orožja. Tako so pri Šentjurčanu na- šli avtomatsko puško, puško- mitraljez, plinsko pištolo, pi- štolo luger, lovsko puško, ma- lokalibersko puško z daljno- gledom, 18 ročnih bomb, nekaj vojaških detonatorjev, vžigal- no vrvico in okoh 1500 kosov streUva raznih kalibrov. Po dosedanjih izsledkih preiska- ve naj bi orožje in strelivo »prihajalo« z območja R Hrva- ške in čakalo primerne kupce. Zanimanja za te vrste poslov je tudi v Sloveniji precej. Osimiljenega Jožeta N. so kazensko prijavo izročih prei- skovalnemu sodniku, Id je vnetega zbiralca orožja po za- slišanju izpustil na prostost. M.A. Zbrano orožje in strelivo, najdeno pri zadnjih hišnih preiskavah. Foto UNZ Celje. Št. 50 - 15. december 1994 27 Vlomilec in ropar že na varnem Policisti PP Celje in kriminalisti so prejšnji teden prijeli in obravna- vali 27-letnega Zdravka D. s Ptuja, ki je osumljen vrste vlomov in tatvin, roparskega napada, te- lesne poškodbe itd., veči- noma na območju Celja. Tako naj bi Zdravko D. novembra letos vlomil v Glasbeno šolo v Celju, v gostišče Na Gričku, v gostišče na Starem gra- du, v gostilno Dalmacija, v bife Društva upokojen- cev Celje na Muzejskem trgu, v Lovski dom na Humu itd. V začetku de- cembra je na Muzejskem trgu v Celju izvedel ro- parski napad, ko je oško- dovani ženski iz rok iztr- gal torbico, moškega, ki jo je spremljal, pa naj bi udaril po glavi z granitno kocko. Čeke, ki jih je, med drugim, našel v tor- bici, je pozneje pridno iz- polnjeval in jih vnov- čeval. Zdravka D. so policisti s kazensko prijavo pri- vedli k preiskovalnemu sodniku TS Celje, ki se je odločil za pripomi ukrep. M. A. Prijeli sralcopersko trojico Delavci Policijske postaje Celje in kriminalisti UNZ Ce- lje so te dni obravnavali tri mladoletnike, ki so osumljeni vrste tatvin, večinoma osebnih avtomobilov. Gre za 16-letnega S.D. iz Žalca, 18-letnega A.M. iz Celja in 15-letnega M.N. iz Ljublja- ne, vsi trije pa so gojenci prevzgojnega doma v Logatcu. Vse kaže, da je bil vodja skupi- ne in glavni načrtovalec tatvin avtomobilov Žalčan, ki se je oktobra in novembra letos na območju Celja lotil vrste vozil (opel kadett, VW golf, nissan surmy, fiat uno, zastava 128 itd.), a je v večini primerov ostalo pri vlomu, saj mu vozil ni uspelo odpeljati in ukrasti. Če je v vozilu našel kakšen vrednejši in uporaben predmet (poslovni kovček, avtoradio ipd.), ga je odnesel s seboj, sa- mo z vlamljanjem v vozilo fiat uno, pa je lastniku povzročil za okoli 100 tisoč tolarjev ma- terialne škode. Žalčanu sta se kmalu pri- družila Celjan in Ljubljančan, ki sta koncem novembra na- meravala ukrasti dva osebna avtomobila znamke golf, ene- ga na Ulici 14. divizije in dru- gega v Jurčičevi ulici. Za vlom v slednje vozilo sta morala najprej ukrasti nož, med vlam- ljanjem pa ju je zalotil lastnik avtomobila in lov na mladolet- ne tatice se je pričel ter kar hitro nehal. Noč so fantje spet prespali med zidovi prevzgoj- nega doma za mladoletnike v Logatcu. M. A. mini KRIMICI Televizor z vikenda v času od 4. do 7. decembra je neznani storilec vlomil v vi- kend hišo Danijela J. iz Celja v kraju Juvanje na Mozirskem. Ukradel je starejši barvni tele- vizijski sprejemnik, vreden okoli 20 tisoč tolarjev. Vlomil v flesto Minulo nedeljo zvečer je neznani storilec vlomil v oseb- ni avtomobil ford fiesta, ki je bil parkiran pred stanovanj- sko hišo na Valvazorjevi ulici v Celju in ki je last Črtomira V. Ukradel je denarnico s 5 tisoč DEM in usnjeno torbico z 20 avdio kasetami. Lastnik je oškodovan za okoli 600 tisoč tolarjev. Ukradel tudi zavese v noči na 7. december je nekdo vlomil v vikend v kraju Pmovše pri Radečah. Odnesel je električni grelec (kalorifer), keramični radiator, ženski plašč, zavese in namizno sve- tilko. Lastnika vikenda, Sta- nislava K., je oškodoval za okoli 120 tisoč tolarjev. Sezone nI konec Prava sezona tatvin koles in mopedov je sicer v spomladan- skem času, a je očitno tudi de- cember dovolj vremensko ugo- den mesec za te vrste dejanja. O tem se je prejšnji teden pre- pričal tudi Albert G. iz Celja, lastnik gorskega kolesa, vred- nega okoli 40 tisoč tolarjev. Berti ga je na Krekovem trgu pustil kar nezaklenjenega, pa se mu je ta napaka hitro maš- ^ čevala. V Gradu našel tudi prstan v noči na 9. december je neznani storilec vlomil v go- stišče Grad v Rogatcu. Izza to- čilnega pulta je ukradel večjo količino različnih vrst in znamk cigaret, iz odprte pre- nosne blagajne, ki jo je odkril v kuhinji pa je ukradel ženski prstan. Trgovsko podjetje Jel- ša iz Šmarja je s tem oškodo- vano za dobrih 3.5 tisoč to- larjev. Iskal In našel denar Neznani storilec je v času od 1. do 10. decembra na nepojas- njen način vstopil v stanovanj- slco hišo v Dobrteši vasi in na- šel ter odnesel sveženj ban- kovcev v skupni vrednosti 240 tisoč tolarjev. Oškodovanka je Ivanka. I. Ribe na toplem v noči na nedeljo je neznani storilec vlomil v ribarnico Ba- racuda d.o.o. v Laškem, last Anite K. iz Laškega. V proda- jalni je ukradel manjšo tele- fonsko centralo znamke pana- sonic ter poškodoval hladilno vitrino ter lastnico oškodoval za okoli 250 tisoč tolarjev. Užitkar v noči na minulo nedeljo je nekdo vlomil v prodajalno Igrišče v Štorah, ki je last An- dreja Š. iz Kompol. Z ukrade- nimi alkoholnimi napitki se bo poživljal, s čokoladami slad- kal, z dezodoranti in sladkimi vodicami pa dišavil. Kradel telefone v noči na ponedeljek 12. de- cembra je neznani storilec vlo- mil v komisijsko prodajalno Fortuna na Mariborski cesti v Celju. Iz prodajalne je odne- sel 10 različnih telefonskih aparatov japonskih proizva- jalcev. Daniel P. iz Celja je z vlomom oškodovan za okoli 700 tisočakov. Rokohitrec v ponedeljek zvečer je nez- nani filmoljub čakal pri bla- gajni kina Dom v Celju in iz- koristil trenutek nepeizljivosti prodajalca vstopnic ter segel skozi odprtino v predal in su- nil 22.800 tolarjev denarja. M. A. Živino so rešili Prejšnji petek zvečer je izbruhnil požar na gospo- darskem poslopju Martina Ž. v kraju Zeče na Šmar- skem. Objekt je v celoti po- gorel, skupaj z okoli 80 to- nami sena, nakladalko in drugimi kmetijskimi stroji, živino in traktor pa so reši- li. Ogenj so pogasili gasilci iz Buč in Kozjega, gmotna škoda, ki jo je povzročil po- žar, pa znaša okoli 8 mili- jonov tolarjev. Vzrok poža- ra še ni raziskan. M. A. Eilen s kozarcem, ilrugi s klaiilvom, tretji z vilami V lokalu Bistro Garaža v Velenju je prejšnji petek zve- čer za točilnim pultom stal •gost bistroja, 17-letni Velenj- čan Dušan P., ki se je pogovar- jal z neznanim gostom. Ta naj hi Dušana, brez vsakega pa- metnega razloga, udaril z več- jim kozarcem in ga porezal po obrazu ter mu povzročil hudo telesno poškodbo. Na lokalni cesti v Kristan vrhu so se prejšnjo nedeljo do- poldne stepli Alojz T. in Aleš T. iz Kačjega dola ter Anton Š.(40) iz Kristan vrha, jabolko spora pa naj bi bila zemlja ozi- roma meja. V navalu besa je Anton Š. prijel za kladivo in z njim hudo telesno poškodo- val Alojza, Aleš pa je bil lažje ranjen. Minulo nedeljo zvečer pa sta se na dvorišču stanovanjske hiše Ivana L. v Rovah pri Frankolovem sprla Ivan L. in Ervin R. Pri tem je Ervin uda- ril Ivana z vilami in ga hudo ranil po desni strani telesa. M. A. Bel in rdeč opel V noči na 8. december je (ta- krat še) neznani storilec s par- kirišča na Opekarniški cesti v Celju ukradel osebni avto- mobil znamke opel kadett, rdeče barve, reg. št. CE 41- 96E, last Reufa S. iz Celja ter ga oškodoval za okoli 800 tisoč tolarjev. To vozilo je 10. decembra ponoči v Kranju ustavljala kranjska prometna policijska patrulja, a ji je voznik pobeg- nil in se po nekaj kilometrih vožnje zaletel v betonsko steno kranjskega pokopališča. Poli- cisti so potem prijeli voznika, 18-letnega Denisa S. iz Kranja in 15-letnega sopotnika A.B., še dva sopotnika in sopotnica pa so pobegnili. Kasneje je bi- lo ugotovljeno, da sta pobegpi- la 18-letni Adis K. in 17-letni Mitja S., oba gojenca Prevz- gojnega doma iz Radeč, ki sta tudi osumljena odvzema vozi- la, na katerem sta bili pritrjeni ukradeni registrski tablici. Isto noč je bilo s parkirišča v Kolenovem grabnu na Rade- škem ukradeno osebno vozilo opel kadett, bele barve, reg. št. CE L4-897, vredno okoli 800 tisoč tolarjev in last Bojana F. iz Radeč. Naslednji dan je bilo to vozilo najdeno v Celju, odv- zema pa sta spet osumljena gojenca Prevzgojnega doma Radeče, 18-letni Adis K. in 17- letni Mitja S. M.A. iztirila lokomotiva Minulo soboto okrog 2. ure zjutraj, je na tovorni železni- ški postaji Celje v kraju Začret iztirila lokomotiva. Vzrok iz- tirjenja in materialno škodo, ki je pri tem nastala, ugotavlja posebna komisija, po prvih ocenah pa gre za okoli milijon tolarjev škode. M.A. mikrostar UGODNA PONUDBA RAČUNALNIKOV IN TISKALNIKOV Računalniki GREEN: 486DX/40 MHz, 4 MB RAM, HDD 270 MB, FDD 1.44 MB, monitor color LR MPR II 124.306,00 SIT, 486DX2/66 MHz, 4 MB RAM, HDD 270 MB, FDD 1.44 MB monitor color LR MPRII GREEN 134.634,00 SIT, 486 DX2/80 od 151.742,00 SIT z barvnim monitorjem LR MPRII GREEN; nadgradnje sistemov. MIKROSTAR d.o.o. Ljubljana, PE Celje Teharska 4 (tovarna Toper), tel. (063) 21-150, fax (063) 21-021 od 8.-12. in 13.-17. ure. Na podlagi 13., 14. in 22. člena statuta Javnega podjetja »Obrtno komunalno podjetje«, podjetje za komunalne in obrtne storitve, d.o.o. Rogaška Slatina, objavlja nadzorni svet javnega podjetja javni razpis za delovno mesto direktorja Poleg z zakonom določenim splošnih pogojev mora zaintere- sirana oseba izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da je državljan RS; - da ima najmanj srednješolsko izobrazbo ustrezne tehnične ali družboslovne smeri; - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih, pri čemer morajo zahtevane delovne izkušnje potrjevati, da ima oseba potrebne organizacijske in druge poslovodne sposob- nosti za uspešno opravljanje te funkcije Kandidati morajo svoje popolne prijave z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, poslati najkasneje v roku osem dni od dneva objave razpisa, v zaprti kuverti na naslov: Nadzorni svet »OKP« Rogaška Slatina, d.o.o. Zdravi- liški trg 13, Rogaška Slatina, s pripisom »za razpis direk- . tofja«- ........................... Nadzorni svet nepopolnih in nepravočasnih vlog pri pripravi predloga izbire kandidatov ustanovitelju ne bo upošteval. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje v roku 30 dni od dneva objave razpisa. UPRAVNI ORGANI OBČINE CELJE objavljajo v geodetski upravi prosto delovno mesto - referenta I za vzdrževanje zemljiškega katastra Pogoji: - višja izobrazba geodetske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj - 2 rnesečno poskusno delo Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. čl. Zako- na o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91 in 2/91-1). Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh od dneva razpisa na naslov: Upravni organi ofc)čine Celje. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30. dneh po zaključku razpisa._ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE Izpostava Celje, Vodnikova 3 Na podlagi 71. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list RS 48/90 in 7/93) Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Celje, odreja JAVNO DRAŽBO predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izter- jatve, in sicer: - industrijski šivalni stroji - aparat za izdelavo sladoleda CAPRIGANI - ženske velur in usnjena jakna - monitor SUPERTRON - plotter-rezalnik ROLAND - PC računalnik, 386/33, 4 RAM, trdi disk 85 MB, VGA - faks MURATA - plotter-tiskalnik SEIKOSHA SP 2000 - programska oprema VVINDOVS CORELL DRAW, acat grafični program - OSEBNO VOZILO BMW, letnik 82 Javna dražba bo v sredo, 21.12.1994, ob 10. uri v sejni sobi RUJP Izpostava Celje, Vodnikova 3. Javna dražba za osebno vozilo bo v sredo, 21. 12.1994, ob 13. uri v Skladiščno transportnem centru, Kidričeva 36, Celje. Druga javna dražba bo v sredo, 28. 12. 1994, ob 10. uri, za osebno vozilo pa ob 13. uri na istem mestu. Št. 50 - 15. december 1994 28 ODMEVI Kako dolgo še monopolizem pn? Pojasnilo PTT Slovenije V Novem tedniku je 1. de- cembra letos izšel prispevek neznanega avtorja z gornjim naslovom. V njem opisuje domnevne nepravilnosti pri gradnji krajevnega telefonske- ga omrežja v naselju Otok v Celju. Hkrati navaja nekate- re slabe izkušnje s PTT-jem, ki po njegovem kažejo na nepo- slovno in monopolno obnaša- nje našega podjetja. Gradnja omrežja v stano- vanjski soseski Otok je zelo zahtevna. Gre za starejšo sose- sko, v kateri primanjkuje par- kirnih mest in je prostorsko sploh zelo omejena. Nekatere hiše doslej tudi niso imele ure- jenih telefonskih inštalacij in kabelskih uvodov, zato je bilo treba hkrati narediti tudi to. Gradnja omrežja je povezana z zemeljskimi deli, blatom, prahom, oviranjem prometa na cestah in na površinah za pešce. Temu se pač ne da izog- niti. Čeprav je gradnja varova- na in zaščitena po vseh pred- pisih, lahko vseeno pride do nepredvidenih in nezaželenih dogodkov. Pri takih gradnjah ostajajo tudi odvečni kupi zemlje, ki jih je treba odpelja- ti. Odvoz zemlje je povezan predvsem s stroški, od tega ni- ma izvajalec del nobenih ko- risti. PTT Slovenije, PE PTT Ce- lje, je za gradnjo dobilo vsa ustrezna soglasja ter lokacij- sko in gradbeno dovoljenje, hnenovan je bil tudi nadzorni organ rn odgovorni vodja del, gradnjo pa nadzorujejo tudi inšpekcijske službe. Na koncu bo še tehnični pregled, upo- rabno dovoljenje pa bo pri- stojna ustanova izdala le, če bodo vse površine urejene ta- ko, kot so bile pred začetkom gradnje. Avtor prispevka opisuje tu- di slabe izkušnje, ki jih je imel s PTT-jem v preteklosti. Kar zadeva izgubljeni paket in ravnanje uslužbenke na pošti, mu zelo težko natančno odgo- vorimo, saj ni navedel, kje in kdaj se mu je to pripetilo. Po- dobno velja za domnevno ne- pravilno zaračunavanje tele- fonske naročnine, saj bi morali v tem primeru vedeti vsaj za njegovo ime ali telefonsko šte- vilko. Kaj je mislil z zaračuna- vanjem poštnine pri telefon- skih računih, žal, ne vemo. Posojila za telefonske prik- ljučke so bila pred nekaj leti na nekaterih območjih edina možnost, da smo lahko zagoto- vili ljudem telefonske prik- ljučke. S (takrat še bodočimi) telefonskimi naročniki so bile sklenjene ustrezne pogodbe, v katerih so bili natančno opredeljeni pogoji in obvezno- sti obeh strani. Naša stališča do problema- tike visokih računov, varova- nja telekomimikacijskega omrežja in možnih vdorov vanj ter Mobitela smo v zad- njem času že večkrat pojasnili. Zato jih na tem mestu ne bomo ponavljali. PTT Podjetje Slovenije Sektor za marketing Partizanska navlaka - aH res In za koga? Zelo me je prizadelo, ko sem prebrala gornji naslov. Tudi jaz se oglašam in dajem pod- poro gospodu Viktorju Medve- du iz Celja, ko piše, da se je Šneberger tako izrazil. Parti- zanska navlaka. Če se Sloven- ci takrat ne bi uprh, bi bilo danes drugače. Tudi on nima slovenskega priimka. Takrat je bUo rečeno, naredi to deželo nemško. Hodili smo v šolo, to- da ker se nismo smeli pogovar- jati slovensko, smo raje molča- li. Če se nisi znal podpisati po nemško, si moral iz tretjega v prvi razred, tudi pretepah so nas. Celo ključi so leteli od pr- ve klopi, na koga so padli ni bilo važno. Tudi nož učitelja, ki ga je imel za pasom, je letel po razredu. Zato vsa čast zavednim lju- dem, ki so ušli temu nasilju tako, da so šli zmrzovat v goz- dove, kjer ni manjkalo tudi stradanja in trepeta za svoje domače. In tudi domobranci si želijo privilegijev. Sedaj bi bili radi še nagrajeni za to, ker so svoje domače pobijali. Tisti, ki rišejo po zidovih kljukaste kri- že, še ne slutijo, kako je bilo nam mladim v tistih časih. Ni- smo metah odpadkov tako po tleh, kot se to dogaja dane?. Se videli jih nismo, kaj šele jedli. Zato pa, ne dajte se partizani kar tako. Če bi ne šli v gozdo- ve, bi še vas pobili. Preveč pa se jih je danes znašlo in dobilo razne privilegije, tako da živi- jo kot bogovi. In tudi njihovi svojci so bili v času Jugoslavije nič manj kot milijonarji. Čt si pošten, ne veljaš nič. Tudi sedaj. PEPINA KRAJNC, Celje Točno opolilne - nekoliko drugače Večkrat je zaslediti v medi- jih članke in mnenja, naperje- na proti lovskim organizaci- jam in njihovim članom. Tako je bil tudi 10.11. objavljen v vašem tedniku članek, ki lovsko družino Braslovče dolži ogrožanja ljudi z orožjem in svetohlinstva. Omenjene ob- dolžitve predstavljajo seveda zelo resne zadeve, zato smo v lovski družini uvedli strogo preiskavo in je prav, da tudi mi obvestimo javnost o poteku te preiskave in njenih rezul- tatih. Izvršni odbor lovske družine Braslovče je zashšal vse udele- žene na tem lovu in na podlagi teh zaslišanj ugotovil sledeče: Omenjenega dne, 6. novem- bra 1994 je bil skupen lov na območju, kjer stoji hiša pisca članka g. Tonija Ramšaka. Ob dvanajsti viri je skupina lovcev šla mimo hiše g. Ramšaka, eden od lovcev pa je približno 20 m stran od hiše streljal v di- ametralno nasprotno stran od hiše, na jato vran. Strel je pa- del torej v smeri proti polju in šibre v nobenem primeru niso mogle zadeti hiše, niti ni lovec streljal na mačka. To izjavo so potrdile priče, lovci, ki so bili v skupini z lovcem, ki je spro- žil strel. Ker pa je izvršni od- bor hotel na vsak način še pre- veriti podatke opisane v član- ku, smo hoteh na vsak način še izvršiti pogovor s piscem član- ka. Večkrat smo prosili za do- ločitev termina za pogovor, vendar smo naleteli na odgo- vor, da za to nimajo časa, ozi- roma, da so le malo doma, da so odsotni zaradi službe, itd. Nenapovedano sta nato g. Ramšaka obiskala dva člana izvršnega odbora LD, vendar sta ob obisku naletela na, če se milo izrazimo, skrajno odklo- nilno stališče do vsakega po- govora. Pokazali so jima nekaj okruškov na zidu hiše, ki pa po mnenju izvedenih lovcev nika- kor ne morejo izvirati od za- detkov s šibrami. Ko sta se omenjena lovca še pozanimala o mačku, sta izve- dela, da je maček živ in po- vsem zdrav. Na osnovi teh dej- stev seveda lahko sklepamo le to, da dogodki na lovu dne 6.11.1994 niso potekah tako, kot je bilo opisano v omenje- nem članku ter člani naše lov- ske družine niso z orožjem ogrožali prebivalcev. Ned- vomno je, da lovci na splošno niso priljubljeni med nekateri- mi Ijudnai. Menimo, da je glav- ni vzrok mržnje do lovcev dej- stvo, da lovci večkrat pokon- čamo potepuškega psa ali mačko. Razumemo, da ima vsakdo rad svojega psa ali pa prijazno mačko, vendar so to domače živali in zato naj bodo doma. Koliko škode povzroči- jo potepuški psi in mačke, ve le tisti, ki najde od psov raz- mesarjeno poginulo smo, naj- pogosteje mladiča, ali pa najde uničeno in izropano gnezdo fazanov, posledico obiska ne- dolžnega mucka. Zato naj bo- do ti hišni prijatelji doma, kjer je njihovo mesto, pa jim nihče od nas ne bo storil nič zalega. Dejstvo je, da divjad, ki je pri nas, ne lovi in preganja doma- čih živali, obratno pa se doga- ja zelo pogosto. Očitno nam je bilo tudi sve- tohlinstvo. Lovci smo in bomo vedno pripravljeni na vsako sodelovanje. Naše delovanje je javno in odprto, vsakomur do- stopno. Predvsem pa lovci go- jimo stare ljudske šege in obi- čaje in tako smo tudi letos sla- vili dan našega zavetnika sv. Huberta tako, kot so to slavili naši predniki. Ponosni smo na to, da smo na ta način obnovili še en lovski običaj. V tem ne vidimo nobenega svetohlin- stva niti zveze z opisanim, po našem mnenju, domnevnim dogodkom. Za konec le še nekoliko pri- rejen star latinski pregovor: Preden koga obsodimo, je treba slišati tudi drugo stran. Izvršni odbor lovske družine Braslovče Barfiv z roba vesolja lil. Nima smisla na dolgo in ši- roko polemizirati z »gospodi« kot je npr. g. M.M. Jovanovič, ker nam njegovi očitki samo še enkrat potrdijo dejstvo, da je naša stranka tista, ki se zavze- ma za interese Slovenk in Slo- vencev (in ne državljanov RS beri). Zanimivo je le gospoda Jo- vanoviča razmišljanje o poj- mih Jugoslavija in Srboslavi- ja. G. Mitja-Mičo Jovanovič, svetujeva Vam, da si osvežite zgodovinski spomin, v kolikor ste ga sploh kdaj, kje na kakš- ni stopnji »usmerenog obrazo- vanja« prejeli v osebno last in si ogledate znane geopolitične zemljevide Velike Srbije od 9. stoletja pa do 1. 1991. Skoraj vsi zemljevidi prikazujejo Ve- liko Srbijo oz. Srboslavijo, ki se razprostira od Solima (Thessaloniki) na JV pa vse do Vrbskega jezera (Worther See) na SZ. Najbolj zanimivo je dejstvo, da so, ti zemljevidi plod velikih srbskih akademi- kov, četniških vojvod in politi- kov, kot sta bila Nikola Pašič in četniški ideolog t. i. »homo- gene Srbije« (Stevan Moljevič) ter raznoraznih srbskih voj- skovodij (general Jankovič, polkovnika Simovič in Anto- nijevič idr.). Prav tako je zani- miv tudi zemljevid iz časa vi- dovdanske ustave Kraljevine SHS (1. 1921), ki je predvide- val 33 t. i. »oblasti«. Prej ome- njeni Moljevič je predvidel takšno Veliko Srbijo, kjer naj bi Slovenija, Hrvatska in Dal- macija predstavljale le avto- nomna območja v okviru va- zalstva. Pojem Jugoslavija je pač eden izmed »delovnih na- zivov« za ozemlje Velike Srbi- je in je bil le bolj sodoben v ta- kratnem času, še kako prav pa je prišel tudi Josipu Brozu za izvajanje »stvaranja komuni- stičnega raja na zemlji«, ki je bil obdan s SZ in ZDA in Son- cem ter Luno. Takšni delovni naslovi so bili tudi kraljevina SHS, FNRJ, FLRJ, SFRJ, ZRJ, zato Vam lahko, cenjeni g. Jo- vanovič, ponazoriva tudi pri- merjavo pojmov Srboslavija in Jugoslavija z ženskimi razteg- ljivimi hulahopkami, ki so ne- pogrešljiv del ženske gardero- be. Če gre mož za ženo kupo- vat takšne hulahopke, pona- vadi reče le »prosim hulahop- ke te barve in številke«, trgov- ka pa ga vpraša, ah bi raje imel »Peggy«, »Valerie«, »Su- per Li«, »Palmers«, »Filodo- ro«, »San Pelegrine«, »Wol- ford«, ali pa samo one samo- stoječe...? Ali je kakšna razli- ka in če je, kje se nahaja, naj cenjeni g. Jovanovič, sam ugo- tovi. Tako gre to..., cenjeni g. Jovanovič. P. s. Kopije zemlje- vidov se nahajajo v uredništvu NT-ja. MIRAN ŠNEBERGER, GREGOR URANIČ, Celje Rušenje ugleda na papirju Delovni sloj slovenske druž- be smo in večina izhaja iz soci- alno ogroženih družin, ki niso poznale udobja in so bile za vse dobrine, ki jih uživa nova generacija, prikrajšane. Že davno smo okušali krivice, va- jeni trdih, neusmiljenih doži- vetij, zahtev za zvesto, trdo delo. Zato ni redek slučaj v tem novem času biti ožigo- Pismo podpore Jožetu Zimšku, kandidatu za župana Celja želimo, da ostane Celje po moči tretje mesto Slove- nije. Da se še naprej razvija kot gospodarsko učinkovito in prenovljeno. Zato se združimo vsi Celjani, ki nam ni za prepir in nam ni vseeno, kaj bo z našim Celjem jutri. V času Izvršnega sveta, ki ga zadnji dve leti vodi dipl. inž. Jože Zimšek, naš skupni kandidat za župana, so se v Celju dogodile pomembne spremembe. Celje dobiva nov zagon. Gospodarsko se spreminja podoba Celja. Rastejo potrebe po delu in znanju. Kot sejemsko mesto se je Celje globoko zasidralo v srednjeevropski prostor. Gradimo na kulturni tradiciji Knežjega mesta Celja. Zunanji obraz Celja je spremenjen. Celje je danes eno najlepših mest Slovenije. Smo prvo športno mesto Slovenije. Premiki so vidni! Zato podpiramo Jožeta Zimska kot kandidata za našega župana mesta Celja. Mnogo moramo še storiti, zato - gremo naprej! JANEZ TASIČ, dr. med. mag. FRANČEK KNAFELC, dipl. iur. BORUT ALUJEVIČ, gled. igralec JOŽE BUČER. dipl. inž mag. IVAN ERŽEN. dr. med. SAŠO GOVC. oec. ROMAN GRACER. podjetnik KAREL GRAD. kmetovalec MOJCA JEREB KOSI, dr. med. IVANKA MARIC, ravnateljica OŠ BORIS MAROLT. dipl. inž prim. mag. BRANKO MEŽNAR. dr. med. JOŽE SMODILA, dipl. inž DRAGO VRAČUN. dipL inž Št. 50 - 15. december 1994 29 san, ker je lažje udariti kot po- magati. Pa nismo klonili, ne vračali, ampak z občudovanja vredno požrtvovalnostjo čast- no vlagali v korist, v dobro slovenskega naroda. Lahko je udariti, obsojati, skahti člove- kov mir, dostojanstvo vsega preteklega minulega dela in zaslug. Namesto tega je vedno možna varianta dobre spod- budne geste konstruktivnega dogovora kot del pomoči so- človeka v stiskah. Marsikdaj je treba bolje poznati ozadje, težke gospodarske razmere sploh v naši dežeU, nizko kup- no moč itd. Po moji presoji bi se naj ob takih kritičnih pri- merih, ki jih žal ni malo (samo nekateri so bolj izpostavljeni), vsi odgovorni organi sestali in skušali probleme rešiti. Lahko bi omejili blišč in izdatke za izgled, pa razne reklame, sla- voloke, ipd. Naj bi se del tega stekal v fond za reševanje pro- blemov, solidarnost, saniranje itd. Vse se zmore z dobro voljo za pomoč. Vsi volilni programi obetajo večjo gospodarsko rast, blaginjo in socialno var- nost. Govore o večji povezano- sti Slovenije, ne pa večji raz- drobljenosti in nestrpnosti. Prava pot mora biti resno, strokovno strpno delo. Danes upokojenci, po vojni nismo od- klonili napornega dela v ra- zrušeni državi, nismo šteli udarniški dni, za svoje delo smo bili revno stimulirani. Ker smo velika armada iz številnih proletarskih družin, vse svoje moči vlagali v naš skupni dom, si lastim tudi upravičeno ogorčeno pravico koga kritizirati, pokazati na nepravilnosti. Po drugi strani pa se srečujemo z obtožbami brez vsake milosti. Ali je na primer res vse poteptano, po- zabljeno, kar je g. Z.V. nekoč naredil dobrega? Se kot sindi- kalni svetovalec in ne nazad- nje kot predsednik Izvršnega sveta Celje? Ali je tak način rušenja ugleda na papirju, ka- kršnemu smo priče, res edina pot? J.Z. (naslov v uredništvu) Pravda, stara pol stoletja v Delu z dne 26.11.1994 je zapisana misel in očitek g. Križaniča, da parlament - Dr- žavni zbor zavira izplačilo od- škodnine prisilnim mobilizi- rancem v nemško vojsko in tu- di drugim žrtvam nemške oku- pacije v zadnji vojni. V imenu službe Državnega zbora, to je Urada za informiranje, o na- vedenem problemu odgovarja Janez Prezelj. Državni zbor je omenjeni problem obravnaval na svoji 17. seji meseca janu- arja in februarja 1994 in spre- jel Sklep o odprtih problemih vojne škode in odprtih vpraša- njih odškodnin vsem žrtvam vojne, kakor je to že rešeno v celi Evropi. Celotno rešenje, ki je zajeto v dvajsetih točkah, nakazuje in daje smer, kako pristopiti k uspešnemu reševa- nju obveznosti do prisilno mo- biliziranih v nemško vojsko in drugih žrtev Hitlerjeve Nem- čije. Gospod Janez Prezelj iz službe državnega zbora, to je Urada za informiranje, v istem časopisu navaja teh dvajset točk, ki bi jih naj sprejel Dr- žavni zbor. Prosimo imenova- nega gospoda Prezlja, da obja- vi dobesedno točke, katere bi naj bile poslane v začetku tega leta na naslov vlade Dr. Dr- novšku. Ker smo tu neposred- no prizadeti prisilni mobilizi- ranci kot žrtve raznih politik že preko pol stoletja, želimo biti pravilno informirani o na- vedenem dogajanju in to kon- kretno, ah je bila rešitev Dr- žavnega zbora res poslana tudi vladi v takojšnjo reševanje in zakaj vlada o tem molči, oziro- ma nič ne ukrepa po svoji služ- beni dolžnosti in kompetenci. Žalostna je resnica, stara pre- ko pol stoletja. V prejšnji Ju- goslaviji se je z nami barantalo za ceno naših življenj in trplje- nja, ko smo bili na robu druž- be, dostikrat zaničevani in brez osnovnih pravic. Dokaza- no je, da je Jugoslavija dobila priznano vojno odškodnino za uničeno premoženje, prisilno delo, trpljenje, izgubljeno zdravje in vojne žrtve kot voj- no škodo v višini 36 miUjard dolarjev, od tega pa je dobila izplačano samo 0,1 odstotka, ostalo pa naj bi bilo še na dol- gu. Nemci so imeli v tem ob- dobju dobre diplomate, ki so nam znaU prikazati marsikaj in smo bili prodani kot poceni potrošni material. Upali smo L mislili, da se bo sedaj to obrnilo na bolje, pa temu ni tako. Nočemo ali pa ne smemo se dogovoriti z bogato Nemčijo za vojno odškodnino, kakršne tozadevne žrtve v celi Evropi od Nemčije lepo dobivajo. Glede na to, da imamo sedaj v Sloveniji Ombudsmana — va- ruha človekovih pravic, bi bilo dobro tudi njega vprašati, na kateri stopnici smo sedaj po preteku pol stoletja slovenski prisilni mobiliziranci, ko nas sistematično in organizirano nočejo priznati in dati pravice, ki je priznana v Evropi in ve- soljnem svetu. FRANC VALENČAK, Kozje Čemu blatenje Slovenije v tujini? Nekega popoldneva odprem časopis Delo in glej ga zlomka, najdem sestavek o tem, kako predsednik ene od vladnih strank na debelo pljuva po lastni državi, po lastni vladi in s tem posledično po lastnih ljudeh. Je to možno? Seveda je, če to počne g. Lojze Peterle, ex zunanji mini- ster, a kaj je storil? Veliko ne- umnosti. To je storil. Nikoli se nisem oglasil ob njegovih ne- umnostih, toda sedaj je preko- račil vse meje krščanske in ne- krščanske morale. S tem, ko gospod Peterle zmerja oblast za nacional-komunistično, zmerja skoraj polovico Slo- vencev in Slovenk, ki so tem t.i. nacionalkomimističnim strankam dali svoj glas. Je to krščanski etos? Zmerjati, raz- deljevati, pljuvati po lastni dr- žavi? Kaj bi bivši zimanji mi- nister rad? Njegova nesposob- nost je njegov osebni problem. S tem, ko ozmerja polovico dr- žavljanov in državljank, v bi- stvu to počne sam sebi. Menda bi stranka, kateri načeluje uvedla v šole nekakšen etični pouk. Da ga ni sram. On in njegovi bi nas učili morale in etike? Hvala, to se ne more zgoditi. Narod dobi natanko takšno oblast, kakršne je v da- nem trenutku, ko nastopi čas volitev, vreden. Ljudje izvolijo ljudi, kateri so odsev njihovih želja in zaupanja. Lahko oz- merjaš pol Slovenije, kajti ravno polovica Slovenije je iz- volilo poslance omenjenih strank (LDS, ZLSD in SNS). vendar se vprašajmo, kaj žene g. Peterleta, da tako sramoti svojo državo v tujini? Kakšna je psihologija takšnega člove- ka? Kakšen je etos, na katere- ga naj bi prisegal? Je mogoče polovica naroda za odstrel? Njegovi domobranci so že ne- koč asistirali pri takšni krvavi pojedini. Se lahko to ponovi? Hvala zdravi pameti večine državljanov in državljank, ki ne bodo verjeli ljudem, ki last- no družino (državo) blatijo pri sosedu in s tem posredno jem- ljejo kruh tistim, ki ga služijo z delom, ne z nesposobnostjo. Žal je politika stvar razvuna, trdih zakonitosti boja argu- mentov in spretnosti, s katero se ti argumenti uveljavljajo. Politika ni za čustva, všečnost in tudi čisto vino ni. Politika je žal posel, kjer zmaga pamet- nejši in spretnejši. Ljudje so pač takšni ah drugačni in nji- hova pravica je, da so takšni, kot so. G. Peterletu ne očitam tistega, kar je storil dobro, kajti nekaj je nedvomno storil, toda v levjem brlogu se ne pri- diga z ročico, temveč s trdo voljo. Lev začuti strah in ve, kdaj se lahko česa loti. Je že tako, da ni vsakdo sposoben za vsako funkcijo in g. Peterle, če bo hotel delovati, bo moral to dojeti. Igrati užaljenega otro- ka je podlo in čas je, da se ti njegovi ekscesi prenehajo. Če hoče sebe tako povzdigniti, je to resnično zaskrbljujoče, kaj- ti kakšna je stranka, ki molče požira telovadbo svojega predsednika? Danes je pač ta- ko, da lepe oči nič ne pomeni- jo. Pa brez zamere, če sem bil mogoče malce grob, vendar ne morem požirati tega, kar g. bivši zunanji minister trobez- Ija po svetu. Slovenija je tudi moja država, moja domovina, samo njo imam, zato sem ogorčen. BOJAN EKSELENSKI, OO SNS Celje ZAHVALE,: POHVALE Zalivala Pavleku Blatniku Posamezniki pri Društvu in- validov v občini Žalec se zah- valjujemo težkemu invalidu Pavleku Blatniku, ki rad pri- skoči na pomoč in doma za- stonj pomaga striči in briti in- valide. V teh hudih časih ter previ- sokih cenah so nekateri z niz- kimi pokojninami potrebni pomoči, kakršno nudi Pavlek Blatnik iz Partizanske vdice v Žalcu. Ima razumevanje in human odnos do invalidov. Za takšno pomoč se mu prisrčno zahvaljujemo vsi invalidi v žalski občini. Obenem pa mu želimo srečno, zdravo in zado- voljno novo leto 1995, vsi tisti, ki ga imamo resnično radi! JOŽE GROBELNIK, Žalec Prijazna zdravnica v Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah že tri leta prihaja dvakrat na teden iz Šmarja prijazna in razimievajoča zdravnica dr. Vera Čakš. Kljub številni družini (ima 4 otroke), ni nikdar slabe vo- lje. Za vsakogar vedno najde toplo in prijazno besedo, saj se zaveda, da to veliko pomeni bolnemu in osamljenemu člo- veku, kot navadno rečemo, več kot kos kruha. Naj bo dr. Vera Čakš za zgled ostalim. Pohvala velja tudi celotnemu domske- mu medicinskemu osebju ter ostalim delavcem. Dr. Čakševi in njeni družini želimo oskrbovanci iz Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah vesele božične praznike, v no- vem letu 1995 pa predvsem zdravja in miru ter veUko de- lovnih uspehov pri njenem hu- manem in požrtvovalnem delu. HILDA LOKOVŠEK, Šmarje pri Jelšah PRITOŽNA KNJIGA Pa vozite po zaliodu, odnosno po Evropi! Prav gotovo me ne bi nič na- potilo za pisanje v vaš spošto- vani časnik, če ne bi dne 30.11.1994 ob 16.15 doživela dve sila neprijetni dejanji s strani prometne policije z reg. štev P-02-079. Iz Šmarja pri Jelšah proti Mestinju sem vozila v dolgi koloni, ki je bila za menoj in katere povzročitelj je bila voz- nica, ki je vozila pred menoj in katere vožnja ni presegala 30 km na uro. To je bil tudi os- novni vzrok, da sem jo na pre- sledku cestišča prehitela. Za- radi tega mojega dejanja, od- nosno morebitnega prekrška, sta iz skritega parkirišča poli- cista z omenjeno registrsko številko (jaz sem ju videla) pognala avto in vključila sire- no, ter se pognala za menoj kot za najhujšim kriminalcem, s tem pa prestrašila tudi druge vozeče voznike. Spoštovana gospoda polici- sta, bodita prepričana, da bi vaju počakala na zato primer- nem mestu brez vašega dirka- nja in zavijanja sirene. Ob pla- čevanju prekrška sem dobro- namerno dejala, da take voz- nike, ki povzročajo namerno ali nenamerno kolone, v za- hodnih državah izločajo iz prometa, ker so le-ti poleg drugih dejavnikov velika ne- varnost na cestišču. Kaj je bilo hujšega kot ta moja skronma pripomba za enega od polici- stov (mlajšega). V jezi je dejal: »Potem.pa vozite po zahodu, odnosno po Evropi!« Spoštovani g. policist. Ver- jami mi, da vozim že več kot 30 let in tudi doberšen del Evrope sem prevozila, toda to je bila moja prva kazen. Zelo si želi- mo v Evropo, toda pri tem mo- ramo priznati, da nam vsem skupaj manjka še veliko, veli- ko stvari. In ena od teh je tudi kulturni odnos do ljudi. VESNA ŽIGON, Brežice Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo pri- zadet smisel sporočila. Po zakonu o javnih gla- silih so uredništva dolžna objaviti le odgovor na ob- javljeno informacijo ter popravek objavljene infor- macije, s katero sta priza- deta pravica ali interes pis- ca, o vseh ostalih pismih pa se odloča v skladu z ured- niško politiko. Objava volilnih rezultatov za občino Žalec - pritožba Socialdemokratska stranka, Občinski odbor SDSS Žalec je vložil dne 8.12. pritožbo na ne- pravilno porazdelitev manda- tov za občinske svetnike. Ugo- tavlja namreč, da je občinska volilna komisija nepravilno določila mandate za stranke na osnovi volilnih rezultatov in zakonskih določil. Pritožbo smo vložili takoj po objavi re- zultatov, ki so bili objavljeni na razglasni deski v prostorih občine Žalec. Ker še osmi dan po volitvah nismo dobili nobe- nih uradnih podatkov, sma- tramo za potrebno, da o vseh teh nepravilnostih, ki so se do- gajale v zvezi z določanjem števila mandatov, obvestimo javnost. Za potrditev zgoraj navede- nih navedb, vam v prilogi po- šiljamo kopijo pritožbe, iz ka- tere je razvidna vsebina pri- tožbe, izračun količnikov po D'HONDTU na glasovih list, iz katere je jasno razvidno, da na zap. št. 36, pripada osmi mandat SDSS - socialdemo- kratski stranki, ter kopije vo- lilnih rezultatov. Predstavnik liste SDSS: ALOJZ CILENŠEK in predsednik 00 SDSS Žalec KURT KINDLHOFER Spoštovane Celjanke in Celjani! V nedeljo, 18.12. poteka drugi krog volitev za celjskega župana. V prvem krogu volitev je največ glasov prejel Jože Zimšek, predsednik celjskega Izvršnega sveta, V svojem programu Jože Zimšek, ne obljub- lja nič nemogočega, pač pa nadaljevanje aktivnosti, ki bodo Celju vrnile nekdanji sijaj in mesto, ki mu pripada v Sloveniji. Zato sem prepričan, da mu boste volivke in volivci zaupali tudi v drugem, odločilnem krogu volitev. Z glasom za Jožeta Zimska boste podprli prizadevanja za izgraditev takšnega Celja, kot si ga vsi želimo. Želim Vam lepo nedeljo in Vas vabim na volišča! mag. IVAN ERŽEN, dr. med. predsednik 00 LDS Celje št. 50 - 15. december 1994 30 Št. 50 - 15. december 1994 31 O Skupnih oddajah radijskih postal Prlhotinil četrtek skupščina Združenja v Kranjski Gori Za zadnjo letošnjo skupšči- no Združenja radijskih postaj Slovenije so si radijci izbrali Kranjsko Goro. Na dnevnem redu bodo zanimiva vprašanja o skupnih oddajah, o preobli- kovanju Združenja, o pogaja- njih s Sazasom, o prihodnjem 6. festivalu radijskih postaj, pri čemer bomo celjski radijci pripravili posebno poročilo v zvezi z organizacijo in tek- movanjem na 5. festivalu ko- nec oktobra v Celju. Po seji skupščine bo še slav- nostna razglasitev natečaja, ki ga je Združenje radijskih po- staj Slovenije pripravilo sku- paj z Open Society Fund. Tega natečaja se je poleg Radia Ce- lje udeležilo še pet radijskih postaj in sicer RGL iz Ljublja- ne, Murski val iz Murske So- bote, Studio D iz Novega me- sta. Radio Trbovlje in Radio Študent iz Ljubljane. Gre za tematiko o marginalnih skupi- nah ljudi, oddaje pa so se zvr- stile v nočnem pasu med pol- nočjo in drugo uro od pone- deljka 12., do nedelje 18. de- cembra. Po žrebu smo celjski radijci svojo oddajo poslali v eter prvi in sicer v noči od ponedeljka 12. na torek, 13. decembra. Oddaje šestih radijskih po- staj bo ocenjevala tričlanska žirija in sicer Marko Prpič, TV Slovenija, Boris Jesih, Inštitut za narodnostna vprašanja in Silvo Devetak, Evropski cen- ter za etnične, regionalne in sociološke študije. Najboljše oddaje se bodo potegovale tudi za nagrade Open Society Fund. Na skupščini bo zanimivo poslušati poročilo posebne po- gajalske skupine o avtorskih pravicah s Sazasom, ki je po- gajalski mandat Združenja dobila v času festivala v Celju oziroma na skupščini 26. okto- bra. Upati je, da bodo materi- alne obveznosti iz naslova av- torskih pravic zmerne in ne bodo preveč posegle v finanč- ne načrte radijskih postaj v prihodnjem letu. Zelo verjetno se radijske po- staje ne bodo več odločile za skupne oddaje s področja kul- ture, ki so si jih doslej izme- njavale na skupni 4. mreži vsako pi-vo soboto v mesecu ob 17. uri. Več predstavnikov ra- dijskih postaj s temi skupnimi oddajami ni bilo zadovoljnik, medtem ko je pričakovati do- govor o skupnih prenosih po- govorov s predsednikom drža- ve Milanom Kučanom, pred- sednikom Državnega zbora Jožefom Školjčem in predsed- nikom vlade dr. Janezom Dr- novškom. Ti pogovori so bili izmenjaje po postajah vsak zadnji četrtek v mesecu med 17. in 18. uro. Lahko pa, da se bodo članice Združenja dogo- vorile drugače in v »kolobar« pogovorov vključile še kakšno pomembno slovensko oseb- nost. Na skupščini v Kranjski Go- ri bo po vsej verjetnosti prišlo tudi do predloga, katera radij- ska postaja, članica Združe- nja, bo imela čast in veliko od- govornost pripraviti naslednji, zdaj že 6. festival Združenja, ki bo po tradiciji zadnje dni oktobra 1995. Vsekakor je dejstvo, da so festivali s tekmovanjem v osmih novinarskih in EPP zvrsteh najuspešnejša oblika druženja radij cev na lokalni oziroma regionalni ravni. Prav tako pa je tudi res, da zahteva- jo festivali, ki so iz leta v leto boljši, vse temeljitejše pripra- ve in dokajšnje organizacijske sposobnosti radijskih postaj. Festivali ostajajo še naprej do- bra promocijska in poslovno- tržna priložnost posameznih članic Združenja, pa tudi kra- jev in regij, ki se identificirajo z določeno radijsko postajo oziroma se radijska postaja identificira s svojo slišnostno regijo. MITJA UMNIK Glasba polepša trenutke v bolnišnici Znano je, da v Ameriki in Nemčiji obstajajo klinike, na katerih pri zdravljenju uspeš- no uporabljajo glasbene tera- pije. Pri nas takšne klinike si- cer še ni, zdravoiiki pa se stri- njajo, da glasba pozitivno vpliva na počutje in razpolo- ženje pacientov. December je mesec obdaro- vanj in praznovanj. Delček te- ga utripa že vrsto let zapored vnaša skupina Moped show, v hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike v Ljublja- ni. Otroci z medicinskim oseb- jem te bolnišnice so kot velika družina. Kljub težavam so do- bro razpoloženi, prepevajo, se učijo, ustvarjajo svoj časo- pis ... Najbolj pa so veseli obi- skov tistih, ki se ukvarjajo z igro, petjem... Nekaj utripa iz omenjene bolnišnice vam bo prinesla tu- di sobotna oddaja Glasba je življenje, v kateri se bomo po- govarjali tudi z dr. Majdo Be- nedik Dolničar, ki nam bo po- vedala, koliko in na kakšen način se mali pacienti vključu- jejo v svet glasbe. SIMONA H2O Četrtek, 15. decembra. 00-02 »Open Sooletv Fund« nočni programi Ta teden poteka še eno tekmovanje lokahiih radijskih postaj. Tokrat se radijci merijo v kontaktnih oddajah nočnega programa, ki razkrivajo življenje marginalnih skupin in se potegujejo za nagrade fundacije Open Society Fund v skupni vrednosti 3000 ameriških dolarjev. Oddaja Radia Celje je že bila na sporedu v ponedeljek. Do sobote pa se bodo v času od polnoči do dveh zjutraj zvrstili še Murski val, Studio D in Radio Trbovlje. Sobota, 17. decembra 1994, 19.00 Športno-zabavni večer: Celje-Odeja IVIarmor, prenos V dvorani tehniške šole v Celju bo derbi Celjank in Mariborčank v košarki za sredino prvenstvene lestvice. Celjanke bi se z zmago povzpele na četrto mesto. Nedelja, 18. decembra, 18.00 Drugi krog lokalnih volitev Na Radiu Celje bomo obširno spremljali tudi drugi krog volitev za župane v občinah na Celjskem. Naši poročevalci se bodo oglašaU z volilnih prizorišč, v redakciji pa bomo spremljah rezultate in pripravili pogovore s kandidati za župane in zmagovalci. RADIJSKI SPORED od 15. do 21. decembra RADIO CELJE četrtek, 15.12.:5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika i RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo j OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20; Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- i čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 9.05- Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice,^ 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Izbira domače" melodije tedna, 14.15 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in^ odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10' Glasbeni express, 16.30 Kronika, 17.00 Kronika 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek pro-: grama, 00.00-02.00 Skupni nočni program Združenja radijskih postaj^ Slovenije: Murski val. \ Petek, 16.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika i RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo j OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.201 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-; čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00, Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica,- 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 ^ Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00' Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 19.00 Poročila, 19.05^ Deutsche Welle, 19.10 Evropa v enem tednu (BBC), 20.00 Zaključek' programa, 00.00 Skupni nočni program Združenja radijskih postaj Slove-: nije: Studio D, - ------------- - ~ i Sobota, 1712.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja ^ kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 ■ Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled < tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev; programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice,' 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, i 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05! Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 19.00 Športno-za-; bavni večer: Košarka: Celje - Odeja Marmor, prenos, glasbene želje.' 0.00 -02.00 Skupni nočni program Združenja radijskih postaj Slovenije:: Radio Trbovlje. Nedelja, 18.12.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska; oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 9.05 Lokalne volitve 94, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 11.30 Lokalne volitve 94, 12.30 Iz domačih^ logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna,' 13.10 Čestitke in pozdravi, Pribl. 18.00 Drugi krog lokalnih volitev, 22.00 Zaključek programa. Ponedeljek, 19.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa. Torek, 20.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika, 7.15 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lil. & AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Poro- čila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa. Sreda, 14.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalp- ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah 95,1,95,9 in 100,3^MHz-stereo, ... Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, fax: 441-032, Studio: 441-310, 441-510. Št. 50 - 15. december 1994 32 Razstava športnili avtomobilov na GR Slovenski prestolnici se obeta zanimiva športno-avto- mobilistična prireditev z naslovom Razstava najhitrejših športnih vozil sveta. Razstava bo na ljubljanskem Gospo- darskem razstavišču odprta od 16. do 23. decembra, vstopnice bodo na voljo po 500 tolarjev, organizatorja pa sta Ljubljanski sejem in poslovnež Matjaž Tomlje. Na ogled bo 45 različnih avtomobilov, in sicer od dirkaških specialk do nekaterih bolidov formule 1. Na sliki: dirkal- nik Fl Peugeot-McLaren. FCC za kitalsici avtomobilsici trg Kitajska postaja v vseh na- črtih avtomobilističnih tovarn prostor in s tem trg, ki je iz- jemno pomemben. Nič nena- vadnega, kajti še leta 1991 so tam prodali vsega 97, lani pa že 430 tisoč avtomobilov. Po- vsem realne so torej napovedi, naj bi že do konca leta kitajska prodaja osebnih avtomobilov dosegla fantastično številko milijon vozil, s tem pa bi dobi- le dovolj dela skoraj vse to- varne. Tudi zaradi tega je pred ne- davnim stuttgartski Mercedes Benz na pekinški avtomobilski razstavi predstavil FCC ali ki- tajski družinski avtomobil (Family China Car) na sliki, ki je nastal na osnovi študije mercedesa razreda A (serijska izdelava tega avtomobila naj bi po sedanjih napovedih ste- kla leta 1997). FCC je dolg ma- lo več kot 3,5 metra, ponuja prostor štirim oziroma petim ljudem, motor z menjalnikom in diferencialom pa je vgrajen v dvojno dno (kar pripomore v primeru trčenja k večji var- nosti). Vozilo naj bi poganjal 1,3-litrski štirivaljnik z močjo 40 kW/55 KM, Mercedes Benz pa ima v načrtu še nekaj dru- gih izvedenk. Seveda še ni znano, koliko bo (aU sploh) Mercedes Benz s tem svojim projektom navdušil kitajsko vlado, ki za sedaj še centralizi- rano odloča o vseh takšnih av- tomobilskih načrtih, vendar je očitno, da se je tekma na kitaj- skem trgu že začela. Nissan 200SX na slovenskem trgu Leta 1988 je japonski Nis- san prvič postavil na svetlo kupe 200SX, letos pa je avto- mobil temeljito prenovil. To je kljub temu kupe dokaj nežnih ali vsaj ne izrazito drznih ka- roserijskih potez, s količnikom zračnega upora 0,32, s komaj zadovoljivim prostorom za dva in bencinskim štirivaljni- kom z gibno prostornino 1998- kubičnih centimetrov. Ta pri 6400 vrtljajih zmore največ 147 kW/200 KM, med- tem ko je največji navor 265 Nm pri 4800 vrtljajih. Motorju je v občutno pomoč turbinski polnilnik, ki so ga za obnovlje- ni kupe nekoliko prilagodili, pa tudi štirje ventili na valj. Avto je ob drugem serijsko opremljen z zaporo zadnjega diferenciaUj a^egat _p£L moč tako ali tako prenaša na zadnji kolesni par. Po tovarniških podatkih zmore nissan 200SX največ 235 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 7,5 sekunde, med- tem ko poraba menda ne pre- seže 12,1 litra. Avtomobil je ob tem naprodaj tako z ročnim petstopenjskim ali štiristo- penjsldm avtomatskim me- njalnikom, pri ljubljanski Nis- san Adrii, uradiiem predstav- niku Nissana na slovenskem prostoru, pa je z vsemi daja- tvami naprodaj za malenkost manj kot 70 tisoč mark. Ra- zumljivo je, da bodo avtomobil naročali samo za znanega ku- pca, pa tudi to, da prodaja na tako majhnem tržnem prosto- ru ne more biti nekaj posebej izjemnega. Na sliki: nissan 200SX. Prihodnje leto konec Japonske^ recesije? Japonska, največji izdelova- lec avtomobilov in vozil, se le- tos srečuje z eno najhujših kriz. Vse pa kaže, da naj bi bilo že prihodnje leto bistveno drugače. Napovedujejo, naj bi leta 1995 na japonskem trgu prodali približno 6,9 milijona vozil oziroma za pet odstotkov več kot letos. Posebej zanimi- vo pa je, da na Japonskem ra- čunajo tudi z večjo prodajo tu- jih avtomobilov. Letos (japon- sko poslovno leto se konča marca) naj bi tam prodali 187 tisoč tujih avtomobilov, pri- hodnje leto pa naj bi bila šte- vilka za 30 odstotkov večja. Ali bo to zadostovalo za trdi- tev, da se japonski avtomobil- ski trg odpira na stežaj, seveda ni mogoče napovedati. V desetih letih izdelali 400 tisoč renauitov espace V desetih letih je francoski Renault v sodelovanju s tovar- no Matra izdelal kar 400 tisoč renauitov espace. To je limu- zinski kombi oziroma veliko- prostorski avtomobil, ki na- staja v Matrini tovarni v Ro- morantinu in pri Rendultu v Dieppu. Ko so torej pred do- brimi desetimi leti začeli izde- lovati espace, tedaj nedvomno zelo nenavaden avtomobil za evropske oči in tudi rabo, so na dan naredili 23 avtomobi- lov, danes pa v obeh tovarnah približno 300 vozil. V zadnjem času je na trgu konkurenca tovrstnih avtomo- bilov vse hujša, saj skoraj ni tovarne, ki ne bi ponujala veli- koprostorskega vozila. Vendar je renault espace kljub vsemu zelo uspešen, kajti njegov evropski tržni delež v tem ra- zredu je bil lani kar 55-odsto- ten, v Franciji pa je dosegel celo 75 odstotkov. Razen na domačem trgu se je uspešno prodajal tudi v Švici in Avstri- ji ter še posebej v Veliki Brita- niji, kjer je tudi dosegel 75- odstotni tržni delež. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo na prodaj 451 avtomobilov, organizatorji pa so izdali 12 kompletov kupoprodajnih pogodb.. Ugodna prodaja volksvvagnov, audijev in seatov Prodaja nekaterih avtomo- bilov na slovenskem trgu v zadnjih mesecih dosega re- korde. Tako je ljubljanski Porsche Inter Auto, uradni predstavnik korporacije Volkswagen pri nas, v novem- bru na slovenskem prostoru prodal 15 odstotkov vseh avto- mobilov. Najuspešnejši je bil z avto- mobili volkswagen (6,8 odstot- ka), dobro so šli v promet tudi španski seati (6,6 odstotka), pa tudi tržni delež audijev ni za- nemarljiv (1,6 odstotka). Pri Porsche Inter Auto računajo, da bodo letos prodali vsaj kakšnih 5000 avtomobilov, s tem pa bodo postali upošte- vanja vredno ime na sloven- skem trgu, kajti v rokah bi imeli skoraj osem odstotkov trga. Vsi dnagi prodajni načrti ostajajo nespremenjeni: novi VW polo bo pripeljal na trg še pred koncem leta, audi A4 pri- de k nam februarja, medtem ko se prodaja največjega audi- ja, aluminijastega A8, počaisi prebija iz nekaterih prejšnjih težav. Na sliki: audi A8. PRI FIATU VAS OBDARUJEMO VSAK DAN V DECEMBRU! Tempta št. 50 - 15. december 1994 33 MUsubishi FTO za japonski trg Japonski Mitsubishi bo ^olj na japonskem trgu pro- dajal svojega novega športni- ca z oznako FTO. Avtomobil je 28 dobrih 10 centimetrov dalj- ši od kupeja eclipse in ponuja prostor dvema potnikoma, na voljo pa bo z različnimi mo- torji. Najzmogljivejši bo bencin- ski šestvaljnik s približno 200 KM, nekaj skromnejši bo prav tako šestvaljnik, vendar s končno močjo 170 KM, os- novno izvedenko pa bo poga- njal 1,8-litrski agregat z močjo 125 KM pri okroghh 6000 vrt- ljajih v minuti. Serijsko je av- tomobil opremljen s po dvema zračnima varnostnima blazi- nama in protiblokirnim zavor- nim sistemom ABS. Na sliki; mitsubishi FTO. Golf citvstorm za čistejše okolje Wolfsburški Volkswagen je začel serijsko izdelovati golfa, ki ga poganja električni motor. To je golf, ki ga sestavljajo v tovarni v Moselu, poganja pa ga sinhronski električni motor z močjo 17,5 kW. Preden so se pri VW odločili za serijsko izdelavo tega elek- tričnega golfa, so na testnih voziUh prevozili 1,4 milijona kilometrov. Avtomobil zmore pri stalni hitrosti 80 km/h pre- voziti največ 80 kilometrov, najvišja hitrost je 100 km/h. pospešek do 50 km/h pa je 13 sekimd. Golf citystorm (na sli- ki) ima pogonske akumulator- je zaradi ugodnejše razporedi- tvene teže nameščene tako spredaj kot tudi zadaj, s po- sebnim servovolanskim ojače- valnikom pa so dosegli lahkot- no vodenje. V Nemčiji, kjer je najprej stekla prodaja golfa citystorm, je avto naprodaj za 49.500 mark. Avto-moto društvo »ŠLANDER« pričenja z 10-dnevnim tečajem cestno prometnih predpisov dne 19.12. 94, ob 16. uri. Ugodni KREDITNI POGOJI. Člani AMD 10% POPUSTA. INFORMACIJE: UUBUANSKA 37, TEL. 24-705 (471-705) Št. 50 - 15.clecemt>er 199- 34 Četrt stoletja swingania Božično-novoleini koncert New swing ouarteta New Swing Quartet pri- pravlja prihodnjo sredo, 21. decembra, ob 19.30 v cerkvi Sv. Danijela v Celju božično- novoletni koncert. Z njimi bo nastopila tudi vokalna skupi- na Pinocchio pod vodstvom prof. Eve Kozlevčar. Fantje prav letos praznujejo četrt stoletja prepevanja. Ta lepi jubilej so la-onali s turnejo po ZDA in z izdajo CD s slav- nostnega koncerta ob 25. obletnici, ki so ga letos poleti s pomočjo legendarnega Gol- den Gate Quarteta odpeli v Plečnikovih Križankah. Pravzaprav je nesporno, da je bil to koncert, na katerem so praznovali »vajenci«, njihovi gostje pa so bili »mentorji«. Golden Gate Quartet je bil (in je najbrž še) največji vzornik Daretu Heringu, Tomažu Ko- zlevčarju, Otu Pestnerju in Marjanu Petanu, pri prepeva- nju gospelov seveda. In tako je tudi prav. New Swing Quartet je bil prva slovenska glasbena skupina, ki je v času socializ- ma in komunizma na koncer- tih, na radiu in na televiziji prepevala krščansko glasbo, in še ameriško po vrhu. Z New Swing Quartetom so kot instrumentalisti v različ- nih spremljevalnih zasedbah sodelovali tako rekoč vsi naj- vidnejši slovenski glasbeniki, ki sicer gojijo jazz, swing, im- provizirano glasbo in podob- no, saj ansambel poje črnsko duhovno glasbo, vokalni jazz in občasno zimzelene melodi- je. Več uspelih glasbenih pro- jektov je nastalo tudi z razšir- jeno zasedbo New Swing Sin- gers, za katero je kvartet po- vabil k sodelovanju še ženski vokalni trio. Stalna članica ansambla, ki z njimi pogosto snema in nastopa na koncer- tih, je tudi Alenka Godec, od- lična slovenska solistka. Nedavni uspeh NSQ na ameriški turneji velja najbrž pripisati tudi dejstvu, da kot beli ansambel poje pravi črni spiritual, beli spiritual in črni gospel. Vse tri značilne oblike petja duhovnih pesmi obhkuje ansambel z lastnim, razpoz- navnim izrazom. Tega na eni strani določa zvočna barva an- sambla, na drugi pa prepoz- navnost aranžmajev kompozi- cij sko-producentskega tande- ma Pestner-Kozlevčar. Prav gotovo bo New Swing Quartet v sredo navdušil vse, ki si bodo v cerkvi Sv. Danije- la v Celju ogledali njihov kon- cert. Če že ne iz malce prej naštetih razlogov, pa prav go- tovo zaradi pesmi, ki jih pre- pevajo. Te so v predbožičnem in prednovoletnem času še po- sebej lepe in zaželene. In če samo pomislite, da bi ob vsem tem še snežilo... A. LEDNIK Ob Jubileju v deželo icengurujev Trenutno naš najbolj profe- sionalen narodno-zabavni an- sambel Štajerskih 7 iz Sloven- skih Konjic se je pred dnevi vrnil s četrte turneje po Ame- riki in Kanadi, decembra pa ga čaka vrsta domačih nasto- pov, vse do silvestrovanja, ki ga bodo tokrat opravili v Kamniku. Vodja ansambla, ki igra vse zvrsti zabavne glas- be. Samo Pokom, je takole ocenil četrto gostovanje v dalj- nih deželah: »V enem mesecu smo po zra- ku prepotovali okoh 30 tisoč kilometrov, imeh pa smo 15 nastopov po različnih, med se- boj zelo oddaljenih krajih. V Ameriki in Kanadi nam ni več težko, saj se z domačini že dobro poznamo. Probleme imamo, ker nas je premalo ozi- roma gostoljubnih domačinov preveč, ki nas žehjo med tur- nejo imeti na svojih domovih.« Bolj kot AmerUca je zanimi- va Kanada... To je svet v malem, saj ob osnovnem prebivalstvu, Indi- jancih, tam živijo ljudje doma- la z vsega sveta. In tako je tudi na nastopih, saj je prišel k nam celo nekdo iz Norveške in nas poprosil, če znamo kakšno njegovo! Tokrat je nismo zna- li, za prihodnjič pa se jo bomo morali naučiti. Še vedno je ve- liko Slovencev, čeprav na kon- certe prihajajo že druge, tretje in četrte generacije, ki preko nas spoznavajo rojstno domo- vino staršev ah starih staršev. Kako izgledajo nastopi? Vedno začnemo z domačo polko, nato pa zapojemo slo- vensko in ameriško oziroma kanadsko himno. Prva jim je všeč in so tudi solzni, druga pomeni za njih šok, da jo zna- mo. Potem sledi polurni kon- cert naših najbolj popularnih in novih pesmi, nato pa igramo do jutranjih ur vse za dober žur. Kot profesionalci morate veliko nastopati... Letno imamo načrt za 150 nastopov, od katerih jih je po- lovica v tujini. Vse vikende smo zimaj, doma igramo, ko smo prosti in če si zainteresi- rani pravočasno rezervirajo termin. Plan naših nastopov imamo določen že konec janu- arja, v začetku februarja. Tako se pogosto zgodi, da so mnogi organizatorji razočarani, ker nas prepozno povabijo. Zunaj se to dela na dolgi rok in tega se bodo morali navaditi tudi pri nas. Prihodnje leto boste stari 10 let. Imeli bomo več promocij- skih koncertov od Slovenskih Konjic do Tabora v Mariboru, morda tudi Celja, obiskali bi radi vse kraje, kjer so dvorane z okoh 500 in več sedeži. Zra- ven bomo pripeljali dobre go- ste, humoriste in še kaj, ter pripravili lep večer. Konec prihodnjega leta nas čaka nov izziv, gostovanje v deželi ken- gurujev, Avstraliji. Zraven bo še več snemanj, nekaj časa pa mora ostati tudi za nas, saj imamo skoraj vsi družine in s tem povezane prijetne obvez- nosti. Kje boste po novem letu imeli prvi nastop? Na Gomilskem, 1. januarja. Tam je vedno lepo in se tega srečanja zelo veselimo. Festivah? Na Ptuju in Veseli jeseni smo pobrali vrsto nagrad in zdaj nimamo več kaj dobiti. Sicer pa so festivali tako, ta- ko... In lestvice tudi! Niso re- alne, saj se mnogi, da bi dose- gli uspeh, poslužujejo never- jetnih potez pri zbiranju ku- ponov. Tako so menda eni pri- nesli kuponov kar za celo na- klado časopisa! In za festival moraš imeti dobro pesem, do- brega konja! Če jo bomo dobi- h, bomo morda še poskusili. Sicer pa sodelujemo na prvem festivalu polk in valčkov, ki ga je razpisal slovenski radio. Prireditev bo menda febru- arja. Je kaj sprememb v an- samblu? Zadnja je bila pred letom dni, ko smo dobili odličnega člana Avgusta Skazo, pred šti- rimi leti pa Robija Smolnikar- ja, ki je zamenjal Borisa Ro- škerja. Ostali smo zraven od začetka ali malo manj - Brani- mir Klevže, Rudi Šantl, Jani Zavec in midva, Boris in Samo Pokom. Imamo se fajn! Na zadnjo turnejo ste »vle- kli« tudi veliko prtljage... Vsega skupaj je bilo okoli 800 kilogramov, saj smo imeli vse, razen velikih zvočnikov in bobnov. Tu so še noše in trije kompleti oblek za nastope, da o dnevni garderobi sploh ne govorimo. In promocijski ma- terial! Z dobro voljo in dobro organizacijo zmoremo vse. Zadnji CD Štajerskih 7 »Slovenski kruh« ima dva- najst narodno — zabavnih skladb , med katerimi so mno- ge že dobro znane, tako na- slovna Slovenski kruh kot tudi Nisem kriv. Na zdravje, Abra- ham, Tote Štajerske ne dam. Prav vsi smo ljudje, Slovenka moja bo. Iz Dobrne v življenje. Nikdar pozabljena mati, Oj, ribič, ti pa znaš in odlično za- peta slovenska narodna Ka- trca. TONE VRABL »KoVkor' kapljic, toVko let...« na koncertu v Kelovvni - Britisb Columbia v Kanadi. Občudovalci so zapeli z njimi! PRED 5 LETI: 1. ALL AROUND THE VVORLD..............LISA STANSFIELD 2. ROOM IN YOUR HEEART................LIVING IN A BOX 3. LEAVEALIGHTON................... BELINDA CARLISE PRED 10 LETI: 1. THE WILD BOYS ........................DURAN DURAN 2. I FEEL FOR YOU ......................... CHAKA KHAN 2. FREEDOM ....................................WHAM! 3. NO MORE LONELV NIGHTS............PAUL McCARTNEV PRED 15 LETI: 1. GIMMEGIMMEGIMME ........................... ABBA 2. WHEN YOU'RE IN LOVE...................... DR. H(X)K 2. CRAZV LITTLE THING GALLED LOVE..............OUEEN PRED 20 LETI: 1. GONNA MAKE YOU S STAR................DAVID ESSEX 2. KILLER OUEEN ................................OUEEN 3. FARFARAVVAV................................SLADE PRED 25 LETI: 1. OHVVELL ........................... FLEETVVOOD MAC 2. VVONDERFUL VVORLD, VVONDERFUL PEOPLE . JIMMY CLIFF 3. HE AINT HEAVY, HE'S MY BROTHER ....... THE HOLLIES V torek je v ljubljanskem K4, ob desetletnici delovanja, nastopila zdaj že kar kultna slovenska zasedba, MILADOJKA YOUNEED. Mile Lovrič in Mario Marolt sta s pomagači do zadnjega kotička kar dvakrat zaporedoma napolnila ta klub leta 1989. Klub, ki mu je po novemberskem streljanju in ob številnih protestih okoliških krajanov grozilo celo zaprtje, spet dela s polno paro, Miladojka Youneed pa bo letos kot zadnja nastopila v bogati ponudbi malo drugačne godbe, ki jo skupaj s sodelavci pripravlja Peter Barbarič. Duo PET SHOP BOYS je trenutno na veliki svetovni turneji, kjer promovira nedav- no objavljeni album z remixi skladb z njune zadnje studij- ske plošče »Very«. Neil Ten- nant in Chris Lowe sta tokrat- no turnejo začela v konzerva- tivni Aziji, kjer sta že na pr- vem koncertu v Singapuru imela težave s tamkajšnjimi predstavniki oblasti. Njun izredno glamurozen koncert naj bi v skladbi »Where The Streets Have No Name« še do- datno popestrila dva gola ple- salca. Na razočaranje prisot- nih so varuhi reda koncert prekinili. Pet Shop Boys pa se bosta s podobno koreografijo spet pojavila šele na južno- ameriškem delu njune svetov- ne turneje. Kljub temu, da se zbirka največjih hitov *Cross Road The Best Of...« ameriških pop metalcev BON JOVI še vedno odlično prodaja, in da je single »Always« eden izmed uspeš- nejših v letošnjem letu, Jon Bon Jovi in Richie Sombora že pripravljata material za nov album. Plošča, ki nastaja pod delovnim imenom »Open Ali Night«, naj bi izšla v prvi po- lovici prihodnjega leta, še pred izdidom pa bo Jon (na sliki s Cindy Crawford) skupaj z Whoopi Goldberg in Kathle- en Tumer zaigral v filmu »Mo- onlight Valentino«. Bivša Zeppelina, pevec RO- BERT PLANT m kitarist JIM- MY PAGE, se po izidu njunih dveh skupnih plošč, »Unle- ded« in »No Quarter«, pri- pravljata na veliko svetovno turnejo. V Ameriki ju bodo lahko poslušali že marca, v Evropo pa bosta prišla juni- ja, ko naj bi nastopda tudi na vseh večjih evropskih festi- valih. Pop mojster ELTON JOHN je svoj izreden glasbeni talent spet dokazal z avtorstvom ve- čine skladb za Disnevevora^ ga-uspešnico »The Lion King«. 4 7-letni gospod John, ki je tokrat prvič sodeloval pri kakšnem filmskem projektu, se je tako navdušil nad pisa- njem filmske glasbe, da bo čez dobro leto spet prisoten pri Disneyevi produkciji »Notre- damski zvonar«. Po več kot deset-letnem pre- moru se na sceno spet vračajo NAZARETH. Ta škotska hard ročk skupina je bila ena izmed najuspešnejših zasedb s sredi- ne sedemdesetih, tokrat pa so se, zdaj že kar priletni rocker- ji, še pred snemanjem podali na evropsko turnejo. Ponovno so se zbrali tudi ameriški FO- REIGNER, pevec m vodja skupine Lou Gramm je to za- sedbo reformiral že tretjič. Desetletnico delovanja letos praznuje tudi skupina 12. NA- SPROTJE. Edmi redni član te zasedbe, bobnar in avtor veči- ne skladb Janez Hvale, je v tem času v svojih besedilih obdelal že skoraj vsa ženska imena, zato so nekateri »zlob- neži« napovedovali skorajšnji razpad 12. nasprotja. No, Ja- nez in ekipa se ne dajo, na za- četku tega meseca je pri založ- bi Helidon izšla njihova šesta kaseta »Tiha noč«. Pesmi z nje pa se bodo skupaj s skladbami s prejšnje kasete »Zapri oči« kmalu znašle tudi na kom- paktni plošči. V ponedeljek so s konceriotn v Minsku LAIBACH končali letošnji del promocijske turne- je ob izidu CD plošče »NATO«. Pred tem so Laibach še pet- najstkrat zaigrali po vseh več- jih evropskih mestih. Ameriški del svetovne turneje je načrto- van za začetek prihodnjega le- ta, ko bo izšel tudi drugi single z albuma z remiksi skladb »In The Army Now« in »War«. Zveza kulturnih organizacij Pesnica je objavila zbornik o ročk kulturi v severozahod- nem delu Slovenije. Ob pro- mociji knjige z naslovom »Bili ste zraven«, je bil v petek v multimedialnem centru Pe- kama tudi koncert, kjer so na- stopih The Fat Nuns, CZD. Hello Misery, Sleazy Snails. V okovih in Pridigarji. V ponedeljek, 19. decemb« bo v Gallusovi dvorani Cai karjevega doma velik latia žur Una noche de fiesta. Slai nega violinista ALFREDO D LA FEA bo, poleg znanej timbalista Nikia MarreB spremljalo še šest mojstr« salse. STANE ŠPEGE Št. 50 - 15. december 1994 35 KOMENTIRAMO Nalomljena Lojtrca Dvorana Golovec v Celju je bila ponovno prizorišče finala lojtrce domačih. Nastopilo je deset mesečnih zmagovalcev, id so jih izbrali bralci sloven- skih dnevnikov in poslušalci Radia Slovenija. Žal se je ne- koč tako priljubljena in kako- vostna prireditev domače za- bavne glasbe popolnoma izja- lovila, bolje bi bilo, da takšne, kot je bila letos, ne bi bilo več. V finalu so nastopili ansambli, ki večinoma sodijo v tretjo ligo naših narodno-zabavnih sku- pin, to pa jim je uspelo potem, ko so se sami (so tudi redke in častne izjeme) lotili kupovanja in zbiranja kuponov. Na ta na- čin so premagali marsikatero dobro skupino iz prve in druge lige. Eden izmed ansamblov je, na primer, prinesel kuponov domala kar za celo naklado časopisa, v katerem so bili ob- javljeni. Zato ni čudno, da je v finalu nastopil samo en an- sambel, ki se lahko pohvali z najvišjim odličjem z letoš- njega ptujskega festivala, zla- tim Orfejem, prišli pa so tisti, ki imajo le bronastega Orfeja ali pa tovrstnega odličja sploh še niso prejeli. Takšen sestav nastopajočih sevedani bil do- volj atraktiven, da bi občin- stvo napolnilo veliko dvorano Golovec, kije - žal ali na vese- lje — navajena dobrih tovrstnih prireditev, ne pa take žalosti, kot je bila zadnja Lojtrca. Nezadovoljni so bili tudi redki izstopajoči ansambli, saj so zaradi ene same viže, s ka- tero so nastopili dvakrat, izgu- bili ves dan, še posebej pa do- bro plačan večerni nastop, ki je decembra toliko več vreden. In če vemo, da so člani ansam- blov večinoma amaterji in jim vsak dinar prav pride, potem njihovo nezadovoljstvo še toli- ko bolj razumemo. Tudi hu- mor je bil slab, edini pravi svetli točki sta bila zmagova- lec Lojtrce domačih Alfi Nipič s svojimi »novimi« muzikanti in skladbo Zakaj pa ne ter gost večera, ansambel Franca Mi- heliča. Res nam je hudo, ko ugotav- ljamo, kaj so naredili iz Lojtr- ce domačih, ki jo je ob rojstvu poslušala vesoljna Slovenija! Vinko Šimek je bil s svojim vodenjem v živo vsak ponede- ljek zjutraj resnično neponov- ljiv. Pa so ga »zbrisali«, začeli so improvizirati, in zdaj je ta- ko, da bi najraje rekli Adijo, Lojtrca. Lojtrca domačih se mora vrniti h koreninam, da bo finale res pravi pregled na- še paradne domače glasbe. In če bodo nastopili Slaki, Mihe- liči. Alpski, Štajerskih 7, Slo- venski muzikantje in drugi (vsi so letos izpadli, ker si niso kupovali glasov!), bo tudi dvo- rana Golovec ponovno polna in naše zadovoljstvo tisto pra- vo. O tem pa morajo najprej razmišljati organizatorji, ki so to, kar imamo zdaj, dovolili. Lojtrce zaradi nalomljenosti ne gre zažgati, ampak jo velja temeljito popraviti, vstaviti nove kline... TONE VRABL Minuta z Aifijem Alfi Nipič je s svojimi muzi- kanti izstopal v finalu letošnje Lojtrce domačih, zato tudi ni čudno, da je premočno osvojil prvo mesto po izboru poslušal- cev v dvorani in glasovanju desetih slovenskih radijskih postaj. »Tega uspeha sem vesel toli- ko bolj, ker sem na Loj trči do- segel še eno zmago. Ljubljan- ski Dnevnik je izvedel anketo med nastopajočimi, kdo je po njihovem mnenju najboljši. Dobil sem šest glasov, tri Po- Ijanšek, svoj glas pa sem dal Zasavcem.« To je tvoja tretja zmaga na Lojtrci... Ostal bom muzikant. Prebu- jam se s teboj in Zakaj pa ne so tri uspešnice, ki so naj viže Slovenije. Letošnje leto? Zelo uspešno, morda celo najbolj od vseh, kar prepevam, saj sem zmagal tudi na festiva- lu Zlati rog v Laškem. Letošnja Lojtrca je bila konkurenčno slaba... Razmišljal sem že, da se je sploh ne bi udeležil. Izdal si novo kaseto in CD... Ker smo pred novim letom, se celoten projekt imenuje Sil- vestrski poljub, gre pa za za- bavne melodije. Novo leto? Dva dni v motelu Vindiš v Lenartu. Prihodnje leto? Če bo zdravje, bomo še peli in igrali. Vse najlepše v letu 95! Prisrčne čestitke z najlepši- mi željami podarjam bralcem Novega tednika. Skupaj bomo srečni tudi v prihodnjih letih. T. VRABL Hop Ceflzeij Piše Aleš Jošt Dobro jutro! Današnja po- ročila prihajajo v glavnem iz domačih logov in gozdov, ta- ko da odpade obračun kilo- metrine, potopisni odstavek pa se začne in konča na ko- lodvoru, kjer je za tiste, ki imajo radi vlake, vedno lepo. Primožev nasmešek je izpla- val iz podhoda z dvajsetmi- nutno zamudo zaradi del na progi, Jože pa, ki je tovoril svoj breztrzajni sint, je tiho koprnel za udobjem bifeja na Pohorje ekspresu, v brado pa brbotal kletvice s kakrš- nimi so si nekdaj borci XIV. divizije lajšali muke, med- tem ko so v kritičnih razme- rah prepešačili vsaj pol Šta- jerske. Levi centerfor Feo se je v smog celjske kothne spustil po Trojanskem klan- cu s sodobno vzmetenim av- tobusom in bil kljub dolge- mu čakanju v Postojni in la- koti izredno razpoložen. Ta- ko smo v Lakijevem glasbe- nem brlogu zakoličili muzej- sko hišico iz kart, ki smo jo naslednji večer v Barflyskih okoliščinah tako vneto po- stavljali in podirali. Da se nismo prekopicali čisto ne- opaženo, bi znalo potrditi tudi nekaj kapitalnih klenov in somov, ki so nas počastili s svojim obiskom ne samo zaradi legendamosti, na ka- tero je organizator nataknil reklamno težišče, čeprav to sami zadevi ne prinaša nobe- ne koristi, no, škodi pa tudi ne preveč. Zahvala gre tako Kosti in Barflyju, Skali in Lakiju za prostorske in pri- jateljske usluge. Sanjski za nenadomestljivost, občin- stvu za dobronamemost in podporo, še posebej pa se moram zahvaliti bratoma Oparenovič, ki nas tako širo- kogrudno podpirata s svojim artilerijskim orodjem. Pa sem v soboto potem na- strgal vso dobro voljo, ki jo premorem in krenil v Kljub, kjer so pripravili koncert Baby can dance, ljubljanske skupine, ki jo je večina od manjšine prvič slišala v času letošnjega Novega roka. Všeč mi je bilo, da so kot predvozači dobili možnost da se predstavijo fantje iz Vojnika, ki se kličejo Emer- son. O njihovem repertoarju, ki sloni na glasbi rock'n'roll dinozavrov iz šestdesetih in sedemdesetih, je bilo na tem mestu že govora in njihov Kljubski nastop je potrdil dobro uigranost ekipe, ki pa je šele drugič nastopala v go- steh, zato se niso najbolj znašli pred golom in vračali žogo nazaj v sredino, name- sto da bi tresli mrežo, kot znajo. Mladost je njihov za- veznik in sploh ne dvomim, da bodo kmalu pogruntali, kaj vse sodi v popotno malho glasbene skupine, ki si želi na gostovanjih igrati z ena- kim žarom kot doma, kjer jih vsi poznajo. Baby can dance so bili potrebni spila vsaj to- liko kot mladci pred njimi, zato so začeli precej hlasta- vo, še posebej kitarist ni ka- zal usmiljenja do nesegrete- ga glasu pevke in plesalke. No, izkušnje jih niso pustile na cedilu in že pri tretjem komadu so zveneU ubrano in počasi sedali v svoj filing, z značilnim zasanjanim gla- som in kompaktno, zdaj dr- večo, zdaj čipkasto mehko glasbeno podlago instru- mentalnega tria. Škoda, da se od mladoletne grunge fri- kovščine, ki se ob petkih drenja po Kljubu ni nihče zmotil in prišel v soboto na koncert, da si malo razširi obzorje in vidi, da tudi pri nas rastejo zanimivi bendi. To pa je že stara p>esem in naj se z njo ukvarja še kdo drug, da ne papagajim več. Pa lepo popravljeni! Pop loto Pravilen vrstni red sklad je napovedal Drago Želj, Pohor- ska 4, Celje, in si s tem prislužil nagrado, vredno 6000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral nagrajenec, lahko glasujete v sredo, 21. decembra. Nagrada za pravilno napoved, ki jo podaja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, je vredna 3000 SIT. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Št. 50 - 15. december 1994 36 Preprosto Nemogoče si je predstavljati, kako so stvari, ki se zdijo najtežje, najbolj zakomplicirane, v resnici najbolj prepro- ste - dokler tega ne doživiš. Nemogoče si je predstavljati, da lahko za nekoga storiš vse tisto, kar ti v nobenem drugem primeru ne bi padlo niti na misel. Da doživiš odnos, ki je tako močan, da preživi vse burje, viharje in neurja, v mirnih vodah pa pravzaprav ostane le malo časa... Da imaš tako rad, da ti je včasih kar žal, ker nisi kakšen flomaster, ki bi lahko pobarval mavrico, modrino neba in sivino neurja naen- krat ... Najbolj nemogoče pa je, da je vse skupaj tako preprosto. Da si v bistvu lahko tudi flomaster - če to želiš. Prava ljubezen lahko namreč naredi vse. Ustvari lahko celo flomaster s toliko odtenki, da pri stvareh, ki nastanejo v tej zvezi, noben brisalec nikoU ne pride do izraza. Pa če se še tako trudi... NINA M. Premagani sovražniii i 3. del Piše: Jasmina Bešič Nataša se je ravno oblekla in počesala, ko je pod balkonom pozvonilo. Nasmehnila se je in sama sebi rekla: »To je Sašo!« Pohitela je po stopnicah in mu skočila v objem, on pa se je nevarno zamajal in le stežka obdržal ravnotežje. Preseneče- no ga je pogledala in opazila, da so njegove oči motne in lica nenavadno rdeča. Ko se je z roko oprl ob ograjo, je Nata- ša sunkovito skočila stran in ga žalostno pogledala, nato pa tiho rekla: »Sašo, pil si.« Ko se je začel opravičevati in nekaj momljati, se je obrni- la in odšla v stanovanje. Potem ko se je to še nekajkrat pono- vilo, je Nataša ugotovila, da ima Sašo težave z alkoholom. Bila je zelo žalostna in razoča- rana, ker ji ni povedal, da ima težave. Vsakokrat, ko je načela to temo, jo je zavrnil, češ da je z njim vse v redu in da nima nikakršnih problemov. Potem pa ji je, nekega dne, le preki- pelo. »Sašo, sooči se s tem, da imaš probleme! Ne moreš piti kar tako, zaradi hobija! Priz- naj si, da svojega pitja ne mo- reš kontrolirati!« »Nataša, prosim, ne teži!« »Ah, seveda, zdaj pa jaz težim zato, ker te postavljam pred realnost, kaj?« »Pimca, kakšna realnost neki? Ti imaš bujno domi- šljijo!« Nataši so stopile solze v oči in tiho je rekla: »Daj, prosim, spravi se! Rada te imam, am- pak, dokler ne misliš priznati, da imaš probleme in da potre- buješ pomoč, te nočem videti. Ravno tako je, kot da bi se pogovarjala s steno!« »V redu, če tako hočeš!« Nataša se je počutila, kot da bi se ji ravno podrl svet, ni vedela, kaj naj naredi, reče... Tudi Sašo se je počutil grozno, jezen je bil sam nase. Nešteto- krat se je hotel vrniti k Nataši, jo objeti, priznati, da je alko- hol zanj res problem... Samo, da bi bila spet skupaj. Vendar mu je to vedno preprečil nje- gov večni ponos! Trije tedni so minili in še vedno se nista ne videla ne po- govarjala. Sašo se je trudil, da ne bi pil, kar mu je deloma tudi uspevalo, vendar ga je mi- sel na Natašo vedno popolno- ma potolkla. Začel se je nov teden in po poviku se je Marko oglasil pri Sašu. Beseda je na- nesla tudi na Natašo in Marko je povedal, da jo je videl, ko je odhajal iz šole. To je bilo za Saša dovolj. Oblekel se je in odšel k njej. Več kot pol ure je stal pred vrati in razmišljal, kaj naj sploh reče, potem pa se je le odločil in pozvonil. Odpr- la mu je Nataša; sprva sploh ni mogla verjeti, da pred vrati stoji on. Povabila ga je v sta- novanje. Sašo je nekaj časa mencal, potem pa je globoko vzdihnil in rekel: »Nataša, prav si imela, res imam pro- bleme ... sem jih imel... jih še imam, vendar ne več tako veli- ke. Nisem mogel več zdržati... tako sem te pogrešal.« Ostal je brez besed. Nataša, ki je bila do takrat tiho, pa ga je objela in rekla: »Jaz tudi tebe!« Nekaj trenutkov sta samo stala objeta, srečna, ker sta se spet našla, potem pa je Nataša rekla: »Mi boš dovolil, da ti bom pomagala?« Tiho je priki- mal, se nasmehnil in rekel: »Hvala!« (Konec) Najmanj, kar mora imeti človek s častjo, je, da čuva skrivnost. Največja skriv- nost pa je — pozabiti. - (AlMuhalab) Hay, Nina! Najprej te prav lepo poz- dravljam. Zelo, zelo rada pre- biram Novi tednik, še posebej stran Vrtiljaka, ki je namenje- na mladim. Po dolgem času sem se le opogvunila in ti pišem. Zelo rada prebiram tudi verze in sama jih imam že čez 1400. Z veseljem ti jih nekaj napišem, seveda pa bom, če boš kakšnega objavila v No- vem tedniku, na strani Vrtilja- ka, še posebej vesela. Rada prebiram tudi verze, ki jih pišejo moji vrstniki in jih objavljaš v Novem tedniku. Mislim, da je to nekaj čudovi- tega. Najbrž sem za uvod že napi- sala dovolj, zato bi zdaj prešla k mojim verzom. Upam, da so ti všeč in da bo kakšen našel mesto tudi v Vr- tiljaku. Če so ti všeč, ti jih bom naslednjič spet poslala. DARJA P.S. Naj bo tole pismo name- njeno tudi voditeljem Teen- vala, vesela bi bila, ko bi v kakšni oddaji govorili o lju- bezenskih verzih in o ljudeh, ki jih ljubezenski verzi zani- majo. Nina, prav lepo te poz- dravljam, enako tudi teen-va- lovce! Draga Darja in vsi ostaii zbiraici verzov! Tvoje pismo je na objavo si- cer res čakalo kar nekaj časa, vendar najbrž nisi obupala. Verze, ki si mi jih poslala, sem prebrala, nekaj jih (kot vidiš) tudi objavljamo, drugi bodo na objavo morali še malo po- čakati ... Sicer pa: svetujem ti, da pišeš še naprej! In, seveda, da še kaj pošlješ. Sploh pa moram priznati, da bralke že nekaj časa verzov ne pošiljajo, če pa že jih, so večinoma prepisani iz kakšne- ga zvezka ali knjige, avtor je neznan, vsi navdušeni zbiralci verzov pa jih ponavadi že zna- te na pamet. Zato za vse velja pobuda: pošiljajte pesmice in verze, vendar, če je le mogoče, pred- vsem tiste, ki jih napišete sami! Tako torej, kot je storila Darja. Saj veste, da se stari, »oguljeni« verzi izmenjujejo hitreje kot telegrami... Zato je najbrž bolje, da se sami potrudite in poskusite kaj napisati! Seveda nam je vsem jasno, da nismo veliki pesniki in da bo malokatere- mu od nas to uspelo postati, vendar: nekje je potrebno za- četi! Razen tega pa: skorajda ne verjamem, da večina tistih, ki zbirate verze, ne piše tudi pesmi! Zakaj končujejo v za- prašenih predalih aU v ognju? Vrtiljak je vendar vaša stran in vedno čaka na vaša mnenja, predloge, prispevke in težave! Torej??? NINA M. F.S.: Darja, vsi teen-valovci ti odzdravljamo, se zahvaljuje- mo za pozdrave in sprejemamo tvoj predlog. Ti pa se še kaj oglasi! LjiiBEimn Mw Nežna glasba jima igra, v objemu jo poslušata, iste misli sklepata, ljubezen drug drugemu obetata. Onadva molčita, v srcu govorita, ko bo roka zadrhtela, se ljubezen bo začela. Nikoli nisi rekel: »Ljubim te«, a tvoj pogled mi je povedal vse. Nikoli nisi rekel: »Moja boš ostala!« A z objemom si mi povedal vse, kar sem te vprašala. Nekoč ko boš ljubil kot ljubim jaz sedaj, nekoč ko boš čutil ko čutim jaz sedaj takrat boš spoznal, da nisi prav ravnal in najbrž boš jokal kot jočem jaz sedaj. Kje je tvoj objem, kje tvoje so dlani, kje dolge so noči, ko me ljubil si? Kje je tvoj objem, kdo srečen je v njem, kdo srečen v njem živi, ko tebi zre v oči? DARJA- No Alibis (Eric Clapton) I begyour pardon, hello darlin' This is meyou're talkin' to Sit down and teli me about it You don't have to shout it at me Teli me what you really want to do Don't give me no alibis No untrue stories you're trying to j ustify Don't want no alibis Just another reason for another lie Mountain gets steeper The hole you dig gets deeper You better stop and climb out 'Cause Fm trying to give it aH to you Baby I can see right through you Sometimes you lose what it's aH about Don 't give me no alibis Can't go through life trying to justify Don't want no alibis Just another reason for another lie Don't give me no alibis No untrue stories you're trying to justify Don't want no alibis Just another reason for another lie Mountain gets steeper The hole you dig is getting deeper Better reach and puli yourself out Nobody evergonna loveyou the way thatiloveyou And I never want to see you doin' vvithout Don 't give me no alibis \ No utrue stories you're trying to justify ] Don't want no alibis ] Just another reason for another lie J Št. 50 - 15. december 1994 37 Božični in novoietni Jediiniif fiecepti jedi za pogostitev družine in prijateiiev za božične in novoletne praznike Svečana sirova torta Potrebujemo: 3 okrogle plošče čmega kruha, debele po 1 cm, 3 okrogle plošče graham kru- ha, debele po 2 cm, 25 dag mandeljnovega namaza (15 dag masla, 10 dag mletih mandelj- nov, nekaj kapljic konjaka — po okusu, ščep belega popra), 50 dag pretlačene skute z doda- nimi sesekljanimi zelišči, soljo in poprom, 10- 25 dag tankih rezin pršuta ali lososa, 15 dag edamskega sira, 5 dag poljubnega sira, nareza- nega na tanke rezine, 50 dag mandeljnove ali orehove skute za brizganje (30 dag skute, 20 dag mletih mandeljnov, začimbe po okusu). Za okras torte: kolobarji ananasa, rezine kivija, rdeče grozdje, orehova jedrca, jagode ali rdeča redkvica, vejice peteršilja ali mete, mandarine, paličice iz maslenega testa in rože iz masla. Priprava: Vsako ploščo kruha lahko navla- žimo z odišavljenim vinom, nato jo namažemo z mandeljnovim namazom in po želji nadeva- mo z narezanim pršutom ali lososom, šunko, hladno pečenko, mortadelo in sirom. Pokrije- mo z dmgo ploščo kruha, namažemo z zelišč- nim skutnim namazom, po želji potresemo z narezanim sadjem ali zelenjavo (narezane kisle kumarice, gobe). To ponavljamo tako dolgo, da porabimo vse kmhove plošče. Večjo in manjšo sirovo torto premažemo z mandelj- novo ali orehovo skuto ter dekorativno nabriz- gamo. Manjšo torto položimo na večjo in jo okrasimo z naštetimi živili. Pri tem uporabite svojo domišljijo. Ribji flle s klvl omako Potrebujemo: 80 dag ribjega fileja, sok ene limone, sol, poper. Za omako: 3 kivije, 2 del čiste juhe, 1 dag sladkorja, sol, kajenski poper, 4 dag masla za pečenje ribjega fileja, 2 kivija za dekoracijo in ocvrte kroglice iz krompirjevega testa. Priprava: ribji file solimo, popopramo in pokapamo z limoninim sokom. Kivi za omako olupimo, zmiksamo s čisto juho, po okusu zači- nimo. Na maslu pečemo ribji file 4-5 minut, pečene zrezke naložimo na krožnik, k preosta- lemu maslu pa prilijemo zmiksani kivi z juho in začimbami ter vse skupaj prevremo. Omako zlijemo k pečenim zrezkom in jih okrasimo z rezinami kivija. Za prilogo ponudimo ocvrte krompirjeve kroglice. Svinjska ribica z mango omako Potrebujemo: 60 dag svinjske ribice, sol, po- per, 4 dag masla za pečenje, 20 dag manga, narezanega na rezine, 4 žlice pomarančnega soka, 1,5 del belega vina, limonin sok, ščepec mletega cimeta, 30 dag pretlačenega manga. Za prilogo ponudimo široke rezance s peterši- Ijem. Priprava: svinjsko ribico solimo, popramo in na maslu zlatorumeno spečemo. Mango olupi- mo, narežemo nekaj rezin za prilogo, ostalo pretlačimo. Na maslo, ki je ostalo pri peki, zlijemo pomarančni sok, vino in limonin sok ter ga začinimo. Dodamo pretlačen mango in vse skupaj dobro precvremo. Pečeno ribico po- ševno narežemo in jo naložimo na krožnik, prilijemo mango omako. Jed obogatimo z rezi- nami manga. Za prilogo ponudimo široke re- zance s peteršiljem. Pomarančni hrbet Potrebujemo: 4 nunenjake, 14 dag sladkor- ja, nastrgano lupino 1 pomaranče, 4 beljake, 5 dag piškotnih drobtin, 3 dag moke, 15 dag olupljenih mletih mandeljnov, maslo in pi- škotne drobtine za model. Za sirup: 2 del pomarančnega soka, nastrga- no lupino 1 pomaranče, 8 dag sladkorja, 20 ml pomarančnega likerja. Za pomarančno glazuro: 1,5 del pomaranč- nega soka, 15 dag sladkorja v prahu, 1 žlica limoninega soka. Priprava: rumenjake penasto umešamo s pol sladkorja in pomarančno lupino. Beljake ste- pemo v čvrst sneg, vanj vtepemo dmgo polovi- co sladkorja. Rumenjakom previdno primeša- mo čvrst beljakov sneg, piškotne drobtine, po- mešane z mletimi mandeljni, in moko. Zmes pečemo v modelu za srnin hrbet 30 do 35 minut pri 190 stopinjah Celzija. Pečeni hrbet zvrne- mo iz modela, ga polijemo s prevretim poma- rančnim simpom in ohladimo. Nato ga prevr- nemo na desko in prelijemo ali premažemo s pomarančno glazuro. ter okrasimo z lističi mandeljnov. Pomarančno glaziuo pripravimo tako, da dobro umešamo pomarančni in limonin sok s sladkorjem v prahu. Mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi in speni. Čokoladni hrbet Potrebujemo: 5 rumenjakov, 4 beljake, 15 dag sladkorja, nastrgano limonino in poma- rančno lupino, 6 dag piškotnih drobtin, 6 dag moke, 10 dag olupljenih mletih mandeljnov, 5 dag mletih lešnikov ali orehov, maslo in piškotne drobtine za model, mm in maraskino za vlaženje, 20 dag marelične marmelade. Čokoladna glazura: 25 dag topljene jedilne čokolade, 12 dag raztopljene rastlinske masti. Priprava: testo pripravimo po enakem po- stopku kot za pomarančni hrbet ter ga speče- mo v pečici. Pečeni in ohlajeni hrbet prereže- mo, ga na vlažimo z razredčenim mmom in maraskinom, namažemo z marmelado, pokri- jemo z dmgo polovico testa in prelijemo s to- plo čokoladno glazuro ter okrasimo. Hrbet po- ljubno dekoriramo. Zraven ponudimo stepeno sladko smetano. JOŽICA ŠTRUK V. Prvomajski prazniki so bili sončni in lepi, vse je cvetelo in se veselilo novega življenja. Takšna je bila tudi sobota, ko sta se Mira in Janez selila v nov dam. Olga se je sicer v kuhinji nekaj jezila nad štedilnikom, češ da ne peče tako dobro kot njen doma. Vseeno pa so se mize kar šibile od dobrot. Kmalu popoldne so se pričeli zbirati gostje. »Le noter, le naprej stopite, saj se tudi prej, ko je bilo treba pomagati pri kakšnem delu, niste branili!« je Janez spravljal ljudi za mizo. Kmalu so postali prav dobre volje, saj so tako gostje kot tudi Janez izpraznili že precej kozarčkov vinca in kot je ob takšnih priložnostih navada, nazdravljali za srečno živ- ljenje y novem domu. Že od daleč je, gosposko opravljen moški, ki je z naglim korakom spešil po poti, proti Janezevi hiši, zaslišal petje in smeh, ki sta od tam prihajala. Malo je postal, postavil veliko škatlo, v kateri je bilo očitno darilo, previdno na tla in pomislil: »Lep dom sta si zgradila Mira in Janez. Dobro se mi zdi, da me je Janez danes povabil na zabavo. Saj zaradi njega samega najbrž niti ne bi rinil tako daleč, dol iz mesta, a vražje se mi dopade tale Mira, Jenezova žena in moja bivša soseda! Nocoj, ko bosta dobre volje in vinček storila svoje, se zna še marsikaj zgoditi!« Seveda smo mi takoj spoznali potnika, ki je bil zdaj že tik pred vrati nove hiše. Nihče drug ni bil to, kot Valentin, Janezov šef. Ljudje v hiši so pa začudeno pogledali, ko se je takole pojavil na vratih, z darilom v rokah. »Dober dan želim vsem skupaj!« je pozdravil in dodal: »Sem bolj pozen, dolgo se vleče pot, sem gor iz mesta.« Vsi so utihnili in vprašujoče zrli v neznanega moža. Janez se je prav tedaj vrnil v hišo s polno majolko vina. »O, moj spoštovani tovariš šef, ste le prišli, sem že mislil, da vas ne bo!« je Valentina veselo pozdravil Janez. »Glejte sosedje, to je tovariš Valentin, ki nama je tudi veliko pomagal!« »Vidim, da sta bila z ženo pridna, takim je pa treba pomagati. Kje pa imaš danes ženo, ali samo ti praznuješ?!« je Valentin šaljivo zbodel Janeza. »Le pokliči Miro, sem ji prinesel nekaj, da si bo zapomnila današnji dan!« Mira je Seveda slišala v kuhinjo ves razgovor. Hitro si je obrisala roke v predpasnik in sama odprla vrata v izbo. »Pozdrav- ljen, jaz te ne bom nič vikala, saj te tudi takrat nisem, ko sva bila še soseda v naši vasi!« se je prikupno nasmejala Mira. »Tako je prav in kar Tine me kliči, kot nekoč, se bom počutil vsaj mlajšega!« Previdno je sedaj dvignil Valentin škatlo, ki jo je prej med rokovanjem postavil na tla. »Prine- sel sem vam nekaj, da bo bolj veselo v vaši novi hiši!« je važno dejal. Radovedno so ljudje staknili glave, kaj neki bo Valentin privlekel iz škatle. »O, radio!« so vzkliknili vsi hkrati, ko so zagledali »čudo« v Valentinovih rokah. Miri je kar sapo vzelo! Dva, tri, morda največ pet radijskih spre- jemnikov je bilo tiste čase v trgu! Tukaj, na vasi pa še ni bilo nobenega, in ljudje so takrat govorili o radiu, kot o devetem čudu! Mira skoraj ni mogla verjeti, da je kaj takšnega lahko res! »Ja, tisočkrat hvala Tine, bolj me pa res nisi mogel presenetiti in razveseliti!« se je zahvaljevala in ga poljubila na obe lici! »Janez, najbolje bo, da danes radio kar spraviš na varno, ko je takšen direndaj. Jutri ga bova v miru priklopila in preizkusila!« je dejal Valentin Janezu in s temi besedami jasno namignil, da kani ostati vso noč pri njih. Previdno, kot dojenčka, je prijel Janez dragoceno čudo in ga odnesel v drugo sobico. Valentinu so seveda takoj naredili prostor na častnem mestu, kot je pač na kmetih navada, če pride v družbo kakšen »gospod«. Seveda se je znal tudi Valentin sam potruditi, da je bil z namazanim jezikom v središču pozornosti. Gorjancev Miha, ki je sedel ob Valentinu, se je počutil prav nelagodno. Nikakor ni mogel navezati pogovora, tako kot je znal - vedno ga je Valentin prav zviška zavrnil. Tudi nadišavljen je bil »gospod« tako, da seje Mihu zdelo, kot bi sedel poleg apoteke! Vstal je tedaj Miha in rekel: »Domov bom moral. Že tako ali tako sem ga popil preveč in bo doma spet huda ura, če ne bom pravočasno prikrevsal domov.« Janez in Mira sta ga zadrževala, a brez uspeha; trmast je bil Miha, ko si je nekaj vtepel v glavo je to tudi naredil! Odšel je hitro po poti - če pa bi kdo gledal za njim, bi videl, da ni zavil proti domu, ampak v vas, v gostilno. Saj se mu ni niti najmanj mudilo pred hudo ženo, le v družbi, kjer se ni dobro počutil ni hotel ostati. Naročil si je špricer, in v kotu sam zase zamomljal v brk: »Vrgel bi jaz tega Valen- tina z >radijem< vred po bregu, če bi bil na Janezevem mestu!« »Kaj si rekel?« ga je z zapitimi očmi pogledal Dolfe, vaški pijanček, ki je prisedel v upanju na pijačo. »Danes pa res nimam sreče!« je pomislil Miha. »Prej sem sedel zraven enega, ki je preveč dišal, zdaj pa zraven tega, ki preveč smrdi po pijači! Čudno, zdi se mi, da imata oba enako zoprn vonj!« Rekel pa je samo: »Ah nič nisem rekel, včasih mi kakšna beseda kar uide iz ust!« Hitro je potem vstal in plačal. Ko je že stopal proti svoji bajti, si je še kar godrnjal: »Ne ve še Janez, da takšni mestni polizanci ne dajo ničesar zastonj. Še drago ga zna veljati tista škatla, kako se ji že reče...« Še bi modroval Miha, toda prišel je že domov, zamahnil z roko in si dejal: »Saj imam dosti svojih skrbi, le zakaj bi se še z drugimi ubadal!« Pri Janezu in Miri so se seveda po Mihovem odhodu veselili naprej. Ob Valentinu se je na prazen Mihov stol usedla Mira, Janez pa je že prej sedel na drugi strani ob šefu. Zato je Valentin hvalil Janeza in mu neutrudno nali- val kozarec za kozarcem. Nazdravljala sta, vendar malo okajeni Janez ni opazil, da Tine, kot g^ je sedaj že tudi sam tikal, samo namaka ustnice v vino, on sam pa ga je prav pošteno zvračal po grlu na veselje, ob vselitvi v nov dom. Seveda je tudi Miri pridno ponujal in čeprav je le-ta spila malo kupic, je nevajena pijače, postajala razigrana in zidane volje, da so jo sosedje kar gledali! Virštanjsko vince pa ima v sebi moč pomladnega sonca in poletne nevihte! Ura je bila komaj nekaj čez deseto zvečer, pesem iz nove hiše na griču, pa je postajala vse bolj pijan- sko glasna in neubrana. Drug za drugim so se sosedje razšli, saj je skoraj vsak čutil, da ga je popil preveč in bo najbolje prespati »mačka«. Zadnja sta se poslovila Rudi in Olga. »Danes smo vsi malo pijani in utrujeni, je dejal Rudi. Zato pojdimo spat, jutri pa prideva pomagat pospravljat. Pa tudi vražje me zanima, kako bosta Valentin in Janez poslušala tisto škatlo, ki se ji pravi >radio!« »Lahko noč in hvala za vso pomoč!« se je poslovila Mira, kajti Janeza je preveliko popitega vinčka obdržalo na klopi. Še ga je Valentin, ki je sedaj sam samcat sedel na klopi ob Janezu, ponujal in se zvito nasmihal, saj je videl da gre vse po njegovih načrtih! Zadnji kozarec, ki ga je Janez še zlil vase ob Valentinovem ponujanju, je bil za glavo, nevajeno alkohola preveč. Kot prazna vreča je Janez zlezel vase, ravno takrat, ko je prišla Mira nazaj v hišo. »Tako še pa ni bil nikoli pijan!« je jezno pogledala Janeza. »Oh, saj ni to nič takega, spat ga spraviva lepo v posteljo,« je bil ves prijazen Valentin. Janez zares ni vedel zase in kaj se godi okrog njega. Ko sta ga pripeljala v spalnico, je kar oblečen padel vznak na posteljo in v hipu zaspal v globok, pijanski spanec. Tako sta ostala, malo po polnoči, Mira in Valentin sama v hiši. »Čudno, da te ljudi, ki so navajeni pijače, vino tako hitro opijani, meni pa še prav po žilah ni prišlo!« je Valen- tin zvito napeljeval razgovor z Miro. »Midva ga bova še spila kakšen glažek, saj je vražje dobro tole vince.« »Kaj pa vem, tudi meni se zdi, da mi gre že malo preveč v glavo!« se je neodločno upirala in nazdravila ob Valentinov kozarec. Št. 50 - 15. december 1994 št. 50 - 15. december 1994 39 Št. 50 - 15. december 1994 40 V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Upamo, da v vaši denarnici še *ai nastala popolna luknja - pred nami je namreč še polo- vica najbolj zapravljivega me- seca in kar nekajkrat jo bo po- trebno še odpreti. Je že tako, da nas v tem me- secu premamijo izložbe, treba je nakupiti darila... Skratka, priložnosti za izdatke je več kot preveč, zato pazite, da vam bo ostalo še kaj, ko se boste odločale za primerna oblačila za najdaljšo noč. Če vas veseli- jo bleščeče barve, potem je da- nes modno vrtinčenje kot na- ročeno za vas, če pa prisegate na črnino, potem vam bo naša modna svetovalka Vlasta Cah- Žerovnik pripravila predloge v prihodnjem tednu. Uredništvo Zlato žareče, srebrno bleščeče Kljub temu, da velja decem- ber, glede na izdatke, za naj- bolj krut mesec v letu, pa kar priznajte, da se utegne praz- nično vzdušje vsak hip naseliti tudi pri vas - cepiva proti na- kupovalnemu sindromu še ni- so odkrili. Po svoje je tako kar prav, saj je tisto skrivnostno, veselo pričakovanje včasih še bolj prijetno od samega do- godka. Dogovorjeni smo, da bomo v naših prednovoletnih zmen- kih razkrili nekaj modnih skrivnosti iz sveta slavnostnih oblačil. Torej pojdimo danes kar na ogled izložbenih oken v največji svetovni modni sve- tišči Pariz in Milano. Prvi po- gled je dobesedno zaslepljujoč, kajti zlato in srebrno lesketa- joče se večerne toalete so po nekaj sezonah znova osvojile modni svet - eni prisegajo na zlato, drugi na srebro, tretji, nekoliko drznejši, pa kar na oboje hkrati. Dolžine so strogo ekstremne - dolgo ali kratko, na modelih je opaziti aLi očiten ali diskreten starinski navdih (zlata čipka, zlate vezenine, aplikacije v barvi starega sre- bra), pogosto pa tudi strog ve- solj sM-kovinski lesk na asket- skih ali na moč senzualnih krojih. Ce ste se ali se še boste odlo- čile letošnjo zadnjo noč v letu preplesati v zlato žareči ali srebrno bleščeči obleki, ne bo težav z nakupom primernega blaga - nekaj variant v svileni, satenasti ali strech izvedbi lahko odkrijete kar v domačih trgovinah. Seveda pa imajo takšni atraktivni modeli tudi »nesveletčo« plat - ker se v njih še bolj intenzivno lovi svetlo- ba, postavo optično razširijo, to pa je brez dvoma tehten ra- zlog za premislek. Čez ted«i dni pa pokukajte v naš modni vrtinec tiste, ki prisegate na rafinirano, slavnostno črnino. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca decembra: j V KAKŠNEM OBLAČILU BI NAJRAJE PREŽIVELI SILVE- STRSKO NOČ? ' a) V razkošni, dolgi in dekoltirani obleki, b) v svileni bluzi in elegantnem krilu, 1 c) v kavboj kah ali trenirki, \ d) v spalni srajci, kot vse običajne noči. Božično kosilo Kroglice iz mletega mesa Gobova solata Dvojna juha z jajčnim sirom Purje prsi z bešamelom Priloga: grah s peteršiljem in beluši radičeva solata Rozinova potica Bazelski kruhki Vino: Renski rizling, letnik 1993, pozna trgatev iz konji- ške kleti, Refošk, letnik 1993, jubilejna polnitev Vina Koper, pomarančni sok. Kava: irska kava Kroglice iz mietega mesa Potrebujemo: 250 g svinj- skega mesa, 250 g govejega mesa, 1 veliko glavico čebule, pol žemljice, namočene v mle- ko, eno jajce, sol, poper, rdečo papriko v prahu, peteršilj, olje za cvrenje in drobtine. Meso razrežemo na majhne koščke in ga dvakrat drobno zmeljemo. Čebulo zelo fino se- sekljamo in jo prepražimo na maščobi tako, da le postekleni. Dodamo jo k mesu in med ena- komernim mešanjem dodamo ožeto zemljo, jajce, sol, poper in rdečo papriko. Iz te mase oblikujemo kroglice, velike kot oreh in jih povaljamo v drobtinah ter ocvremo v ve- liko olja. Ocvrte kroglice nalo- žimo na vpojen papir, jih ohla- dimo, ter v vsako zabodemo zobotrebec. Serviramo hladno na velikem pladnju. Gobova soiata Potrebujemo: 300 g svežih ali konzerviranih gob, 2 sko- delici kuhanega riža, eno sko-" delico kuhanega graha, pol skodelice razrezane zelene, 150 g ementalerja, pol žličke kaper, eno veliko žlico limoni- nega soka, tri žlice olivnega olja, 3 žlice kisa, sol in poper po okusu, pet večjih listov so- late, dve žlici olja. Gobe očistimo in narežemo na koščke. Na olju jih prepra- žimo, dodamo limonin sok in jih dušimo pet minut. Nato jih ohladimo in dodamo sol in po- per. Liste solate operemo in položimo v posodo za solato. Ohlajenemu rižu dodamo grah, zeleno, sir, narezan na drobne kocke in gobe. Dobro premešamo, dodamo še kapre, po potrebi še začinimo. Meša- nico lepo naložimo na solatne liste in vse skupaj še ohladimo v hladilniku. Ovojna julia z domačimi rezanci Potrebujemo: 500 g kokošje drobnjadi ali mesa brez kože, narezanega na koščke, dva ko- renčka, zelene dele dveh po-' rov, dve stebli belušne zelene, vse dobro sesekljano, dva gro- bo sesekljana paradižnika, tri penasto stepene beljake, dva litra razmaščene juhe ali jušne osnove. V veliki skledi zmešamo ku- retino, zelenjavo in dodatke. Juho ali osnovo malo pogreje- mo in začinimo. Potem jo zme- šamo z mesno zelenjavo, bel Ja- kovo maso in predenemo v lo- nec. Vse skupaj počasi zavre- mo in vsaj 10 minut močno- mešamo, dokler se ne začne te- kočina peniti. Tedaj nehamo mešati. Med kuhanjem nastaja na površini prozorna plast, ki deluje kot filter. Vročino zmanjšamo in z zajemalko na- redimo ob robu lonca v plast luknjo, da lahko juha po ma- lem vre, ne da bi se raztrgala plast na površini. Juha naj po- časi vre 40 minut, da meso in zelenjava oddajo okus in da se juha zbistri. Čez cedilo razgr- nemo vlažen prtiček in ga dr- žimo čez čisti lonec in juho po zajemalkah vlivamo v cedilo. Jajčni sir: eno jajce in tri beljake temeljito zmešamo s 150 ml močne juhe in meša- nico začinimo in vlijemo v mo- del, namazan s surovim ma- slom. Model postavimo v vod- no kopel in pečemo v pečici na temperaturi 175 stopinj Celzi- ja, dokler se ne strdi (20 mi- nut). Nato ohladimo in jajčni sir razrežemo na približno 5 mm tanke rezine, iz teh pa izrežemo okrasne oblike. Purje prsi z bešameiom Potrebujemo: ene purje prsi (1300 g), 50 g prekajene slani- ne, 5 strokov česna, pol litra belega vina, olje, 100 g masla, 40 g moke, 5 del mleka, 4 del sladke smetane, 50 g orehov, bel poper, sol, muškatni oreš- ček, 50 g nastrganega sira, worcestersko omako. Prsi operemo, malo nasoli- mo, obložimo s tankimi rezi- nami slanine in s Česnom. V globokem pekaču razpusti- mo 60 g masla, dodamo 2 žlici olja in v tem povaljamo meso. Damo v zelo vročo pečico (230 stopinj Celzija) in hitro zape- čemo. Dodamo 3 del smetane, prekrijemo z alufolijo, zmanj- šamo temperaturo na 180 sto- pinj in med pogostim zaliva- njem dušimo do mehkega. Če sok povre, prilijemo malo be- lega vina. Nato odstranimo alufolijo in zlatorumeno zape- čemo. Med tem pripravimo ne- koliko redkejši bešamel iz 40 g moke, 40 g masla in 0,5 litra mleka. Ko se ohladi, da posta- ne mlačen, dodamo preostali del smetane in po okusu worc- setersko omako, primešamo grobo sesekljane orehe, osoli- mo in dodamo mlet bel poper. • Z ostrim nožem razrežemo meso na tanke rezine. Na dno nepregome posode damo ne- kaj žlic bešamela, zložimo re- zine mesa in prelijemo s preo- stalim bešamelom, potresemo z nastrganim sirom in damo znova v pečico, da sir zarume- ni. Vroče ponudimo s prilogo. Rozinova potica Potrebujemo: 500 g moke, vrečko suhega kvasa, 50 g sladkorja. Vi žličke soli, 2 jajci in 2 rumenjaka, 100 g masla. V* litra mlačnega mle- ka, moko za razvaljanje, 100 g rozin, 100 g listasto nareza- nih mandljev, 75 g citronata, 1/2 žličke mletega cimeta, 5 žlic medu, maščobo za model. Kvas gladko razmešamo v mlačnem mleku. Iz moke, so- li, sladkorja, jajc, rumenjakov, zmehčanega masla in mleka s kvasom zamesimo gladko te- sto. Oblikujemo ga v kepo, po. krijemo s prtičem in pustimo na toplem vzhajati, da se pod- voji. Nato testo ponovno preg, netemo. Na pomokanem prti- ču testo razvaljamo v pravo, kotnik. Zmešamo rozine, med, mandlje, citronat in cimet S tem namažemo testo in zvi. jemo. Damo ga v namaščen venčni model. Pustimo vzhaja- ti 15 minut. Nato damo model v pečico in pri 180 stopinjah pečemo 40 minut. Bazeljsici icruhici Potrebujemo: 900 g moke, 380 g sladkorja, 380 g medu, 30 g cimeta v prahu, 5 g klinč- kov v prahu, 60 g citronata, Vi žličke nastrganega mušket- nega oreščka, 180 sesekljanih lešnikov, 50 ml ruma, 10 g je- lenove soli, 5 g kalijeve sode in nekaj žlic mleka. Sladkor pomešamo z me- dom in segrejemo. Ko zavre, ohladimo in dodamo na kosce razrezan citronat, lešnike, di- šave, rum in v mleku raztop- ljeno jelenovo sol in kalijevo sodo. Zamešamo moko in ob- delamo testo tako, da se da valjati. Če je premehko, doda- mo še malo moke. Testo razva- ljamo na pol cm na tanko in položimo na pekač, ki smo ga potresli z moko ali namazali z voskom. Testo nabodemo z vilicami in ga spečem« v srednje vroči pečici. Se toplo pecivo zrežemo na koščke al kroge ali trikotnike in jih pre mažemo s sladkorno glazuro Posušene medenjake hranim( v dobro zaprti škatU. FRANCOSKA KUHINJA Močne Juhe Dvojna juha z zeiiščnim zaviticom Potrebujemo: 2 litra dvojne juhe, 250 g bele moke, 70 g su- rovega masla, 3 jajca, sol, 2 šopka peteršilj a, 2 šopka drobnjaka, malo krese, ki nam raste v lončku med okni, 1 žli- co sladke smetane, 75 g nari- banega parmezana, poper, na- riban muškatni orešček in ma- lo moke za razvaljanje. Najprej pripravimo zavitek. Moko, 50 g surovega masla, eno jajce, ščepec soli in osmin- ko rnlačne vode zmešamo v voljno testo. Testo nato pu- stimo počivati pol ure v pokri- ti posodi. Zelišča operemo, od- cedimo in drobno sesekljamo. Jajci, ki sta še ostali, žvrklja- mo z žlico smetane, primeša- mo nariban parmezan, poper, sol in nariban muškatni oreš- ček. Testo razvaljamo na po- mokani kuhinjski krpi. Raz- pustimo preostanek masla. Z njim namažemo razvaljano testo, dodamo še jajčno smeta- no ter ga potresemo s seseklja- nimi zelišči. Vse to zvijemo, ob koncih stisnemo in zvitek po- ložimo na pekač, pokrit s peki papirjem. Zavitek pečemo 40 minut pri 200 stopinjah. Vmes namažemo zvitek z razpušče- nim surovim maslom. Ko je zvitek pečen, ga ohladimo in razrežemo na primerne rezine. Položimo jih v globok krožnik, zalijemo z vročo dvojno krep- ko juho ter ponudimo. ZDRAVILNE RASTLINE Česen Boris Jagodic Česen (AlUum sativum L.) spada v družino lilijevk. Lili- jevke so zelo pestra družina in so razširjene predvsem od tropskih do zmerno tropskih območij, rastejo pa tudi na Arktiki in Antarktiki. Po veči- ni so zeljnate trajnice, ki jim v neugodnem letnem času od- mrejo nadzemski deli, ugodno vegetacijsko dobo pa pričaka- jo s svojimi podzemskimi or- gani, ki so lahko podolgovate korenike ali oblasti gomolji ali čebule. Lilijevke zajemajo več kot 200 rodov s skoraj 4000 vrstami. Med njimi je tudi rod lukov, ki zajema kakih 300 vrst, ki so doma v zmerno to- plih območjih severne poloble. Česen je vsem dobro pozna- na rastlina. V zemlji ima čebu- lico, sestavljeno iz številnih strokov. Na spodnjem delu po- ganjajo koreninice. Vsak strok je posebej zavit v suh, kožnat ovoj, celo česnovo glavico pa obdajajo belkasti suhokožnati pritlični listi. Iz vsakega stro- ka lahko zraste nova rastlina. Iz česnove glavice zraste do meter visoko steblo, ki nosi pet dolgih črtalastih, celorobih in na koncu koničastih listov. Na vrhu so rdečkasti ali belkasti cvetovi združeni v glavičasto socvetje, ki ga obdaja dolg ovršni list. Česen cveti v juliju in avgustu in raste po vrtovih in njivah, kjer ga gojimo. Jese- ni, ko se posuši cvet, nabiramo zrele čebulice, ki jih povežemo v kito in obesimo na svetlo in suho mesto. Česen ima poseben duh ter sladkast, pekoč in dišaven okus. Vsebuje številne zdravil- ne snovi, med katerimi so naj- pomembnejše žveplove spoji ne, encimi, jodove spojine, si ponini, inulin, podobni slac korji, adenozin, antibakteri sko delujoči garlicin in allistj tin, razni vitamini in rastlinsl hormoni, ki delujejo podobii kot človeški hormoni. Zdravilno moč česna pozns mo že zelo dolgo. Njegove sno- vi delujejo kot antibiotik ii antiseptik, ureja delovanj« žlez z notranjim izločanjem spodbuja jetra, da bolje delaj( ter vplivajo na krvne žile, di ostanejo prožne. S tem se zni ža krvni pritisk, preprečuje s( arterioskleroza, znižuje se po višan holesterol in maščob v krvi. Ker ureja črevesno flo ro, spodbuja črevesje k boljše mu delovanju in spodbuji izločanje žolča, je česen po memben del prehrane starej ših ljudi. Vsak dan morami pojesti 4 g česna. Uredi se pre bava, ker se poveča izločanj' prebavnih sokov. S tem se lah ko obvarujemo pred nekateri mi tumorji v prebavilih. Poleg tega pa uživanje česni preprečuje razvoj glivic, zlast pri tistih bolnikih, ki ima j' oslabljen imunski sistem. , Št. 50 - 15. december 1994 št. 50 - 15. december 1994 št. 50 - 15. december 1994 št. 50 - 15. december 1994 št. 50 - 15. december 1994 št. 50 - 15. december 1994 št. 50 15. december 1994 št. 50 - 15.decemt)er 1994 4 Volitve gredo v drugi nam krog, spet volivci bomo držali jim drog. Volilne kampanje obljubljajo raj, na krmilo občinsko le pride naj zmaj. Plakati visijo na vsakem drevesu, mravljinci gredo mi po celem telesu. Upanja žarek da nam Evropa, proti komu kuje se nova zarota? Z Italijani odnosi so se ohladili, na gradnje cest bomo jih povabili. Če pa Evrope še kar ne bo na obzorju, s Kitajsko vzpostavimo linijo po morju. FRANCI ČEČ i Generalno čiščenje bazena Atomske Toplice imajo za- radi generalnega čiščenja ta teden zaprt bazen v Termah. Zlobneži se sprašujejo, če ni to zaradi sobotnega kopanja predstavnikov sedme sile, ki so bili v Atomskih Toplicah na srečanju. Tista črna baretka »Opazovalcu«, ki nas je za to rubriko redno obveščal o predvolilnem dogajanju v Celju in sliši tudi na ime, ki se začne z G.U., sporočamo,- da smo sicer z vsebino čisto zadovoljni, da pa mu pripo- ročamo kakšen kratek tečaj iz osnov fotografiranja. Mor- da pa so slike zavite v meglo zato, ker mu pri vsakem po- skusu pade na oči njegova znana baretka. Doma je najlepše Prostorski poznavalec in kulturnik Tomaž Marjan Je- glič se je vrnil! Vse, ki so ga pogrešali v času njegove službene odsotnosti v Ljub- ljani, naj potolažimo, da je odslej tudi mestni svetnik in da bodo gotovo še velikokrat slišali njegove modre misli, če jih bo le uspel strniti v manj kot petnajst minut trajajoče monologe. Po tem se ga namreč večina najraje spominja. Prefinjena propaganda v času predvolilne propa- gande smo bili priča najra- zličnejšim pristopom, kako čim bolj navdušiti in priteg- niti volivce, da bi ti sploh opazili in razločili kandida- te. Najbolj izvirno metodo je ubral Jože Smodila, ki je v časopisih objavil, da se od- poveduje kandidaturi na li- sti Slovenske nacionalne stranke. Manever je uspel in Smodila je bil izvoljen. O od- povedi pa ne duha ne sluha... Nam se o American dreamu še sanja ne. Tudi stari lisjaki ne obožujejo steklih lisic. ,^ Kataloška prodaja gre za med. Le tega bo treba drago plačati. Pri pijancu z mačkom ne mijavka maček, tem- več žena. Ali res poosebljamo narod hromega, če ne moremo narediti koraka iz začaranega kroga neumnosti? Je politikov govor brez vednosti tedaj, če ga nikomur ne pove ali takrat, če ga nihče noče poslušati? Muha enodnevnica še nikoli ni dosegla lastno- sti čebele. Vrnili so se popotniki s Slonokoščene obale. Brez slonov, a koščeni. Sodoben oglas: Honorarno ali stalno zapo- slimo osebo, ki bi mi iskala zaposlitev. V zadnjem času so skoraj vse kasete glasbenih izvajalcev takoj razprodane. Smo pa Slovenci res narod s širokimi sorodstvenimi vezmi. Smo narod, ki zaničuje preveličevanje. Če bi sodili po medenih besedah politikov, bi se nam moral cediti samo med. Čimbolj je pilot uspešen v zraku, tem bolj stoji na trdnih tleh. FRANCI ČEČ Rojen politik, šala, ki jo je slišala, si za- pomnila in jo poslala na naš naslov Ljudmi- la Gotar iz Laškega, je v zadnjem Novem tedniku prejela največ glasov naših bralcev. Zanjo je glasovala tudi Klara Oblak iz Ška- pinove 5, Celje, ki smo jo izžrebaU med prispelimi kuponi. Še vedno spremljamo šale na novoletno tematiko, božič, o dedku Mrazu... Šale bomo z našimi šaljivci poizkusili »oživeti« in v sliki in besedi predstaviti v novoletni številki. Pričakujte torej foto roman Stranke šaljivcev. Najboljša šala bo nagrajena z izletom. Šala tedna Rojen politik Regici in Dudeku se je ro- dil sin. In tako so na krstu modrovali. Boter reče: »Ta če biti sigurno nogometaš. Gleda j kako on brca.« Pogleda ga Presvetli in reče: »Neče, neče biti nogometaš. Pogledaj kako on gleda. On če biti sigurno politik.« »Zakaj politik?« »Gledaj kak on gleda. U oči te gleda i sere.« Noč z direktorjem »Veš, sinoči sem bila z direktorjem!« »A z našim novim? Povej, kako je bilo?« »Po pravici povedano, kot v službi!« »Kako to misliš?« »Samo govoril je, naredil pa nič!« Vročica Dve ničli srečata v puščavi osmico. »Uh,« reče prva ničla drugi, »da se jima ljubi v tej vročini!« V zaporu v zapor pride nov paznik. Upravnik ga vpraša: »Ali ste sposobni za to delo? Naši žkpomiki so zelo neukrotljivi.« »Tega pri meni ne bo, kdor ne bo ubogal, bo letel ven.'« Kako ga naj uspavamo? Cestar je zbolel in moral je v bolnišnico na operacijo. Kljub temu, da je dobil narko- zo, še vedno ni zaspal. Nekdo od osebja bolnišnice predlaga, naj mu prinesejo lopa- to. Ko so mu jo prinesli, ga je takoj prema- gal spanec. Grde besede 7-letni Jure včasih uporablja grde besede. Da bi ga odvadila, mu da mama vsak teden po 50 tolarjev, da jih ne bi uporabljal. Neke- ga dne pride domov in oznani: »Slišal sem strašno grdo besedo, ki se je lahko odvadim samo za 100 tolarjev« Pisma Mama uspešne študentke, ki hodi na fa- kulteto v sosednjam mestu, se vsa ponosna pohvali znanki: »Vsakič, ko z možem dobiva hčerkino pismo, morava pri branju uporab- ljati slovar.« »Sta pa srečna,« komentira znanka. »Midva pa morava vsakokrat, ko dobiva sinovo pismo, uporabiti hranilno knjižico.« Šale so prispevali: Anica TIČER iz Loke pri Žusmu, Franci BOMBEK iz Štor, Štefka KRAJNC iz Kozjega, Zlatka BUDNA iz Dobja, Ivan GOSTEČNIK iz Braslovč in Lidija TO- PLIŠEK iz Laškega. Čisto cel oče Pravijo, da jabolko ne pade daleč od dre- vesa, vendar je znanega muzikanta Vikija Ašiča kar malce skrbelo, da Vikija mlajšega domača muzika in harmonika ne zanimata dosti. Ko je prišel iz kakšne ohceti po dveh, treh dneh, neobrit in izmučen, se ga je sin večkrat ustrašil. »Kaj se bojiš! Tvoj oče je!«je rekla mama. Morda je v začetku imel Viki mlajši prav zaradi tega odpor do harmonike, hočeš, no- češ pa mu je le-ta počasi »zlezla« v kri in odprlo se je, ko je zmagal na Zlati harmoni- ki Ljubečne, in ko je z ansamblom dobil zlato Orfejevo značko na Ptuju. Danes red- no igra v tujini z avstrijskim ansamblom, vmes skoči domov na kakšno ohcet in tako kot oče vozi taksi. »A, vi ste pa Ašič?« je običajno vprašanje potnika, ki sede v moj avtomobil in že je tu tema za pogovor. »Neko noč smo se peljali skozi Šentjur, v avtu je bilo še nekaj muzikantov in ker so bile zapornice pred železniško progo dolgo spuščene, smo vzeli v roke instrumente in spravili v dobro voljo tudi druge čakajoče, ki se jim potem, ko so bile že dvignjene, ni nikamor več mudilo. Verjamem, da imajo starejši muzikantje veliko povedati, saj se povsod, kjer igraš, kaj zanimivega dogaja. Nekoč, ko sem bil naprošen za igranje na ohceti, sem se ustavil v ulici z vrstnimi hišami. Pred hišo neveste niti nisem vedel, če sem prišel prav, saj so bila vsa vrata zaprta. Zunaj sem igral, odpi- rala so se okna, gledal sem, če bo nevesta prišla iz kakšne druge hiše, pa nič. Končno so se le odprla vrata in povedali so, da so zaspali. No, to pa so že moderne ohceti, čeravno stare igrice tudi danes >vžgejo.< Tisti o kiparjenju, ko morajo sodelujoči narediti kip ljubezni in se nevede tudi sami postaviti v ljubezenski položaj, se ljudje najbolj nasmejejo. Ena Iz VIkijevega rokava Pijanec za plotom bruha, da je groza. 1 si malo opomore, opazi da je pri plotu tv sestradan pes. Pijanec gleda svojo svinjan in godrnja: »Pri Micki sem jedel pečenko pil vino. Dobro. Pri Franci ju sem jedel gol in pil vino. Tudi dobro. Kje sem pa p požrl, mi pa ni več jasno?« Harmonika mi je sedaj poklicni spremi valeč in vedno bolj sem zaljubljen van Skupaj imava za naslednje leto že rezer ranih kar 67 terminov igranja. To bo veselo« EDI MASNI Št. 50 - 15. december 1994