EH GLAS Uto XLV - št. 32 - CENA 38 SLT Kranj, petek, 24. aprila 1992 E)r. Janez Drnovšek sestavlja novo (začasno) slovensko vlado Drnovšek bo spal, kot je Peterle postlal Dr. Janez Drnovšek, rojen 17. maja leta 1950 v Celju, doktor ekonomskih znanosti, ki se je od ekonomista v Zasavju povzpel do diplomata v Egiptu, delegata v zveznem zboru in prvega neposredno izvoljenega slovenskega člana tedanjega zveznega predsedstva ter njegovega predsednika z mednarodnim ugledom, je dolgo odlašal z vključitvijo v slovensko politiko. Marca je postal predsednik liberalnih demokratov in v sredo s potrebno večino postal mandatar nove slovenske vlade. Dosedanji predsednik Lojze Peterle, ki je v sredo zatrdil, da Drnovšku kot prijatelju ne bo nagajal in mu želi veliko uspeha ter uspeh Pri takojšnji sestavi vlade, do takrat pa bo sedanja vlada delala s polnimi jadri, je za Popotnico nasledniku povedal, da bo imel udobnejšo Posteljo, kot jo je imela njegova vlada, ki je po izvolitvi zdržala dve leti. Drnovšek bo na začetku res spal na takšni Postelji, kakršno mu je postlal Peterle, vendar ima sedaj novi mandatar oziroma predsednik v rokah vse adute, da si namesti udobnejše ležišče >n v mesecih do volitev tudi mirneje spi, kot je zadnje čase Peterle. Kljub mnogim Ugovorom na sredini seji skupščine, da Drnovšek ne bo uspešnejši od predhodnika, da nas bo s projugoslo-vansko usmerjenostjo spet zapeljal v stare vode, da bi lahko, če bi bil iskren, pomagal Peterletu, ne pa nasedal levičarjem, med katere so se pomešali tudi nekateri nekdanji demosovci, je prestal skupščinsko kalvarijo. Stavek iz njegovega govora, da bo terjal, če bo treba, v primeru javnih financ posebna pooblastila vlade, je bila močna oporna točka njegovih nasprotnikov, po moje še močnejša kot tajni zvezni uradni list iz leta 1989, ki ga je kot zvezni predsednik podpisal, vznemiril pa je celo njegove zagovornike, ici so bili očitno prepričani v uspeh svojega kandidata in so bili na sredini seji med tišjimi. Dr. Janez Drnovšek, novi mandatar slovenske vlade Dr. Drnovšek se je pri dogovarjanju o podpori svoji kandidaturi, ki je ni tako lah- opirati na strankarske interese, je izjavil po izvolitvi. V kolikšni meri mu bo to uspelo, bomo videli pri predlogu vlade, ki utegne biti nekoliko drugačen od tistega, ki je v začetku tedna pricurljal v javnost. Z nekaterimi možnimi ljudmi se je namreč šele začel resneje pogovarjati. Ministri iz strank, ki so ga podprle, pa bodo večinoma svoje položaje obdržali. To je pač vezana trgovina, pa naj se bere lepo ali grdo. Tudi sedaj že bivša Peterletova vlada je bila rezultat takega kompromisa in so zato očitki, da je bilo v tem primeru le kupčevanje, odveč, prav tako pa tudi ugovori, da se gre novi vladni koaliciji samo za oblast, so brezpredmetni. Za kaj pa gre v politiki, če ne za oblast, vprašanje pa je, kako se ta oblast uresničuje in v kakšnih odnosih so stranke na oblasti in stranke v opoziciji. Tudi od tega razmerja bo odvisna uspešnost Drnovškove ekipe, ki ne obljublja čudežev, ampak resno angažiranje pri reševanju gospodarskih problemov, novi premier pa je že pozval tudi druge k sodelovanju. Del dosedanje pozicije je postal opozicija, Predsednik in ministri Razen dr. Janeza Drnovška naj bi bili v vladi trije podpredsedniki Jože Pučnik, Marko Voljč in Viktor Žakelj in ministri Janez Janša (obramba), Igor Bavčar (notranje zadeve), Dimitrij Rupel (zunanje zadeve), Božidar Voljč (zdravstvo), Miha Jazbinšek (varstvo okolja), Marjan Kranjc (promet in zveze), Jožica Puhar (delo). Jelko Kacin (informiranje) in Peter Tancig (znanost in tehnologija). Ti ministri so bili že v Peterletovi vladi. Nova imena pa so Edvard Oven (trgovina), Borut Šuklje (kultura), Maks Tajnikar (planiranje), Slavko Gaber (šolstvo), Miha Kozinc ali Emil Zakonjšek (pravosodje), za borce pa naj bi skrbel nekdo iz SDP. Zaseden ni zakonodajni resor, prav tako finančni minister, kjer je v igri Mitja Gaspari iz Svetovne banke, odprto je mesto ministra za industrijo, za Slovenece po svetu, kjer bi lahko še ostal dr. Janez Dular, prav tako pa še ni znan turistični in obrtni minister. h Drnovškovega programa - Zavedam se, da bo z zamenjavo vlade rešen le del problema. Še vedno ostajata tako možnost težavnega in počasnega odločanja v skupščini kot nujnost čimprejšnjih volitev. - Zavzel se bom, da z različnimi interesi usklajen koncept lastninske preobrazbe končno zaživi in doživi hitro praktično uporabo. - Povezal bom, če ne bo šlo drugače, tudi s spremembo nekaterih zakonov, delovanje obstoječih ustanov, ki so zadolžene za posamezne dele gospodarske politike, ter ustanov, ki so zadolžene za posamezne dele gospodarske politike. Zagotovil bom učinkovitejšo tekočo gospodarsko politiko. - Proračun je sprejet, čeprav ni zaprt. Pravice na trošenje so razdeljene in prav kmalu se lahko zgodi, da bo izsiljen nenačrtovan velik primanjkljaj. Vztrajal bom na smotrni in zakoniti uporabi javnega denarja. Če bo potrebno, bom zahteval posebna pooblastila vladi. - Čas do volitev je treba uporabiti za zaustavitev negativnih trendov, kar pomeni odločno protiinflacijsko politiko. - Čeprav je zadolževanje v tujini zaenkrat bolj želja kot pa objektivna možnost, bomo skrbno pretehtali pravo mero zadolževanja v tujini. ko dobil, in pri sestavi vlade, kjer tudi ne gre brez problemov, moral odreči svojemu načelu, da se ne bo pretirano oziral na strankarske interese. Mbraf se jim je ukloniti in trgovati, samo pri gospodarskem delu se ne namerava dosedanja opozicija pa je sedaj pozicija. Vloge so zamenjane in ta zasuk utegne vplivati tudi na razmerja političnih sil po občinah. Vendar je sedaj bistveno stabilizirati vlado, kar bo vplivalo tudi na parlament. • J. Košnjek Drevi, ob 20. uri bo v hotelu Creina tretja letošnja GLASOVA PREJA Voditelj Viktor Žakelj jo je tokrat naslovil N0B - OSVOBODILNA VOJNA IN (ALI) REVOLUCIJA Gosta bosta VINKO HAFNER-partizan in dr. BORIS MLAKAR Če želite, da vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu na številko: 211 -860 ali 211 -835. Protest varnostnih inženirjev in tehnikov V četrtek, 23. aprila 1992, so se zbrali na Brdu pri Kranju člani Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije na redni skupščini. Že predsednik zveze Tone Kapus iz kranjske Save je v svojem poročilu opozoril na perečo problematiko varstva pri delu, ki se kaže tudi v ukinjanju te dejavnosti v mnogih podjetjih. Kritična razprava se je nanašala predvsem na pomanjkanje sodobne zakonodaje in izvedbenih predpisov. Skupščina je obsodila odsotnost delavcev slovenskega ministrstva za delo in od njih zahtevala, da do konca maja pripravijo osnutek zakona o varstvu pri delu, sicer bodo predlagali ukrepanje v republiški skupščini. S. Saje - Foto: P. Kozjek Naslednji leden bo Gorenjski glas izšel le v sredo v povečanem obsegu. Male oglase bomo sprejemali do tofka, do 9. ure. Uredništvo CELOVEC - CENTER - DOMGASSE 4, Tel.: 9943-463-55400 1NASLOV ZA . FOTO - PROFESIONALCE VEDNO V PONUDBI: FUJI - KODAK AGFA FILMI IZREDNE CENE VIDEOKASET f /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU HRANKA Danes preberite stran 8 Država pa veselo mimo koraka stran 10 Odstrte ali železne zavese stran 19 Nemci so mu vzeli motorje, socializem pa imetje stran 22 Avstrijska šola na Jesenicah, ali kako so Butalci kupovali pamet stran 24 ... gospa od ministra Šešoka ni "švercala" Ob državnem prazniku, 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, čestitamo! SDP Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič V Sloveniji blizu 10 tisoč beguncev Ljubljana, 22. aprila - Število beguncev, ki prihajajo iz BiH, se približuje številki 10 tisoč. Toliko jih je slovenska vlada še sposobna preživeti. Vendar pa pričakuje, da se val razseljevanja tudi po vojni v BiH še ne bo ustavil. Slovenske meje so za razliko od drugih evropskih še odprte, razseljene osebe pa tudi še nimajo statusa beguncev, kar bi pomenilo večje obveznosti za mednarodno skupnost in Visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih. Slednjega je naša država spet zaprosila za pomoč. Begunci se naseljujejo v 12 zbirnih centrih, ki so jih spet odprli po odhodu večine hrvaških beguncev, veliko pa jih poišče zatočišče tudi pri svojcih. Na Gorenjskem prevladujejo slednji. O drami begunskih družin iz BiH berite na strani 5. • D. 2. Zamrzovalne skrinje LTH od 15. do 30. aprila za takojšnje plačilo 15 % ceneje Čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju! Uredništvo Kučan na Joštu Kranj, 24. aprila - Tradicionalnega delavskega srečanja na Joštu, ki se bo začelo 1. maja ob 11. uri, se bo udeležil tudi predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. Organizator zdaj že petnajstega prvomajskega srečanja je Svet kranjskih sindikatov. 2e na predvečer praznika, 30. aprila, na Joštu pripravlja kres, na praznik dela pa kulturno prireditev, na kateri bo delavcem spregovoril prvi državljan Slovenije Milan Kučan. g« SIS 1 lili I Slatina in Tamar ostaneta Teritorialni obrambi Jesenice, 23. aprila - Na Jesenicah so pripravili predlog oddaje nekdanjih stražarnic. Največ bi jih radi namenili za turistične namene. Za stražarnico v Mostah se zanima Ministrstvo za notranje zadeve, za Korensko sedlo ni nobenega interesenta, stra-žarnica Tamar pa naj bi ostala v uporabi teritorialne obrambe, čeprav krajevna skupnost Rateče za Tamar med drugim predlaga, naj se stražarnica odstrani. Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine je pripravil pregled predlogov uporabnikov nekdanjih vojaških objektov v občini Jesenice. Predlagajo, da se ob stražarnici Moste del objektov za hleve in skladiščenje da v najem Antonu Žvanu iz Žirovnice, po ustni informaciji krajevne skupnosti Žirovnica naj bi bila namenjena domu za starejše občane, za kar je zainteresirano tudi podjetje Laser. Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo predlaga, da bi bila stražarnica v Mostah izhodišče za Ajdno in v njej arheološka zbirka, namenjena pa naj bi bila tudi gostinstvu in turizmu. Za stražarnico Moste je zainteresirano tudi Ministrstvo za notranje zadeve, zato ostane odločitev o namembnosti Most za ostale potrebe še odprto. Karavla na Belci naj bi bila namenjena krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana za turistične namene, vendar pod pogojem, da stavbo usposobijo tako, da bo zadoščeno sanitarno tehničnim predpisom za opravljanje te dejavnosti. Stražarnica Galorše naj bi se oddala društvu Alternativa iz Kranjske Gore, stražarnica Srednji vrh prednostno Francu Robiču iz Srednjega vrha ali Planinskemu društvu Gozd Martuljek za potrebe turizma in gorništva. Za stražarnico v Javorniškem Rovtu je več pobud: tako naj bi bila po predlogih krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela namenjena domu za starejše, turizmu, lovu, smučanju ali agenciji SK Snežinka za šole v naravi in mladinske tabore. Krajevna skupnost Planina naj bi upravljala s stražarnico v Planini pod Golico in jo namenila za turistično dejavnost, prav tako naj bi napravila tudi krajevna skupnost Rateče s stražarnico Edvard Kardelj v Ratečah in s stražarnico v Ratečah. Nekdanja karavla na Dovjem je objekt, ki ne sodi v okvir teh objektov, ker je že dalj časa opuščena in je v razpadajočem stanju, vendar se zanjo zanima Tenis klub Mojstrana za igrišče in krajevna skupnost Dovje - Mojstrana za turistične namene. Za stražarnico Korensko sedlo ni interesentov, medtem ko stražarnici Slatina in Tamar ostaneta v uporabi Teritorialne obrambe. Krajevna skupnost Rateče Planica pa bi želela, da se stražarnico Slatina nameni za gostinstvo, prav tako krajevna skupnost Rateče za stražarnico Tamar predlaga, naj se nameni kmetijstvu, turizmu ali pa naj se odstrani! Predloge bodo posredovali ministrstvu za obrambo. • D. Sedej V Crngrobu poskusni vzrejni center za prašiče? Vprašali bodo še krajane Sv. Duha Škofja Loka, 23. aprila - Občinski izvršni svet je na torkovi seji pretresal predlog programa oživitve svinjakov v Crngrobu. Oddelek za živinorejo Biotehnične fakultete se namreč poteguje, da bi nekdanjo prašičjo farmo JLA preuredil v poskusni vzrejni center. V njem bi poleg selekcije tudi prodajali prašičke, težke 18 do 25 kilogramov (približno tisoč na leto), izobraževali študente, dijake in kmete. Republiško ministrstvo za obrambo, ki si lasti nekdanje objekte JLA, je načelno pristalo na takšno rešitev. Zase bo zadržalo strelišče, ob njem pa namerava zgraditi tudi novo stavbo s 4000 kvadratnimi metri. Kot je povedal predsednik škofjeloške vlade Vincencij Demšar, se razen Biotehnične fakultete za prostor v Crngrobu (ustno) zanima tudi ljubljanski zastopnik neke ameriške firme, ki želi kar na 50 hektarih zgraditi nekakšen informacijsko izobraževalni in turistični center. Kaj otipljivejšega od izražene želje ni, zato izvršni svet te ponudbe tudi ni posebno resno jemal. Poskusni vzrejni center v Crngrobu bi bil kar pravšnja rešitev, toliko bolj, ker se bo slovenska vojska tam obdržala. Po ekonomski plati občina s tem sicer neposredno ne bi veliko pridobila (kmetijstvo ustvari le štiri odstotke družbenega proizvoda občine), vendar pa bi glede na pomanjkanje prašičjega mesa v Sloveniji po zapori Hrvaške takšne centre vsekakor kazalo spodbujati. Seveda pa morajo biti ekološko neoporečni. Prav iz tega razloga centru v Crngrobu nasprotujejo tudi krajani Sv. Duha, ki želijo dobiti nazaj izgubljene kmetijske površine. Gre za okrog deset hektarov. Škofjeloški izvršni svet se je zato odločil, da s pristankom k predlogu Biotehnične fakultete ne bo hitel, ampak bo spoštoval tudi večinsko mnenje krajanov, izraženo na njihovem zboru. • H. Jelovčan Stari radovljiški grb v novi podobi Radovljica - Občinska skupščina prireja danes, v petek, ob pol osmih zvečer v knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici pogovor z naslovom Novi stari radovljiški grb. Sodelovala bosta Jure Sinobad in Klemen Rodman, ki sta staremu pečatnemu grbu mesta Radovljica vdihnila sodobno grafično podobo, barve pa povzela po Valvasorjevi knjigi grbov. Grb bodo uporabljali na avtomobilskih tablicah radovljiške občine; poslanci pa bodo na zasedanju 12. maja letos odločali o tem, ali ga bo občina prevzela tudi kot občinski grb. A !g Agromehanika Hrastje52a ® 064/324-033,324-034 Mir vsaj ob nedeljah in praznikih tVl • Letališki hrup povzroča nejevoljo Pobuda demokratov: občina naj čimprej pripravi odlok o varstvu pred hrupom. Radovljica, 22. aprila - Demokratska stranka Radovljica je dala pobudo, da bi izvršni svet pripravil občinski odlok o varstvu pred hrupom, s katerim bi vsaj ob nedeljah in praznikih omejili hrup, ki ga povzročajo predvsem lesko letališče, sicer pa tudi težka motorna vozila, motorne žage, kosilnice... Demokrati pravijo, da ne nasprotujejo letališki dejavnosti, še manj letalskemu in padalskemu športu, poudarjajo pa, da ima tudi deset tisoč prebivalcev Radovljice, Lesc in okoliških vasi enkrat na teden pravico do mirnega počitka. Bernarda Podlipnik, ki v izvršnem svetu pokriva področje ekologije, je na torkovi seji povedala, da bo občina lahko pri- pravila odlok o varstvu pred hrupom šele potlej, ko bo s prostorsko izvedbenimi akti določila posamezna območja (zdraviliško, povsem bivalno, trgovsko industrijsko, povsem industrijsko itd.), s tem pa tudi največje dovoljene dnevne in nočne ravni hrupa. Ker bodo ti postopki trajali precej dolgo (eno leto), bo lahko kratkoročno ukrepala le inšpekcija, a še ta le v primeru, če bodo uradne meritve pokazale, da hrup presega dovoljeno raven. Da bi omejitve glede hrupa vnesli v občinski odlok o javnem redu in miru, pa po razlagi pravn£ službe ni zakonske osnove Janko Jan je predlagal, da za pomoč pri omejitvi hrup3 zaprosili republiški sanitar"1 inšpektorat; sicer pa sta Mi'0, slav Pengal in Miro Rozm»* povedala, da vse krivde ne gft valiti na alpski letalski cent'f in da hrup povzročajo tudi m0- torni zmaji ter mala, daljinsko vodena letala. .t • C. Zaplotoi* Kdo je kriv za zamudo pri obnovi Upniške ceste Minister trdi: kriva je uprava za urbanizem Janko Jan, občinski minister za prostorsko urejanje: r piti izvršni svet, parlament in občane. Nič ni naredila, Radovljica, 21. aprila - V krajevnih skupnostih Lipniške doline so že pred časom napovedali, da bodo blokirali cesto skozi Lipniško dolino, če cestarji do prvega maja ne bodo začeli z obnovitvenimi deli. Ker je prvi maj že zelo blizu, v občini poskušajo v dogovorih z republiško upravo za ceste fer s kranjskim cestnim podjetjem doseči, da bi v kratkem začeli s pripravljalnimi deli; v senci teh dogovorov pa so tudi čedalje hujša prerekanje o tem, kdo je kriv za zamudo. Obnova cestnega odseka od Kamne Gorice do križišča pri osnovni šoli Staneta Žagarja je bila namreč v načrtu republiške uprave za ceste že lani, vendar cestarji z deli niso začeli, ker naj bi bila občina po trditvah uprave prepočasna pri urejanju zemljiških zadev in pripravljanju dokumentacije. Uprava za urbanizem trdi, da naj bi bila za vse kriva republika; občinski minister za prostorsko urejanje Janko Jan pa krivdo zvrača na upravni organ. Ko so na torkovi seji izvršnega sveta obravnavali odgovor na vprašanje poslanca Ja- Predsednik izvršnega sveta Jože Resman je povedal, da je še nekaj možnosti, da bi na Upniški cesti v kratkem, pred prvomajskimi prazniki, začeli s pripravljalnimi obnovitvemi deli. Občina bo poskušala skupaj z republiško upravo za ceste doseči, da bi obnovo ceste uvrstili med prednostne naloge. Cestno podjetje Kranj pa je pripravljeno v pripravljalna dela vložiti denar, ki ga bo moralo plačati občini po pravnomočnosti odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju kamnoloma v Kamni Gorici. Uprava za urbanizem skuša z raznimi poročili presl? "izgubila" pa je cesto!" nekatere postopke. Če to P0' meni nezakonitost, je treba n*' čelnika poklicati na odgovoj' nost, je dejal Jan in poudaf1 da se s pripravljenim odgov°' rom ne strinja in da bo glasj!' val proti. V razpravi je bilo s'1' sati mnenja, češ da je odgoV' izrazito funkcionarski (Ant°' Šlibar), da daje na konkretfl5 Cengletova vprašanja neko"' kretne odgovore (Srečo Vernij' in da bi odgovor moral biti ki"8' tek in jasen (Janko Petrovič) neza Cengleta o najnovejših možnih rešitvah za Lipniško cesto, je Janko Jan dejal, da uprava za urbanizem še naprej poskuša z raznimi kronološkimi pregledi slepiti izvršni svet, dokazovati svoje dobro delo in ustvariti vtis, kot da je bilo vse v redu. Vprašal se je tudi, kaj pomeni v poročilu zapisana trditev, da je uprava prehitevala Izvršni svet je sklenil, da bo o& republiške uprave za ceste zah' teval njen kronološki pregled na podlagi primerjave z rade vljiškim pa bo ugotavljal odg?' vornost uprave za urban'' zem.% C. Zaplotnik Kranjska vlada o proračunu Proračun predvsem za upravo Kranj, 22. aprila - Podatki iz zaključnega računa proračuna kranjske občine kažejo, da so se sredstva v preteklem letu najbolj povečevala za delo upravnih organov, enaki trendi, razvidni iz poročila za prvo četrtletje letošnjega leta, pa se obetajo tudi letos. Večkrat smo že poročali, s kakšnimi problemi se srečujejo občinske vlade pri razpolaganju z denarji občinskih proračunov, ki so jih sedanje gospodarske razmere, zlasti pa vse večje in strožje predpisovanje države, pošteno oklestile. V Kranju je že lani pošteno "zaškripalo" na mnogih področjih: v družbenih dejavnostih - zlasti v osnovnem šolstvu in kulturi, zastale so mnoge investicije v komunalno infrastrukturo in vedno skromnejše je bilo njeno vzdrževanje. K temu je potrebno dodati, da se je ob številnih spremembah proračuna s tako imenovanimi renomi-nacijami in virmanizacijo ob koncu leta pravi pregled nad javno porabo pravzaprav izgu- bil in šele zaključni račun bo pokazal, kako je bil kolač kranjske javne porabe razrezan. Številke so neusmiljene: največ so se povečali denarji za delo državnih organov (za 54 odstotkov), bistveno manj za družbene dejavnosti (28 odsto-kov), gospodarska infrastruktura pa je praktično ostala na v začetku leta planiranih zneskih (dejavnost le s 5-odstotnim povečanjem, investicije in vzdrževanje pa brez). Kaj to pomeni ob več kot dvainpolkratni inflaciji, ni potrebno posebej opo- zarjati. Tudi poročilo o pof^1 v prvem trimesečju letos ka* podobne trende: največ (ve kot četrtino predvidenega narja za celo leto) je bilo pofl0' vno namenjenega za delo ®' žavnih organov, družbene 4'j javnosti so se morale uokviri' v razpoložljive proračuns* prilive (ki so za planom zaos'8' jali), ostali nameni pa so (tUj, zaradi sezonskega značaja & potegnili krajši konec. Tudi t" krat ni šlo brez že tradicional" hibe: ob sicer obsežnih gra^ vih ni dovolj jasnih in prepr'.. ljivih obrazložitev, zato je tudi na tokratni seji Izvršni, sveta sprejet sklep, da se ta de j za obravnavo na občini skupščini, dopolni. S J' Zaposlenost v tržiški občini Lani občuten padec Tržič, 22. aprila - Ob koncu leta 1990 so imeli v tržiški občini 5507 zaposlenih, čez eno leto pa so jih našteli le 4460. Tako je stopnja brezposelnosti glede na skupno število zaposlenih presegla 25 odstotkov, kar je med najvišjimi razmerji v Sloveniji. Zaenkrat si od okrog 1140 brezposelnih blizu 600 ljudi pomaga s pogodbenim delom. Velik gospodarski zastoj je bil lani značilen tudi za tržiško občino. Industrijska proizvodnja se je znižala glede na leto poprej za 20 odstotkov, kar je skoraj 8 odstotkov več kot na Gorenjskem oziroma v Sloveniji. S tem je povezan tudi občuten padec zaposlenosti, je med drugim ugotovila načelnica oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti Jana Primožič na včerajšnji seji tržiške-ga izvršnega sveta. Tako je bilo decembra lani 3714 zaposlenih v gospodarstvu, 477 v negospodarstvu in 269 pri zasebnikih; skupno zmanjšanje v primerjavi z letom poprej je znašalo kar 19 odstotkov. Brezposelnost se je močno povečala, saj so v Tržiču imeli konec lanskega leta 1129 iskalcev zaposlitve, od teh skoraj 26 odstotkov mlajših od 26 let. Znatno se je povečal delež brezposelnih zaradi stečajev; 636 takim delavcem se je lani pridružilo še 21 tistih, ki so postali trajni presežki. Mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti - to je razmerje med brezposelnim in aktivnim prebivalstvom - je decembra lani znašala v Tržiču skoraj 18,7 odstotka, v Sloveniji pa le 10,1 odstotka. Kot je ugotovila Nevenka Gradišar iz tržiške enote zavoda za zaposlovanje, probleme brezposelnosti trenutno rešuje pogodbeno delo. Zaenkrat na ta način zaposluje tržiška predilnica 474 delavcev, več kot 100 ljudi pa si z lastno iznajdljivostjo zagotavlja zaslužek drugod. To seveda ni trajna rešitev za brezposelne. Zato skuša zavod, kot je povedala Damjana Košir iz Kranja, z raznimi oblikami aktivne politike zaposlovanja pomagati pri reševanju nastalih težav. Lani so v te oblike vključili 154 oseb iz tržiške občine, kar pa je glede na število brezposelnih v povpreč- ju vseeno precej manj od df' gih gorenjskih občin. Krajša razprava je razkn' da bi bilo več možnosti zap slovanja pri zasebnikih ob or! gačnih gospodarskih razmer^ Marsikateri obrtnik ima f1,. mreč dovolj dela, zaradi tez' pri plačilih pa delo omejuje j*1 si ne upa za stalno zaposliti fl. vih delavcev. Izvršni svet je P^ poročil zavodu za zaposlov. nje, naj nadaljuje aktivno p° . tiko zaposlovanja; obenem ^ mu poroča o morebitnih spf membah v zvezi z zaposlov* njem. • S. Saje . Akcija Zelenih ob dnevu zemlje Znano je, da je 22. april svetovni dan zemlje. Dan, ko se neka^ ljudje edinokrat v letu ozrejo okoli sebe in vidijo sledove člov kovega neusmiljenega mačehovskega ravnanja z gozdovi in n*»1 vo. Zato smo se Zeleni Kranja odločili, da na dan našega p'311^ poskušamo izboljšati stanje v naših gozdovih z akcijo pogoi" vanja. V ta namen smo določili dve lokaciji, kjer se bo v sobo1 25. aprila 1992, ob 9. uri pogozdovalo. Prvo zbirno mesto bo m Primskovem ob nogometnem igrišču, drugo ob smetišču ob cef Šenčur - Velesovo v Šenčurju. Akciji bomo izpeljali Zeleni Kf j nja s simpatizerji in z lovskimi družinami občine Kranj. Vsev želite pomagati našemu planetu, vabimo, da se nam pridruz'1 • Zeleni Kranja @®3E@^piEIIGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik l poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor In glavni urednik: Marko Valj*}* t,,: Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-'1 ,^ Andrej Žalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Drakslcr, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tlak: Podjetje DELO — TČR- j. časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali og' | telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,—17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obrat1' naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov,'(mnenje RMI 23/27-92).___ I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenija bo po dveh letih po volitvah dobila novo vlado Vladne vajeti v Drnovškovih rokah po "porazu" mandatarskih kandidatov Marka Voljča in Igorja Bavčarja je kandidat petih strank in skupine neodvisnih dr. Janez Drnovšek v sredo v slovenskem parlamentu dobil potrebno večino in s tem mandatarstvo za sestavo nove vlade. Od 208 poslancev jih je zanj glasovalo 126 ali pet več, kot je bilo potrebno za izvolitev. Ljubljana, 22. aprila - Dosedanji predsednik vlade Lojze Peterle se je oglasil na koncu razprave in dejal, da o programu Drnovška težko govori, ker vlada ni dobila v roke gradiva, ponovil pa Je besede, ki jih je izrekal že ob obravnavi Voljčeve in Bavčarjeve Kandidature, da vlada že vse to dela in pripravlja potrebne zakone, j o izvolitvi Drnovška pa je povedal, da ga po svoje veseli, ker se bo '*hko posvetil stranki Slovenskih krščanskih demokratov, kar je za s*ranko pridobitev, predvsem pa njeni mednarodni dejavnosti. Drnovšku je zaželel uspeh in povedal, da ima on bolje postlano poste-'J° kot on, ki je moral opravljati garaško in tudi umazano delo. Očitno je bil sporazum petih stank in neodvisnih poslancev dovolj trden za zagotovitev potrebne večine. Koalicija predla-Eateljev, ki je tudi podpisala sporazum o delitvi resorjev v v'adi in nadaljnjem sodelova-nJti, je bila očitno prepričana v Jjspeh, zato tudi v razpravi ni °ila posebej agilna, ampak so Se med 51 govorniki razvrščali predvsem nasprotniki Drnovškove kandidature. Franc Golja, predsednik Liberalne stranke je ugovarjal, da je v skupščini že tretji manda-tarski kandidat brez vriaprej predloženega programa. Drnovšek bi ga lahko pripravil, če bi manj dragocenega časa porabil za strankarsko trgovino. Predlagal je glasovanje o tem, ali se Graje in hvale ivan bizjak (slovenski krščanski demokrati) je tnenil, da postajajo ponavljajoča glasovanja o nezaupnici že utrujajoča in razburjajo Slovence. Morebitna nova vlada bo šele septembra lahko dala v parlament prve zakone, takrat pa bomo že Sredi volilne vročice, zato menjava vlade nima smisla. erwin schvvarzbartl (slovenski krščanski demokrati) je ugotovil, da tako mlačnega ekspozeja noče niti na klop. Če bo Drnovšek tudi vlado vodil tako mlačno, bo hudo. Razume in pomiluje ga, saj je žrtev in porinjen v tisto, česar ne želi. Drnovšek je izraz želje po levi vladi, ki na tujem ne bo imela zaupanja. Marjan podobnik (slovenska ljudska stranka) je °čital Liberalnodemokratski stranki mračne in skrajno liberalne c'lje. Pričakovanja ob Drnovšku so nerealna in bi pomenila njego-va izvolitev korak nazaj, kar sklepa na osnovi predlogov za ministre. Zato se je njegova stranka odločila za svojega kandidata dr. Ludvika Toplaka. nace polajnar (slovenski krščanski demokrati) «? menil, da taka početja niso nedolžna. v Drnovškovem programu ni stvari, kijih ne bi bilo tudi v Peterletovem programu, zato Je cilj vsega tega samo zrušiti Peterleta. To je zasuk v levo, zadnje volitve pa so pokazale, da Slovenci tega ne želijo. Nezaupnica je Poskus rušenja vlada brez volje volilcev. ^ANC ZAGOŽEN (SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA) Je dejal, da Drnovška podpira protireformska koalicija, ki nas tahko v nekaj mesecih potisne nekaj sto let nazaj. Ne glasajmo za ^novška, je pozval. Zaustavimo protireformacijo in glasajmo za stabilizacijo, torej za Peterleta. J^RIL RIBIČIČ (STRANKA SOCIALDEMOKRATSKE "RENOVE) je ponovil očitke o neuspešnosti sedanje vlade in de-«W> da se je vlada skregala z domačo ekonomsko stroko in nekri-['Čno kupovala tuje znanje. Sedanja vlada naj gre, ne zaradi teoloških razlogov, ampak zaradi neuspešnosti, pride pa naj eki-PQ> ki bo zbrala sile dela in znanja. ZLOBEC (LDS) je menil, da je glasovanje proti Drnov-Ku glasovanje za nazadovanje. Ko je prišel Peterle na oblast, ?.e ni zrušil svet, prav tako pa se tudi ne bo z njegovim odhodom. Odhod z oblasti ni nobena tragedija. VjTOMIR GROS (LIBERALNA STRANKA) je ostro ugovarjal kandidaturi Drnovška, mu očital jugoslovanstvo, poveljevanje jugoslovanski vojski, ki je okupirala Kosovo in skušala °dvzeti orožje slovenski teritorialni obrambi in tajnico, ki ne *na slovensko. Program ni bil pravočasno razdeljen, je eno sa-?}0 jamranje, v njem pa je jasno izražena volja po diktaturi, kandidatura je nedopustna zaradi Drnovškovega podpisa na ^Jnem uradnem listu SFRJ iz julija 1989, v katerem so obja-'jene smernice za eliminiranje izrednih razmer in zapisana tona navodila, kako bodo federacija, armada in tedanji ceka zabili vse poskuse rušenja Jugoslavije. Vprašal je, ali ta doku-jt^nt še velja, pa mu je Bučar odgovoril, da ne in zato seje ni re°a zapreti za javnost. Dr. Jože Pučnik za Gorenjski glas Levi udar? Smešno. Danes so vam nekateri očitali, da ste s podporo Drnovšku izdali nekdanji Demos. "Zase in za svojo stranko lahko energično rečem: od začetka smo zelo energično delovali v Demosu, tudi na škodo lastne stranke. Sodelovali smo v njem. dokler je bila še možnost operativne ohranitve koalicije. Ko se je to pokazalo kot nemogoče, sem sam kot predsednik I predlagal razpust Demosa, ker nisem I hotel biti več predsednik nečesa, kar je obstajalo samo navidezno. Mi nimamo nobenih moralnih obveznosti do Demo-\sa. Ta koalicija še obstaja po občinah, na ravni države pa ga ni. Kdor še govori o Demosu, falzicifira ime in včasih so bili falzifikati kaznivi. S tem nočem groziti. Je bolj šaljiva pripomba." Slišimo, da bi bila Drnovškova izvolitev levi udar v parlamentu. 'To je smešno. Udar je nekaj, kar je zoper zakone, zoper parlament, zoper ustavo. Gre za napačno terminologijo. Kdo pozna tako dobro Demos kot jaz. v njem so bile že takoj po volitvah tendence, ki so oteževale delo. Izredni napori so bili potrebni, da se je obdržal toliko časa. Moj cilj je bil obdržati Demos do volitev. Moram priznati, da mi to ni uspelo. Sicer pa smo imeli v Demosu že prej levo krilo. Moja stranka tega ni nikoli skrivala, le da smo po volitvah zaradi osamosvojitve in mednarodnega priznanja podpirali vlado, sedaj pa morajo na dnevni red gospodarski in socialni problemi. Če je to znak za levico, potem smo mi v njej." Kakšen sporazum ste podpisali z dr. Drnovškom? "Pet strank in neodvisni smo podpisali sporazum. Ni obsežen, vsebuje neka imena, vendar spisek še ni popoln, postavljeni pa so tudi temelji nadaljnjega sodelovanja. Zadeva je relativno dobro pripravljena in so šanse, da uspemo." # J. K. danes sploh glasuje o Drnovšku. Predsednik skupščine dr. France Bučarje zahtevi ugodil. Za takojšnje glasovanje je bilo 106 poslancev, 51 jih je bilo proti, 25 pa vzdržanih. Za dnevni red je glasovalo 128 poslancev, 19 jih je bilo proti, 24 pa vzdržanih. Že ta izid je napovedoval rezultat glasovanja o Drnovšku. Napoved se je izkazala kot točna, saj je bilo potem za Drnovška 126 poslancev. Če so mag. Marku Voljču očitali šolanje pod komunizmom in nepoznavanje slovenskih razmer zaradi odsotnosti (za izvolitev mu je zmanjkalo šest glasov), Igorju Bavčarju pa policijske metode in oblasti-željnost (za izvolitev mu je zmanjkalo 23 glasov), pa je bil Drnovšek deležen drugačnih kritik. Njegov program naj bi bil mlačen in nekonkreten, skratka nič posebnega, sploh pa ni nič povedal o skrbi za delavce, šolstvu, izobraževanju. Motil je stavek o posebnih pooblastilih vlade, glavni očitek pa je letel na njegovo jugoslovansko usmerjenost in pred-sednikovanje zveznemu pred- sedstvu ter komandiranje zvezni armadi, julija leta 1989 pa je podpisal tajni uradni list, ki je zveznim organom omogočal posredovanje in vpeljavo izrednih razmer v vsej državi ali delu države. Tega določila še nihče ni preklical. Očitali so mu strankarsko kupčevanje in neudeležbo na proslavi v Kopru, ko je Slovenijo zapustil zadnji jugovojak, sploh pa bi njegova izvolitev pomenila restavracijo starih časov, zavrtje tržnih in demokratičnih reform ter zmago levice, ki ji Evropa ni naklonjena. Dr. Drnovšek je v kratkem odgovoru pojasnil, da je bil v Beogradu človek kompromisov, ki so Slovenijo pred volitvami leta 1990 obvarovali najhujšega, za zagovarjanje demokracije pa je dobil posebno priznanje Sveta Evrope. Skušal bo sestaviti sposobno vlado, pogovori o njej se bodo nadaljevali, za gospodarske resorje pa bo odločala strokovnost in ne strankarska pripadnost. K sodelovanju je pozval tudi stranke, ki zanj v sredo niso glasovale. • J. Košnjek, slike J. Ci-gler Podražitve že kot tradicija Kranj, 22. aprila - Že nekaj mesecev zapored so na (predzadnjih sejah kranjske vlade postala tradicionalna točka dnevnega reda podražitve. Slovenska vlada je sicer poviševanje cen uokvirila v splošna gibanja cen z določenim (običajno 20-od-stotnim) zaostankom, očitno pa je, da je prav tak pristop spodbudil doslednejše in bolj sprotno draženje. Tokrat je bilo dano soglasnje k: povišanju stanarin v občini Kranj za 9,2 odstotka, povišanju cen komunalnih storitev (voda, kanalščina, čiščenje odpadne vode, odvoz odpadkov) za enak odstotek, povišale pa se bodo tudi cene oskrbe v domovih upokojencev v Kranju za 12,9 odstotka in v Preddvoru za 12 odstotkov. Kljub temu da se je vrednost točke za izračun nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč s sklepi zborov občinske skupščine šele pred dobrim tednom podvojila glede na lansko leto, pa je tu že prva podražitev po merilu dvigovanja cen v prvem trimesečju letos, zato bodo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (kot vse že prej naštete podražitve) od 1. maja dražje za skoraj 47 odstotkov. • Š. Ž. Izjava ob "prehodu v opozicijo" Kadar si stranke brez volilcev premislijo Kranj, 23. aprila - Po včerajšnjem parlamentarnem izglasovanju konstruktivne nezaupnice Lojzetu Peterletu, predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov, smo za izjavo zaprosili tajnika regijskega odbora SKD Gorenjske Janeza Poštraka. Povedal nam je: »Nezaupnica vladi g. Peterleta je bila torej izglasovana, dobra polovica ministrov, ki svoje podpise lojalnosti tako ali tako dajejo vsakokratnemu šefu, pa bo ostala v igri za novo vlado. To potrjuje, da gre - brez volitev - za prevzem "oblasti" strank in volilnih programov, že poraženih na zadnjih volitvah. SKD je pravzaprav v navezi s SDZ-NDS in LS ter SLS samo vztrajala pri programu Demosa, zvesto in do nezaupnice, ki pa bi jo morali izstaviti le volilci - ne pa poslanci oz. stranke, ko in kadar si brez volilnega preverjanja "premislijo". SKD, rešeni "teže nominalne oblasti", ostajajo ena najmočnejših strank in njen vpliv bo znaten tudi poslej. Predvsem se bo zdaj lahko manj obremenjeno posvetila sebi. 2e na v petek sklicani seji Sveta SKD, ko bo dana potrditev osnutka novega statuta in prenovljenega ter razširjenega programa stranke, bo priložnost, da stranka "nekoalicijsko" pripravi predstavitev svojega videnja in mesta v slovenskem političnem prostoru za II. kongres, ki bo 16. maja. Desnost, desna sredinskost stranke je v danem trenutku bolj stvar navezave na določene partnerje, pa tudi neizpete nostalgije in križarstva - na žalost ne le posameznikov - ki pa z moderno krščansko demokracijo nima nič skupnega. Trdnejša povezava z dosedanjimi zavezniki bi bila, po mojem mnenju, ciljem SKD "medvedja" usluga, že zato, ker se bo po volitvah spekter strank bistveno povečal, če ne že tudi povsem spremenil razmerja v parlamentu. Jasna koncipiranost, ki se stranki tako ali tako ne more odrekati, zavezanost izhodiščem in programu, kadrovske spremembe in odločitev: ali je bilo doslej vse dobro in prav ter tako tudi nadaljevati, bo odločala, ali poleg doseženega še preseči v bolj pragmatične politične elemente. Skratka: tradicionalno "kal i merjenje" požlahtniti s po konci I -skim družbenim angažmajem sodobnega kristjana !« • S.2. Mednarodna razstava mineralov, fosilov in nakita Letos jubilejna prireditev Tržič, 24. aprila - Danes se začenjajo spremljajoče prireditve ob letošnji razstavi mineralov, fosilov in nakita, ki bo 9. in 10. maja 1992 v Tržiču. Pokrovitelja tokratne prireditve sta Inštitut za raziskovanje Krasa in Postojnska jama. Tržiška mednarodna razstava mineralov, fosilov in nakita je med največjimi tovrstnimi prireditvami v svetu. Letošnja razstava pomeni velik dogodek ne le zato, ker je dvajseta zapored, ampak ker poteka prav ob 500-letnici trških pravic Tržiča in prvič v samostojni državi Sloveniji. Zato bo ob njej vrsta spremljajočih prireditev, so povedali organizatorji iz Društva prijateljev mineralov in fosilov ter Zavoda za kulturo in izobraževanje v Tržiču na tiskovni konferenci minulo sredo. Tako bo 24. aprila ob 16. uri v Tržiču letna skupščina društva, ob 18. uri pa bodo odprli v Kurnikovi hiši mednarodno razstavo geoloških in rudarskih ekslibrisov, ki bo na ogled do konca maja. Slovesnost ob odprtju razstave mineralov s kulturnim sporedom in sprejemom za goste bo 8. maja ob 19. uri v osnovni šoli Bistrica pri Tržiču. Ob dvodnevni prireditvi, kjer bo možno minerale in drugo tudi menjati in kupiti, imajo v načrtu več drugih razstav, delavnice, seminar za pedagoge in ogled Dolžanove soteske. Obiskovalce te naravne znamenitosti bi letos radi privabili tudi v dve višje ležeči vasi, zato v "krajevni skupnosti Jelendol pripravljajo poseben spored prireditev v lovskem slogu. Na tržiški razstavi, ki je lani privabila okrog 10 tisoč gostov, pričakujejo velik obisk. • S. Saje STRANKARSKE NOVICE Občni zbor krščanskih demokratov Jesenice, 23. aprila - V soboto, 25. aprila, bo ob 16. uri v Kazini na Jesenicah občni zbor Slovenskih krščanskih demokratov občine Jesenice. Na njem se bodo pogovorili o dosedanjem delu in o programu v prihodnje. • D. S. Skupščina tržiških borcev Tržič, 24. aprila - Danes ob 9. uri bo v veliki sejni sobi tržiške občinske skupščine letna skupščina Zveze borcev NOV Tržič. Udeleženci bodo razpravljali o poročilu predsednika občinskega odbora in drugih poročilih za preteklo dejavnost, srečanje pa bodo izkoristili tudi za podelitev posebnih priznanj gorenjske borčevske organizacije. • S. S. 50 let tragedije v okrogelski jami V nedeljo na Okroglo Kranj, aprila - Občinski odbor ZZB NOV Kranj in Krajevni odbor ZZB NOV Naklo vabita na slovesnost ob 50-letnici hudih bojev in tragedije trinajsterice borcev Kokrškega odreda v jami na Okroglem. Slovesnost bo v nedeljo, 26. aprila, ob 14. uri pri spomeniku na Okroglem. Kulturni program bodo pripravili mladi kulturniki iz Nakla, kranjski taborniki pa taborni ogenj. Slovesnost bo ob vsakem vremenu.* d. d. Prireditve ob prazniku Kranj - Ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu bo delegacija SDP in Občinski odbor ZZB NOV Kranj v nedeljo, 26. aprila, ob 13. uri položila venec k spomeniku upora na Slovenskem trgu v Kranju. Radovljica - V dvorani knjižnice A. T. Linharta bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 19. uri proslava v počastitev dneva upora, 27. aprila. Proslavo organizira Občinski odbor Socialistične stranke skupaj z Občinskim odborom ZZB NOV Radovljica. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Zanimiva razstava v Sorici Sorica - Zanimivo razstavo velikonočnih pirhov je letos pripravilo Turistično društvo Sorica s podmladkom. Odprli so jo v ponedeljek dopoldne v dvorani zadružnega doma v Sorici, popoldne pa je bilo na igrišču pred domom tudi pirhanje (valjenje pirhov po žlebu). Domačini so tokrat na prvo tovrstno razstavo prinesli več kot 80 različno obarvanih in okrašenih pirhov, člani podmladka Turističnega društva pa so poskrbeli za prikupno razstavo še z različnimi izdelki na velikonočno tematiko. Predsednik Turističnega društva Miro Kačar je ob tej priložnosti povedal, da namerava društvo letos priraviti tudi druge prireditve. Tako načrtujejo poleti sobotne večere z gostom, tombolo in več prireditev v Groharjevem tednu. Do Groharjevega tedna, tako vsaj za zdaj kaže, bo tudi Groharjeva hiša najbrž že toliko obnovljena, da bo takrat lahko sprejela prve goste. Sicer pa v društvu načrtujejo tudi izdajo (zloženke) Turističnega vodnika Sorice z okolico, ko pa bo končana obnova Groharjeve hiše, pa tudi izdajo turističnega prospekta. V načrtu imajo tudi obnovo počivališč oziroma klopi, pred dnevi pa so imeli tudi veliko očiščevalno akcijo in ob tej priložnosti pripravili kot "opozorilno razstavo odpadkov". Glavni cilj dru-štvca pa je, pravi Miro Kačar, da najprej ugotovimo kaj turistom lahko ponudimo, pokažemo in česa vsega smo v kraju sposobni. • A. Ž. KRATKE GORENJSKE Sejem Z Jurijevo kapo - Gorje - V Zgornjih Gorjah pri Bledu na športnem igrišču bo jutri in v nedeljo prvič spet Jurijev sejem, ki so ga v tridesetih letih prirejali na nedeljo ob sv. Juriju. Sv. Jurij je namreč patron cerkve v Zgornjih Gorjah. Na okrog 20 stojnicah bodo domačini iz krajevne skupnosti spet prikazali in ponudili obiskovalcem različne izdelke, ki jih danes izdelujejo obrtniki in podjetniki v krajevni skupnosti. Kmetje pa bodo ponudili domače pridelke. Sejem, ki naj bi v prihodnje postal tradicionalna prireditev, prireja krajevna skupnost Gorje oziroma komisiji za turizem in kulturo pod vodstvom Jožeta Kuralta in Vinka Kunšiča. Prireditev bodo jutri, 25. aprila, začeli ob 14. uri Gorjanski godbeniki, v nedeljo po slovesni maši ob 10. uri, kjer bo nastopil tudi moški pevski zbor, pa bo najprej na prireditvenem prostoru krajši kulturni program. Popoldne pa bo ob bogatem srečelovu igral ansambel Nagelj iz Kamnika. Da ne bo nihče žejen in lačen, bodo poskrbeli domači gasilci. Obiskovalcem bodo jutri in v nedeljo postregli tudi z Jurijevo kapo. Če bo slabo vreme, bo prireditev v dvorani (zraven športnega igrišča) v Gorjah.© (až) Nagrade za pirhe - Kranj - Na velikonočno soboto so v Društvu upokojencev v Kranju že tretjič pripravili razstavo in ocenjevanje pirhov. Prireditelji so pričakovali, da bo letos odziv na povabilo večji, vendar pa so bili zato tokrat pirhi lepše obarvani in to iz vseh krajev Slovenije. Vsakdo, ki je sodeloval na razstavi, je dobil posebno priznanje (pripravila jih je hčerka likovnika Milana Batiste) s podpisom predsednika društva Jožeta Marjeka. Za najlepše pirhe pa so podelili tudi osem nagrad. • (ip) Jubilej ob osvoboditvi Begunj - Begunje, aprila - Vsakoletna proslava krajevnega praznika v Begunjah, ki ga praznujejo v spomin na leto 1945, ko so borci Kokrškega odreda osvobodili Begunje in zapornike iz tamkajšnjih gestapovskih zaporov, bo letos v ponedeljek, 4. maja. Sočasno bodo počastili tudi 50-le-tnico ustanovitve prvega Kokrškega odreda, ki so ga ustanovili na Kališču. Dopoldne ob 10.30 bo slavnostna seja krajevne organizacije ZB NOV Begunje v prostorih psihiatrične bolnišnice, kjer bodo podelili tudi plakete in priznanja zaslužnim borcem Kokrškega odreda in domačim aktivistom OF. Osrednja proslava bo ob 15. uri pred klubom upokojencev, po proslavi pa bodo odšli h grobišču talcev v dolino Drage. • (jr) 27. april v Radovljici - Radovljica, 24. aprila - Po sklepu komisije za protokolarne zadeve pri radovljiški skupščini se državni prazniki v prihodnje ne bodo več praznovali na občinski ravni, razen za okrogle obletnice. V Radovljici pa bodo praznik odpora, 27. april, počastili v borčevski organizaciji, in sicer v sodelovanju s Stranko demokratične prenove in Socialistične stranke Radovljica. • (jr) Preživeli Maistrovi borci za severno mejo - Radovljica, aprila - Konec marca so na Bledu pokopali 93-letnega Martina Perca, borca za severno mejo v letih 1918 - 1919 pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. V radovljiški občini, kjer je bilo po drugi svetovni vojni še nekaj nad trideset Maistrovih borcev, sta po Perčevi smrti ostala le še dva. V Lescah živi 93-letni Miloš Kelih, v Spodnji Lipnici pa njegov vrstnik Valentin Zupan. • (jr) Simpozij 0 cestah - Bled, 24. aprila - Včeraj in danes poteka na Bledu slovensko-avstrijski simpozij Integracija geografskih informacijskih sistemov in modeli za projektiranje ter gospodarjenje s cestami, ki ga prireja Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije. Uporaba geografskih informacijskih sistemov in računalniško podprtega projektiranja cest je pot za racionalnejšo porabo sredstev in s tem sodobni temelj uspešnejšega vzdrževanja ter ohranjanja cest, pa tudi hitrejšega razvoja cestnih omrežij. V tem pogledu je Slovenija na repu svetovnega razvoja, zato je seminar dobra priložnost za izmenjavo izkušenj z avstrijskimi kolegi. Pokrovitelja srečanja sta slovenski in avstrijski prometni minister. Letošnji program krajevne skupnosti Gorenja vas Prednost ima cesta v Kopačnico 1 V predlogu programa, ki ga bo v kratkem obravnaval svet krajevne skupnosti, pa sta tudi dva vodovoda, kanalizacija, telefonija in ureditev nekaterih cestnih odsekov. Gorenja vas, 23. aprila - Posledica letošnjega občinskega merila, da morajo krajani oziroma krajevna skupnost zbrati za posamezna dela in akcije dve tretjini denarja (delež), da lahko računajo potem na eno tretjino iz občinskega proračuna, bo v krajevni skupnosti Gorenja vas nedvomno okrnjen program. Čeprav jim v krajih v krajevni skuponosti nikdar ni bilo težko ali odveč primakniti del denarja in poprijeti za krampe in lopate, pa so se denarne možnosti v krajevni skupnosti tako poslabšale, da ljudje ob takšnem merilu deleža ne bodo zmogli. Takšna je ta trenutek, ko bodo v kratkem v svetu krajevne skupnosti sprejemali letošnji program, ocena v vodstvu KS. Pa vendar bodo letos skušali rešiti oziroma reševati nekatere najbolj nujne komunalne naloge, ki so sicer že nekaj let oziroma v zadnjem programskem obdobju v tako imenovanem okvirnem, širšem programu krajevne skupnosti. Prednost naj bi letos imela vsekakor 2,2 kilometra dolga makadamska cesta v Kopačnico. V krajevni skupnosti podpirajo stališče krajanov, da bi v tem primeru moralo obveljati merilo, da krajani prispevajo za ureditev in asfaltiranje te ceste eno tretjino, dve tretjini pa naj bi "primaknil proračun". Odločal o tem bo občinski odbor za ceste. Če pa njihov predlog ne bo sprejet, upajo, da bodo letos z lastnim delom in prispevkom (in ob sedanjih merilih) asfaltirali kilometer ceste, preostala 1,2 kilometra pa pripravili za asfaltiranje prihodnje leto. Pričakujejo pa seveda, da bi ob takšni letošnji rešitvi potem asfalt na drugem delu (1,2 kilometra) imel prihodnje leto prednost v občinskem proračunu. V programu krajevne skupnosti pa bosta najbrž tudi vodovoda Robidnica in Leskovi-ca. Za prvega - Robidnica so se po sestanku v začetku marca s predstavniki idrijske in škofjeloške občine že dogovorili, da bo občina Idrija za dokončanje primarnega voda za Novake prispevala še 105 tisoč tolarjev. Tako ostane KS Gorenja vas še izgradnja omrežja za Krnice, Laze in Lajše. Dokler pa bodo v te kraje morali ob sušnih obdobjih še voziti vodo, je občinski izvršni svet sklenil, da bo pokrival 80 odstotkov teh stroškov. Kar pa zadeva vodovod Leskovica - Studor - Debeno, je nedavno močnejše deževje pokazalo, da bo vanj treba vključiti tudi Srednje Brdo. Zajetje za Srednje Brdo, ki je pod vasjo Studor, je namreč ob vsakem močnejšem deževju onesnaženo, analiza pa je pokazala, da mora zato poslej 21 gospodinjstev na Srednjem Brdu vodo prekuhavati. Vsekakor pa bo glede izgradnje tega vodovoda v krajevni skupnosti še Cesta v Kopačnico ima letos prednost v programu krajevne skupnosti. Če ne v celoti, načrtujejo vsaj asfaltiranje enega kilometra, preostalega 1,2 kilometra asfalta pa prihodnje leto. poseben sestanek s krajan' vseh naselij, pri čemer se bod" morali predvsem opredeliti gl^' de zajetja tudi krajani Leskovi' ce. Medtem ko bodo zaradi prl' čakovanega povečanja telefon-ske centrale v Gorenji vasi (na 1200 priključkov) že letos možnosti, da bodo tudi novi intere' senti dobili telefone (cena oz'* roma pogoji ta trenutek še nis°, znani), pa v krajevni skupno^1 resno načrtujejo tudi gradnj0 kanalizacije. Začeli naj bi n3 levem bregu Sore v starem va-škem jedru na začetku Gorenje vasi (vključno z vikendi). Gradnja pa bo potekala v fazah, p3^ glede na denar. Graditi bod° začeli z denarjem od nadorrtf-stila za stavbno zemljišče in de; lom prihodka od vodarine, ^ bo še ostal po rednem vzdržc vanju. Od pomembnejših del pa je* programu tudi nekaj cest in sicer Volaka - Čabrače, od gara* proti Suši, cesta na Gorenji D0' bravi (odsek proti Frelihu) cesta v Bačnah. Po merilih d*£ tretjini krajani in KS, eno tretji' no pa občinski proračun je za kot nekoč. Koliko čipk se je v tej hiši naredilo! Po sedem Punkljev je bilo včasih hkrati na mizi. Po vojni so jih delali pSl otroci. Tudi najmlajši, £ranci, je bil neugnan. Pa so ?aslužili za "fasngo", za obleko, za "caharin" in petrolej, Iti fe Je Pa doma pražila. Dejali, Fani in Marica sta opravi ?be zaslužili s klekljanjem. Les J^ šel pa za cimpre. Devet cim-Prov so narediii v njenem ži-•Jenju. Njen oče je bil zidar. so 1931. pogoreli, je Fran-*a za vso hišo naredila malto, s* kamne znosila skupaj. Naboje je malto delala pri sino-1 niši. Še danes ji je hudo, ko 2° takrat otroke obtožili, da so ažgali. In kriva naj bi bila Pr{jv ona in brat, ki sta tisto poldne šla domov po koš. A je !' samovžig. Takrat ljudje še "so vedeli, da se lahko seno m° vžge. Pogorelo jim je Prav širno vse: otava, oves, drva za 10 glav živine, mlatilnica, JV^oreznica, vozovi. V šestih eOnih je bil hlev spet pokrit, hi Ye''ko je pregarala, veliko •'Udega preživela. Kdo ve, kdaj {$ bl1? najhuje? 1942. so jih >emci preselili iz Podjelovega k Brdarju v Vinharje. Do- mače so izselili in preselili tja njih, ker je bila njihova hiša tu na Podjelovem Brdu preblizu meje. Nekaj manj kot 200 metrov proč je stala, nobena prošnja ni pomagala. Morali so se izseliti. S štirimi otroki. Brdar-jeva hiša je bila kot na prepihu. Vse se je zaletavalo vanjo, vse se je tam ustavljalo. Zdaj Nemci, zdaj partizani. Drug druge so iskali. Mož je vrh hleva hodil opazovat, kdo se bliža hiši. Nekajkrat so bila njihova življenja na nitki. Koliko strahu, koliko grozot so tu prestali. Knjigo strahot bi lahko človek napisal. Ona se je za življenja svojih otrok in moža borila kot levinja. A kar je otela vojni, bi ji kmalu vzela bolezen. Pri Brdarju so še bili, ko bi ji njen najmlajši, 7 mesecev star Franci, kmalu umrl za davico. Ni imela toliko denarja, da bi ga nesla k zdravniku. Brdarjeva Malka ji je posodila 100 din, da ga je nesla k dr. Gregorčiču v Gorenjo vas. "Kaj mi pa nosite tega mrtvega otroka?!" seje pojezil. Ko ga je za božjo voljo prosila, naj vendar nekaj stori, da še ni mrtev, da ga morda le še lahko kaj reši, se je odločil za neko angleško injekcijo. Izredno močna je bila. Morda jo bo prenesel, je razmišljal, sicer bo pa tako ali tako umrl, je bil prepričan. Domov ga je nesla Vedno več dolžnikov Bodo Jeseničani v mrazu in brez tople vode? Jesenice, 23. aprila - Podjetje Oniks Kres - Vročevod je obvestilo vse uporabnike ogrevanja iz vročevoda Jesenice, da grozi takojšnja zaustavitev ogrevanja, če jim v tednu dni ne bo uspelo zbrati denarja za nakup okoli 500 ton mazuta v vrednosti okoli 12 milijonov tolarjev. Rusija je Petrolu reducirala oziroma zmanjšala dobave zemeljskega plina, podjetje Petrol - Zemeljski plin pa zaradi neplačila Železarni Jesenice. V podjetju Oniks Kres - Vročevod Jesenice pravijo, da jim v tem trenutku največ dolgujejo stanovalci. Višina dolga je 5 milijonov 400 tisoč tolarjev, kar predstavlja 54 odstotkov vsega dolga. Največji dolžniki pa so: Bolnišnica Jesenice v višini 2 milijona 200 tisoč tolarjev, Karavanška poslovna skupnost za uporabnike na mejnem platoju 925 tisoč tolarjev, Gradiš Jesenice 600 tisoč tolarjev, Gradbinec 200 tisoč in drugi kot Tehnični biro, Železniško gospodarstvo, Vatrostalna Jesenice... Če upoštevamo, da je na Jesenicah okoli 3.000 stanovanj, potem ne plačuje kar 1.500 zasebnikov. Nekateri dolgujejo že od leta 1989. So primeri, ki jih je podjetje zaradi neplačevanja moralo tožiti, vendar jih je veliko, za katere je sodišče ugotovilo, da »nimajo stvari, ki bi bile predmet izvršbe...« Se pravi, da nimajo niti televizorja ali kakšnih drugih stvari, ki pridejo v poštev za rubež. V podjetju menijo, da ljudje premalo poznajo novo stanovanjsko zakonodajo, posebno člen, po katerem se lahko tisti, ki ne zmorejo plačevati ogrevanja ali stanovanja, oglasijo na Centru za socialno delo. Po zakonu so upravičeni na to, da plačajo manj. Najemnikom tudi ni mogoče odpovedati stanovanja, če zaradi socialne ogroženosti ne more plačevati stanarine. Za poštene je torej urejeno, vprašanje pa je seveda, koliko pri sedanjih dohodkih ljudje zares zmorejo plačevati stanarino in ogrevanje. Kres je torej v velikih težavah, saj je izpada zaradi neplačevanja za en mesečni priliv dohodkov od ogrevanja. Če ne bo prišlo do bolj rednega plačevanja, bodo morali ukrepati: prekiniti z ogrevanjem in z dobavo sanitarne tople vode.# D. Sedej Kdaj v pokoj Pokoj kot beg pred brezposelnostjo Kranj, 16. aprila - Ljudem, ki so sodelovali na javnem pogovoru Gorenjskega glasa o upokojevanju, smo obljubili tudi pisne odgovore na njihova vprašanja. Največ radovednosti je bilo glede možnosti upokojitve, preden naj človeka doleti brezposelnosti. Odgovarjali so Marko Strovs z ministrstva za delo RS, Vinko Šimnovec z območne enote SPIZ Kranj in Zdravko Gorjanc iz Iskre Tel. Gospa, ki bo prihodnje leto izpolnila 50 let in 35 let delovne dobe, sprašuje, ali naj se že zdaj upokoji, ali naj počaka. Je namreč na zavodu za zaposlovanje. »Počakate lahko toliko časa, da boste imeli pravico do predčasne pokojnine, to je do starosti 50 let. Vprašanje je sicer, ali zavod za zaposlovanje nudi podaljšanje pravice za tiste, ki tam čakajo na pogoje za polno upokojitev. Če da, potem se je treba o tem dogovoriti. Se pa splača počakati na polno upokojitev. Če se namreč pri 50. letu predčasno upokojite, pokojnina ne bo polna, pač pa 84-odstotna in zmanjšana za 8 odstotkov. Takšna bo pet let, dokler ne boste izpolnili starostnega pogoja za polno pokojnino, če kmalu izpolnite pogoj za polno pokojnino, se vam ob nadomestilu z zavoda splača počakati na to. Sicer pa se oglasite na SPIZ, kjer bomo za vas natanko pregledali zakon in predpise.« Moški, star 54 let, s 35 leti delovne dobe, je kot tehnološki presežek na čakanju od 1. junija 1990. Kaj zdaj? »Za upokojitev velja 295. člen, ki omogoča upokojitev po starih predpisih, to je tedaj, ko boste stari 55 let.« Drugi moški, star 55 let in s 35 leti delovne dobe prihodnje leto, je trenutno na zavodu za zaposlovanje. Nadomestilo mu preteče oktobra letos, kaj lahko stori? »Oba pogoja mora izpolnjevati, če se želi upokojiti, torej 55 let in 35 let starosti. Vendar svetujemo, da obdobje do upokojitve razjasni na zavodu za zaposlovanje.« Ženska 52 let s 25 leti delovne dobe je sladkorna bolnica. Naj gre v pokoj invalidsko ali predčasno? »Ker nima polne dobe, bo treba počakati do 58. leta starosti. O možnosti invalidske upokojitve pa odloča invalidska komisija. Če ste po njenem mnenju nezmožni za vsako delo, greste lahko invalidsko v pokoj.« Moški, stečajni presežek, ima 31 let delovne dobe, star pa bo 55 let. Kakšna je možnost za upokojitev? »Po 295. členu se bo lahko upokojil, ko bo dopolnil 55 let starosti in 35 let delovne dobe.« Kdaj se lahko upokoji ženska 54 let in s 24 leti delovne deobe? »Najbližji pogoj ji je 58 let, ker ji manjka delovne dobe.«. Ženska, ki bo marca prihodnje leto stara 50 let, julija pa bo dočakala 35 let dobe, sprašuje po možnosti za upokojitev. »Stara bo morala biti 50 let in 6 mesecev, če se bo hotela pri polni pokojninski dobi starostno upokojiti. To bo torej septembra.« Moški, ki bo drugo leto izpolnil 40 let zavarovalne dobe, star pa bo 55 let in 4 mesece, sprašuje, ali naj dokupi vojaško dobo. »Drugo leto se bo terjal višji starostni pogoj, za moškega 55 let in 6 mesecev. Treba je izračunati. Predlagamo, da se oglasi na SPIZ, kjer bomo točno izračunali, koliko mesecev manjka do izpolnitve pogojev, da ujame 55 let in šest mesecev in da ne bo dokupoval preveč. Je pa dokup vojaških in študijskih let daleč najcenejši, po trenutnih cenah okoli 57 tisoč tolarjev za leto.« Ali drži, da do 31. decembra letos še ne bo pomembna starost do polne pokojninske dobe? Letos bom imel 34 let in pol svoje dobe. Kupil bi vojaščino, kakšna je možnost dodatnega dokupa let iz podjetja? »Drži, starost se za tiste, ki imajo letos polno pokojninsko dobo, še ne upošteva. Glede dokupa pa so možne vse kombinacije, da se spravi skupaj delovna doba: vojaščina, študij, dokup za presežne delavce. Tudi podjetje vam lahko dokupi do pet let delovne dobe. Seveda pa morate biti tehnološki presežek, da vam podjetje kupi dobo.« Ženska, ki je letos stara 53 let in bo januarja drugo leto izpolnila 30 let delovne dobe, sprašuje, kdaj gre lahko v pokoj. »Lovila bo prvi pogoj do starostne pokojnine. Upokojila se bo lahko pri starosti 58 let, oziroma ko dopolni 35 let delovne dobe. Slednje bo nekaj mesecev prej.« Doklej je mogoče izkoristiti predčasno upokojitev? »Največ pet let, ker potem že izpolnjujete pogoje za starostno upokojitev.« Kakšni so odtegljaji od pokojnine pri predčasni upokojitvi? »Po starem zakonu je veljalo, da se predčasna pokojnina za vsako leto prenizke starosti zmanjša za 1,5 odstotka (če manjka pet let starosti, je torej 7,5 odstotka odtegljaja) in za vsako manjkajoče leto delovne dobe še pol odstotka. Če vam torej manjka do starosti pet let in leto dobe, se odtegne 8 odstotkov. Zaradi teh odtegljajev se je ljudem splačalo počakati na pogoje za polno pokojnino. Po novem zakonu pa je že drugače: pokojnina se bo zmanjševala le za odstotek za vsako leto starosti. Zdaj pa že dve leti velja tudi posebna ureditev za tiste, ki so zaradi stečaja izgubili zaposlitev. Tu gre le za pol odstotka odbitka za vsako leto starosti.« • D. Z. Zlebir Stolpec za upokojence Kolesarski izlet V Nemilje - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi ljubitelje kolesarjenja, da se udeležijo kolesarskega izleta v Nemilje. Izlet bo v torek, 28. aprila, z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4. Izlet vodita Metka Šparovec in Franc Gričar. Za izlet sta predvideni dve inačici; po prvi naj bi se peljali v Nemilje in nazaj v Kranj, po drugi pa še iz Nemilj v Podnart in nazaj v Kranj. Izlet na Ptujsko goro, Zreče in Roglo - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane in druge upokojence na izlet, ki bo zaradi velikega zanimanja v sredo, 6., in v četrtek, 7. maja. Tokrat bodo obiskali Liboje, Štatenberg, Ptujsko goro, Zreče in Roglo, kjer se bodo lahko kopali v termalnem bazenu. Odpeljali se bodo ob 6.30 zjutraj z vseh avtobusnih postaj od Zg. Bi-tenj do Dorfarij. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki Društva upokojencev Žabnica. 064/211-373 TELEFON ZA KLIC V STISKI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19. - 22. URE KI J / Podjele ŽITO DPS Ljubljana, d.o.o. Ljubljana, Šmartinska 154 Splošna služba Najboljšemu ponudniku bomo oddali v najem POČITNIŠKI DOM v UKANCL, najlepšem delu bohinjskega kota. Hiša ima 17 ležišč v dvoposteljnih in triposteljnih sobah z balkonom, jedilnico za 30 oseb in lastno kuhinjo. Počitniška hiša je primerna za družinski turizem, pa tudi za organiziranje poslovnih srečanj, sestankov, izobraževalnih in posebnih programov za manjše skupine. Vaše pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Podjetje ŽITO DPS Ljubljana, d.o.o. Splošna služba, kjer dobite tudi vsa druga pojasnila po tel. (061) 101-373, int. 333. AVTOSOL A Begunjska Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK 216-245 Republika Slovenija IPRAVA INSPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO razpisuje naslednja delovna mesta s posebnimi pooblastili 1. KMETIJSKEGA INŠPEKTORJA 2. GRADBENEGA INŠPEKTORJA 3. INŠPEKTORJA PARNIH KOTLOV Pogoji: 1. visoka izobrazba VII/1 - agronomske smeri 2. visoka izobrazba VII/1 - gradbene smeri 3. visoka izobrazba VII/1 - strojno-energetske smeri Ostali pogoji pod L, 2. in 3.: - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit - izpit za voznike "B" kategorije - 3-mesečno poskusno delo Izbrani kandidati bodo imenovani za obdobje štirih let. Inšpekcijski nadzor bodo izvajali na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Od izbranih kandidatov se bo zahteval tudi preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga bodo imeli možnost opraviti v roku šestih mesecev od sklenitve delovnega razmerja. Pisne izjave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opisom delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko z navedbo "za razpis", Slovenski trg 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končani izbi- C A T C H THE CASH Sestanki investicijskega sistema Catch the Cash so: LJUBLJANA • pivnica Jama (ponedeljek in sreda ob 18h), restavracija študentskega naselja v Rožni dolini (torek in četrtek ob 18h), hotel Ilirija (pon. in sreda ob 17h), nastanitveni center Šiška (tor. in čet. ob 18h); U. OKOLICA: Vir - dvorana KS (pon., sr./18h); Ribnica - gostišče Dallas (tor., čet./19h); Logatec - gos. Krpan (pon.,sr./ 18h); Hrastnik - hotel Jelka (tor.,čet./18h); Grosuplje - motel (tor., čet./18h); Kranj - hotel Creina (pon., sr./16h); Radovljica - hotel Grajski dvor (po. sr./19h); Maribor - Birostroj, Gl. trg 17 (pon., sr./ 18h); SI.Gradec - kult. dom Stari trg (tor., čet./19h); Ptuj - hotel Super U (tor.,čet./18h); Murska Sobota - hotel Diana (tor., čet./18h)-; Celje - Golovec (pon., sr./18h); Koper - hotel Žusterna (tor., čet./ 18h), Postojna - rest. Letališče (po.,sr./19h); Ilirska Bistrica - hotel Turist (pon., sr./18h); Nova gorica - gas. dom Šempeter (tor., čet./ 19h); Krško - kult. dom (tor., čet./19h); Hotel Otočec (tor., čet./ 19h).V kratkem bo odprtih še nekaj lokacij. VAŠ VELIKI KORAK V LEPŠO PRIHODNOST. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1992 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: - občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu ter za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, - občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko politične stranke, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene Komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 25. maja 1992. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja OMETI IN FASADE STYRIAN ponudba z dobavo materiala m s stropim vgraievaniem NOTRANJI OMET) na syporex..................... 495 SLT na opeko ..................... 595 SLT NOTRANJI TERMO OMETI debeline 3 cm................... 595 SLT debeline 4 cm................... 850 SLT FASADNI OMETI apneno-cementni................. 780 SLT termo ometi, 4 cm ................ 1500 SLT INFORMACIJE IN NAROČILA tel (062) 724-123 t je pror. Nicholson, vzame j*s za poletno glasbeno šolo, ki "to v Kranju prvič? "Priložnost, da je glasbenik takega slovesa pripravljen svoje obsežno znanje ponuditi pr-^ mednarodni poletni flavtisti-^ti šoli, ki se v Kranju organima, je pač enkratna. Mladi slovenski glasbeniki bodo tako lahko deset dni delali z izjemnim glasbenikom. Z njim bo prišla tudi pianistka, korepeti-torka Julia Lynch." Kdo se lahko prijavi v poletno flavtistično šolo? "Iz razpisa, ki bo šel v kratkem na naslove glasbenih šol v Sloveniji ter tudi na glasbene šole v tujini, bo razvidno, da bo poletna šola odprta tako za učence nižjih in srednjih glasbenih šol kot tudi za študente in njihove učitelje. Pričakujem, da se bo k avdiciji za učne ure s prof. Nicholsonom prijavilo veliko učencev, seveda pa bo število vseh, ki bodo lahko spremljali pouk flavte kot občinstvo v dvoranici dosti večje. Dvoranica kranjske glasbene šole je namreč dovolj velika za vse, ki bodo hoteli spremljati delo enega najboljših flavtistov svoje generacije na svetu. Tak način dela je tudi običajen v mednarodnih poletnih šolah in iz lastnih izkušenj lahko povem, da je zelo koristen. Tudi spremljava na klavirju pomeni MIHELICEVA GALERIJA Ob 85. letnici dobiva eden naših najznamenitejših še živečih s|,karjev France Mihelič svojo galerijo na Ptuju. Potem ko je jetnik mestu Ptuj podaril svoje grafike, se je mesto odzvalo na to donacijo s preimenovanjem dosedanje galerije Razstavišče ob uravi v Miheličevo galerijo, v kateri so sinoči tudi odprli razsta-v° grafik in risb Franceta Miheliča. RAZSTAVA EKSLIBRISOV Tržič - V galeriji Kurnikove hiše odpirajo danes, v petek, ob 18. uri ,___mednarodno razstavo geoloških in rudarskih ekslibrisov. Prav gotovo je zanivimo videti, s kakšnim ekslibrisom (po slovensko iz moje knjižnice) je opremil svoje knjige arhitekt Jože £'ečnik. Vendar pa ne bo med zanimivejšimi razstavljenimi eksli-°risi zanimiv le njegov, pač pa še drugi iz zbirke prof. Rajka Pav-°vca z geološkimi in rudarskimi motivi. Na razstavi, ki jo bo da-J?es v Tržiču odprl predsednik Društva prijateljev mineralov in osilov Tržič dipl. ing. Avgust Čebulj, so poleg slovenskih tudi UJ> ekslibrisi. Zanimiva sta gotovo ekslibrisa J. Felixa in G. Dai-j^"ija, raziskovalca naših krajev in drugi. Na ogled pa je tudi del kslibrisov, ki so nastali pred osmimi leti na razpis Društva Exli-,J.,S Sloveniae, Društva prijateljev mineralov in fosilov in Skupine občine Tržič. Na takratni razpis je 62 umetnikov iz 12 držav Poslalo 136 ekslibrisov. . Na otvoritvi razstave bo pred Kurnikovo hišo nastopil Pi-alni orkester Tržič, o razstavi pa bo govoril prof. Rajko Pavlove. Razstava bo odprta do konca maja vsak dan, razen pone-pljka; 9. in 10. maja, v času mednarodne razstave mineralov, osilov in okrasnega kamna, bo razstava v Kurnikovi hiši odprta nePrekinjeno od 9. do 18. ure. ob takem delu vsekakor izjemo, ki je učenci pri rednem pouku v glasbeni šoli niso deležni posebno pogosto." Kadar je v gosteh tako pomemben glasbeni gost, je običajno občinstvo deležno tudi kakšnega njegovega koncerta? "Vsekakor. Čas, v katerem bo potekala mednarodna flavtistična šola, sovpada s prireditvami ob kranjskem občinskem prazniku konec julija in prve dni avgusta. Koncertna prireditev vsekakor sodi zraven in mislim, da bi lahko izbrali atrij gradu Kieselstein za tak koncert ali pa morda dvorano Prešernovega gledališča. Glasbeni program profesorja Nic-holsona je obsežen, zanimivo pa bi vsekakor bilo, če bi slišali tudi kakšne škotske kompozicije, ki jih pri nas pač ne poznamo. Nasploh je v našem radijskem programu dokaj malo te vrste glasbe in verjetno bo to tudi priložnost še za kakšno radijsko snemanje. Koncertov in posnetkov z našo slavno flavtistko Ireno Grafenauer je prav tako malo, zato bi kazalo priložnost izkoristiti." Bo poletna glasbena šola poslej vsako leto?' "Odvisno od tega, kako bo uspela ta prva letošnja. Kranjska Glasbena šola pri organizaciji veliko pomaga, na voljo je dala dvoranico, medtem ko drugod razen prijaznega sprejema te novosti, kakšne druge podpore še ni. Med mladimi glasbeniki bo vsekakor veliko zanimanja za šolo, saj priložnosti za take vrste izpopolnjevanje ni ravno lahko dobiti na vsakem koraku. Če ne bo šlo drugače, pa bo šola potekala vsako drugo leto in upam, da se bodo mladi in ne samo slovenski glasbeniki, pač pa tudi iz drugih dežel, radi vračali v Kranj." • Lea Mencinger Foto: P. Kozjek PRIREDITVE TEGA TEDNA JESENICE: PEVSKI NASTOP - V dvorani kulturnega doma * na Javorniku bo danes, v petek, ob 19. uri v organizaciji ZKO Jesenice Srečanje pevskih zborov. Na prireditvi posvečeni 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, se bo predstavilo devet jeseniških pevskih zborov. DUPLJE: KONCERT - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v gasilskem domu Duplje koncert moškega pevskega zbora KUD Triglav Duplje pod vodstvom Joža Moharja in mešanega pevskega zbora Svoboda Stražišče pod vodstvom Brede Prašnikar. Program povezuje Katja Košniek. ŠKOFJA LOKA: ZADNJA PREDSTAVA - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 za izven zadnjikrat uprizorili komedijo Eduarda de Filippa O, TE PRIKAZNI, v režiji Slavka Kurdije. ŠKOFJA LOKA: GORENJSKI LIKOVNIKI - V galeriji Loškega muzeja odpirajo danes, v petek, ob 19. uri razstavo članov gorenjskih likovnih skupin. Prireditev sta pripravila ZKO Gorenjske in ZKO Škofja Loka. V kulturnem programu bosta nastopila sopranistka Karmen Palavsa in kitarist Žarko Igrija-tovič. TRŽIČ: PEVSKA REVIJA - V osnovni šoli Bistrica jutri, v soboto, ob 18. uri ZKO Tržič organizira revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Predstavilo se bo šest pevskih zborov, program bo povezovala Bojana Kališnik - Sušnik. KAMNIK: UMETNIŠKI VEČER - Skupščina občine Kamnik in ZKO Kamnik sta ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, pripravila danes, v petek, ob 20. uri v veliki dvorani kina Dom v Kamniku umetniški večer z naslovom Nečisti čas. V programu sodelujejo člani gledališke skupine Kaj ti mar KPD J. Čebulj iz Komende. RADOVLJICA: VEČER ČAROVNIJ V torek, 28 aprila, ob 19.30 bo v dvoranici radovljiške knjižnice Silvo Kokalj nastopil v večeru omizne čarovnije s kartami, kovanci in podobnim. KRANJ: VERIGA - V Prešernovem gledališču Kranj gostuje danes, v petek, ob 19. 30 KUD Predoslje z igro Frana S. Finžgarja VERIGA. PREDOSLJE: VERIGA - KUD Predoslje bo še zadnjikrat v tej sezoni v domači dvorani uprizoril Finžgarjevo VERIGO in sicer jutri, v soboto, ob 20. uri. JESENICE: LUTKOVNE PREDSTAVE - Glasbena mladina Jesenice je pod režijskim vodstvom Matije Milčinskega pripravila novo lutkovno premiero. Danes, v petek, ob 20. uri bodo v Kosovi graščini uprizorili predstavo Mihe Mazzinija Slonček Leopold. Lutke je izdelala Anja Dolenc, nastopajo pa Irena Leskošek, Klemen Košir in Jernej Rihtaršič. BOH. BISTRICA: PEVSKO SREČANJE - V osnovni šoli dr. J. Mencingerja prireja ZKO Radovljica danes, v petek, ob 17. uri občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Jutri, v soboto, ob 19.30 pa se bodo na prireditvi srečali odrasli pevski zbori radovljiške občine. ČEŠNJICA: KONCERT - Moški pevski zbor Ratitovec pod vodstvom pevovodje Jerneja Prevca prireja koncert jutri, v soboto, ob 20. uri v kinodvorani na Češnjici. Kot gostje bodo nastopili tudi Bratje Zupan iz Tržiča. KULTURNI KOMENTAR [Ml KttL^/U^t^ LEA MENCINGER Vlit GLAS OBLIKOVANJE - TISTO NEKAJ _VEČ_ Prav gotovo so z bližnjim svetovnim oblikovalskim kongresom naslednji mesec v Ljubljani povezana tudi marsikatera pričakovanja. Vse preveč zaprek se je namreč nagrmadilo v zadnjem času ne samo pred izdelovalci povsem običajnega blaga kot tudi pred tistimi, ki se ponašajo z visoko kakovostjo, lepim oblikovanjem izdelkov, ki bi po tej logiki morali najti svoj prostor na trgu, domačem ali tujem. Toda na tuje trge ni tako enostavno prodreti niti z vrhunskim izdelkom, tudi zato ne, ker smo trenutno prerevna dežela, ki bi za promocijo najboljšega, kar ima, lahko odštela toliko in toliko denarja. Nikakor ni dovolj, če se izdelkom namesto prejšnjega imena zamenja "made in Slovenija"; v tej tržni areni veljajo drugačni zakoni, ki se jim bo treba privaditi, tako kot so se jim privadili nekateri uspešni in žal še redki predstavniki slovenskega gospodarstva. Toda kaj ima pri tem industrijsko oblikovanje, ta posebna umetniška zvrst? Brez dvoma veliko. Še vedno se namreč dogaja, da se oblikovanje, to je industrijsko oblikovanje, ponekod razume bolj kot estetska vrednota, ki jo nekateri izdelki potrebujejo, drugi manj in nekateri .morda čisto nič; tam pa, kjer so oblikovanje že pred časom razumeli kot sestavni del razvojnega procesa, so na ta način za mnogo dolgih korakov pred ostalimi, ki te vrste razvojno abecedo šele spoznavajo. In to prav včasu, ko je denarja za razvoj najmanj. S tem pa so možnosti predstavljanja z lastnim izdelkom na trgu majhne oziroma jih ni, delajo se pač posli, ki jim pravijo tudi posli preživetja, dodelavni posli za tujega naročnika. Dogajanja ob 17. svetovnem oblikovalskem kongresu bodo s svojimi prireditvemi, ne nazadnje tudi okroglimi mizami po regijah prav gotovo priložnost ne le za spoznavanje podobnih problemov oblikovanja, pač pa tudi motivacija za drugačen način razumevanja vpetosti, potrebnosti oblikovalskega deleža pri nastajanju izdelka. Brez dvoma oblikovalci in vsi drugi, ki bodo hoteli in znali prisluhniti izmenjavi mnenj s tujimi strokovnjaki na tem področju, ne bodo slišali že uporabnih receptov na temo - kakšno oblikovanje nas bo pripeljalo na evropski trg. Odgovore bo pač treba iskati v lastni "režiji". Ne bo pa seveda manjkalo idej, vzorcev ravnanja, izkušenj, ki so nekatere dežele popeljale tja, kamor bi z upoštevanjem oblikovalskega deleža v posameznem proizvodu tudi mi radi prišli - na trg, kjer je merilo uspeha predvsem kakovost in tisto nekaj več - oblika. Vsekakor pa bi si veljalo kratico tokratnega srečanja oblikovalcev z vsega sveta ICSID zamisliti dejansko kot "križišče", na katerem naj kot enakopravni potnik v razvojnem potovanju vstopi tudi oblikovanje. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja modne fotografije Dean Dubokovič. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava tekstilnega oblikovanja avtorice Maričke Rako-vec. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled pregledna razstava slikarja Poldeta Miheliča, v mali galeriji Mestne hiše pa razstavlja akd. slikar Darko Slavec. V galeriji Pungrat razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. KRANJ - V avli hotela Creina razstavlja tapiserije na temo zgodovine krščanstva, zgodovine Slovencev in animal tarota Radovan Rakovec iz studia Odprti krog. BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan je odprta prodajna razstava akvarelov amat. slikarja Janeza Lipičnika z Bleda. JESENICE - V razstavnem salonu DOLI K razstavlja barvne fotografije Adi Fink, kandidat mojstra fotografije. V bistorju Želva na Čufarjevem trgu se z grafičnim oblikovanjem predstavlja Janja Ošlajiz Kranja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja Klemen Čebulj kolekcijo fotografij V mreži. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava likovnih del Viljema Jakopina. V avli radovljiške občine je na ogled razstava osnutkov in prototipov za Linhartove spominke. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled pregledna razstava slikarskih del akad. slikarja Jake Torkarja. DOSLOVCE - Finžgarjeva hi ša je odprta vsak dan od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah med 12. do 16. uro, ob sobotah zaprto. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava slik kitajske slikarke VVang Huiqin. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava slik prof. Borisa Zuliana iz Trsta. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu je na ogled razstava fotografij uprizoritve Škofjeloškega pasijona iz leta 1936. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja plastike na temo Popotovanja akad. kipar Cene Ribnikar. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo fotografije člani FKK Mavrica Radomlje na temo Življenje ob vodi. LJUBLJANA - V Narodnem muzeju, Prešernova 20 bosta do septembra letos na ogled razstavi Gradovi umirajo, fabrike nastajajo- Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju ter razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. Razstavi sta odprti vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro, ob nedeljah od 10. do 13. ure. V galeriji Cankarjevega doma so na ogled grafike na temo Pomlad iz Rogaške, izbor grafik iz Muzeja Grafik Rogaška Slatina. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Država pa veselo mimo koraka Podjetje Plamen iz Krope je še po devetih mesecih lani poslovalo brez izgube, oktobra pa so jih izjemno visoki stroški financiranja pahnili v izgubo. Novembra in decembra je mesečna prodaja padla še za 30 odstotkov in so imeli tako ob koncu leta izgube v višini 14,6 milijona tolarjev, kar je predstavljalo 4 odstotke vrednosti prodaje. Čeprav so v začetku letošnjega leta sprejeli nekaj ukrepov, je nelikvidnost že preraščala v kritično. Skupna plačana realizacija je sicer naraščala, prilivi pa niso zadoščali za pokrivanje gotovinskih izplačil: plač, prispevkov, davkov... Najemali so kratkoročne kredite, ki so tako kot dolgoročni naraščali in naraščali. Zdaj je najhuje, saj so blokirani v višini 7 milijonov tolarjev pri 3 milijonih negativnega stanja na žiro računu. Pričakovani prilivi do konca meseca bodo v najboljšem primeru pokrili blokado, samo za izplačilo zajamčenih neto osebnih dohodkov pa potrebujejo dodatnih 4,3 milijona tolarjev. Tudi rok za izplačilo odpravninske pomoči 26 delavcem je potekel: treba jim je izplačati 4 milijone tolarjev. Plamen Kropa je pod državno kapo - v okviru slovenskih železarn, ki so bile skupaj s predelovalno industrijo podržavljene. V 400-članskem kolektivu so tako kot drugod upravičeno pričakovali, da bo država kot lastnik ponudila razvojno vizijo in nakazala vsaj približno perspektivo. Na osnovi sanacijskega programa naj bi v firmi vsaj vedeli, kakšno prestrukturiranje jih čaka, koliko delavcev bo na cesti. Skratka: ostali so docela osamljeni, pozabljeni, ne vede, kaj in kako, dokler jih ni popolna nelikvidnost pahnila na rob obupa: danes štrajkajo! Ne le zato, ker ni za plače, ampak tudi zato, ker v tej agoniji ne vidijo nobenega drugega izhoda. Kaj proizvajati, koliko in za koga? Ob tem se ni mogoče otresti vtisa, da je državi popolnoma vseeno, kaj se dogaja z njeno lastnino. Mar je mogoče, da ji je Plamen napoti in da ji daljši štrajk delavcev Plamena pomeni dobrodošlo in zadnje dejanje na poti k tihi likvidaciji? In če je tako, je vsaj nemoralno, da delavcem tega država - lastnik noče povedati: kljub vsemu poslovni svet ne temelji le na ekonomskih in pravnih zakonitostih, temveč tudi na vsaj minimumu poslovne morale. Gorje državljanom in državi s tako vlado, ki še za svojo lastnino ne zna ali noče poskrbeti, kaj šele, da bi kot delodajalec plačala delavce, ki jih je najela. Tako pa vse neodgovorno prepušča dialogu poslovodna struktura - sindikat, sama pa veselo koraka mimo. Čeprav se vidi brezupno, je vendarle nekaj upanja. Z novimi ljudmi, ki prihajajo v gospodarske resorje nove vlade dr. Janeza Drnovška... • D. Sedej Skupščina škofjeloške Obrtne zbornice Novo vodstvo zbornice Škofja Loka, aprila - Na skupščini Obrtne zbornice Škofja Loka, ki je potekala v četrtek, 16. aprila, so za novega predsednika izvolili Andreja Karlina, za podpredsednika Petra Grašiča. Drugo podpredsedniško mesto naj bi ostalo odprto za predstavnika novih podjetnikov, ki jih je v škofjeloški občini že več kot tristo. Obrtna zbornica Škofja Loka je lani uspešno poslovala, čeprav je članarina predstavljala le 44 odstotkov prihodkov in čeprav je vsi obrtniki niso redno plačevali. Obrestujejo se jim namreč vlaganja v preteklih letih, saj so več kot četrtino prihodka prinesle najemnine poslovnih prostorov v Centru obrtnih dejavnosti. Ob koncu lanskega leta je bilo v Obrtno zbornico Škofja Loka vključenih 857 obrtnikov, od tega 728 rednih in 129 tako imenovanih popoldancev. Vse več pa je novih podjetnikov, zaključne račune za lansko leto jih je oddalo 282, torej lahko sklepamo, da jih je zdaj že več kot 300. Vključiti jih nameravajo v Obrtno zbornico, ki bo s tem nemara spremenila ime, kar bo nemara za podjetnike postalo privlačnejše, če se bo škofjeloška občina razdelila na več manjših občin, Obrtna zbornica pa bo še naprej delovala na območju vseh in tako dobila vlogo koordinatorja ter pristojnosti na področju obrti in podjetništva, ki jih zdaj opravlja občinska uprava. Med letošnjimi nalogami je bila na skupščini največje pozornosti deležna ustanovitev sklada za razvoj drobnega gospodarstva, ki naj bi ga ustanovili skupaj z občino, sedež pa naj bi imel pri Obrtni zbornici. Posojila bodo morala biti ugodnejša, kot so bila lani za odpiranje novih delovnih mest. Po besedah. Petra Ažmana je 44 obrtnikov dobilo 2,6 milijona tolarjev posojil za zaposlitev 26 novih delavcev, po šestmesečnem moratoriju jih je zdaj potrebno odplačevati, kar nekaterim povzroča velike probleme. Inflacija je namreč glavnice s 100 tisoč zredila na 216 tisoč tolarjev, ic temu pa je seveda potrebno dodati še obresti. Trije so mi že sporočili, da jih je to posojilo poslovno onesposobilo, je dejal Ažman. Obrtna zbornica je zainteresirana za eno etažo v obnovljeni kašči ob Obrtniškem domu, ki bi jo nemara skupaj s škofjeloškimi umetniki lahko s pridom uporabljali za promocijo svojih izdelkov. Med pomembne naloge v letošnjem letu so uvrstili tudi oblikovanje informacijskega sistema, najprej bodo napravili podroben popis obrtnikov in njihovih izdelkov in se nato povezali z drugimi informacijskimi sistemi. Članski prispevek pa bo z junijem znižan s sedanjih 2,5 na 2,3 odstotka od bruto zavarovalne vsote. • M. V. Danes otvoritev 16. avtomobilskega salona Ljubljana, 23. aprila - Na Gospodarskem razstavišču v ljublja-ni bodo danes odprli 16. slovenski avtosalon. Poleg večine od 17 ekskluzivnih uvoznikov tujih avtomobilov, bosta sodelovala tudi oba domača proizvajalca Cimos in Revoz. Prva samostojna avtomobilska prireditev je bila v Ljubljani že davnega leta 1957, nato pa leta 1963, kmalu po vklju-' čitvi v koledar svetovnih avtomobilističnih razstav pa je bila z dekretom preseljena v Beograd. Na letošnjem avtosalonu bodo proizvajalci in ekskluzivni zastopniki predstavili kar nekaj zanimivih modelov, ki so šele pred kratkim doživeli svetovno premiero, poleg tega pa bo zanimiv tudi prostor, kjer bodo razstavljeni oldtimerji. Kakšen bo dolgoročnejši uspeh sejma, je v popolnoma zmedenih tržnih razmerah težko napovedati, organizatorji pa pričakujejo okoli 30.000 obiskovalcev. Sejemska prireditev naj bi sovpadala s 3. sejmom Avto in vzdrževanje, ki bo ob istem času v Celju, predstavljena pa bodo gospodarska vozila in servisna dejavnost. Skupna je tudi vstopnica za oba sejma, ki bo stala 250 oziroma, 200 tolarjev, med obema mestoma pa bo organiziran brezplačni avtobusni prevoz. Sicer pa je ambicija ljubljanskega salona postati eden pomembnejših na prostoru med Balkanom in Zahodno Evropo, kajti avtomobilski saloni so tudi v Beogradu, Pragi, Brnu, Budimpešti in na Dunaju. • M. Gregorič Naše žičniške naprave so tehnično zaostale in marsikje nedograjene Domači smučarji ne omogočajo več kot preživetja V Sloveniji se še premalo zavedamo, da je v turizmu potrebno predvsem sodelovanje in da so tudi žičnice del turistične ponudbe - Če bomo hoteli tržiti, bomo morali imeti tudi naprave za kompaktni sneg. Bohinj, 22. aprila - Kljub temu da se sezona obratovanja naših žičnic za letošnjo zimo izteka, se žičničarji zavedajo, da bo do nove sezone le malo časa, da bi spremenili mnoge ovire, ki preprečujejo razvoj smučarskih središč pri nas. Največja težava pri tem je seveda pomanjkanje denarja, posledica tega pa so zastarele žičniške naprave in neurejeno zasneževanje, ki marsikje skrajšuje že tako pičel turistični zaslužek. O teh problemih pa je bilo tudi največ govora ob okrogli mizi v sredo, ki so jo v Bohinju pripravili ob 10. srečanju slovenskih žičničarjev. Dovolj zgovoren podatek o stanju naših žičnic je, da je bila večina naših smučarskih središč načrtovanih pred dvajsetimi leti in le redkim je uspelo, da so se zadnje čase posodobili. Povprečna kapaciteta naših žičnic je prevoz 1200 oseb na uro, medtem ko naprimer v sosednji Avstriji skoraj ni naprave, ki bi zmogla manj kot 2000 smučarjev na uro. Pri tem seveda naši žičničarji poudarjajo, da je razvoj žičnic v uspešnih turističnih državah tesno povezan z izgradnjo turistične infrastrukture, pri nas pa žičnice nimajo statusa infrastrukture, zato nimajo urejenega financiranja. Tako se večina znajde, kakor se pač more, kar pa je bilo v zadnjih, s snegom skopih zimah, še posebej težko. V teh časih se je tudi pokazalo, kako pomembo je vlaganje v naprave za dosneževanje, ki so na tujih smučiščih pravilo, na naših pa le izjema. In to ob dejstvu, da so raziskave pokazale, da je kompaktni sneg, ki je sestavljen zgolj iz vode in zraka, v naravi prej koristen kot škodljiv. Ob tem je treba tudi povedati, da se v Sloveniji pripravlja nov zakon o varnosti na smučiščih, saj imamo za sedaj še zakon iz leta 1977. Spremembe naj bi se nanašale zlasti na pogoje ob zasneževanju, pri čemer je največja ovira voda, saj je ravno pomanjkanje vode največkrat omejitvena okoliščina za postavljanje zasneževal-nih naprav. Eno redkih naših smučišč, ki se ne ukvarja s pomanjkanjem snega, je smučišče na Voglu. Vendar pa je težava Vogla predvsem pristop, saj gondol-ska žičnica nima zadostne kapacitete, kar zlasti konec tedna povzroča dolgo čakanje. "Na Voglu se pripravljamo za investicijo, s katero bomo za 100 odstotkov povečali zmogljivost gondolske žičnice. Pripravljeni so tudi projekti za nov dostop iz Ribčevega Laza. Vendar bi bilo za to potrebno več deset tisoč nemških mark, ki pa jih ni- mamo," je o razvojnih načrtih povedal direktor žičnic Vogel Lovro Sodja. Hude težave pa imajo zadnja leta tudi na smučišču Kobla, ki je zaradi pomanjkanja denarja ostalo nedograjeno, poleg finančnih težav pa imajo tudi težave z lastniki zemlje na smučiščih. Kot je povedal direktor Dušan Go-rišek , so se lastninske problematike resno lotili in želeli urediti soglasje z lastniki podobno kot v Avstriji, vendar šo od 28 lastnikov uspeli za sodelovanje prepričati le 10 lastnikov zemljišč. "Vse to pa nam ob sicer slabih zimah in pomanjkanju denarja že skoraj jemlje koraj-žo," je dejal Dušan Gorišek. Seveda so ena od rešitev denarnih težav naših žičničarjev tuja sovlaganja, ki tuje partnerje sicer zanimajo, vendar dokler ne bo rešeno lastništvo, nimajo interesa za dogovarjanje. Druga rešitev so tudi krediti, vendar so pogoji zanje, po mnenjih žičničarjev, nespre- Predsednik odbora za žičnice pri GZS Marjan Prelog je povedal, da domači gostje na naših smučiščih omogočajo žičničarjem zgolj preživetje, če pa hočemo biti konkurenčni in privabiti tuje smučarje, se bomo morali zgledovati čez mejo in vlagati v naprave za kompaktni sneg. Prav te naprave so v Avstriji rešile usodo prenekaterega turističnega kraja, postavljene pa so bile s pomočjo ugodnih kreditov in subvencij države. Naše žičnice so večinoma tehnično zastarele, razvoj smučarskih centrov pa je zaradi pomanjkanja denarja marsikje zastal. Foto: P. Kozjek jemljivi. "Na žičničarstvo Je potrebno gledati kot na eno temeljnih sestavin turizma, zato bi se bilo prav vključiti v prO' jekt razvoja turizma v Sloveniji, ki poteka v okviru inštituta za razvoj pri Ekonomski fakulteti. Prav tako bi bilo treba podpreti zakon o igrah na srečo, ki predvideva, da bi se tretjina zaslužka v igralnicah porabila za delo in razvoj igralnice, tretjina za promocijo, tretjina pa bi ostala v kraju in pomagala pri razvoju infrastrukture, v katero prav gotovo sodijo tud' žičnice," je ob naštevanju težav žičničarjev poudaril predsednic TZS Marjan Rožič. Tudi pri trženju turistične dežele in kraja bi moralo bit' več sodelovanja med gostinci, hotelirji, žičničarji in trgovci fj vsemi ostalimi, ki si v prihodnje obetajo (ali že imajo) zaslužek od turizma. Svetal zgled sodelovanja so v zadnjem časi1 slovenske smučarske šole, katerih cilj je enoten program, s katerim že sodelujejo pri pope' stritvi ponudbe na nekateri" naših smučiščih. • V. Stano*" nik Ljubljansko letališče prenavljajo Brnik zračno pristanišče tudi za sosede Konec tega meseca in v začetku maja bo potekala na letališču Brnik obnova vzletno-pristajalne steze. Podpisano pismo o namerah s tujimi partnerji. Brnik, 22. aprila - Na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana zaradi začete obnove letališke steze, smo izvedeli, da je bilo podpisano pismo o namerah, po katerem naj bi slovensko zračno luko v prihodnje upravljala mešana slovensko-italijanska družba. S tem pa bi ljubljansko letališče vključili v mednarodni promet tudi za potrebe Benetk, Furlanije in, kot predvidevajo, tudi južne Avstrije. sijo (po kateri ji pripadajo pristajalne pristojbnine in koncesijska provizija) poverila upravljanje letališča mešani delniški družbi. Direktor Aerodroma Ljubljana Vinko Može je bil na današnji tiskovni konferenci vidno dobre volje, saj je lahko sporočil javnosti novico, da je podpisano pismo o namerah o ustanovitvi sloven-sko-italijanske mešane družbe (ime italijanskega partnerja v tej fazi dogovarjanja še ni želel izdati). Ta predsporazum obeta, da naj bi se promet na Brniku vsaj podvojil, ker bi letališče prevzelo mednarodni promet tudi za sosednjo italijansko pokrajino Fur-lanijo ter Benetke, kot ocenjujejo, pa so možnosti tudi za prevzem prometa za južno Avstrijo. Skupaj z italijanskimi partnerji, ki so nad lego letališča, njegovo urejenostjo in opremljenostjo, navdušeni, ocenjujejo, da so stvarne možnosti, da se mednarodni (čezatlantski) promet za del srednje Evrope preusmeri na Brnik, saj je to letališče Benetkam bližje od letališča v Milanu (ki je tudi prezasedeno), sorazmerno "prazen" zračni prostor nad Slovenijo pa omogoča varnejše letenje. Pomembno ob tem je dejstvo, da naj bi slovenski delež ostal večinski - pismo o namerah je bilo pripravljeno v sodelovanju z ministrstvom za promet, potrditi pa ga mora še slovenska vlada - in da so na ta način našli tudi pot lastninjenja upravljanja tega pomembnega slovenskega infrastrukturnega objekta. Država Slovenija naj bi torej s konce- izključno podjetniško organizirani. Poleg vsaj podvojitve prometa računajo tudi s tem, da naj bi tak pristop pomenil tudi pomembno razvojno možnost slovenskega turizma. Znano je, da je bil v preteklih dveh letih obnovljen pristaniški potniški objekt in pozornejšemu obiskovalcu - potniku ni ušlo, da so lani prenovili tudi parkirno ploščad letališča. Najbolj obremenjeni in hkrati za varnost najpomembnejši del je seveda vzlet-no-pristajalna steza, ki terja redno vzdrževanje, saj bi zanemarje-nje le-te lahko pomenilo njen celotni propad. Po besedah Vinka Možeta in njegovih strokovnih sodelavcev so meritve pokazale izredno dobro nosilnost steze, vendar zob časa terja - zadnja obnova zgornjega sloja je bila izvedena leta 1978 - ponovno prekri-tev. Za razliko od dosedanjih tovrstnih posegov, ko so se rekonstrukcije lotili z odstranitvijo načete plasti in polaganjem nove asfaltne prevleke (najbolj obremenjeni "čeli" steze so na ta način obnovili še v letih 1989 in 1990). so tokrat izbrali metodo tanko-slojne prevleke, po kateri površino steze najprej temeljito očistijo, zalijejo vse nastale razpoke in nato v celoti prevlečejo s posebno visokokvalitetno prevleko. Dela oddana po natečaju izvaja nemška firma Possehl in bodo trajala le tretjino časa, ki bi ga zahtevala klasična asfaltna prevleka. Prednosti materiala in postopkov so tudi v tem, da je prevleka odporna na kemikalije (zlasti gorivo, maziva pa tudi sredstva pri zimskem čiščenju), da ni potrebna demontaža nekaj sto luči, garancijska doba je 6 let, življenjska doba pa od 10 do 15 let. Za varnost letalskih manevrov je po- memben tudi zavorni učinek. B se zaradi povečane hrapavosti bistveno povečuje. Dela bodo potekala od 22. d" 29. aprila na eni tretjini steze i" v tem času bo mogoč letalski pr°' met na skrajšani stezi, od 4. d° 13. maja pa bo letališče zaprto i" promet preusmerjen v Maribor-Dela - ob obnovitvi steze bod° montirali tudi nove signalne I uči-med njimi tudi take, ki pilotot" omogočajo kontrolo pravilftos1' pristajalnega kota - bodo stala ' milijonov nemških mark, za Mg je denar zagotovljen iz republiškega proračuna. Povejmo še. da je bila obnova dogovorjena že lani, vendar nemški izvajalec, zaradi znanih razmer pri nas, del w daj ni bil pripravljen izvajati. • Š. Ž. Teze zakona o investicijskih družbah in vzajemnih skladih Ljubljana, 23. aprila - Slovenska vlada je pretekli teden dala v skupščinski postopek predlog za izdajo s tezami zakona o vzajemnih skladih, investicijskih družbah in družbah za upravljanje, ki pomenil'' poleg vzpostavitve potrebnih institucij za normalno delovanje trg3 kapitala, infrastrukturo za učinkovito izvajanje zakona o lastn'nj skem preoblikovanju podjetij. Zakon naj bi predvsem varoval koris' drobnih investitorjev, zagotavljal preglednost in javnost poslovanj' vzajemnih skladov in investicijskih družb, urejal kontrolo poslovanja s strani državnih organov in neodvisnih revizorjev ter zagotavlja varnost investiranja. Zakon je pripravljen po vzorih iz Evrops" skupnosti in želi doseči tudi naše tovrstno vključevanje na mednarodne trge kapitala. Vzajemni skladi so oblika javnega zbiranja kapitala in njegov^ ga investiranja v prenosljive vrednostne papirje in niso pravni stffij jekti, za ustanovitev in upravljanje pa je potrebna delniška družil posebej registrirana (ob strogih pogojih, ki jih mora izpolnjevati) Sloveniji. Investicijske družbe pa so delniške družbe (pravne osebe'' katerih izključna dejavnost je investiranje v vrednostne paP^jS Praktično to pomeni, da se lahko imetnik kupona vzajemnega skla« kadarkoli odloči za odkup kupona, delničar investicijske družbeJH take pravice nima. Delnico lahko proda le na borzi. Osnovni kapjjjB družbe za upravljanje z investicijskim skladom mora znašati I00.0\ ekujev, za vsak sklad pa še 50.000 ekujev; osnovni kapital investicU ske družbe pa je določen v vrednosti najmanj 300.000 ekujev. Pri kujejo, da naj bi bil zakon v skupščini sprejet vzporedno s privati2' cijsko zakonodajo. • Š. Ž. Miha Naglic ObJDnevu upora (proti okupatorju] Upor je za nami, ostaja odpor •2 uporom smo si priborili državo, ki bo obstala, če bo odporna; taka bo, če bodo odporni njeni državljani. j^Jemelju našega razmišljanja je vprašanje, čemu sploh upor. Religiozni način dojemanja sveta in šte-yj|ni zgodovinski zgledi učijo, da se z uporom v bistvu nič ne spremeni. Nasprotno: povzroča le nove gjjve in še več trpljenja. Ce bi se ljudje, zapeljani od Smešnih angelov in hudobnih duhov, ne upirali, bi še janes živeli v raju na zemlji. Po drugi strani pa še več zgledov iz svetovne in domače zgodovine priča o tern, da je ravno misel o možnosti raja na zemlji tista, JSLpetje v upor. Kje je tedaj resnica? Upor angelov Kdo ne pozna starega judovskega mita o grešnih angelih, ki so se uprli svojemu stvarniku v potenju, da bi mu postali ena-*J? Prav ti so tisti "božji sino-£I . ki so, videč, da so človeške nčere lepe, začeli zahajati k njim in tako so se rodili velikani, sloveči junaki starodavnih casov. (1) Hudobni Azazel je Naučil ljudi rokovanja z orožjem, ubijanja, krasenja z dragu-'ji in drugimi lepotili. Njegovi Angelski tovariši so ljudi pouči-v veščini čaranja, branju usode v zvezdah in v spoznavanju ■ narave. Lucifer pa se je namenil, da bo postal enak Bogu samemu. Nadangeli Mihael, Uri-e', Gabriel in Rafael so se zato obrnili na Boga z zahtevo, da njihove grešne kolege izključi 12 nebes. In res, Gospod jih je nagnal in jih strmoglavil z ne-Luciferja v pekel, Azazela v neko temno luknjo sredi pušča-ve, druge pa je razpršil po vsej zemlji kot hudobne duhove, ki "as obsedajo še danes. Nato je ?.klenil pokončati še ljudi, ki so Jih grešni angeli spridili. Na ^emljo je poslal povodenj, v *ateri je utonilo vse; rešil se je. Ie Noe in tisto, kar je šlo z njim na barko. Upor ljudi 9rešni angeli so padli, hudobni duhovi pa so ostali, zavajajoč trpeče in ponižne ljudi v uPor. Človek je po svoji naravi tak, da išče utehe že na tem syetu in če je ne najde, se upre. , Iskati srečo v tem življenju, to J* resnični duh upora," pravi Pastor Manders. (2) Duh, ki fnu krščanstvo vseskozi oporeka, sv. Pavel pa Korinčanom naroča dobesedno takole: Vsak naj ostane v tistem stanu, v katerem je bil poklican. Si bil Suženj, ko si bil poklican? Nič maraj za to. Nasprotno, če bi jUdi mogel postati svoboden, ra-JJ Še živi kot suženj." (3) ~e bi ga poslušali, bi ljudje ob forintu nemara še danes živeli sužnji in sploh ne bi bili *jeležni zgodovinskega napredovanja v tlačane in mezdne delavce, kaj šele v samoupra-^Ualce! Zgodovina namreč uči, ^a za uporom sužnjev in tlača-nov pride še hujši, upor meščanov - revolucija. "V francoski 'evoluciji je nekaj satanskega in *° je tisto, kar jo razlikuje od v*ega, kar je bilo in mogoče celo • Vsega, kar bo," je ob največjem uporu nove dobe zapisal njegov nasprotnik, grof Joseph ^e Maistre (1735-1821). (4) ^Pet je bil na delu hudobni .uh, katerega največji novodobni prerok je nato postal Mrl Marx. Ta je videl Satana v aPitalizmu in proletarce vseh eŽel pozval, naj se uprejo, češ bit .v tem uporu ne morejo izgu-^ 1 ničesar, razen okov. A glej! atan je videl, kako malo je £ °veku treba, da ostane ubo-*'J'v; obubožanim delavcem, Prženim v nemogoče delovne azmere, je, zgrožen od nepo-redne nevarnosti revolucije, a*el p0 malem nuditi vedno e^ ugodnosti. Marx je raču-a', da bo šlo v kapitalizmu vse ayzdol, splošnemu obuboža- nju nasproti. Do pavperizacije pa ni prišlo, ker sojo prenesli v kolonije. "Kaj je torej bil tako imenovani kapitalizem? Bil je industrializacija in množična produkcija. Množična produkcija pomeni, da se zelo veliko proizvaja in da ima veliko ljudi nekaj od tega. Kajti za številne izdelke je potreben velik trg in torej veliko odjemalcev. Marx je kapitalizem primerjal s peklom, ki pa ga na obličju Zemlje ni bilo, kakor ni bilo dantejevskega pekla. Lasciate ogni speranza — pustite vsako upanje, to je ideja dantejevskega pekla, ki jo je \larx pripisal kapitalizmu." (5) Kapitalizem je obstal in vrh tega našel novo formulo ravnotežja med upornostjo in ubogljivostjo. Ko je človek v službi, ga motivira k delu; tega istega posameznika kot državljana navaja k redu in hkrati v načelu poziva k odporu, če so ogrožene demokratične institucije. Francoski filozof Alain je to formulo izrazil takole: "Upornost in ubogljivost sta dve vrlini državljana; z ubogljivostjo zagotavlja red, z upornostjo pa svobodo." (6) Gospostvo kibernetike To se sliši prelepo, da bi moglo biti res. Modernega človeka, ki je ubogljiv in odporen obenem, res ne obvladujejo več niti strogi pridigarji niti pogoltni kapitalisti niti od ideologije obsedeni politkomisarji. Obvladuje ga neka nova, očem nevidna in duhu komaj dojemljiva sila: ki-bernetika, znanost upravljanja. "Moderna kibernetika je šele na svojem začetku, nikakor še ni zavladala v svojem polnem bistvu. Njena moč je nezadržna; v nji se skriva nekaj, zaradi česar je nikakor ne morem imeti ne za nekakšno diktaturo ne za zgolj nekakšno prekletstvo ali hudičevo iznajdbo. Ni vprašljiva sama kibernetika — kot dokončna univerzalna oblika znanosti/ tehnike — ampak prej človek, ki se ima po nji za informacije ob-delujočo žival. Naše današnje dogajanje 'demokracije', 'prestrukturiranja gospodarstva in družbe', 'pravne države', 'človekovih pravic', 'poti v Evropo' itd. — to je lokalna nevihta znotraj vsezajemajočega ciklonske-ga viharja istega: kibernetike, njenega brezpogojnega uveljavljanja. Ne kot' kake posebne matematično-tehnične stroke, ampak kot svetovnozgodovinske produkcije usode. In to je največja zgodba v teku. Trditev o takoimenovanem 'koncu velikih zgodb' je lažniva fraza intelektualne gestikulacije, ki si je dala ime 'postmodernizem'. Zlom in razpad komunizma v našem času -- in še prej nacizma in fašizma — pravzaprav ni nič drugega kot propad protigibanj proti uveljavitvi največje zgodbe ki-bernetične dobe, ki lomi vsak odpor. Kajti komunizem je bil protigibanje (podobno nekdanjemu katoliškemu leonovske-mu gibanju rekatolizacije vsega modernega življenja); namreč proti brezpogojno prodirajoči kibernetiki, po nji obvladani produkciji v VSEH produkcij- skih sistemih. A bil je neučinkovit. To je kot upor proti usodi v antični tragediji: pelje v katastrofo." (7) Slovenski filozof dr. Ivan Ur-bančič, 4ci je avtor navedenih besed, je prepričan, da je upravljanje postalo znanost; med znanostjo, ideologijo in tehniko ni več bistvenih razlik. Ideologija je tehnika upravljanja družbe, znanost tehnika upravljanja produkcijskih sistemov, obe pa sta prežeti s kiberneti-ko, ki jima omogoča vse večjo učinkovitost. Je potemtakem odpor zoper učinkovito gospostvo kibernetike sploh še mogoč in potreben? Cerkev je ob tem vprašanju dosledna; v možnosti globalne, kibernetične obvladljivosti duš ne vidi nič satanskega in zato ne poziva k odporu zoper takšno planetarno "suženjstvo". Papež Janez Pavel II. v svoji Okrožnici ob stoletnici, ves radosten ob zlomu komunizma sicer okara tudi kapitalizem, a le zavoljo stare in profane greš-nosti: "V industrijskih deželah je na pohodu naravnost obsedena propaganda za koristnost dobrine, povezana z razpuščenostjo nagonov in težnjo k neposrednemu uživanju, ki dejansko onemogoča spoznanje in priznanje prave lestvice vrednot v življenju." (8) K odporu zoper novo in nevidno silo, ki vlada temu svetu, pa tudi on ne poziva. Kibernetika, znanost upravljanja, postaja tako učinkovita, da jo je komaj mogoče pripisati človekovim lastnim zmogljivostim. Kaj pa, če je tudi to veščino prejel s posredovanjem "hudobnih duhov", padlih božanskih bitij? Ali pa je nemara tak že vseskozi božji načrt? Preden domislimo to vprašanje, se ozrimo še na slovensko izkušnjo upora. Upor po slovensko Ljudstvo, ki je nekoč prebivalo "pod svobodnim soncem", je v 9. st. sprejelo krščanstvo in z njim neuporni, ponižni in ubogljivi odnos do tega sveta. Ko so ljubljanskega nadškofa nedavno vprašali, kako to, da je Bog ravno slovenskemu rodu namenil toliko nesreče in preizkušenj, je odgovoril, da v našem primeru sploh ne vidi zle usode ali nasreče; nasprotno: skoraj 13 stoletij trajajoče vztrajanje Slovencev na teh tleh je pravi čudež božji, najlepše pričevanje o božji previdnosti. (9) Smo torej o(b)stali zaradi višje sile in ne po lastni odpornosti? Odpornost res ni edino zveličavna lastnost človeka ali naroda. Bile pa so zgodovinske situacije, v katerih je tudi krščansko vzgojenemu in ukročenemu slovenskemu človeku prekipelo. Dvakrat je bilo to še posebej vidno: v kmečkih uporih in v poskusu, imenovanem OF. Kmečki upor v "slovenski marki", to je na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem, v teh od plemstva in cesarskih uradnikov izmozganih, od turških vpadov opustošenih in od gladu izčrpanih pokrajinah, ta boj za staro pravdo v 16. st. je edino slovensko dejanje, ki je pritegnilo pozornost Marxa in En-gelsa, ki sta nas sicer imela za nezgodovinsko, izginotju in asimilaciji zapisano ljudstvo. (10) Čeprav se ni pogosto upiral, je naš narod izpričal svojo odpornost v vseh preizkušnjah zgodovine, v novejšem času še posebej jasno in odločno v letih 1941 in 1991, prvič v znamenju OF, drugič v prizadevanju za lastno državo. Dejstva, da Cerkev ni bila na strani OF, ne kaže venomer ponavljati, saj se navsezadnje ujema z njeno temeljno, pavlinsko držo, izraženo v začetku tega razmišljanja. Bolj bi nas moralo vznemirjati vprašanje, kako se bomo Slovenci kot nacija znašli v prej nakazani kibernetični preizkušnji. Ta ne bo nič manjša od nekdanjih, predvsem pa se nanjo ne bo mogoče odzvati s takim ali drugačnim uporom. V njej nam bo - če ne računamo "le" na božjo pomoč -- služila predvsem lastna odpornost, zgrajena na gospodarski, politični in duhovni moči. Zaenkrat ne premoremo prav veliko ne prve ne druge ne tretje. In če bo pri tem ostalo, nam res ne preostane drugega kot zaupanje v božjo previdnost. Sklep Dneva OF niso ukinili; preimenovali so ga v Dan upora proti okupatorju. OF slovenskega naroda je bila v svojem začetku veljko dejanje, ki pa je kasneje, v izključni navezavi na boljševizem, na to aziatsko in slovenski naravi tujo ideologijo, samo sebe razvrednotila. Zato naj bo Dan upora spomin na vse upornike slovenskega rodu, od Črtomira prek puntarjev do partizanov. Pravijo, da Slovenci nismo bili poklicani v zgodovino, da bi živeli kot svoboden narod. Če bi se s tem sprijaznili, če ne bi bili uporni in odporni, bi se danes v teh krajih govorilo drugače. Zato je po stoletjih poniževanj najmanj, kar bomo v prihodnje potrebovali -- odpornost. To razmišljanje je torej nekakšen zagovor upora, tistega pojma in tiste praktične človeške drže, za katero se zdi, da ni več v duhu časa. Še ne dolgo tega je bila edina zveličavna, zdaj pa je tako rekoč v nemilosti. Zato smo skušali, oprti na spoznanja velikih mislecev, prikazati, da bo času primerna oblika upora -- (duhovna) odpornost -- tudi v prihodnje še kako iskana in cenjena lastnost ljudi. Viri in opombe 1 Po prvi Henohovi knjigi (apokri-fi); 1 Mz 6.1-5. 2 Henrik Ibsen, Strahovi, I. V slovenskem prevodu Janka Modra (Kondor 88, Lj. 1966, str. 177) se navedene besede glasijo: "Ravno duh upora zmeraj zahteva sreče v življenju." 3 1 Kor 7,20-21 4 Considerations sur la France, 1796. 5 Iz pogovora s filozofom Karlom R. Popperjem ob njegovi 90-letnici, Naši razgledi, 3.4.1992. str. 214. 6 Propos d'un Normand, I, 1908. 7 Iz intervjuja z dr. 1. Urbančičem, Slovenec, 19.3.1992, str. 21 in 23. 8 Janez Pavel II., Okrožnica ob stoletnici. Cerkveni dokumenti 45, Lj. 1991, str. 38. 9 Po predavanju o krščanstvu na Slovenskem ob koncu drugega tisočletja, Cankarjev dom, 31.3.1992. Povzeto po spominu. 10 Friedrich Engels, Nemška kmečka vojna, MEID III, Lj. 1967, str 253. _ »lOVO NOVO NOVn . m HALO ORLI DOSTAVA SAJBOUSIH P1U SA DOM VSLIŽBOALIPRIJETSODRIŽBO VSAK DAN RAZEN NEDELJE od 9 - 21 h POKLIČITE HALO ORU IN SE PREPRIČAJTE Franci Zagoričnik Živela OF! Pred dvema letoma, še v času pred plebiscitom za samostojno Slovenijo, sem se znašel na literarnem večeru nekje v 25-kilometrskem ra-diusu od središča moje Dežele. To bi sicer ustrezalo Kranju. Vendar je bilo to na južni strani tako dobljenega polmera. Tudi imen nastopajočih ne bom navedel. Predvsem za primer, da si bom lažje zmišlje-val, če se mi bo tako zdelo. Čeprav se zavedam, da je dogodek že sam po sebi poln domišljije. Časopisje je napovedovalo literarni večer v tamkajšnji mestni knjižnici. A že v prvem dejanju domišljije je bila prireditev prestavljena najprej v župnišče, kot so tam napovedovali plakati sredi mesta. Potem pa je bila prireditev v resnici kar v cerkvi. Sprememba je gotovo imela svoje logično sosledje, saj med obiskovalci ni povzročala nobenega začudenja. Le neki mlajši pesnik je bil zmeden spričo dejstva, da bo lahko pesniško nastopil na posvečenem kraju. Sodim po tem, kako je ves čas krilil z rokami in se gibal tako, kot bi hotel obvladovati celoten prostor pred oltarjem. Najprej ni bilo povsem jasno, kam pravzaprav meri. Sprva tudi njemu ne. Nekako je bil razpet med trenutnim navdihom in neslutenimi možnostmi samega kraja, tako da je pesem zamenjal s pridigo. Kratek povzetek njegove pridige bi bil v naslednjem. Naš Gospod je neskončno milosten. Adolfa Hitlerja gotovo ni poslal v pekel, saj tudi samega hudiča ni poslal tja dol. Hudič je naš vsakdanji družabnik. In tudi mi ne gremo v pekel. Zato smo se zbrali na tej literarni maši. Ob vsem tem sem bil nemara edinole jaz tisti, ki se je tudi zmedel. A kaj vem? Ne morem vedeti za ostale literarne vernike. Res je, da med njimi ni bilo čutiti nobenih razpoloženjskih sprememb. Pa tudi jaz sem bil še naprej povsem normalen poslušalec. Bil sem spodbujen sicer, da tudi sam stopim pred oltar, pa sem se zapletal sam v sebi in tako zamujal čas in priložnost. Namreč, če je tu kdo fašist, potem sem vendar jaz prvi med njimi! Samo da me tu nekdo prehiteva! In je res tudi to, da meni še na misel ne bi prišla takšna lucidna seansa! Je že res, da sem osupel in zgrožen. Vendar najbolj zaradi ljubosumnosti spričo fantove presenetljive predrznosti. Vem, da nastopajoča demokracija pomeni priložnost za vse. Zdaj bomo lahko ustanovili tudi slovensko podružnico NSDAP! Vse je odvisno od časa. Pograbi priložnost, pomeni tudi, pograbi čas! Hitro si nataknem SS uniformo. To zmeraj nosim pri sebi, v Mallejevi trgovski vrečki pod pajsko. Ponosno dvigam glavo na hitro oskubljeno v partijsko pričesko in tulim svoj Sieg heil! Sieg heil! Malce zmeden in psihedeličen, vendar opit od besed, ne od vina! Čeprav dobro vem, povprašam po literarni maši starejšega knjniževni-ka, bodočega Prešernovega lavreata, kako je zdaj s tem? Oh, veš, pravi, Hitler je bil dobrotnik delavstva! Ljudje tega ne pozabijo. Ja, res, to bo kar dedno. Muk ima to v genih! Pristopil sem k fantu in mu iskreno čestital za pogum. Bil je še ves pod vtisom dejanja, nekako pod pritiskom samoudeja-nja. Menil sem, da so ta čustva sicer lepa, vendar pa moteča. Potrebne je več samozavesti in več zbranosti! Rekel sem mu, samo škoda, da si bil tako nadevan. Saj ne, me je popravljal bodoči Prešernov lavreat. Ampak tako je deloval! Fanta je to hudo potrlo. Tak očitek! Njega pa je ponesel pravi zanos, naravnost partijski, čeravno kvizlinški! Ne vem, zakaj ga je moj očitek tako prizadel. Saj sem samo dobro hotel. Ta mladina! Kar nekam zgubil se je. Mogoče me je imel celo za provokatorja. Kljub moji uniformi! Pa nič hudega. Mu bojo že povedali, da sem bil jaz njegov Sturmfuhrer. In kaj ima to opravit z naslovom tega poročila? Seveda to, da je bila OF zgrešeno dejanje. Pomisliti je treba, koliko žrtev druge svetovne vojne je bilo nepotrebnih! Hitler bi sicer dal pobit tiste milijone Židov in ciganov, komunistov ter drugih svojih političnih nasprotnikov in vrhu tega še kak milijonček neprilagodljivih. Vendar bi bilo celotno število žrtev vojne veliko, veliko manjše, če se ves svet našemu dobrotniku Hitlerju ne bi upiral. Med njimi tudi slovenska OF! Spominjamo se tega z žalostjo. Kako ne! Naša Dežela bi na vzhodu mejila na Japonsko. Berlin bi bil naše glavno mesto na severu. Rim bi bil naše glavno mesto na jugu. Srečni, da svetovna razmejitev poteka ravno preko ozemlja današnje Države Slovenije. Mnogi se tega še spominjamo. Kot smo videli, se ta razmejitev nahaja celo v genetskem zapisu mlajših ljudi. Zaboli me O F - grafit v naslovu! Jože Dežman Odstrte ali železne zavese? (Vprašanje tako Zvezi združenj borcev kot Novi slovenski zavezi) Junija 1990 je Slavko Krušnik obsodil Francoze, da so "po vojni likvidirali 160.000(?) izdajalcev in sodelavcev okupatorja", in to pospremil z moralnim naukom, da "nekateri narodi pač znajo ceniti udeležbo v boju za svobodo in prezirati okupatorjeve pajdaše". (Nedeljski dnevnik, 3. junija 1990) Najnovejše francoske raziskave kažejo, da so Francozi brez sodišč obračunali z manj kot deset tisoč rojaki, povezanimi z okupatorjem pred osvoboditvijo posameznih krajev ali po njej. Pred sodišča so po osvoboditvi postavili skoraj 125 tisoč ljudi. 2648 so jih obsodili na smrt, 794 od treh pa usmrtili. S podobno tendenco kot Krušnik je na nedavni predstavitvi Odstrtih zaves Ivana Jana v Kranju tovariš Beznik izjavil, da so Norvežani pobili pet odstotkov prebivalcev svoje dežele zaradi sodelovanja z okupatorjem med drugo svetovno vojno. Tudi ta neverjetni podatek je bil povedan zato, da bi opravičil partizanski obračun z domobranci in ga postavili v Evropo. Drugi dovolj netočen podatek na tej predstavitvi je povedal tovariš Križnar. Temne sile (predvidoma cerkvene) naj bi pokupile pred časom natisnjeno zbirko dokumentov Mimo odprtih vrat in jo dale uničiti. To naj bi dokazovalo slabo vest zagovornikov domobranstva. Ob tej intonaciji naj povemo, da je predstavitev Odstrtih zaves potekala pod patronatom Društva piscev zgodovine NOB Slovenije in Izvršnega odbora Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Odstrte zavese so prva v seriji načrtovanih edicij Partizanskega knjižnega kluba. Po uvodnih besedah naj bi bile Odstrte zavese zbirka dokumentov, zbranih z "izjemno srečno roko" in naj bi imele "vseslovenski pomen". Za Janovo knjigo so torej stopili pripadniki partizanske veteranske organizacije. In tako, kot sem pred časom javno vprašal Jožeta Pučnika, ali Demos stoji za ponatisom Črnih bukev, tako zdaj sprašujem Ivana Dolničarja: ali Zveza borcev stoji za Odstrtimi zavesami? Tako vprašanje postavljam zaradi vprašanj, ki jih ponuja branje Janovega besedila. Ivan Jan najprej postavi na glavo splošno sprejeto dejstvo, da je proces znanstvenega raziskovanja v zgodovinopisju dolgoročen proces, kjer rodovi raziskovalcev ustvarjajo vse popolnejše predstavitve preteklega. Ivan Jan pa gradi na naivnem prepričanju pametnega dedka, da "če zdaj mlajši zgodovinar, neobremenjen, ki ni doživljal vojne, hoče pisati na osnovi dokumentarnega gradiva, se znajde v precepu, kajti gradiva je z obeh nasprotnih strani veliko" in "mlajši, ki tega niso doživljali, zato v teh poplavah težko ločijo zrno od pleva": Zato je Ivan Jan, da bi preprečil zmedo v naslednjih stoletjih, podoben božanskemu kovaču Hefaistu (ne nazadnje sta z božanstvom poklicna kolega), udaril po pisalnem stroju s premočrtnim ciljem: "Moj poglavitni namen pa bo dokazati izdajstvo tako s strani posameznikov kot narodnih skupin... Bratomorni boj so torej spočeli slovenski privrženci na-cionalsocializma." Vsekakor imata tako Ivan Jan kot Zveza borcev vso pravico, da branita svoja izhodišča in tudi vso pravico, da očita domobrancem sodelovanje z okupatorjem. Vendar pa Ivan Jan pripoveduje zgodbo tako, da pripoveduje polresnico. In tako, kot so domobransko polresnico, začinjeno tudi s kako namensko pomoto, tulile Črne bukve, tako je Ivan Jan napisal v Odstrtih zavesah partizansko polresnico, ki tudi ni brez zmot. Ivan Jan je navedel celo vrsto misli, ki dobro prikazujejo sodelovanje protikomunistov/ domobrancev z okupatorjem, do katerega jih je prignal prenapeti protikomunizem in nesposobnost, da bi organizirali lastno protinacistično gverilsko gibanje. Šibkost Odstrtih zaves pa se pokaže, ko je potrebno prikazati učinek domobranskega delovanja. Ivan Jan v uvodu zatrdi: "Od 1943. leta naprej so Nemcem na Gorenjskem moči zelo pojemale in brez domobrancev (Selbstsc-hutza) bi bil velik del pokrajine lahko svoboden." Ivan Jan je bil svoje čase tudi oficir in če bi malo analiziral podatke o stanju okupatorjevih postojank na Gorenjskem, bi videl, da so Nemci s pomladjo 1944 izredno okrepili zavarovanje prog in nekaterih gospodarskih obratov in jim nikakor ni toliko primanjkovalo sil, da ne bi mogli zadržati partizanov. Gorenjski Selbstschutz je bil pomožna policija, ki je lovila partizane in njihove sodelavce in jim ote-ževala delovanje. To je navsezadnje dokazal tudi Ivan Jan, saj po njegovem število od domobrancev pobitih Gorenjcev v času njihovega delovanja od jeseni 1943 do konca vojne ne doseže 150. Skromno bojno aktivnost domobranskih enot dokazuje tudi dejstvo, da je med vojno padlo le nekaj deset gorenjskih domobrancev. To res ni poseben dosežek v strukturnih razmerjih druge vojne na Gorenjskem, ko so nacisti pobili 1270 talcev, ko so partizani pobili nekajkrat več rojakov kot domobranci, ko je padlo nekaj tisoč partizanov, več kot tisoč Gorenjcev, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko, več kot tisoč okupatorjev ' in še koga bi lahko našteli. Sam razumem vojno kot človekovo bolezen, ki lahko okuži slehernega. Zato je opis vojnih grozodejstev obsodba vojne. In prav je, da so domobranski zločini opisani. Vendar je nerodno, da Ivan Jan ni opisal posebej prepričljivih primerov za tole svojo trditev: "Pri tem je težko razumeti, da so sadistično pobijali otroke in njihove matere ter jih, večkrat tudi še žive, metali v goreče objekte, ki so jih zažgali oni." In nerodno je, da se dela, kot da je bilo mrcvarjenje ljudi neka domobranska posebnost. Kot da ne bi bil sam junak neke epizode te vojne, ki je cvrl zaslišanega. In ko je Vladimir Kavčič to epizodo predstavil v svojem Zapisniku, je Ivan Jan javno protestiral: "Ali bo potem treba dajati odgovor tudi za justifikacije izdajalcev, sovražnikov in drugih škodljivcev NOB, ne le za nepravilnosti in škodljivosti znotraj naporov za boljše življenje." In Ivan Jan je še zdaj prepričan, da odgovor na to vprašanje ni potreben. V Odstrtih zavesah zgodbo o povojni angleški izročitvi domobrancev partizanom lakonsko zašpili: "Njihova usoda je bila tako zapečatena..." Vendar nas zanima, kako je bila zapečatena. Ivan Jan se v uvodu zahvaljuje "mladi zgodovinarki" Moniki Kokalj -Kočevar za posredovano gradivo. Monika Kokalj se je lotila popisa gorenjskih domobrancev in njihove usode. V Odstrtih zavesah nisem uspel zaslediti podatka, da je bilo na Gorenjskem okoli 3500 domobrancev, da je bilo med njimi več kot tisoč dezerterjev iz partizanov. In Ivan Jan se z Moni-ko Kokalj ni pogovoril o tem, koliko domobrancem so "zapečatili usodo", kako so se iz storilcev prelevili v žrtve. Ivan Jan prav tako ni upošteval v Žirovskem občasniku objavljenega popisa žrtev druge svetovne vojne za Žiri in okolico. Od žirovskih domobrancev jih je med vojno padlo le nekaj, pobili so skoraj desetkrat manj ljudi, kot je bilo njih pobitih po vojni. Ivan Jan je tudi zelo slabo razumel moje tolmačenje usode letnikov 1916-1926, ki jih je na Gorenjskem rajh mobiliziral v nemško vojsko. Zapisal sem, da jih je okoli dva tisoč padlo v partizanih, čez tisoč v nemški vojski, "verjetno več sto pa so jih usmrtili partizani." Ivan Jan pa tu dokaže, da je tudi pesnik, saj je to trditev zelo svobodno prepesnil v ugotovitev, da sem zapisal, "da so tudi partizani usmrtili več sto dezerterjev, ki so prišli iz nemške vojske". Ivan Jan se je torej izognil celovitemu pogledu na problematiko domobranstva. In prvi korak k preseganju domobranske in partizanske polresnice je korekten popis posledic vojne in njenih žrtev kot tisto opravilo, ki bo postavilo nadaljnjim razpravam o krivdi in kazni ustreznejše okvire, kot je v Odstrtih zavesah storil Ivan Jan. Upam, da navedeno utemeljuje vprašanje, ali je promocijska in prodajna akcija, ki jo ob Odstrtih zavesah izvaja Zveza borcev, tudi identifikacija organizacije s sporočilom knjige? Podobno vprašanje pa postavljam tudi Novi slovenski zavezi v zvezi s Pravilnikom o postavljanju farnih spominskih plošč, ki so ga objavili v Slovencu. Te plošče nameravajo postaviti "za padle in ubite slovenske domobrance in druge žrtve komunizma, ki še nimajo groba, in ki še niso bili krščansko pokopani..". Vendar ob tem (v tem so povsem identični s svojimi antipodi v Zvezi združenj borcev) pozabljajo, da "padli in pobiti domobranci in druge žrtve komunizma" niso edine žrtve, ki jim niso bili priznani ne grobovi ne javni spomin. V javnost so v zadnjih letih stopili tudi Slovenci, ki so bili mobilizirani v okupatorske vojske. Samo v nemško vojsko je bilo mobiliziranih več Slovencev, kot je bilo partizanov ali domobrancev. Njihove žrtve so bile grozljive. In njihovih imen ni na partizanskih ploščah, niti jih ne bo na farnih ploščah, ki si jih Nova slovenska zaveza predstavlja kot ponovno afirmacijo sodelovanja domobransko/protikomunisti-čne vojske s slovensko katoliško cerkvijo (kar pa naj bo predmet posebnega razmisleka). Torej hočeta tako partizanski kot tudi domobranski egoizem zaslepiti slovenski narod vsak s svojim mešetarjenjem. Narod - slovenstvo Naše slovensko prebujenje se je izvršilo v dveh zaletih in je v glavnem delo dveh velikih pre-buditeljev. Prvi poskus je storilo slovensko protestantstvo v centralni osebnosti Primoža Trubarja. Ni si težko predstavljati pretresljive radosti in ga-notja, ki je navdajalo naše dede, ko so prvič čuli in brali besedo v svojem jeziku, ki je bil dotlej jezik tlačanov in hlapcev, in veselo groznico, ki jih je obšla, ko so se zavedeli resnice Trubarjevih besed, napisanih v prvi slovenski tiskani knjigi, v "Katekizmu s pesmimi" (1550): "Und entsetze dich nicht, ob dir am ersten gedunkt seltsam und schvver, sondern li-es und schreib diese Sprach selbst wie ich ein Zeitlang ge-tan; alsdan vvirdest befinden und gar bald sehen und mer-ken, dass auch diese unsere Sprach, sowohl als die Teutsc-he, zierlich gut zu schreiben und zu lesen ist..." Ali pa besede, ki jih je objavil pet let kasneje: "... vas vseh v tim božim imenu zvejstu prosim inu opominam da vi nar-poprej visoku zahvalite Gospodi Bogu za leto dobruto inu za ta velik dar boži, ker se taku zdaj prou ter zastopnu ta prava stara vera vuči, inu kir se ta naš jezik tudi piše inu druka." Toda protestantstvu ni bilo dano, da bi se ohranilo. In tudi če bi se bilo, bi bilo pač samo prenesena kulturna dobrina. Predramilo bi sicer zavest in ljubezen do jezika, narodu pa ne bi pokazalo avtohtonske vrednote, v kateri bi lahko videl dokaz in smisel svojega življenja, v kateri bi videl globok in vznesen izraz lastne narave. To nam je ustvaril šele Prešeren. S svojo poezijo ni dal slovenstvu ne velike religiozne ne moralne misli. Njegovo dejanje je učinkovalo drugače. Ustvaril je samo knjigo globoko človeške in mojstrsko dovršene lirike, ki ne zaostaja za pesništvom svetovnih genijev. Ali ta izraz njegove pretresljive človečnosti je tako zvezan z duhom naroda, ki živi v slovenskem jeziku, je tako globoko njegov in naroden hkrati, da je dal z njim vsemu narodu zagotovilo o možnosti velike umetniške in kulturne prihodnosti. Dal mu je vero v njegovo upravičenost in mu hkrati naložil dolžnost, zaradi velikega dejanja, ki je izpolnjeno z njegovimi "Poezijami", vztrajati pri svoji kulturni samobitnosti in skušati po svojih potih dospeti v "deželo duhov". Prešernov pojav nas opredeljuje kot narod izrazito S tem pojmovanjem narodnosti smo se okrenili k slovenstvu. Pojasnili smo si, da smo po pojmovanju, ki je pri nas domače in avtohtono, nedvomno narod, to je svoj-ska kulturna enota, in da se tega tudi v odnosu do slovanskega juga zavedamo že blizu štiri sto let. Pokazali smo prepričanje naših največjih mož o slovenski samobitnosti in smo kritično pregledali najvažnejše ugovore zoper slovenstvo, ki so jih uporabljali od Vraza vsi ilirci, novoilirci in jugosloveni. Razen pri Levstiku nismo posebej poudarjali važnega dokaza za potrebnost vztrajanja pri svoji narodnosti, namreč utemeljitve z ogroženostjo neodrešenih rojakov na Primskovem in Koroškem. Pojugoslovanimo se in vse naše manjšine so izročene poginu. Nisem pa navedel tega dokaza med svojim razpravljanjem zaradi tega, ker se dandanes navaja povsod tam, kjer nekdo nima poguma odkrito povedati, da hočemo ohraniti svojo individualnost brez ozira na vse drugo, kratko malo zaradi tega, ker se nam zdi edino naravno in edino častno, ostati, kar smo in za kar nas je naredila usoda. umetniško-kulturne misije, kar je popolnoma v skladu z misijo majhnih narodov. • • • Kaj je narodnost, sem ponavljal v tej knjižici več kakor enkrat. Opisal sem jo kot usoden in naraven pojav človeškega življenja, ki ni odvisen od volje in od drugih človeških moči. Narodi so psihična dejstva, ki jih je treba sprejeti, kakor so ustvarjena ali kakor so nastala. Človekov odnos do dejstva lastne narodnosti je pasiven in obstaja v dolžnosti, priznati in zagovarjati to dejstvo svoje in svojega ljudstva duševne narave, ki mu je podrejen in ki se ga ne more otresti, in mu z vsemi svojimi močmi pomagati do izživetja. Možno pa je to dejstvo tajiti in ga ne priznati, dasi ga ni mogoče spremeniti. Skratka, odnos do narodnosti je vprašanje resnicoljubnosti, samozavesti in spoštovanja do usodnih dejstev lastnega življenja; je vprašanje vesti in piete-te. - Država je organizacija, se pravi delo človeške volje in uvidevnosti. Nedvomno sodelujejo pri nastanku države velike zgodovinske moči, toda v bistvu je država vsa delo človeških umov in volj, ki jo vzdržujejo z neprestanim sodelovanjem, pretvarjanjem in prilaga- vrsta generacij med Slovenci Prešernovo vero in prerokovanje o bodočih usodah naroda. Deroči tok velikih dogodkov se v "Krstu" ustavi in prelije v izrazito osebno dramo. Prvi del "Krsta" izpolnjuje po kratkem uvodu opis Črtomirove in Bo-gomiline ljubezni. To je poeti; čna idila, zelo izjemna Prešernova sanja o srečni ljubezni, uprizorjena z vso melanholično opojnostjo njegove pesniške fantazije. Toda ustvarjena zato, da jo usoda pogazi. Prehod v uničenje ali v odpoved je Bo-gomilina povest o njeni spreobrnitvi, v kateri Prešeren ne pokaže samo usodnega procesa, marveč ustvari tudi čudovit značaj ljubečega ženskega bitja, ki pač nekoliko naglo glo; boko dojame vse subtilnosti krščanske vere. Nato dogodek sam: spor o krščanstvu med Bogomilo in Črtomirom, v ka; terega poseže tudi krščanski duhovnik. Črtomirov zlom in krst. Spor je seveda uprizorjen z argumenti visoko razvite krščanske zavesti in je zgodovinsko nerealističen. Tudi Črtomir ni res živ značaj, ali vsaj ne iz; delan značaj, ki bi mogel dati njegovemu zlomu prepričeval-nost. Poteza, s kakršno je tu opisan njegov odnos do stare vere očetov, je vsekakor presenetljiva in gotovo prekasno Nekaj izbranih odlgj! MEDU IN SLOV Kadar umre človek, kot je bil akademik Josip Vidmar, se je treba ozreti po zelo obsežnem opusu književj nih del, v katerih odseva zanimanje in znanje misle; ca, razumnika, esejista, kritika. Ko bodo razvrščali Vidmarjevo ustvarjalnost, bodo ocenjevalci njegovih del naleteli na dve glavni zanimanji tega moža, ki mu je usoda naklonila tako dolgo in ustvarjalno življenje^ to sta gotovo umetnost in slovenstvo. Nacionalna osamosvojitev je bila za Vidmarja nadaljevanje proj janjem po menjajočih se življenjskih pogojih. Človekov odnos do države, v kateri živi, je aktiven, sotrudniški, stvarni-ški. Njegova pravica in dolžnost je sourejati državo in jo oblikovati tako, da bo vse bolj in bolj ustrezala svojemu namenu, to je, da bo državljanom vse bolj in bolj nudila pri čim manjših zahtevah čim večjo varnost in svobodo. Vsa razlika med kategorijama, v kateri spadata narodnost in država, pa je vidna iz tega, da je menjavanje državljanstva možno in docela dopustno, vtem ko velja rene-gatstvo ali odpad od narodnosti med prebujenimi narodi morda za najsramotnejši greh, ki ga človek lahko stori v javnem življenju. • • • Literarne kritike Kot Zgradba je epOS sestavljen iz "Uvoda" in "Krsta". "Uvod" je monumentalna introdukcija v dogodke epa, med katerimi predstavlja časovno predzadnje poglavje. "Krst" sam pa je sestavljen iz treh delov: iz dogodkov pred "Uvodom", iz dogodkov, ki teko istočasno z zgodbo "Uvoda", in iz dogodka, ki mu sledi. Ter-cinski "Uvod" je klasična junaška epika o krvavih bojih, ki so spremljali pokristjanjenje Slovencev v osmem stoletju našega štetja. Lapidaren je, nazoren in dramatičen. Paralelo mu je težko najti celo v svetovni epiki. Njegovi stihi zvene kot bron. Med njimi se najviše dvignejo besede Črtomirovega govora vojščakom pred zadnjim porazom, besede, v katerih vidi poudarjena. Tudi on kljub jasnosti razlage nekako naglo dojame smisel odpovedi, ki je vendarle zapletena krščanska posebnost. Skratka, ta del epa je pravzaprav zasnovan bežno in prenaglo drsi v katastrofo, v odpoved, v resignacijo, ki je smisel in čustveni povod za pesnitev. Prešernu ne gre za podrobno in realistično utemeljeno dramo, gre mu za povest o tragični resignaciji, ki naj bo prispodoba brezupni poraže-nosti njegovega srca, čepra^ sam nemara nekoliko šaljivo označuje epos v pismu Čela-kovskemu za "metrično nalogo" in za stvar, s katero da "sf je hotel prikupiti duhovščini"' Ne, ep je ves zajet iz temnega in vdanega čustva, ki ga je pol11 sonetni ciklus po "Sonetnem vencu" in ki to pesnitev, spe5' njeno v čudovitih stancah »n polno izredno plastičnih p0' drobnosti, časovno objema-Toda preenostranska bi bil3 naša predstava o tem poetu "preživega srca", če ne bi hote; li opaziti dejstva, da je kake tr< mesece po tej poemi o resignaciji in nekaj časa pred mračni; mi soneti, kakršna sta "Zgodi se včasih" ali "Odprlo bo nebo", ki vendar pričata o vztraj' nosti njegove ljubavne bolečine, napisal šegavo in okrog'0, pesmico "Ondan si začela", kl po lahkotni prebrisanosti prekaša njegove začetne hudomušne popevke. V tem srcu je bil°. prostora za vse in dovtipnost n' usahnila v njem nikoli, naj ie preživljal kar koli težkega. • • • Drugače je s Cankarje^ umetnikom, kar je vsekakor v Moda in kvaliteta IZJAVE TEDNA PO GROSU SE »ŠPEGAT«! Gorenjski poslanci, ki jih imamo v parlamentu v Ljubljani, so se oni dan prvič srečali. Srečali so se oficielno, kajti srečujejo se tudi na hodnikih parlamenta, le da eden drugega komajda poznajo. In ko so se srečali in po dveh letih ugotovili, da bi bilo dobro, da bi enotno in v prid Gorenjske nastopali, kadar gre za gorenjske probleme, so samokritično ugotovili, da so se srečali kanček prepozno - po dveh letih! A ker so optimisti, so rekli, da ni nikoli prepozno in so se pogumno vrgli v prizadevanja za enoten gorenjski nastop. Ko so debatirali, so složno ugotovili, da so absolutno Premalo »tišasti« in »premalo po Grosu«, kot je nekdo dejal vPričo Vitomirja Grosa, ki je v republiškem parlamentu in kot liberalec in kot poslanec prodoren kot štirje! Se pravi - po Grosu se »špegat« in naskok na parlament, kajti Gorenjske se v parlamentu res čisto nič ne sli $>!• D. S. P0ST1A POSTLANA... Gospod bivši ministrski predsednik Lojze Peterle je ob svojem neljubem padcu med drugim tudi dejal: »....bo gospodu Drnovšku lažje, kot je bilo meni, saj ima Postio postlano...« In je ob tej lepi izjavi, kako da ima Drnovšek posteljo »postlano«, neki gorenjski delavec, ki danes štrajka, dejal: »Posteljo ima res lahko postlano, vprašanje je samo, ali je ta postelja pernica ali samo slamarica - dile in koc!« • D. S. SLOVENCI NA ŠTIRIH KOLESIH (1) AVTOMOBILI POLITIKOV Pred nekaj meseci so v javnosti veliko razburjenja povzročile novice o tem, kakšen avtomobilski luksuz so si na račun davkoplačevalcev privoščili ugledni politični predstavniki. Večina ministrov na čelu s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom se vozi v nemških ir),.italijanskih avtomobilih. Prvi vladni ■^ož se vozi v alfi 164 3.0 V6 z dodatno opremo, minister Janša Pretežno uporablja BMW, sicer pa v njegovem resorju premočjo vse od navadnega hvundaija ponv do terenskih avtomobilov puch. Minister za notranje zadeve Bavčar ima na razpolago fetalno temnozeleno alfo 164 z registrsko oznako LJ MNZ-"01, včasih pa sede tudi v BMW. Med ministri je bela vrana ali Pa črna ovca, vsaj kar se avtomobila tiče, minister za informi-ranje in eden od junakov junijske vojne Jelko Kacin, ki za svoje Potrebe uporablja nissan maxima, posebnež pa je tudi v tem, j|a hvaležno odklanja storitve državnih šoferjev. Njegovo grafitno sivo vozilo boste spoznali po registrski oznaki LJ MI-001. To je samo del državnega voznega parka. Zanimivo je, da Se vladni ljudje, ki sicer ognjevito zagovarjajo zaščito domače avtomobilske industrije (katere le?), ne vozijo v renaultih in ci-*roenih. Tovrstna vozila sicer uporabljajo drugi državni uslužbenci, kar pa odnosa vodilnih vladnih mož do domače industrije ne spremeni. In kako, mislite, bo po volitvah? Alfa 164 Tvvin spark na sliki ni last slovenske vlade, pač pa Oeneralnega zastopnika AM Cosmos iz Ljubljane. Kako udobno se vozijo vladni ljudje bomo zapisali v eni prihodnjih številk, ko bomo objavili test tega avtomobila. NOVO V KINU JFK ameriški film; režija: Oliver Stone; igrajo: Kevin Costner, Sisy Spaček, Jack Lemmon, Kevin Bacon, Sally Kirkland, Donald Sutherland. Ameriko je vročica ob filmu JFK zajela decembra, ostali svet enkrat februarja, pri nas pa tudi ne zamujamo veliko - ogledamo si lahko tilrn, ki je bil kar osemkrat nominaran in prejel dva oskarja, film, v katerem igra zasedba, ki se bere kakor hollywoodski »Kdo je kdo« in *■) je bila doslej skupno že štiridesetkrat nominarana za Oskarja in 1*1 pol toliko tudi dobila. Za kaj gre: nedavne raziskave Gallupovega inštituta so pokazale, da kar 74 odstotkov Američanov ne verjame, da je smrti predsednika Kennedvja 22. novembra res kriv le atentator Lee Harvey Osvald ''9ra ga obetavni Gary Oldman), Kevin Costner je tu javni tožilec iz-Nevv Orleansa, ki dvomi v tako razlago - za atentatorjem naj bi stali C'A in vojaško - industrijski kompleks. TRGOVINA S POHIŠTVOM 'N OPREMO d.o.o. Sp. Besnica 81, tel. 403-871 VAM JE RES VSEENO, KOLIKO PLAČATE ZA POHIŠTVO? KREDITI • PREVOZ • MONTAŽA NORanna ®SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! »Narlevši \\IIRI1 S///M \( IDI III.II ŠIRRI. hl.mi. /)(S>\(«S/( Zanimivo in pestro branje; nasveti in poslovni namigi; poslovne priložnosti v komercialnih ter malih oglasih; Odprte strani, Snovanja, Panorama, Glasova Stotinka; Glasove preje; Novinarski večeri - vse to in še več je Gorenjski glas, vsak torek in petek v Vašem j>oštnem nabiralniku oziroma pri Vašem prodaialcu časopisov. Nas predlog za dobro naložbo: naročite Gorenjski glas ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA: 20 % IN 25 % CENEJE (20 % popusta pri plačilu četrtletne naročnine; 25 % cenejši mali oglas do 10 besed; 25 % popusta pri določenih oglasnih storitvah) Vaš denar je z "Gorenjskim glasom vreden veliko več. Pošljite nam izpolnjeno naročilnico - skupaj z njo nam lahko pošljete besedilo malega oglasa in prva objava bo brezplačna Možnost brezplačnega malega oglasa za nove naročnike izkoristite tudi kasneje s kuponom, ki Vam ga pošliemo. Ce se boste na Gorenjski glas naročili v aprilu, boste skupaj z drugimi naročniki ugotovili, da je MAJ NAJLEPŠI MESEC. NAROČILNICA m. Gorenjski glas ml pošljite na naslov (ime in priimek, ulica oz naselje, hišna St., pošta) Izrežite in pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 24. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 10.00 10.00 10.25 11.00 12.00 12.05 13.30 13.40 13.45 13.45 1515 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.20 21.25 2215 22.40 22.43 22.45 2.00 Video strani Program za otroke Čira čara, angleška nanizanka Jelenček, ponovitev serije HTV Zelena ura, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Umetniški večer, ponovitev Filmska scenografija Mojster in Margareta, jugoslovanski film EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport, Forum EPP Bertinijevi, nemška nadaljevanka EPP Oči kritike TV Dnevnik, Vreme, Šport EPP. Video strani Napovednik Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Hobotnica III, italijanska nadaljevanka Že dolgo ne sanjam več, japonski film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.35 Video strani 15.45 Sova, ponovitev Razrednik, ameriška nanizanka, Anno Domini, ameriška nanizanka, Šingen, japonska nadaljevanka 18.00 Regionalni programi -Maribor 19.00 Jazz in blues 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 21.00 Dobrodošli 21.30 Umetniški eksperimentalni program: Studio City 22.30 Koncert zbora La Cap pella Vienna 23.40 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Šogunova dediščina, dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Zgodbe obeh strani, dokumentarna serija 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Delo na črno 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 3 2 1 kviz 15.10 Večna mladost, italijanska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.15 Veni, vidi 16.20 Pregled sporeda 16.30 Gre mo dalje 18.00 Poročila 18.10 Preteklost v sedanjosti 18.40 Santa Bar bara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21.30 Kultura 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.35 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija, otroška serija 19.30 Dnevnik 20.10 Dober dan, obup, francoski barvni film 21.50 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tiralica 22.55 Fas-hion tape 23.35 Gardijada 4.00 Vi deo strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večer nega sporeda 10.30 Olimpiada možganov, kviz 10.50 Sinova puščave, ameriški film 12.10 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Izbran mozaik mojstrov ameriške zabavne glasbe 20.00 Do ber večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 35 mm, oddaja o filmu in video trakovih 20.45 Highlan-der II, ameriški znanstvenofantasti čni film, Christipher Lambert, Sean Connery, Virginia Madsen 22.15 Filmski režiserji Oliver Stone, začetki uspešne kariere/A Shop/Lah ko noč/MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 10.00 Šolska TV 10.30 Divje vode. SLOVENIJA 1 SOVA PRI HUXTABLOVIH Vanessa se odpravlja v kino z dvema spnamljevalcema, Denise pa je na trnih, ker bo zvečer prvič videla svojega novega prijatelja, ki ga zaenkrat pozna le preko telefona ponovitev nemškega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Urad, urad 14.00 Hišnica 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Bila je nekoć Amerika 15.30 Am, dam, des 16.05 VVild Fire, avstralska nadalje vanka 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 17.45 Mi 18.30 Z dušo in telesom 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 19.55 Kultura 20.00 Šport 20.15 Derrick 21.25 Pogledi s strani 21.35 Led na ročaju -Stalna prijatelja, izraelski film 23.00 Šport 23.20 Likvidator, britanski film 1966; Rod Taylor, Trevor Ho-vard 1.00 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.55 Leksikon umetnikov 16.15 Venera na obali, ameriški film 17.30 Srečanje z naravo 18.00 Simpsonovi 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Diagnoza 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Krivda in spomini, dokumentarni film 0.05 Tunel, dokumentarni film RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00-10.00 - Radio "GA GA" 11.05 - Petkovo srečanje - 12.05 - Na današnji dan - 12.30 - Kmetijski nasveti 13.00 - Danes ob 13-ih -13.45 - Iz tujega sveta 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.15 - Radijska tribuna - s poslanci - 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Oddaja za pomorščake -22.00 - Zrcalo dneva 23.05 - Literarni nokturno 23.15-4.30 - Nočni program - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila 16.30 - Zanimivosti od tu in tam - Gorenjski sejem - 17.05 - Glasbena deletacija 17.45 - Radio Domba 18.55 - Napoved sporeda - L RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.30 -Devizni tečaj - 14.35 - Misel za dan 14.40 - Zakajčkovi starši 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam - daš - 15.30 - Prenos dnevno-infor- mativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - n aaie t o Žiri poved programa EPP 17.00 -Športne novice - 17.10 - V družbi s športniki - 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.15 - Športne novice meseca - nagradni kviz - 19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Glasba, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina, Obve stila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 - Obve stila - 16.30 - Novice, EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22 ure - KINO 24. aprila CENTER amer. film JFK ob 16 45 in 20 uri STORŽIČ amer. trda amer pust film KAPITAN KLJUKA ob 20 uri DUPLICA slov film SRČNA DAMA ob 19 uri KOMENDA amer kom KO SREČA POTRKA ob 20 uri LAZE amer. pust film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 19. uri CESNJICA amer. akcij let film JEKLENI OREL II ob 20. uri DOVJE amer kom. VIKEND Z BERNIEJEM ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer akcij, film HLADEN KOT LED ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. krim. film BILLY BATHGATE ob 19. uri RADOVUICA amer. krim. film K 9 ob 20. uri BLED amer pust film ROCKETEER ob 20 uri Dvojčka Profesorica biologije je dijakom razlagala dedno zasnovo enojajčnih dvojčkov. Enojajčna dvojčka se rodita z enako dedno zasnovo. Način življenja in življenjski okoliš, v katerem živita, pa vplivata na njun osehni razvoj. Profesorica je vprašala enega od dijakov: "Kje je zapisana dedna zasnova človeka?" Dijak je malo pomislil in rekel: "V rojstnem listu." Rozalija Peternelj, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Morska prašička Pri nas doma imamo dva morska prašička. Prvemu je ime Pika, drugemu pa Piki. Dobili smo ju pri sosedu. Domov sta ju prinesli Petra in Andreja. Ati jima je naredil lepo kletko. Vsak dan ju krmimo. Krmimo ju s solato, peso, koruzo, korenjem, travo, pozimi pa s senom. Prinesti jima moramo tudi vodo. Včasih jima moramo očistiti kletko. Imamo ju zelo radi. Z njima se tudi igramo. Morska prašička lahko tudi vščipneta, če jima preveč nagajamo. Ta da prašička sta naši najlepši živi igrači. Urška Mohor ič, 3. c r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Praznujemo 60. obletnico naše šole V razredu smo se domenili, da obiščemo dva upokojena učitelja in ju povprašamo o njunih spominih na šolska leta in o njunem učiteljevanju. Gospa Brigita Avguštin iz Reteč nam je povedala nekaj tudi iz spominov njenega očeta na prvo šolo. Takole je pripovedovala: »Med najljubše igre pred začetkom pouka je spadalo "Trkanje" šišk. Fantje so se z do kolen zavihanimi hlačami, s tablicami na vratu in s knjigami v rokah odpravili v šolo kar pol ure prezgodaj, da je bilo še dovolj časa za to igro. Francek je na vprašanje, če ima kaj šišk, odgovoril tako, da je malo poskočil in so mu Šiške zaropotale v žepih. Pred šolo (ki je bila v Matevževi kajži) so imeli narejene jamice in v igri so sodelovale tudi deklice ali pa so igro le opazovale. Najstarejši, ki je edini že poznal na uro, jih je ponavadi opomnil: "Pojdimo, da nas ne bodo gospod župnik videli!" Ta je bil takrat njihov učitelj. Ko je prihajal, so se hitro postavili v "špalir" ob zidu in snemali klobuke z glave, kdor ga je imel. Kdor je med poukom ušpi-čil kakšno hudobijo, je bil kaznovan. Za kaj malega je moral klečati na klopi in kazati hrbet ostalim. Za hujše prestopke je pela šiba. Najhujša kazen pa je bila temna kamra, v kateri je bil zaprt nepridiprav po pouku. Še posebno velikokrat je bil kaznovan Jaka, saj ga je skoraj vsak dan kdo zatožil: da je mlade ptičke pometal iz gnezda, da je s kamni kokoši podil, da je Johani ruto strgal... Gospod župnik mu je vselej pove- Zakaj ne bi pozdravili z Zbogom ali Na svidenje. Ob slovesu pa nam je s prijetnim glasom takole naročila: »Zdaj imamo Slovenci svojo državo, svoje novo domovanje. Naša Slovenija je kot nova hiša. Napolnimo jo s poštenimi, dobrimi in vedoželjnimi ljudmi. Naj ne bo to brlog delomrznežev in lenuhov. Vaša prva dolžnost je učenje. Radi imejte svoj jezik, svoje pesmi. Učite se tujih jezikov, toda svojega nikoli ne zaničujte. Naj bo vaša prva beseda slovenska. Tudi v tujini poskusite najprej po naše, potem pa, če ne gre drugače, še v njihovem jeziku. Bodite pridni, delovni ljudje. Roke imate zdrave. Če bomo vsi poprijeti, bomo dvignili to našo revno državo Slovenijo. Kdor dela, ima dvojno zlato medaljo. Kdor dela, premaga lenobo. Kdor dela, ima srečo v sebi.« Na poti domov nam je naša učiteljica Simona dejala: »Tako bi vam morali večkrat govoriti tudi vsi učitelji v šoli, pa tudi starši doma.« Gospod Albin Berčič pa nam je povedal, kako je bilo, koje dobil mesto učitelja v kraju Sveti trije kralji nad Žirmi. Svoje stvari je zložil v pleten kovček in nato ga je stric iz Logatca s konjem odpeljal na Sv. tri kralje. Oblekel si je pumpa-rice, na glavi pa je imel klobuček. Ko sta prispela, sta na bližnji kmetiji spravila konja v hlev in tam prenočila. Ljudje so bili veseli novega učitelja. Zjutraj, ko je stric odšel nazaj v Logatec, pa so se spraševali, zakaj je učitelj odšel, hlapca pa pustil tukaj. Naša šola praznuje letos šestdesetletnico. Ob tej obletnici smo pripravili skromno slovesnost, na katero vas vabimo v petek, 24. aprila, ob 17. uri. Veseli bomo vašega obiska. dal, kaj se sme in kaj ne. Zaključek je bil pa ponavadi tak: ".laka, res si tak, da kar živ smrdiš." Jaka pa je bil tak junak, da je bil raje v temni kamri kot pri učenju. Pouk so imeli večji dopoldne, mlajši pa popoldne. Vse je učil gospod župnik in če ne bi imel discipline, se ne bi nič naučili." Iz svojega učiteljevanja pa nam je Brigita Avguštin povedala, da je veliko poučevala v hribovskih šolah. Včasih so rekli, da se počasti učitelja tako, da se ga da v hribovske visoke šole. Take šole so bile ponavadi enorazredne. En učitelj je učil učence vseh starosti: dva razreda dopoldne, dva popoldne. Četrtek pa je bil prost, da so si učitelji lahko priskrbeli najnujnejše iz. doline. Povedala nam je tudi, kako so se včasih v šoli naučili lepo in glasno pozdravljati. Danes pa otroci vse preveč uporabljamo tuje pozdrave, na primer, Adijo. To ni naš pozdrav. V šoli je bilo okrog 70 otrok in gospod Albin je sam poučeval vseh osem razredov. Pozimi je bilo včasih tako mrzlo, peč v razredu pa je bila že stara, da je voda na pobrisani tabli zamrznila. Zamrznilo je tudi črnilo v lončkih na mizi. Pouk je bil tudi ob sobotah. Zgodilo pa se je, da neke sobote otrok, ki so bili več ur hoda oddaljeni od šole, ni bilo k pouku. Zaradi napornega tedna so mislili, da je že nede-Ija. Nekoč, v maju, se je zgodilo, da so otroci prišli v šolo bosi. Ko so se vračali domov, je zapadlo deset centimetrov snega. Zdaj je gospod Albin že v zasluženem pokoju. Ukvarja se s pletarstvom. Svoje spretnosti pri pletenju različnih izdelkov iz vrbja nam je z veseljem pokazal. Mateja Peternelj, Matjaž Ravnikar, Jana Krajne, Zala Krelj in Primož Kujundžič, 4. d r. OS Petra Kavčiča Škofja Loka Filmska nagradna uganka Naslov filma Stevena Spielberga, po katerem smo spraševali v prejšnji nagradni uganki, je E. T. vesoljček. Žreb je za nagrado - po dve brezplačni vstopnici za eno od dvoran Kino podjetja Kranj - izbral Olgo Iskra, Podnart I, in Robija Vereša iz Kranja, Tuga Vidmarja 8. Čestitamo, karte pošiljamo po pošti. V kranjskem Centru že igra letošnji oskarjevec, film JFK, v katerem režiser Oliver Stone skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj je bil ubit priljubljeni ameriški predsednik John F. Kennedv. Film traja kar tri nedolgočasne ure. V vlogi okrožnega javnega tožilca Jima Garrisona je zaigral postavni Kevin Costner, poleg njega pa igrajo še Sissi Spaček, Joe Pešci, Tommy Lee Jones, Gary Oldman (v vlogi domnevnega morilca Leea Harveva Osvvalda), Jay O. Sanders, Jack Lemmon, VValter Mathau, Ed Asner, Donald Sutherland, skratka, sama znana igralska imena. JFK bodo v kinu Center predvajali do 3. maja, izjemoma ne v sredo, četrtek in petek prihodnji teden. Pa še vprašanje za vas; katerega leta so v Dallasu (Texas) ubili predsednika Kennedvja? Odgovore pošljite do 6. maja na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pija-de I - Filmska uganka. Nevidne strani vidne umetnosti Po malici smo se odpravili v galerijo na loški grad. V prostorni galeriji smo najprej poslušali razlago. Nato smo dobili H* ste, na katerih so bila vprašanja. Na stenah so visele slike, skice in freske. Videli smo razstavljene kipe. Spoznali smo oljne barve, posebne krede, zemeljske barve in jajčne barve. Največja slika je bila freska svetega Krištofa. Kipi so bili iz lesa, gline, mavca in železa. Občudovala sem avtoportret Riharda Jakopiča, ki ga je narisal z ogljem. Najbolj všeč mi je bil list, ki sem ga reševala. 2 njim sem dokazala, da sem si mnogo zapomnila in se veliko novega naučila. Marjana Bergant, OŠ Cvetka Golarja Škofja Lok« mM tel 9943 4227 3235 fax 9943 4227 3338 POSLOVAtNICF: BRODI LJUBELJ tel 9943 4227 6227 ST JAN?. SMARJETA PODI JUDE U / ME NI Al NIC A SODOBNE STORITVE & SL0VENSK0-EVR0PSKI STANDARD1 • Hranilne vloge - dvig možen vsak čas • Individualno svetovanje -v slovenščini • Anonimnost vlog - visoke obresti -stabilna valuta v nevtralni državi • Naložbe v tu- in inozemskih vrednostnih papirjih • Naložbe v domačih in tujih valutah • Pomoč in izvedba v mednarodnem poslovanju • Vaš denar je varno in donosno naložen " O) i I ,0 I i M d K A » B A KI I 0 ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Nova knjiga o kulinariki Divjačina v kuhinji Naša kulinarika naj bi se obogatila tudi z divjačinskim mesom, ki 8* bo, kot obljubljajo lovci, že z jesenjo na našem trgu mogoče dobiti več, za pripravo si pa ne bo treba več beliti glave, kajti izšla je Prva slovenska kuharska knjiga z navodili za pripravo divjačine. Pri ljubljanski knjižni založbi FORMA 7 je pred kratkim izšla kuharska knjiga "Divjačina v kuhinji", ki našim gospodinjam •n lovcem prinaša 300 izbranih receptov za pripravo divjačine. Zanimivo je, da je to prva tovrstna knjiga izdana pri nas. Odslej torej kuharicam in lovcem pri pripravi katerekoli divjačine ne bo več treba iskati receptov po nemških in drugih literaturah. Uvod v knjigo je napisal dr. Dražigost Pokorn; v njem poudarja, da je meso divjadi najstarejša človekova hrana in prav bi bilo. da bi prišla večkrat na vsakdanji jedilnik, posebej še, ker je meso srne, košute, gamsa, zajca, fazana sorazmeroma pusto in 2ato primerno za dietno prehrano. V knjigi bomo izvedeli vse o čiščenju, razkosavanju, shranjevanju, zamrzovanju in pripravi jedi iz dlakaste in perutninske divjadi, in sicer za vse živali, ki živijo na območju Slovenije. To so divja raca in divja gos, divji golob, divji prašič, fazan, gams ali divji kozel, jelen, jerebica, medved, muflon, polh, prepelica, srna •n zajec. Saj pride tako malokrat v poštev, boste dejali, kajti divjačine se pri nas skorajda ne dobi, do nje pridejo le lovci, ki divjad sami Ustrelijo ali jo dobijo pri prijateljih, znancih. Toda lovci obljubljajo, da je bo v mesnicah vse več. Na tiskovni konferenci na Gorenjskem sejmu so predstavniki Lovske zveze Slovenije povedali, da nastaja nova trgovska mreža in da bo že do jeseni po Sloveniji več mesnic, kjer se bo dalo dobiti divjačinsko meso (zdaj 8a ima naprodaj le neka zasebna mesnica v Ivančni Gorici). Najnovejša slovenska kuharica "Divjačina v kuhinji" je že v prodaji, lahko jo pa naročite tudi na naslov TDS Forma 7, Ljubljana, Koprca 94 (tel. 061-272-171). Jelenova pečenka Potrebujemo: 50 dag pustega jelenjega mesa (stegno), 5 dag mastne slanine, narezane na debele rezine, sol, poper, 2 žlici vinjaka, 4 žlice °lja, 20 dag jurčkov, šampinjonov ali lisičk, po 2 žlici sesekljanega Peteršilja in luštreka, pol lovorovega lista in 1 žlico drobtin. Priprava: Mesu odstranimo kite in ga pretaknemo z narezano slanino, nato ga natremo s soljo, poprom, vinjakom in oljem ter pustimo stati 30 minut. Meso nato z vseh strani popečemo na olju. Po 15 minutah posodo pokrijemo in pečenko pečemo še 30 minut v pečici pri temperaturi 200 stopinj C. Gobe očistimo in operemo. Nato vzamemo meso iz pečice, dodamo cele gobe in vse druge sestavine ter pri majhni vročini dušimo 5 minut skupaj s Pol skodelice vode. Priloga: Špageti ali krompir in glavnata solata. Poskrbimo za lončnice Konec aprila začnemo redno oskrbovati vse rastline na oknu in v okenskih zabojih. Najprej odstranimo vse posušene dele. Če gornji sloj prsti ni prepreden s koreninami, ga nadomestimo z novim. Kako rože obrezujemo? Pri obrezovanju nageljnov pustimo samo tretjino poganjkov. Potem bodo spet močno odgnali in zrasli v gost grm. Pri pelargonijah prav tako stare poganjke obrežemo na tretjino. Pri tem pazimo, da odrežemo med dvema očesoma. Staro zemljo od korenin povsem otresemo in korenine prikrajšamo približno na polovico. Tako pripravljene rastline posadimo najprej v razmeroma majhne lonce. Primerna zemlja za saditev je s peskom pomešana kompostnica, ki je dovolj vlažna. Dokler na novo ne od-ženejo, zalivamo le zmerno. Pri fuksijah porežemo lanskoletne poganjke približno na polovico. S tem se bodo obrasle v lepe grmičke. Večletne fuksije smemo obrezati tudi globlje, do dveletnega lesa, zlasti še, če so že prevelike. In kako jih presajamo? Stare lonce temeljito očistimo znotraj in zunaj. Pri tem ne uporabljamo kemičnih sredstev. Na dnu lonca postavimo na luknjo črepinjo, v določenih primerih tudi pesek (drenaža). Dobro je, če prst obnovimo s kupljeno na vrtnariji, ki vsebuje vse potrebno za dobro rast lončnic. Pomagamo pa si lahko tudi same, če navadni vrtni prsti dodamo nekaj starega, dobro predelanega gnoja. Gospo- poskuSimo Še me dinje na deželi uporabijo tudi (poparjen) kurji gnoj. Rastline, ki imajo bolne korenine, sadimo v mešanico prsti, v kateri je velik del peska. Medtem ko je razmerje v normalnih mešanicah zemlja: pesek 5:1, damo tu razmerje 3:1. V taki drenaži si korenine hitro opomorejo. Pri presajanju sobnih rastlin ni vedno potrebno, da bi uporabljali večje lonce. To velja predvsem za tiste rastline, pri katerih je del rastlin odmrl. Pri takih odstranimo najprej staro prst, potem odrežemo odmrle korenine in rastlino spet posadimo v isti lonec. Pri tem si velja zapomniti, da rastline raje cveto v majhnih loncih kakor v večjih (Clivia, Val-lota). Janez Janša OD DISIDENTA DO MINISTRA ZA OBRAMBO NASTAJANJE SLOVENSKE DRŽAVE V OBDOBJU OD 1988 DO 1992 DOKUMENTI.OSEBE IN DOGODKI * O POLITIKI, VOJSKI IN VOJNI Janez Janša je bil v obdobju premikov osrednja oseba: od njegove aretacije maja 1988 do prvih volitev je prehodil pot od disidenta do obrambnega ministra, kije doživel vojno zmago. V knjigi PREMIKI Janez Janša obravnava vznemirljivo obdobje nastajanja slovenske države z vidika udeleženca vseh pomembnih dogodkov. Prvič so predstavljeni nekateri dokumenti in ozadja, ki so vplivala na razvoj dogodkov. Iz knjige izvemo, kdo so bili udeleženci pomembnih sestankov, pogajanj, dogovorov in vojaških akcij. Spoznamo najpomembnejše Janševe sodelavce in nasprotnike. _ Minister za obrambo Janez Janša v knjigi obravnava in analizira vse pomembnejše vojaške operacije, ki so se med vojno zgodile v Sloveniji. Dopolnjene so z dokumentarnimi fotografijami, med katerimi je večina prvič objavljenih. Janša dogodke opisuje z novinarsko spretnostjo, zgodovinarsko natančnostjo in literarno sugestivnostjo. To knjigo morajo prebrati vsi, ki želijo izvedeti več o ozadju razpadanja Jugoslavije in nastajanju nove slovenske države. KNJIGA LETA 1992 založba mladinska knjiga zagotovite si knjigo v prednaročilu«. Ugodna prednaročniška cena 1.880 SLT velja do 30. aprila! knjiga izide ob prvi obletnici slovenske samostojnosti založba mladinska knjiga Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Založba Mladinska knjiga, Slovenska 29, 61000 Ljubljana. Naročilo lahko 24 urna dan sporočite tudi po telefonu (061) 102-407 NAROČILNICA G. GLAS 02 DA, želim prejeti knjigo Janeza Janše PREMIKI po ugodni prednaročniški ceni 1.880 tolarjev, ki velja do 30. aprila. (V ceno nista vračunana 5-odstotni davek in soudeležba pri stroških pošiljanja!) Knjigo bom plačal • v enem obroku v dveh obrokih (ime in priimek) (naslov) (poštna št. in pošta) (zaposlitev) Skuta z drobnjakom Na vrtu je drobnjak že porastel in ga je treba porezati. Saj veste, bolj ga režemo, bolje raste. Privoščimo si zdravo pomladno jed. Za 4 osebe potrebujemo: 500 g skute, 100 g mehkega masla ali margarine, 1/8 I sladke smetane, sol, 2 žlički kumine, 4 do 5 šopkov drobnjaka. (datum) (podpis) Naročilnica zavezuje založbo in naročnika, morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Maslo ali margarino gladko razmešamo. Dodamo skuto in smetano, mešamo, da nastane enotna zmes. Rahlo solimo. V ponvi brez maščobe prepra-žimo 1 žličko kumine, da se začne rahlo smoditi. Kumino stresemo v možnar in jo stre-mo. Drobnjak narežemo. V skutno zmes zamešamo strto kumino in dve tretjini narezanega drobnjaka. Pustimo stati 1 uro. Nato damo skuto v skledo, potresemo jo s preostalim drobnjakom in kumino in ponudimo h krompirju v oblicah. Če se bojimo holesterola, opustimo maslo in uporabimo le smetano, pa še to lahko delno nadomestimo z mlekom. Skuta z drobnjakom je tudi odličen namaz na črn kruh. Špageti z drobnjakom Za 4 osebe potrebujemo 375 g špagetov, 2 žlici olja, 100 g masla, 4 šopke drobnjaka, nastrgan sir za potresanje. Špagete skuhamo v osoljeni vodi, ki ji prilijemo tudi olje. Ko so mehki, jih odcedimo in stresemo v močno ogreto skledo ali ognjevarno posodo. V ponvi segrejemo maslo, da se speni. Na maslo damo narezani drobnjak in ga na hitro pre-pražimo. Maslo in drobnjak zamešamo med špagete v skledi. Takoj ponudimo, zraven postavimo na mizo tudi nastrgan sir. SOBOTA, 25. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 8.30 8.30 8.50 9.05 11.00 12.00 12.05 14.00 14.25 14.25 15.50 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.45 18.55 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 23.53 23.55 2.00 2.20 Video strani Izbor Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Jama Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Tok, tok, ponovitev Alf, ponovitev ameriške nanizanke EP, Video strani Zlati cekin '91 Video strani Napovednik Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Danny - najboljši na svetu, angleški film Novosti založb EP, Video strani Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip EPP Komu gori pod nogami? EPP Glavni osumljenec, angleška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Hobotnica III, italijanska nadaljevanka Mesto strahu, ameriški film Nočne ure, ameriški varietej-ski program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Video strani 15.50 Sova, ponovitev, Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka 17.30 Prisluhnimo tišini 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Domači ansambli: Ansambel Nagelj 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Legenda o Tarzanu, angleški film 22.30 Umetniški eksperimentalni program: Tračarije v živo 0.00 Yutel, eksperimentalni programi l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Horoskop 9.00 Šogunova dediščina, dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Bon ton-ton, predstava za otroke 12.00 Poročila 12.05 Oddaja resne glasbe 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.05 Vi in vaš video 16.00 Poročila 16.30 Poročila v angleščini 16.20 Denver, zadnji dinozaver, otroška risana serija 16.45 Spored narodne glasbe in običajev 17.15 Dokumentarna oddaja 17.45 Poročila 17.50 Zabava v Magdenlandu, TV drama 19.15 V začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Me je kdo iskal 21.35 Dnevnik 22.00 Hrvaško nogometno prvenstvo 23.00 ZDA o Hrvaški 23.30 TV teden 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Horoskop 0.10 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 13.10 Video strani 13.20 TV Koledar 13.30 Tenis ATP turnir, polfinale, prenos iz Monte Carla 16.35 Košarka, prvenstvo Hrvaške, polfinale: Zadar : Slobodna Dalmacija, prenos iz Zadra 18.30 Zlatko in detektivi 19.30 Dnevnik 20.10 Klasiki oblikovanja, dokumentarna serija 20.35 Šansoni 21.10 Pri Huxtablovih, ameriška humoristična nanizanka 21.40 Sestop v pekel, francoski barvni film; Claude Brasseur, Sop-hie Marceau 23.10 Polnočni klici, ameriška nanizanka 2.25 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 35 mm, oddaja o filmu 10.45 Highlander II, ameriški znanstvenofantastični film 12.15 A Shop 19.00 Kanalizator show 19.25 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe; Los Lobos 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Intervju 21.00 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 22.00 Video grom 23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 0.15 Erotična uspavanka Lahko noč SLOVENIJA 1 SOVA MESTO STRAHU ameriški barvni film; igrajo: Tom Berenger, B i 11 v Dee VVilli-ams, Jack Scalia, Melanie Grif-fith in drugi. Mesto strahu je New York. Na Manhattnu neznanec mori striptizete, policija pa tava v temi... TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: čas v sliki 11.00 Clarence - škilasti lev 13.00 Čas v sliki 13.35 Pozna ljubezen, avstrijski film 15.05 Čarobni trenutki 15.10 Jaz in ti 15.30 Boule in Bili, risanka 16.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Lassie 17.30 Ribje zgodbe, risanka 17.35 Če mene vprašaš... 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Z dušo in telesom 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Velika nagrada domače glasbe, prenos 22.05 Zlata dekleta 23.30 Policistka, francoski film; Miou Miou 0.10 Čas v sliki 0.15 V objemu strahu, ameriški film; Claudette Colbert, Robert Cummings, Don Ameche 1.45 Po ročila/Ex libris TV AVSTRIJA 2 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Obisk in Coce, nemška TV igra 21.30 Novo v kinu 21.40 Čas v sliki 22.05 Šport 22.30 Tietzes 22.55 Pop Eve 23.55 Srce je adut, glasba za nežne ure 0.55 Čas v sliki/Ex Libris RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program 8.05-9.30 - Raglja 10.00-12.00 -Kulturna panorama -12.05 - Na današnji dan - 13.00 - Danes do 13 ih - 14.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.39 - Dogodki in odmevi 17.05 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 - Radijski dnevnik 20.00 - Radio na obisku - 22.00 - Zrcalo dneva 22.30 - Kratka radijska igra - 23.05 - Literarni nokturno -23.15-5.00 - Nočni program - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Nekaj vam imamo povedati - o pripravah na razstavo mineralov in fosilov -17.00 - Pogovor z gostom - Ivo Godnič - 17.45 - Kulturni babilon -18.30 - O kulturi drugače Oblačenje 18.55 - Napoved sporeda - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO m 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 - Prenos dne-vno-informativne oddaje Radia Slovenija • 16.00-19.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP - 17.00 - Športne novice -18.00 - Novice - osmrtnice -19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtni ce, zahvale 12.20 - črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - KINO 25. aprila CENTER amer. film JFK ob 16.45 in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, let film JEKLENI OREL II. ob 16. uri, amer. trda erot KARIN IN BARBARA - SUPER ZVEZDI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. pust. film ROBIN HOOD -PRINC TATOV ob 17. in 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. film BIL LY BATHGATE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama BARFl Y ob 19. uri RADOVLJICA amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA ob 18. uri, amer. ljub. drama DUH ob 20. uri BLED amer. Disnevjeva ris. REŠITELJI IZ AVSTRALIJE ob 18. uri, amer. grozlj. PODVODNA PLOŠČAD ob 20. uri BOHINJ amer pust. film ROCKETEER ob 20. uri HUMOR NEDELJA, 26. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Video strani 9.10 Program za otroke, ponovitev 9.10 Živ žav 10.00 Ebu drame za otroke: Tekma s plimo, ponovitev 10.25 Naša pesem '92 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.10 Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije 12.35 Domači ansambli: Ansambel Nagelj, ponovitev 13.05 Video strani 13.30 Škrlatna barva, ponovitev ameriškega filma 16.00 Napovednik 16.05 Lorna Doone, angleška nadaljevanka 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Kavarna Astoria, slovenski film 18.50 TV mernik 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 21.35 Festivali Daljnega vzhoda, avstralska dokumentarna serija 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Sport 22.45 Napovednik 22.48 EP, Video strani 22.50 Sova Ameriške video smešnice, 2. oddaja ameriškega varietej-skega programa Hobotnica III, italijanska nadaljevanka 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.05 Video strani 14.15 Sova, ponovitev: Murphv Brovvn, ameriška nanizanka. Hobotnica III, italijanska nadaljevanka 15.50 Napovednik 16.15 Nedeljsko športno popoldne 16.15 Finale slovenskega pokala v odbojki (M): Salonit - Vileda 16.55 Ljubljana: Košarkarski ali starš, prenos 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik HTV 20.00 Videogodba 20.30 Galak tična odiseja, japonska dokumentarna serija 21.25 Dekalog, poljska nanizanka 22.25 Športni pregled 22.55 Heribert Svetel: Višnjani, opera 0.35 Yutel, eksperimentalni program PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Šogunova dediščina 10.00 Poročila 10.05 Spored za otroke 11.00 Lo kvanjčki, risana serija 11.30 Govorimo o zdravju 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 TV teden, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 Mikser M 14.50 Zgodba o lisici 15.30 V nedeljo 17.05 Glasba 17.25 Orka - kit ubijalec, ameriški barvni film 18.45 Tom in Jerry kot otroka, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Sedma noč 21.35 Lepa naša Hrvaška 22.25 TV dnevnik 22.50 Šport 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 11.40 Video strani 11.50 TV koledar 12.00 Odbojka: Finale za pokal Hrvaške: Reka Croatia - Mladost 13.30 Tenis ATP turnir, finale, prenos iz Monte Carla; Kolesarstvo 19.30 Dnevnik 20.10 Hitlerjev dnevnik, angleška humoristična nanizanka 21.05 Pakistan: zemlja in ljudje 21.40 Bagdad Cafe 22.10 Hollv-vvoodski spomini 23.05 Odrešitelj, hrvaški barvni film 0.20 Video stra- KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 11.35 Video grom 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.05 Intervju 21.30 Vojni ujetnik, ameriški barvni film SLOVENIJA 1 16.05 LORNA DOONE angleška nadaljevanka; igrajo: Clive Owen, Polly VValker, Se-an Baen, Billie Whitelaw in drugi. Junak zgodbe John Ridd se hoče maščevati za umor očeta, ki so ga izvršili člani aristokratske družine Doone. Želja po maščevanju ne ugasne, dokler ne spozna prelepe Lorne Doone... TV AVSTRIJA 9.00 Jutranji program 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Hooperman, ameriški film; Sean Connerv 15.20 Vzemi si sonce z mize 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program: Hobotnica, kviz 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden 16.10 Dekle iz mesta 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.30 Z dušo in telesom 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Moselbriick, 1/10 21.05 Ali imate radi klasiko? 21.50 Vizije 21.55 Španija: Španski sen, 2. del 22.30 Španija: Carmen, španski glasbeni film 0.15 Čas v sli-ki/Ex libris RADIO SLOVENIJA l 5.00-8.00 - Jutranji program - 8.05 -Radijska igra za otroke - 9.05 -Pomnjenja - 10.05 - Prizma optimizma - 11.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.10 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 - Za naše kmetovalce 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Lojtrca domačih - 18.00 - Nedeljska reportaža - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - V nedeljo zvečer - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.00 - Nočni program RADIO TRŽIČ 10.35 - Koristen nedeljski pogovor o vzgajanju lončnic - 11.05 - Potuj z menoj - 11.25 - Modni kotiček -11.40 - Iz orumenelih zapisov -12.00 - Pogled v iztekajoči se teden -12.10 - Nedeljska duhovna misel -12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika - 12.50 - Obvestila - 13.20 -Iskrene čestitke, najlepše želje -14.00 - Iz naših krajevnih skupnosti - tokrat Kovor -14.35 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda - RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP - 13.00 - Razgovor, EPP - 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športne no vice - 10.20 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duho vna misel -12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki-nodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - Športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - KINO 26. aprila CENTER amer film JFK ob 16.45 in 20. uri STORŽIĆ hongkon akcij film ŽIVLJENJE NINJE ob 16. uri, amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. pust. film ROBIN HOOD - PRINC TATOV ob 16.30 uri, prem. amer. kom. KO SREČA POTRKA ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer kom. VIKEND Z BERNIEJEM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. film BILLY BATHGATE bo 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film HLADEN KOT LED ob 19. uri RADOVUICA amer. Disnevje-va ris. REŠITELJI IZ AVSTRALIJE ob 16. uri, amer. krim. K-9 ob 18. uri, amer. ljub. drama DUH ob 20 - uri BLED amer. fant. film NEDOKONČANA ZGODBA ob 18. uri, amer. pust. film ROCKETEER ob 20. uri BOHINJ amer. grozlj. PODVODNA PLOŠČAD ob 20. uri Pa imamo, kar imamo: novo vlado in nove ministre, ostaja samo parlament, tak, kakršen pač je. Perla! To ste se lahko sami že tretjič prepričali, če res nimate drugega dela in ste v sredo popoldne gledali vse tiste razpravljalce, ki so hodili na oder. Če se človek vživi in jemlje vse skupaj kot kakšno dobro hokejsko tekmo, je še nekako prebavljivo. Če pa jemlje resno, mu pa plešejo živčki podolgem in počez... Pa kaj bi - bomo že preboleli tudi take elementarne nesreče, kot je slovenski parlament. Zdaj pa bomo dobili nekaj novih ministrov in nekaj novih gospa bo zelo zadovoljnih, da bodo postale gospe od ministrov žene. Z nekaj prejšnjimi gospemi smo imeli velik hec. Kljub vsemu nikakor ne moremo mimo neljubega dogodka, ki seje primeril na našem mejnem prehodu. Zadnjič smo od privoščljiv-cev in večnih nagajivcev slišali, da je imela zakonita gospa žena gospoda finančnega ministra Dušana Šešpka na avstrijsko - slovenski meji rahle težave z gospodi cariniki. Grdo bi bilo reči, da je tihotapila ali »švercala«, ker se gospej soprogi ministra to namreč ni zgodilo! TEMA TEDNA CARINIK NI V ŠTRAFKOMANDI IN... „.gospa od ministra Šešoka ni »švercala« Imela je le malce natrpan prtljažnik z nujnimi rečmi, ki jih pri nas bodisi ni bodisi pa so na našem trgu tako zanič, da jih gospa ne uporablja. In se je nebodigatreba našel vestni carinik, ki niti slutil ni, da ima opravka s prtljažnikom gospe ministrice ali pa je tako službeno zadrt, da ne dela nobenih izjem. In je cufal in rufal tisto robo, kar je gospo zelo ujezilo in razdražilo - najraje bi ga krenila po prstih! Pa je samo vi-sokostno zapihnila in šla na nujno telefonsko intervencijo z Ljubljano. Carinik pa nič - še trznil ni, ampak samo tiste carinske deklaracije o presežku njene uvozne robe je pisal in pisal... In je bila takojci intervencija najvišjih carinskih služb iz Ljubljane, tako da se ni zgodilo, da bi bila gospa v carinskem po- stopku. V Carinarnici Jesenice, kjer v skladišču kopičijo odvzete reči tihotapcev, njene robe ni in gospa tudi v prekršku ni! Nesporazum se je zgladil, gospa se je odpeljala, carinik pa je bil prestavljen na drug mejni prehod. »Štrafkomanda?« Kje pa! Navadna rutina! Carinike, ki ne poznajo naših ministrov in njihove žlahte, pa je treba poslati v »štrafko-mando!« Kaj pa se to pravi, da bodo zdaj stikali po prtljažnikih in ugotavljali, za kaj vse gospe ministrice nočejo plačevati carine! Ali mar cariniki mislijo, da so te vrle gospe brez slehernih potreb po dobrinah iz štacun Trsta in Celovca. Samo spomnite se slavne lučke gospe Pir-natove! Zna pa biti, da so te gospe na meji malo tudi same nerod- ne in se poprej ne pozanimajo, koliko cvenka lahko sploh nosiš v denarnici. Da ne bo v prihodnje takih afer, ki samo javnost vznemirjajog, predlagamo, da se ljubljanske gospe ministrice, ki so v nakupovalni mrzlici onstran meje očitno nenasitne, poslužijo naslednje variante. Nekateri v obmejnih občinah imajo tudi maloobmejno prepustnico, s katero enkrat mesečno lahko uvozijo brez plačila carine za 1.550 avstrijskih šilingov. Ha, za ministrske gospe je to res pljunec v morje, ampak še tako tečni cariniki upoštevajo, da se lahko uvozi več blaga, če je več prepustnic. Tako se lahko zbere grupa kakšnih petdesetih z maloobmejnimi prepustnicami, ki bodo na meji samo zato. da bodo gospe Šešokovi delali uslugo. Ko bo priromala na mejo, bo za njo avtobus njenih podanikov z maloobmejnimi pasoši. Ko bodo cariniki vlačili enormne količine robe iz njenega prtljažnika, bodo lojalni potniki iz avtobusa kukali skozi okna in pred carinikom navdušeno vzklikali: »ta kava, ki jo prevaža gospa, je moja, ta kostim vozi na moj pasoš, ta plašč je na moj konto...«* D. Sedej V MESTIH KAZEN, V VASEH PA KAKOR HOČEŠ Gospod F. Ekar upravičeno opozarja na problem, ki se pojavlja v gorskih vaseh in naseljih. Takole pravi: »V gorah je vse leto vedno večji obisk, pri tem pa je vedno več motoriziranih obiskovalcev. Vaščani pod gorami in na podeželju se dnevno srečujejo s tem, da vozila parkirajo kjerkoli, na poljih in travnikih. Red, ki ga čuvaji, policaji z visokimi kaznimi in pajki lahko vzpostavijo v mestih, za te vasi ne velja. Vaščani so prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Prav ti vaščani so se upravičeno pritožili: ko pridejo v Kranj in le za malenkost parkirajo izven asfaltne črte, že je na steklu avtomobila kazen za 750 slovenskih tolarjev. V vasi, kjer se resnično dela škoda, pa so nemočni nad »sproščenostjo« svobode željnih re-kreativcev. Kaj storiti? Zavedati se moramo, da množica po vaseh ne ustvarja nobenega dohodka, saj obiskovalci prinašajo hrano in pijačo s seboj. Vaščani so nemočni pred motenjem posesti, dela se škoda. Le kdo in kdaj jo bo povrnil? « Primerjava je več kot umestna, kajti v resnici je ta- ko: meščani lahko parkirajo sredi njive, gorjani pa so v mestih za en sam nepravilno parkiran avto denarno kaznovani! Komunalnim redarjem seveda niti na kraj pameti ne pade, da bi kaznovali kakšnega neodgovornega nedeljskega rekreativca, saj tega ni v občinskem odloku! In tako so vaščani - kolikokrat in v katerem stotem primeru že - vedno najbolj na škodi!« D. S. BLEJSKA RAZGLEDNICA TRGOVSKE LIMANICE Pomlad je čas, ko vse oživi. Veseli tički skakljajo z vejice na vejo, takrat pa, hop, že so ujeti na limanice! Podobno se dogaja nam, ljudem, ki nas prijazni trgovci vabijo k temu in onemu ugodnemu nakupu. Popusti se kar vrstijo drug za drugim, tako da bi morali plače dobivati vsaj štirikrat na mesec, če bi hoteli ujeti nekaj priložnosti za nakup po "nižjih cenah". Pa so res nižje? V večini primerov najprej na izdelek napišejo novo ceno, jo prečrtajo, spodaj pa ostaja stara cena. Če je to za trgovce popust, je za kupca gotovo navadna limanica. Vprašanje pa je, kolikokrat se kdo pusti speljati na take limanice! SVINJARIJA, DA NE MOREŠ VERJETI! Bled je domala iz vsakega zornega kota lep in najlepši, pravi alpski biser. Včasih pa je oko kamere rahlo tudi »žleht« in se postavi tja, kamor je najmanj treba. Takole se vidi, če se pO' staviš pred Kazino: gradbena baraka na ploščadi Park hotela-za njim pa trgovski center, ki ga domačini zaradi značilne oblike nikoli ne imenujejo drugače kot »gadafi center«... - Foto: D.Sedej NEURESNIČENE ŽEUE Včasih si je Turistično društvo Jesenice zelo prizadevalo, da bi tistim Jeseničanom, ki bi radi vsaj malo vrtička, ustreglo. Zato je na Plavžu poskrbelo za zemljišče, kjer je oddajalo vrtičke v najem posameznim interesentom. Zdaj tega Turistično društvo nima več. Vendar, kaj je v zadnjih letih iz teh vrtičkov nastalo! Človek mora videti, da verjame, kakšna svinjarija je mogoča na predelu Jesenic, s katerim se tujci, ki potujejo z vlakom v Slovenijo, najprej srečajo! Majave barake, prekrite s pločevino, ograje vseh vrst, navlaka, da te je groza! Kaj takega je mogoče videti samo v kakšnem najbolj zanikrnem predmestju! Skrajni čas bi že bil, da se na zemljišče zapelje buldožer in pri priči vse skupaj zravna z zemljo! Še posebej, ker je prostor kot nalašč za postopače, skrivače, tihotapce vseh vrst, ki se občasno tu nahajajo! - Foto: D. Sedej Tržiški policaji bi bili prav veseli, če bi napis na tej tabli se veljal. Že dolgo namreč upajo na selitev v sodobnejše prosto; re, ki bi jih dobili v tej stavbi, če... No, zgodba je že znana; tud' to se ve, da niti postaje milice niti policijske postaje po novem, tukaj ne bo. Če že ni denarja za nadaljevanje gradnje in če se zatika pri prodaji stavbe zaradi menda neurejene lastnine zerfl' Ijišča, pa bi morda kazalo odstraniti vsaj tablo z zastarelim n*" pisom in neugledno ograjo na samem vhodu v Tržič. Ta kraj, * letos slavi 500-letnico dodelitve trških pravic, namreč vse bo') razmišlja o turističnem razvoju, za katerega pa je najprej potreben urejen izgled naselja! S. S. - Foto: S. Saje Lova ne smejo pograbiti bogati posamezniki I 'nž. Franc Terseglav je tajnik L°vske družine Jesenice in lo-Vec že 27 let. Franc Terseglav P° sodbi številnih ljubiteljev garave in lovstva sodi med tiste Judi, ki venomer in povsod izpričujejo svoj kulturni in humani odnos do narave. Z njim srno Se pogovarjali o Lovski "■"užini Jesenice, o pripravi no-Vega lovskega zakona in o njegovem odnosu do narave in lova. »Naš lovski revir obsega območje od Hruščanskega vrha do »elščice na eni strani in do Save J drugi. To je srednjegorsko in ^'sokogorsko lovišče, v katerem Je raznovrstna divjad: srnjak, 8ams, ruševec, veliki petelin, P'aninski zajec, poljski zajec, li-^'Cai kuna, race, naselili pa smo udi dve koloniji svizcev na jesenski planini in v Medjem dolu. ~°vci smo se soglasno odločili, 1,8 svizcev ne odstreljujemo. . 64 lovcev naše družine izha-Ja večinoma iz delavskih vrst, Vsi pa opravimo izjemno veliko Prostovoljnih delovnih ur v lo-v'šču. Postavili smo krmišča in s°lnice, vzdržujemo lovske ste-Zei odstreljujemo pa strogo pla-nu in smernicah Lovske zveze *a Gorenjsko. Domala ves od-st.re' je gojitveni - na ocenjeva-^•h nimamo kapitalnih trofej. . družini veljajo stroge sankci-Je proti kršiteljem - te doleti Pfepoved lova za določeno ob- °bje. Poleg tega smo tudi domenjeni, da tisti, ki ne opravi "pločenih prostovoljnih delov-Wh ur, le-te plača, obenem pa v t'stem letu ni upravičen do od« s*rela. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da v zadnjih letih ni bi-0 kršitev ali disciplinskih pre-stopkov,« pravi inž. Franc Terseglav. Garje opustošile revir »V zadnjem času se je pove-odstrel srnjadi povsod, ne e v našem revirju, saj smo slo-Venski lovci ugotovili, da je sr-nJadi preveč, začela je padati tudi kvaliteta. V našem revirju je malo jelenjadi oziroma je prehodna, zato ni toliko škode, ki bi bila povzročena kmetom. Jelenjad dela največjo škodo v gozdnih predelih. Če pa je v preteklosti že prišlo do povzročene škode, smo se s prizadeti- Lov je delo, šport in zabava Prav pošteno me jezijo polemike, češ lovci so le plenilci, morilci,« nadaljuje inž. Franc Terseglav. »Sam sem popolnoma drugačnega mnenja: Lov f Inž. Franca Terseglava smo tudi vprašali, kaj lovci menijo o tem, da bodo nekateri lastniki po denacionalizaciji v svojih gozdovih in na svojih posestvih uveljavili svoj lov? Inž. Franc Terseglav pravi: «Vsi slovenski lovci se zavzemamo za to, da se lovski zakon ne bi tako spremenil, da bi lov pograbili bogati posamezniki z lastnino zemlje ali z debelo denarnico, ne pa tudi s pravim odnosom do gojitve divjadi in do lova nasploh. Lastniki, ki bi gledali le na svojo korist, bi razprodali naša lovišča. Ena dobrih lastnosti nekdanje socialistične lovske zakonodaje je bila, da je preprost, »navaden« človek tudi lahko bil lovec, če je imel veselje in smisel. Za lov ni bilo treba imeti veliko denarja. Ne nazadnje so tudi rezultati pokazali, da je bil ta način lova dober, ker se je divjad ohranila in v nekaterih primerih celo namnožila. Vse redke živalske vrste so slovenski lovci sami zaščitili..« mi ali kmeti sporazumeli. Lovci smo opravili sanacijo škode s prostovoljnim delom. Obojestransko smo namreč ugotovili, da tožbe nimajo nobenega smisla. Leta 1978 so se tudi na našem območju pojavile gamsje garje in opustošile revir. Ostalo nam je le nekaj gamsov, ki jih pa naslednjih deset let sploh nismo lovili. Prvo leto, ko seje spet začel odstrel, smo jih odstrelili le nekaj. Garje so še vedno, saj smo lani ustrelili tri gamse, ki so bolehali za to nevarno boleznijo. Gamse stalno opazujemo in če opazimo gamsa z garjami, ga je ne glede na čas lova treba takoj odstreliti. Ker smo na meji, se srečujemo tudi z avstrijskimi lovci, s katerimi dobro sodelujemo. V okviru Lovske zveze je sprejet dogovor o skupni gojitvi divjadi, zlasti gamsov. Ugotovili pa smo, da Avstrijci postrelijo več gamsov kot mi in zanimivo: Avstrijci lahko lovijo velikega petelina, medtem ko je pri nas zaščiten. človeka plemeniti, dvigne, vzgoji in pomlaja. Kot lovec vidiš prekrasne sončne vzhode, čakaš, da se narava prebudi in zaspi, sediš dolge ure v zasneženi pokrajini pod luninim svitom. Puško pravi lovec precej redko uporabi - v bistvu se približa svojim starim prednikom lovcem, ki jim je bil lov bistvo življenja, delo, šport in zabava obenem. Veliki pesniki, pisatelji so bili lovci. Pisatelj Hermann Lons je pisal lovske novele, njegova osnovna misel pa je bila: »Ne bodo in niso lovci uničili divjadi in narave, pač pa napredek in civilizacija.« Lovci so divjad vedno hoteli obdržati, ne uničiti. Tudi pri nas je mnogo živali izginilo, ko je Marija Terezija dovolila, da »sme kmet divjad, ki mu dela škodo, zatirati na svojem.« Tako so izginili divji prašiči, jeleni, skoraj so iztrebili orla, postreljali medvede. Tako je bilo pri nas in v Evropi. Če ne bi bilo nekaj bogatih navdušencev iz lovskih vrst, ki so ustanovili svoje rezervate za ogrožene živalske vrste, ne bi bilo pri nas več medveda, ki so ga ohranili grofje Turja- ški, ne bi bilo kozoroga in gorenjskih jelenov, ki jih imamo po zaslugi lovca barona Borna in ne bi bilo na Poljskem zobra, ki so ga ohranili ruski carji. Pravi lovci divjad ščitijo, da bi lahko lovili še njihovi potomci. V lovu pravi lovci uživajo, saj niso v naravi zato, da bi plenili in ubijali. Sami lovci smo si postavili meje: divjad ima možnost, da s svojimi čutili občuti nevarnost in ubeži. Večkrat takole premišljujem: v viktorijanski dobi v Angliji je bil, denimo, seks tabu, o smrti pa se je veliko govorilo, smrt ni bila nekaj skritega. Zdaj seks ni tabu, o smrti pa se ne govori, čeprav še nikoli ni bilo toliko mrtvih in toliko ubijanja. Če si pravi lovec, veš, kaj je smrt, vidiš jo in jo občutiš, ugotoviš, da je življenje nekaj velikega in dragocenega. Zato pravi lovec v vojni nikoli ne bo brezsrčno ubijal... Vsaj jaz sem tedaj, ko odstrelim divjad, sam v sebi pretresen, žalosten. Sele tedaj, ko sam sebe prepričaš, da naravi nisi napravil škode, se umiriš. Stari lovski običaji, ki jih nekateri zasmehujejo, niso iz trte izviti: so ostanki iz pradav-nine. Lovec, ki zatakne divjadi v gobec vejico, se s tem živali zahvali, da se je pustila odstreliti, obenem pa so včasih s tem dejanjem prosili duhove, naj lovcu odpusti odstrel...«« D. Sedej Planinska zveza se je osrednjemu planinskemu muzeju v Ljubljani odpovedala Mojstrana živi s triglavsko muzejsko zbirko Mojstrana, 23. aprila - Slovenska planinska zveza se je prednjemu planinskemu muzeju odpovedala, Mojstran-j>a želijo, da muzejska triglavska zbirka v kraju osta-Ce ne bi sami obnovili stavbe, v kateri je muzej, bi ~9radba verjetno propadla. Od moralne podpore še k ma- bila do kraja dotrajana in bi verjetno propadla, če zanjo ne bi poskrbeli krajani in planinci. Stavbo imajo danes v najemu, pogodba s hotelom Triglav je podpisana za petnajst let. Zdaj se je Planinska zveza Slovenije odpovedala ideji, da Planinski muzej v Moj-?trani je s svojo triglavsko zbir- °. edini tovrstni muzej v Slove-n'J>> za katerega so gradivo prispevali slovenski planinci in ^"zeji. Planinski muzej je na- ta' predvsem zaradi nenehne-^a prizadevanja in truda čla-n°v Planinskega društva Dovje Mojstrana in krajevne skup-j^sti, saj so večino del opravili n Jih še vedno opravijo sami. , Triglavsko muzejsko zbir- 0 postopoma širijo "v nove Prostore. Muzejska zbirka je v *|avbi na Triglavski 50, ob ce-% ki vodi v Vrata, tako da jo rez težav lahko najdejo vsi P'aninci, ki po teh poteh obiš- eJ° triglavsko pogorje. Last- '* stavbe je hotel Triglav Moj-?trana, ki je zgradbo leta 1974 uPil od jeseniške občine, kas- .eJe pa jo dal v najem pla- Incem. Ko so jo prevzeli, je CELOVEC Handll Bahnhofstr. 20 [Tel. 9943-463-511566. NQY9i.SWATCH .TELEFONI 'n veliko novosti iz" pisarniške . ,ennike in telekomunikacije ska zbirka, ki že ima številne eksponate in ki je lepo urejena, prerasla v vseslovenski muzej. Muzejska zbirka je nastajala ob strokovnem vodstvu in pomoči Gorenjskega muzeja, ustanovila pa jo je kulturna skupnost Jesenice, ki je tudi gmotno precej prispevala. Vsa ta leta se je bogatila in širila v nove prostore, tako da je danes izredno zanimiva in privlačna in ima tudi prostor za razstave, kjer bi radi prikazali tudi krajevno zgodovino,« pravijo sogovorniki. »Ko se je Planinska zveza Slovenija odpovedala osrednjemu planinskemu muzeju v Ljubljani, je obenem na Jesenicah prišlo do ustanovitve Muzeja Jesenice. Železarna Jesenice je vse prenesla na občino s pogodbo, ki pa z nami še ni Miro Eržen bi na ljubljanskem gradu ali kje drugje v Ljubljani postavila osrednji slovenski planinski muzej, v jeseniški občini pa so se že tudi ustanovili Muzeji Jesenice. O tem, kaj bo s triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani, smo se pogovarjali z Avgustom Delavcem, Stankom Koflerjem in Mirom Erženom. »V Mojstrani si iz več vzrokov želimo, da bi muzej- Avgust Delavec Stanko Kofler sklenjena, ne vemo pa tudi, kakšni bi bili pogoji, pod katerimi bi bila morda tudi triglavska zbirka pod okriljem Muzeja Jesenice. V vsakem primeru se v Mojstrani in na Dovjem zavzemamo, da zbirka prerase v slovenski muzej in da ostane v kraju - tudi zaradi turizma, saj pomeni njegovo obogatitev. To se je pokazalo tudi na nedavni okrogli mizi' o turizmu, ko je bila našim pobudam dana vsa podpora in izražena jasna želja, da zbirka v Mojstrani ostane. Tudi skupščina Jesenice je že dala vso moralno podporo in pripravljenost, da je v občini osrednji slovenski planinski muzej. Skratka: od vsepovsod trdna moralna podpora, pričakujemo le, da se bo kaj premaknilo tudi v materialnem smislu. Ne nazadnje je Planinsko društvo Dovje -Mojstrana samo največ prispevalo za zbirko, postavilo je Aljažev spomenik, vse od leta 1980 pa redno organizira tudi slikarske kolonije v Vratih.« • D. Sedej PONEDELJEK, 27. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Sivčkovi spomini, lutkovna predstava LGL 9.40 Smrkci, risanka 10.05 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke 10.50 TV mernik, ponovitev 11.05 Forum, ponovitev 11.20 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 13.50 Video strani 14.00 Napovednik 14.05 Koncert v režiji A. Marthaler-ja: A. Schoenberg: Ozarjena noč, ponovitev 14.35 Napovednik 14.40 Romance. Solze v dežju, angleški film 16.20 Dobrodošli, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Ogenj 17.30 Jelenček, serija HTV 18.05 Obzorja duha, ponovitev 18.35 EP, Video strani 18.40 Divji svet živali: Roparji iz stranske ulice, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka 20.55 EPP 21.00 Svet na zaslonu 21.55 TV dnevnik, Vreme, Šport 22.20 Ivan Mrak: Blagor premagancev, TV drama 23.30 Napovednik 23.33 EP, Video strani 23.35 Sova 23.45 Hobotnica III, italijanska nadaljevanka 0.40 Zvezdne steze, ameriška nanizanka 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.10 Video strani 14.20 Dosje poli tične policije, ponovitev 15.05 Oči kritike, ponovitev 15.55 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 2. oddaja ameriškega varietejskega programa, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka 17.30 Speedvvav, posnetek iz Krškega 18.00 Slovenska kronika 18.10 Festivali Daljnega vzhoda, ponovitev 19.00 Slavnostni koncert simfonikov RTV Slovenija: A. Brukcner: VII. simfonija, prenos 20.30 Gospodarska oddaja: R & R 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Juno in pav, angleški film (ČB) 22.55 Umetniški eksperimentalni program: Under 25 23.25 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Spored za otroke 9.30 Jaz, lutkar: Želj-ko Drakulič 9.45 Deček Skok 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 11.30 Glasbeni spored po izbiri gledalcev 12.00 Poročila 13.50 Polnočni klici 14.40 Danes smo z vami: Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poro čila 16.10 Malavizija 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.00 Kvartet, TV drama 21.05 G-men, ameriški film, James Cagnev, Ann Dvorak, Margaret Lindsay 22.30 TV dnevnik 22.50 Vrnitev, zadnji del opere 23.25 Slika na sliko 0.10 Poročila v angleščini 0.15 Horoskop 0.20 Po ročila 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 Dnevnik 20.10 Svet športa 21.00 Popolna tujca, humoristična nanizanka 21.30 Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka 22.20 Šansoni 22.25 Gabrielov ogenj, ameriške nadaljevanka 23.35 Brez toka 0.25 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 11.30 Oliver Stone, režiser 19.00 Najmočnejši Slovenec 19.30 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno infor mativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Businness - Velika poslovna igra 21.15 VVaterloojski most, ameriški film, 1940 23.00 Dance Session, oddaja o modernem plesu SLOVENIJA 1 14.40 ROMANCE: SOLZE V DEŽJU britanski barvni film; 1988, igrajo: Sharon Stone, Chri-stopher Cazenove in drugi Mlada in živahna Američanka Casey pripotuje v London, kjer naj bi pismo njene pokojne matere predala lordu Brednu. Vendar pa ta trdi, da ga izsiljuje in na dan pridejo zgodbice, ki bi lahko ogrozile srečo Ca-sey in lordovega sina Michae-la. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 10.30 L B. Stryker: Carolano - Angel smrti, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Za kladnica Avstrije 13.30 1000 moj strovin 13.40 Srečanje z naravo 14.10 Hišnica 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Nils Holgersson 15.30 Am, dam, des 16.05 Športna abeceda 16.30 Ding, dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Fred Zinnerman - Avstrijec v Hollywoodu 22.30 Julija, ameriški film; Jane Fonda, Vanessa Redgra-ve, Jason Robarts, Maximilian Schell, Meryl Streep 0.20 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 Leksikon umetnikov 17.05 Svet sredi stoletja 17.30 Lipova ulica 18.00 Hooperman 18.30 Ljubezen na prvi pogled, nova razvedrilna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Koča ob jezeru 21.08 Kuharski mojstri RADIO SLOVENIJA l 5.00-8.00 Jutranji program 8.00-10.00 - Radio plus 10.05 - Posebna oddaja - 12.30 - Kmetijski nasveti 13.10 - Osmrtnice in obvestila - 15.00 - Radio danes, radio jutri - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.00 - Posebna oddaja 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Sotočja in glasba - 21.05 - Zaplešite z nami - 22.00 - Zrcalo dneva 22.30 - Zim zelene melodije - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice. EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan - 14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes jutri - 15.10 - Od srca do lonca 15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 -športne novice - 17.10 - Otorški program 18.00 - Novice 18.10 -Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide nje jutri - KINO 27. aprila CENTER amer. film JFK ob 17. in 20 30 uri STORŽIČ amer. kom. VIKEND Z BERNIEJEM ob 16. in 18. uri, amer. trda erot PLAVI ANGEL ob 20. uri ŽELEZAR amer. pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20 uri TRŽIČ amer film JFK ob 19. uri RADOVLJICA amer grozlj STRAH PRED PAJKOM ob 20. uri BLED amer. grozlj. PODVODNA PLOŠČAD ob 20. uri TOREK, 28. aprila 1992 PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 Video strani 8.40 Program za otroke Zgodbe iz školjke 9.40 Svinjski pastir, gledališka predstava Andersonovih pravljic 9.55 šolska TV 9.55 Boj za obstanek: Ustonoše 10.20 Angleščina - Follovv me 10.40 Kemija: Ogljik 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Napovednik 15.25 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Juno in pav, ponovitev angleškega filma (ČB) 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhaj: Ajdovi žganci 17.15 Alf, ameriška nanizanka 17.40 Srečanje z živalmi v naših Alpah 18.05 H. Ch. Andersen: Mala morska deklica 18.30 Risanka 18.35 EP, Video strani 18.40 Alpe Donava - Jadran 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport. Žarišče 20.26 EPP 20.30 Osmi dan 21.20 Slovenija - Umetnostni vodnik: Stiski samostan 21.30 EPP 21.35 Grad na soncu, francoska nadaljevanka 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.03 EP, Video strani 23.05 Sova Življenje po Henryju, angleška nanizanka Hobotnica III, italijanska nadaljevanka 0.30 Glasbeni utrinek: Hugo Al-fren: Švedska rapsodija 0.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.20 Video strani 14.30 Svet na za slonu, ponovitev 15.25 Sova, ponovitev: Hobotnica III, italijanska nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Orion 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Sarajevo 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 20.25 Napovednik 20.30 Maja vam predstavlja 21.30 Omizje 23.30 Svet poroča, ponovitev 0.10 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Po novitev iz malavizije 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Popolna tujca 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Gabrielov ogenj, humoristična nadaljevanka 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 17.00 Otrok, šola, dom 17.30 Gremo naprej 18.00 Po ročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Ljudje, ki so ubili Kennedvja, ameriška dokumentarna serija 21.10 V velikem planu 22.40 Vox 23.10 Dnevnik 23.30 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Horoskop 0.25 Poročila 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 Dnevnik 20.00 Na zdravje, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Appolo Show 21.10 Škorpijonov obroč, avstralska nadaljevanka 22.10 Zgodbe strica Trenterja, švedska nanizanka 23.00 Oddaja resne glasbe 0.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 VVaterloojski most, ameriški čb film 12.15 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Dance session, oddaja o modernem plesu 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Post, dokumentarni film, 2. del 21.00 Ciguli miguli, hrvaški film 22.40 A Shop/ MCM TV AVSTRIJA 9.00 Jutranji program 10.30 Car men, ponovitev španskega filma 12.05 športna arena 13.00 Cas v sliki 13.10 Mi 13.35 Urad, urad 14.00 SLOVENIJA 1 21.35 GRAD NA SONCU francoska nadaljevanka; Attus je obubožani aristokrat starega kova, ki je moral, zaradi finančnih težav, svoj grad odpreti za razne javne prireditve. Tako se nekega dne pojavi prikupna mlada ženska in na njej ni skoraj ničesar, kar bi Attusu ugajalo; prav tako tudi na njem ni ničesar, kar bi ugajalo mladi dami; pa vendar ne moreta eden brez drugega... Hišnica 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 16.05 Felicitas na tihih tačkah 16.30 Glasbena delavnica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Igre življenja 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Samo sonce je bilo priča, francosko italijanski film 23.10 Španija: Diktatorjeva mečica, španski film 0.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Viaje el Espanol, tečaj španskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Hooperman 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.57 Kultura 20.15 Made in Austria 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 Radio plus 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska 12.05 - Na današnji dan -13.00 - Danes ob 13 ih 13.45 - Iz tujega jezika - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Studio ob 17-ih -19.00 - Radijski dnevnik 20.00 -Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 - Od premiere do premiere - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 -Literarni nokturno - 23.15 4.30 - Nočni program - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije 16.30 - Športni obzor nik - 17.15 - Obvestila 17.20 - Koristni napotki, glasbeno popoldne -18.15 - Klepet s poslušalci tudi o razstavi mineralov in fosilov - 18.55 - Napoved sporeda - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice. EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren -18.00 - Čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Vse za moj avto - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 • Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Besedo imajo stranke - 18.00 - Novice -osmrtnice - 18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.56 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika -12.56 • Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok, 18.00 - Gorenjska danes - jutri -18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri KINO 28. aprila CENTER amer. film JFK ob 17. in 20.30 uri STORŽIČ amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer pust. film ROBIN HO-OD - PRINC TATOV ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film JFK ob 19. uri TRŽIČ amer pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20. uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer. grozlj STRAH PRED PAJKOM ob 20. uri ALPSKI VEČER -BLED '92 Scena, ki bo zadovoljila obiskovalce in petnajst nastopajočih ansamblov. Ne želimo se ozirati na lansko prireditev, zato povejmo le to, da bodo prevzeli letošnjo izdelavo scene Turistično društvo Bled in Niko Mučič s sodelavci. Podoba bo taka, kot si jo želijo obiskovalci Alpskega večera, hkrati pa bo zadovoljila tudi vse potrebe slovenske televizije. Čas je že, da povemo, kdo vse bo nastopil na letošnjem Alpskem večeru: ALPSKI KVINTET, ANSAMBEL TONIJA ISKRE, LJUBLJANSKI OKTET, ANSAMBEL AS, SLOVENSKI KVINTET, ANSAMBEL LOJZETA SLAKA, ANDREJ BLUMAU-ER, MOSALM TRIO IN INGRID (Avstrija), ALFI NIPIČ S SVOJIMI MUZIKANTI, ANSAMBEL SLOVENIJA, ANSAMBEL JOŽETA BURNIKA, TRIO SVETLIN, ANSAMBEL JE-VSEK, ANSAMBEL NAGELJ. Program bosta povezovala SIMONA in BRACO - Simona Vodopivec in Braco Koren. Gost večera bo KOŠNIKOV JANEZ. Kaj pravite? Tako množico kvalitetnih ansamblov lahko na Gorenjsko pripelje samo Alpski kvintet. In naš nasvet! Pohitite na Bled, vstopnice so že v prodaji. PREDPRODAJA VSTOPNIC: KOMPAS BLED, TEL.: 77-245, 77-235 Pohitite, povpraševanje je zelo veliko, število vstopnic pa je omejeno. In še nagradno vprašanje za srečneže, ki bodo sedeli za GLASOVO MIZO: KDO JE VODJA ALPSKEGA KVINTETA? Odgovore pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa. STARI PRIJATELJ SE VRAČA 0D II. 1)0 .M. ( RF. N t¥RFI PIKO (.1 WH\ DISKOTEKA OD 22. APRILA TEDEN GLASBE V ŽIVO \I.H \//'/( 1 prumimjo Lovit :oln;b, IOI uiRiik :■ u.ropoi' t /Mlffldll/ll mnis in sni si w :ah:bi UlfflJSM n ii k :■ . 1 «//)( \ primani" \lmrn\kih titrtmum (H\n t/ v ,•><•„:>.-j.„.„. Itn ka\tit UMI Ml Wf :aio:b, npni • I.UIH)r\I\ PrMJiff'i * l)Wlh\\lHOI-Htil-HOI preJ\ia\ itn imwiMiywA uyrvin :a :alo:h„ WMB tORlk > - \\I>rh SIIRIR umu u n sirhi kllVI ihs\\i r\h GORENJSKI GLAS in RADIO TRIGLAV JESENICE NEKAJ - VSE (ali nič) V radijski tomboli "Ugani številko" sta prejšnjo soboto Drago Ronner in Janko Rabič iz ogromnega kupa prispelih prijav za kviz "NEKAJ - VSE(ali nič)" Radia TRIGLAV JESENICE in GORENJSKEGA GLASA izžrebala štiri sodelujoče v studiu in štiri, ki jih bo Branka Smole poklicala med oddajo 2. maja od 16.45 do 18. ure. Drago Ronner je pripravil vprašanja, na katera so poslušalci Radia Triglav že odgovarjali v poskusni oddaji v začetku aprila. Najbolj zanimivo za tiste, ki še oklevate glede prijave za radijsko - časopisni kviz "NEKAJ - VSE (ali nič)", pa bo tole. vsak sodelujoči bo lahko poskusil odgovarjati trikrat in za vsak pravilen odgovor bo prislužil nagrado v vrednosti 1.000 tolarjev. Nepravilen odgovor torej ne bo izločilen - zato bo odločitev za "VSE ALI NIČ" še težja. Z "usodnim vprašanjem" bo možno dotlej prisluženo nagrado podvojiti, ali pa izgubiti. Zaslužek 6.000 tolarjev bo vabljiv in prihodnjo soboto, 2. maja, bo kocka padla za prvih osem udeležencev kviza na Radiu Triglav. Za vse, ki niste zbrali korajže za sodelovanje v novem kvizu, skupni oddaji Radia Triglav in Gorenjskega glasa, pa zastavljamo vprašanje na kuponu. Če veste odgovor, ga vpišite in kupon skupaj z Vašim naslovom pošljite najkasneje do 30. aprila na RADIO TRIGLAV, 64270 Jesenice. Tri pravilne odgovore bomo nagradili s 1.000 tolarji I Vprašanje št. 1 za kviz "Nekaj - vse (ali nič)": Blejsko jezero je dolgo 2.120 metrov in široko 1.080 metrov. S površino 1,45 km2 ima jezero kar 31 milijonov m3 vode. Jezerska gladina zelo malo niha, povprečno le za 24 cm. S povprečno letno temperaturo 12 stopinj Celzija sodi Blejsko jezero med topla alpska jezera. Kolikšna je največja globina Blejskega jezera? Odgovor: Moj naslov: GENERALNI P0KR0VITEU: KMETIJSKA TRGOVINA Titova 68, Jesenice ZOIS OO O RADOVLJICA ZOIS OOO RADOVUICA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Lancovo 7/c Sončkov kot Lublana je bulana... ... ste največkrat napisali na dopisnice, ne zaostajata pa dos1 Bandiera Rosa in Osmi dan, Alenka in MJ. pa sta sploh p?" znavalca našega najboljšega benda. Seveda, žrebalo se f silovito, pomagala sta dva fanta, ki sta ravno v Sončku kup?" vala razglednico od Beatlesov in srečo je tokrat imela Zal* Dragoš, Gradnikova 3, 64000 Kranj. Nadaljnji scenarij paJe znan. Pride naš dopis, z njim pa v Sončka po nagrado. TOP 3 1. Zbrana dela 77-88 - Pankrti 2. Zaspi pri meni nocoj - Pop Design 3. Use Our Illusion - G'N'R NOVOSTI Novega je precej. Prišlo je spet nekaj metal plošč, recinj? Exhorder, Obituarv, Benediction... pa manj metalna Bad R?"' gion. Seveda pa so tu tudi nove kasete in sicer RHCP, ozir0" ma Red Hot Chilli Peppers s svojim zadnjim izdelkom ■ od.... (gor imate Under The Bridge, Give It Away...), spetj* v zalogi tastaraodGunsov - Appetite For Destruction, pa." en Garth Brooks z albumom Ropin' The VVind (najboljši & untry album lanskega leta) je tu. Za Sepulturo karte so še zalogi, v Sončku pa se lahko dogovorite tudi za obisk nw koncerta, ki bo 22. maja v Budimpešti. Mimogrede, gre^ Gunse, naturlich. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 44: V ponedeljek ste gledali po TV prenos koncerta z londoj1' skega Wembleya, v spomin Freddvu. Na dopisnico pa lah*0 napišete kateregakoli od nastopajočih na tem koncert (pevca, pevko, skupino...) - poleg 3/4 Quenov. Dopisni^ pričakujemo do srede, 22. aprila v uredništvo Gorenjske^' glasa s pripisom "Ej, Ga Sonček", kot predlaga Zala. Tk° av. NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI Piše: Drago Papler Aprilska razporeditev viž v ritmu valčka in polke na n8 rodnozabavni lestvici Radia Žiri je bila sooblikovana s K11 poni objavljenimi v Gorenjskem glasu in sporočili na doplS nicah in razglednicah. Tokrat je bil izžreban Albin Urh, ]& lovska 10, Bohinjska Bistrica 64264, ki bo prejel glasben0 kaseto. Tudi sedaj vas vabimo k sodelovanju - izpolnitvi H pona, odločiti pa se morate med desetimi vižami, lahko P° tudi pripišete predlog nove melodije... Sodelujte! Izpolnje^ kupon pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Ztf1 64226. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Vse življenje same želje - Ansambel bratov Avsenik 2. Ljubezni cvet - Ansambel Jasmin 3. Jamniška - Ansambel Obzorje 4. V maju - Karli Gradišnik 5. Karavanke - Ansambel Tonija Iskre PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6. Polka za mlade - Štajerskih 7 7. Bodi roža - Ansambel Franca Flereta 8. Dopustnik Joža - Ansambel Ekart 9. Družinska sreča - Ansambel Braneta Klavžarja lOSlovenija moja dežela - Ansambel Krt KUPON Ime in priimek: Naslov: Glasujem za skladbo: Novi predlog skladbe: Mnenje o oddaji: Za glasbenega gosta predlagam: V jutrišnjem jutranjem klepetu ob kavi na Radiu Kranj med 9.20 ij 9.50 uro bo gost dipl. ing. Vitomir Gros, kranjski župan, za katerega je uredništvo Radia Kranj prispelo največ kuponov iz Gorenjskega glasa. Bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Kranj pa ste poslali veliko kuponov tudi za HELENO BLAGNE, BARBARO MULEJ, BERNARDU OMAN, ERANCIJA PETKA, itd. - spisek popularnih Gorenjk in Gorenjcev # "Dobro jutro ob kavi" se širi. Predlagajte - tudi nagrade čakajo za Va§e predloge. V naslednji oddaji čez štirinajst dni bo gostja oz. gost naslednji, za katerega bo prispelo največ Vaših predlogov. Bo fo katera od Gorenj* (Helena, Barbara, Bernarda?) ali pa bo tudi v tretje kak mož z brado ali breZ (prvi je bil Andrej Šifrer, jutri pa bomo klepetali z Vitomirjem Grosornl Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: Pošilja: Kupon pošljite na RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. DROGA RAD20I 91.3 1STEKEOH PORTOROŽ SPOCK?9§C,l STIH L 9170 FERLACH | —| TEL 9943/4227/3249 HAUPTPLATZ13 talili FAX ^43/4227/3491 VSE ZA VRT motorne in električne žage in kose, ALKO - MURRAY - HOMELITE verige za vse vrste motornih žag,KARCHER visokotlačni čistilec, VSE ZA CENTRALNO KURJAVO stroji in orodje za obrt ter hoby VAŠ PARTNER NA KOROŠKEM ZNANI SMO PO NIZKIH CENAH, GOVORIMO SLOVENSKO MMAMILK PRIDNE ROKE, BISTRA GLAVA- BOLJŠA JE OBNOVA IN ZIDAVA do 35% popusta samo do 30. aprila od cementa do kritine, oken in vrat, vse za kopalnice in centralno ogrevanje, tesnila, lepila... marmorne police, stopnice... PRODAJNI CENTRI LJUBLJANA, VIŽMARJE, ČRNUČE, DOMŽALE, ROGATEC, MEDLOG pri Celju, SLOVENJ GRADEC, MARIBOR, HOČE pri Mariboru, KOPER MADA FRIZERSKI STUDIO NASE POSEBNOSTI: • laserska biostimulacija in vitaminska masaža za preprečevanje izpadanja las • nega poškodovanih las nasveti za nego las z zdravilnimi zeliSči • uspešno odpravljanje prhljaja • družinski popust -brezplačno vsako Šesto striženje • 10% popust v aprilu Vzemite si čas zase in nas obiščite v Skofji Loki, Erankovo naselje 68 Telefon; (064) 631 906 OBVESTILO! VOL KS BANK BOROVLJE Glavni trg/Hauptplatz 6, tel. 9943-4227-3756 -18 ali 12 Od ponedeljka, 27. aprila 1992, vas pričakujemo v obnovljenih prostorih na Glavnem trgu Odprto: pon. - pet.: od 8. do 12. ure in od 13.45 do 16. ure; čet.: do 17. ure GOVORIMO SLOVENSKO MENJAVA • LEASING HRANILNE VLOGE - ANONIMNE NAKAZILA PO VSEM SVETU / PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE SKOfJALOKA po ZADETEK V PETEK GORENJSKI GLAS IN RADIO ŽIRI Zadetek v petek, 17. aprila 1992 f Razdelili smo 11 000 tolarjev. Najuspešnejša tekmovalka je na vprašanje "Vse ali nič?" odgovorila: "Nekaj", in se zadovoljila s 3.000 tolarji Stekla, ki potemnijo na soncu, se imenujejo fotomatična. ' Kot že v prvi oddaji serije kvizov "Zadetek v petek", smo tudi tokrat namestili tarče in začeli z merjenjem točno ob 16 uri Kako pa so se nam tresle roke, ste lah ko poslušali na frekvencah 91,2, 96,4 in 98,2 "on your FM dial", kot bi temu rekel Jack Killian, saj veste, tisti, ki konča z: "Lahko noč Amerika, kjerkoli že si." Žreb je odločil, da se bodo v studiu Radia Žiri pomenli Franjo Jelenr iz Žirov, Maja Kuzmič iz Dupelj in Andrej Poljanšek iz Radomelj Franjo, ki je zaposlen v Alpini, se je na žalost spotaknil že ob prvem vprašanju Usodna zanj je bila loška smojka oziroma pečena repa, s katero so si Ločani v časih najhujše revščine tešili lakoto In še nasvet, kako postaviti svetovni rekord v teku na 100 metrov: Ločana ozmerjate z loško smojko, on zatuli: "Aufbiks" in se požene za vami Dovolj hitri boste pustili Carla Louisa za seboj. No, pa šalo na stran Za Franjem je bila na vrsti 16 letna dijakinja Srednje tek stilne šole iz Kranja Maja Kuzmič, ki je pravilno odgovorila na vprašanje o čebelah in s tem v žep spravila 1.000 tolarjev. Naprej pa na žalost ni šlo. Kot zadnji pa se je v studiu pomeril Andrej Poljanšek iz Radomelj. Priznal je, da posluša Radio Žiri že tri leta in to samo v kuhinji, ki je obrnjena na zahod. Drugje v hiši programa na more "uloviti". Kot navdušen navijač jeseniških hokejistov pa je moral zaradi ljubljanskih registrskih tablic po tekmi na Jesenicah že dvakrat popravljati avto Od vseh tekmo valcev v studiu se je najbolje izkazal prav Andrej, ki je postal bogatejši za 2 000 to larjev Kot verjetno veste, je tekmovalcev, ki sodelujejo po telefonu v kvizu Zadetek v petek, pet. Prvi med njimi je svoje znanje preizkusil Srečko Kavčič iz Žirov, ki uživa v rekreaciji, ugankarstvu in filateliji Po petkovem kvizu je bogatejši za 2 000 tolarjev, ravno tako kot 36 letni Marjan TrŠkan iz Kranja Marjan je navdušen poslušalec ročka, za hobi pa ima enigmatiko in zbirko znamk. Tretjo smo poklicali Tatjano Močnik iz Moš pri Smledniku Najprej je ukorila Domna, da se žensk ne sprašuje po starosti, nato pa nam je le zaupala, da je stara 21 let, da študira ekonomijo in da jo je za sodelovanje na kvizu prijavila njena sestra Renata Tatjana je pravilno odgovorila na tri vprašanja, si prislužila 3.000 tolarjev in nato, ko je imela priložnost, da vsoto podvoji, prenehala Tudi prav. Predzadnji od naših tekmovalcev pa je bil Vinko Gubane iz Kranja Povedal je, da ima težave z zdravjem, da zato veliko hodi in telovadi. Radia Žiri pa žal ne sliši. S pravilnim odgovorom na prvo vprašanje je Vinko zaslužil 1 000 tolarjev Darinka Ko kalj z Jezerskega pa tokrat žal ni imela sreče. Sicer pa Darinka, kot sama pravi, uživa v branju in reševanju križank, ki ji je tudi prineslo telefon, prek katerega se je pogovarjala z nami. Izžrebali smo tudi tri izmed tistih, ki so vedeli, da je Lovrenc Košir iz Grape pri Sp. Luši "oče poštne znamke". Po 1 000 tolarjev so tako prejeli: Franc Soklič iz Hote maž, Jure Grajzar iz Šenčurja ter Bojan Panjan iz Kranja Generalna pokrovitelja oddaje Loka in Kroj iz Škofje Loke sta omogočila poleg Poliksa iz Žirov ter Foto Aki in Optike Sever iz Škofje Loke še nekaj nagradnih vprašanj. Nagrade so si s pravilnimi odgovori priborile: Andreja Setnikar iz Škofje Loke, Irena Tavčar iz Javorij in Lojzka Pire iz Škofje Loke. Tega, da se stekla, ki potemnijo na soncu, imenujejo fotomatična, pa na žalost ni vedel nihče P.S. Zopet bomo streljali v petek, 1 maja, ob 16 uri Domen Ponikvar F0T0 AKI MESTNI TRG 24, ŠKOFJA LOKA krql SREDA, 29. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 8.30 9.10 9.25 11.05 12.00 12.05 15.35 15.45 15.50 16.50 16.55 17.00 17.10 18.50 19.00 19.05 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 22.25 22.30 22.55 23.20 22.23 23.25 1.45 Video strani Program za otroke Kaj mora sova opraviti spomladi Kakor napravi stari, je zmeraj prav, gledališka predstava Andersenovih pravljic Heribert Svetel: Višnjani, ponovitev opere D. Decoin: Grad na soncu, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Galaktična odiseja, ponovi tev japonske dokumentarne serije EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Klub klobuk Koledar: April EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Film tedna: Korczak, poljsko nemško-francosko-angleški film (ČB) EPP in EP, Video strani TV Dnevnik, Vreme, Šport Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija Napovednik EP, Video strani Sova Krila, ameriška nanizanka Hobotnica III, italijanska nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 15.15 Video strani 15.25 Osmi dan, ponovitev 16.15 Sova, ponovitev: Življenje po Henrvju, angleška na nizanka, Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, Glasbeni utrinek: Hugo Alfren: Švedska rapsodija 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, ORF 20.00 Športna sreda 22.15 Eka Vogelnik - Slavko Hren: Ljubljanske skice 22.40 Yutel, ek sperimentalni program PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro mozaik 9.00 Spo red za otroke 9.30 Kremenčkovi 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Na zdravje 11.05 Glasbena oddaja po izbiri gledalcev 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska nanizanka 14.00 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Rosenkranz in Guildenstern sta mrtva, britanski barvni film, 1990 22.00 V obnovi Hrvaške 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Po ročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 TV dnevnik 20.10 Pod nebo, angleška dokumentarna serija 21.00 Avstralija, prikloni se, doku mentarna serija 23.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nani zanka 23.35 Velikani ročka 23.55 Vi deo strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Ciguli miguli, hrvaški film 11.40 A shop 19.00 A Shop 19.156 Male živali 19.30 Rola nje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kult Ura 20.55 Letalonosilka, ameriški TV film 22.35 A Shop TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 12.10 Repor taže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.35 Urad, urad 14.05 Hišnica 14.50 Zna ni ljudje vabijo k mizi 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklas - Deček iz Flandri je 15.30 Razburjenje v regljajočem gozdu 16.00 Kotiček za živali 16.05 Felicitas na tihih tačkah 16.30 He vreka! 17.00 Mini čas v sliki 17.10 HRVAŠKA 1 20.10 ROSENKRANZ IN GUILDENSTERN STA MRTVA britanski barvni film; igrajo: Gary Oldman, Tim Roth, Ric hard Drevfuss in drugi; film pripoveduje zgodbo o dveh epizodnih Shakespearovih junakih, ki se znajdeta na dan skem dvoru, vendar nikoli ne doumeta, kaj se okrog njiju do gaja VVurlitzer 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom 19.22 Zna nje danes 19.30 čas v sliki 20.01 Šport 20.15 Španija: med Madri dom in Parizom, ameriški film 22.20 Pogledi s strani 22.30 Manekenka in vohljač 23.20 Morilsko poletje, francoski film; Isabelle Adjani 1.25 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.55 Leksjkon umetnikov 17.00 Foto panorama 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Hooperman 18.30 ZarjovUev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Vlomilec, nemški TV film 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport čas v sliki SVEČANA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA lomšičev.i I(>, Kranj, Icl: <>(>4 »I I MM RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.00 10.00 - Radio plus 10.00 - Po ročila 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti 13.00 - Danes ob 13 ih - 13.20 -Osmrtnice in obvestila - 14.05 - Poslovne informacije - 16.15 - Radijska tribuna - 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Odskočna deska 21.05 -Zborovska glasba po želji poslušal cev - 22.00 - Zrcalo dneva 23.05 -Literarni nokturno 23.15-4.30 - Nočni program - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Da nes do trinajstih, EPP - 14.00 - Ob vestila - 14.30 - Novice. EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila - 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna od daja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Pehar zdravja - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnenvo-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Radio Žiri spet z vami napoved programa od 19 ure EPP - 17.00 -Športne novice - 17.15 - Predstavljamo Slovenski kvintet - 18.00 -Novice osmrtnice - 18.15 - Odda ja iz resne glasbe 19.00 Odpo ved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj da nes 9.20 - Novinarski blok 10.00 -Poročila Radia Slovenija 10.05 -Naj viža 10.55 - Pet za pet - 11.20 Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahva le - 12.20 - Črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi - 17.20 - Novi narski blok - 18.00 - Gorenjska da nes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 29. aprila CENTER amer pust film KAPITAN KLJUKA ob 17 30 in 20 uri STOR ŽIĆ amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. film JFK ob 16.45 in 20 uri DUPLICA amer. kom KO SREČA POTRKA ob 20 uri CERKLJE amer psih. thrill KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18. uri RADOVLJICA amer. krim. film K 9 ob 20 uri BLED Ni pred stave! UGANKARSKI KOTIČEK ČETRTEK, 30. aprila 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 Video strani 9.50 Program za otroke 9.50 Smrkci, risanka 10.15 Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Anderse novih pravljic 10.30 Vesela srečanja Lukca Kljuk- 10.50 10.50 11.15 11.40 12.00 12.05 14.55 15.05 15.10 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.35 18.25 18.30 19.05 19.15 19.20 1925 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 $ 23.10 23.13 23.15 1.30 Šolska TV, ponovitev Boj za obstanek: Ustonoše Angleščina - Follovv me Kemija: Ogljik Poročila Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Ebu drame za otroke: Nasmehni se mi Živ žav EP, Video strani Že veste... svetovalno izobraževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Gore in ljudje EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, šport Poslovna borza Mali koncert: Karolina Šantl, flavta Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Hobotnica III, italijanska nadaljevanka Šingen, japonska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Video strani 15.40 Sova, ponovitev: Krila, ameriška nanizanka Hobotnica III, italijanska nadaljevanka, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Video lestvica 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik RAI 20.00 Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka 20.25 Napovednik 20.30 Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija 21.25 Umetniški večer 21.25 Holro-yd o Shavvu, angleški dokumentarni film 22.20 Cezar in Kleopatra, angleški film 0.20 Yutel, eksperimen talni program l, PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro mozaik 9.00 Spored za otroke 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 11.30 Glasbeni spored po izbiri gledalcev 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Pod nebo, ponovitev 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 17.00 Znanstveni pogovori 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.15 Strankarski klub 22.45 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 0.05 Horoskop 0.10 Poročila 0.15 Vi deo strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 Dnevnik 20.10 Ona in on, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Svet živali 21.10 Škorpijonov obroč, zadnji del avstralske nadaljevanke 22.05 Edvvard VII, angle ška nadaljevanka 22.35 DJ is so hot 23.55 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Letalonosilka, ameriški film 12.05 A Shop 19.00 A shop 19.15 Podjetniška žilica 19.45 A kanal 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 Kanalizator Shovv 20.50 Olimpiada možganov, kviz 21.15 Ciklus najboljši komedijanski par: Dekle iz Češke, ameriški film 22.40 A Shop/ MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Ženska SLOVENIJA 1 SOVA DRAGI JOHN Simpatični in očarljivi (razen Ralpha) člani kluba se bodo ponovno srečevali z raznoraz-nimi problemi. Že v prvi nani zanki se tako voditeljica Louise in Kate zaljubita v istega moškega mojih sanj, nemški film 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Urad, urad 14.00 Hišnica 14.50 Psi, naši najboljši prijatelji 15.00 Jaz in ti 15.05 Muppet Babies 15.30 Am, dam, des 16.05 Felicitas na tihih tačkah 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Z dušo in telesom 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.05 Šport 20.15 Moja najljubša pesem 21.20 Pogledi s strani 21.30 Rešitev Jessice Moclure, ameriški TV film 23.00 Prekaljena profesionalca, ameriški film; Burt Revnolds, Kns Kristopherson, Jill Vlavburgh 0.45 Čas v sliki/Ex Libris TV AVSTRIJA 2 20.00 Kultura 20.15 Domače re portaže 21.45 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.30 Sanacija, igra Vaclava Havela 0.15 Nočni studio 1.25 Čas v sliki/Ex libris RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 Radio plus - 10.00 - Poročila 11.30 Pregled domačega tiska 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes do 13 ih - 13.45 - Iz tujega tiska - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi 17.05 - Studio ob 17-ih -18.30 - Varnostna kultura 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 - Literarni večer - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-5.00 - Nočni program RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila 16.30 - Podrob nejše informacije o utripu Tržiča -16.45 Predstavljamo vam - 17.15 -Obvestila 17.30 - Novosti iz diskotek - Gauloises Blondes - 18.15 -Svetujemo vam - 18.50 - Gorenjski glas predstavlja - 18.55 - Napoved sporeda - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 -Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - Čestitke - 18.30 - In formativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa L RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan - 14.40 - Obrtniki sebi in vam 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.10 - Z žepnino v trgovino - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije -16.00 - Radio Žiri spet z vami - na poved programa do 19. ure - 17.00 - športne novice - 17.10 - Oddaja ob 10-letnici kluba zdravljenih alkoholikov Gorenja vas - 18.00 - Novi ce - osmrtnice - 18.15 - Iz zgodovine naših krajev - 18.40 - Nasveti za zdravo življenje - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.20 - Na Gorenjskem Par nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 30. aprila CENTER amer kom. VIKEND Z BERNIEJEM ob 18 uri, slov. film SRČNA DAMA ob 20 uri STORŽIĆ amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. film JFK ob 16.45 in 20. uri DUPLICA amer pust. film KAPITAN KLJUKA ob 17.30 in 20 uri RADOVUICA amer zab film KAJ BOMO Z BOBOM ob 20. uri BLED amer. ljub. drama DUH ob 20. uri BOHINJ amer grozlj STRAH PRED PAJKOM ob 20. uri Današnjo križanko razpisuje podjetje INŠTALACIJE iz Škofje Loke, ki zajema elektro in strojno dejavnost ter trgovino. V okviru storitev nudijo elektroinštalacije, strojne inštalacije ter različna vzdrževalna in montažna dela. V trgovini dobite vse od elektroinštalacijskega materiala, materiala za centralno kurjavo do vodovodnega materiala, skratka vse, kar potrebujete pri izdelavi hišnih inštalacij. Za današnjo križanko so prispevale INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA štiri lepe nagrade 1. nagrada - NAKUP V TRGOVINI INŠTALACIJ /na dvorišču podje- tja/ v vrednosti 10.000 SLT 2. nagrada - STOJALO ZA TEKAŠKE SMUČI 3 nagrada - STOJALO ZA ALPSKE SMUČI 4. nagrada - STORITEV V VREDNOSTI 4.000 SLT GORENJSKI GLAS pa, kot vedno, prispeva tri nagrade. Kupone z vpisano rešitvijo, nalepljene na dopisnice pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, lahko pa jih oddate v nabiralniku Gorenjskega glasa na M. Pijade 1 ali na upravi na Bleivveisovi 16. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 30. aprila. Želimo vam veliko zabave pri reševanju in še več sreče pri žrebanju. inštalacije 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 12 13 14 15 16 17 18 19 20 j 21 22 23 24 25 i 26 27 28 ! 29 30 31 32 33 34 Kidričeva c. 55 Škofja Loka V uredništvo je prispelo 1.988 rešitev. Geslo pokrovitelja le bilo VSE NA ENEM MESTU - PRODAJNI CENTER ALPLES Komisija sestavljena iz predstavnikov bralcev in Gorenj skega glasa je izžrebala naslednje nagrajence: 1. nagrada - nakup v vrednosti 6.000 SLT - EMA MOČNIK, W na Hribarja 27, Cerklje 2. nagrada - nakup v vrednosti 5.000 SLT - SLAVKA KOS^ Forme 5, Žabnica 3. nagrada - nakup v vrednosti 4.000 SLT - SIMONA RIHTE" ŠIC, Ševlje 25, Selca 4. nagrada - nakup v vrednosti 3.000 SLT - ANGELCA BENt DIK, Strmica 2, Selca 5. nagrada - nakup v vrednosti 2.000 SLT - BRANKA DOBE" ŠEK, Tavčarjeva 4, Jesenice 6. nagrada - nakup v vrednosti 1.000 SLT - IVANKA ZUPAN Bičkova 9, Kranj Tri preostale nagrade podarja Časopisno podjetje Gorenj ski glas: 7. nagrada SANDRA GORJANC, Šorlijeva 29, Kranj, 8. nagraf MARJETA TOMAŠEVIČ, Otoki 20, Železniki, 9. nagrada DRA GA NASTRAN, Na kresu 17, Železniki. Prvih šest nagrajencev bo nakupovalo v PRODAJNE^ CENTRU ALPLES, v Železnikih, ostali trije nagrajenci bodo s*0' je nagrade prejeli v upravi Gorenjskega glasa. Čestitamo nagrajencem, ostalim reševalcem pa več sreče prihodnjič. VZDEVEK HUMORISTA (MlODRAG PETROVIČI LETNI GOZDNI POSEK LEPOTNA GRMIČASTA RASTLINA ZIGLIČAS-TIMI LISTI REKA NA PEL0P0-NEZU 371 KM DOLGA REKA VSZDELU NEMĆUE 31 GROBO DO MACE SUKNO JEZERO NA MEJI MED KA NADO IN ZDA 27 17 PESNICE ISEIDEL) ŠNUOEfiL IVAN 16 PRIST NA OTOKU HONSU STOJA DRŽA SESTAVIL F KALAN KEMUSKI ELEMENT ŽENSKA KI JE 0ŠK0 DOVANA 23 26 DIMITRIJ IVAN0VSKI GL MESTO KANTONA AARGAU DEL POHIŠTVA IPOMANJ I OBROK PLAČILA ETN SKUPINA V GORNJI VOLTI LIST ARABSKO AFRIŠKEGA GRMA KATA AMERIŠKI IN KITAJSKI KROKODILI NAJVIŠJA KARTA BATA ŽIVOJI-NOVIC AVSTRIJSKI POLITIK IJULIUSl 18 REČNI NASIP 28 34 SOVJETSKA ZVEZA GRENAK NAPITEK MELODUA NAPEV 12 OKUS ZA MODO SKUPINA PTIC SEDMI PLANET T0MAZ ŠALAMUN KRILO RIMSKE KONJENICE PRAKANTON V ŠVICI PRIPRAVA ZA PRENOS RANJENCEV ŠOLSKI RED 22 STGR SPODNJA SRAJCA 33 GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO 10 LJUDSTVO V LAOSU JEZIK PLEMENA BANTU RT V VZH SPANLH - »JI "% SLOG ALI OBLIKA LIT DELA 13 GRŠKA BOGINJA NESREČE 32 MOSTIČEK SLOV GLASB IK0DER Z ONEGA SVETA 11 ORLAND0 OSTADE NARODNA UNIVERZ KNJIŽNICA 30 INOUSKI PISATELJ IMULK RADŽI DOMAČA ZNAL PREVOZNO SREDSTVO GLAV ME S KANTONA VALAIS TEMELJ PODLAGA 29 OSKAR ERBEN THE0D0RE RO0SEVELT OKR ZA GLAVNO MESTO BRAZILIJE STRUPENA KAČA VZKLIK NA BlKOBORBl POLOŽAJ PRI JOGI ČESK0 MOŠKO NAJST NOE TOV 14 24 POVRŠINSKA MERA 0ESNI PRI TOK REKE SE NE MOŠT V BENETKAH SLADKORNI NADOME STEK 15 0NCERTN* DVORANA 19 GRSK* DENARN* ENO'* Umetnost je modifikacija • izraz - ne svetovnega nazora, Marveč dejanske človečnosti in je v kavzalni zvezi z njo. ne pa z življenjskim nazorom. Nazor pa se v umetnini izraža kot nekaj "^bistvenega. Tako razmerje med dejansko človečnostjo in nazorom vidim v svetovnih umetninah, v "Hamletu ", v "Don Koho-lu • v "Antigoni" in celo v "Faustu", kije na glasu intelektualne Urnetnine, in v "Božanski komediji", tem jasneje pa na primer Kajpada v delih velikega vzhodnega lirika Li-Tai-Poja. ki mu je vsako organizirano premišljevanje tuje. V njih čutiš pač pomembne in prekrasne narave mož. ki so ta dela ustvarili, dasi v marsikaterem avtorjevega nazora ne razbereš, kolikor ga pa sPoznaš, ga vidiš marsikje ovrženega po izrazih umetnikove "krati izpovedane dejanske narave. Razločneje je viden svetovni nazor v delih avtorjev nižjih vrst, ki jim manj svobodni pogled ne vidi tako razločno podzavesti in ki zaradi tega sprejemajo v svo-Je delo več neumetniških elementov. P^i vrsti bil. Predvsem ne moremo biti prepričani, da ga Slovenci zelo veliko bero, dasi se a dvom ne opira na zanesljive Podatke. Toda taka je splošna s°dba o usodi njegove literatu-re.- Morda bero samo nekatera "Jegova dela. Katera? V nas-Protju z rečenim je treba pri-*nati, da je njegova dramatika na slovenskih odrih vendarle Prodrla, čeprav se spominjamo Časov, ko je bila uprizoritev Cankarjevega dramskega dela Za vsako naše gledališče tvegajo dejanje. Danes je avtor "lapcev" odrsko uspešen, Srnagovit in živ. A ostala njego-Va literatura, ki ima tolikšen obseg? Njen večji del je gotovo se v ocenjevanju literature. Tega ocenjevanja tako rekoč ni, ker seveda ni tako preprosta stvar kakor ideološka analiza ali kakor samo zgodovinsko uvrščanje v razpredelnico naše literature ali kakor samo bolj ali manj točno in zanesljivo interpretiranje. In vendar bo treba estetsko oceno prej ali slej izreči, razen če je kdo voljan to nelahko nalogo prepustiti času, o katerem pravimo, da je najzanesljivejši in edini pravični sodnik, četudi je meniti, da je treba to avtoriteto, ki ustvarja sodbe le zelo počasi, priznavati z omejitvami in spričo številnih zgodovin- ?ljosipa Vidmarja Hgsa, ki se je bil začel že s Trubarjem, nadaljeval pa j^Prešernom, Levstikom in Cankarjem. V svojih ese Ijstičnih delih pa je osvetlil dobršen del slovenske 'Uiti \rr\G 7nnrln\/iriQ ir> i-rr\r\r*i\ ev/nie+\iianri s\cir\r\r\ \i "Jlturne zgodovine in izpričal svojstveno ostrino v ^ojih kritiških prispevkih. S krajšimi značilnimi ^lomki iz njegovih najpomembnejših del se oddol-*HJemo spominu na tega Slovenca z najširšim razgle- dom, kot so ga radi imenovali njegovi sodobniki. ^ršemu bralstvu še vedno tež-*o dojemljiv in sprejemljiv. In- e'igenci, ki bi ga mogla razumi, je v marsičem tuj, zlasti Po svojem neprijaznem odnosu i° življenja, ki je izrazito črno-8'ed, in to predvsem zaradi nje-Sovega osebnega tujstva na ^vetu. Toda to tujstvo je po- Sern individualno in ni v ož-•J^rn sorodstvu z alienacijami pnašnjega človeka. V tem in e v marsičem nas moti njego- a subjektivnost, ki je dostikrat Pognana, če je beseda, da nas j ot>> pravi izraz za ugovore, ki j* 2 njimi človek upira sugestiji 8a pisca. V zvezi s tem se je utrdilo mnenje, da je Can- • a.r s svojim poetičnim subje- • lvizmom, ki ga neredko zava-Jva ludi v "mehkobno žalost" ali Sentimentalnost, za desetletja Ustavil razvoj objektivnega Pripovedništva v*prozi, ki so ga VjPrali po Tavčarju na čisto no-^ n temeljih zgraditi šele Preži-q°v. Voranc, Miško Kranjec in £lr'l Kosmač. Nadalje nekateri ankarja poveličujejo kot idej-tendenčnega pisca, in sicer s..' kot progresivnega sociali-bji nega misleca, kar je gotovo l1! drugi kot idealista, če ne kot katoličana, čeprav je Je8ova religioznost tuja vse-ve ,Cerkvenemu 'n konkretno Vsrskemu, njegova misel pa Ha^u katoliško pozitivnemu v vra Pri zgodovini kratko malo so-žna. Še drugim, kakor na rj ^r Lojzu Kraigherju, je ne-|0 -kljiv v vsem in kratko ma-gr jetnik brez primere in brez stirJe" skratka, o Cankarju eksi-vs a sto najrazličnejših sodb m0 .? današnjega dne, kar je goče razumeti samo zaradi skih primerov njenih stoletnih zablod vendarle previdno. Vsekakor pa se mi zdi, v nasprotju s tem pasivističnim stališčem, dolžnost literature in seveda zlasti kritike pogumno izrekati sodbe o vsem, kar spada v njen svet, kajti samo take sodbe so literarno plodne in za okus časa ilustrativne. • • • OB KONCU tega dolgega razmišljanja sem se spet zavedel svojega osebnega stanja. O tem lahko rečem na kratko: vrnil sem se v življenje, in to ob spremljanju našega mrtvaškega plesa, ki po izročilu in po resnici vodi v smrt. Prebudil sem se povsem, celo nekoliko mirnejši, kajti oddolžil sem se svoji vse preveč zvesti spremljevalki od mojega petnajstega leta. Povedal sem ji vse, kar sem ji mogel povedati in kar ji imam povedati, kaj pa ima povedati ona meni, bom zvedel zagotovo. Dotlej pa je treba skušati živeti, in to v polnem smislu besede: ob delu, pod težkim križem slovenstva in pod še težjim križem svetovne revolucije, ki ne more in ne more do svoje podobe. Vso prihodnost vidim odvisno od človeške pameti, v katere zmago še vedno boječe verujem in ki sem ji kakor vsak človek dolžan pomagati z ljubeznijo in blago voljo. Josip Vidmar. Izbrano delo: I Iz slovenske literature, II Polemike. III Eseji. IV Dramaturški zapisi. (Založba Obzorja 1972). Mrtvaški ples (Državna založba Slovenije 1983) e SDlošne nezadostne prak- JOŽE KOŠNJEK RAJKO JELOVČAN, gorenjevaški trgovec, dirkač in telovadec bo letos avgusta star 83 let Nemci so mu vzeli motorje, socializem pa imetje Takrat, ko mu je nova oblast vzela trgovske lokale, skladišča, hišo, gospodarsko poslopje in zemljo, je Rajko Jelovčan, predvojni Sokol in povojni predsednik Telovadnega društva Partizan v Gorenji vasi, zapustil telovadnico, z njim pa njegovi prijatelji. Z Jelov-čanom in prijatelji je orodna telovadba v Gorenji vasi umrla. Danes (sreda) ste bili na občini v Škofji Loki zaradi vrnitve nacionaliziranega premoženja. "Vzeli so mi vse trgovske lokale in skladišča v Gorenji vasi, hišo, v kateri je bila trgovina, pa še eno hišo in gospodarsko poslopje in zemljo. Pustili so mi le stanovanje in klet. Zahtevek za vrnitev sem vložil že pred več kot enim letom na osnovi zakona, ker mi je bilo premoženje krivično odvzeto. Nad seboj nisem imel nobenega greha. Prej sem bil ves v športu. Pred vojno sokol, po vojni pa načelnik Partizana v Gorenji vasi. Takrat, ko so mi vzeli, sem rekel hvala lepa za vse in odšel. Potem so Partizan zapustili tudi vsi moji kolegi orodja-ši. Vsi so rekli: Rajko, če greš ti, gremo tudi mi." Kako kaže? Vam bodo premoženje vrnili? "Po zakonu bi mi morali že prej vrniti vsaj lokale. Zakon je rekel, da se lokali, kjer sta se obrt in trgovina opravljala nad 60 let, ne smejo nacionalizirati. Pri nas smo imeli trgovino 78 let, najprej oče, potem pa jaz. Na pamet sem jim pripovedoval zakone, pa so mi odgovarjali, da je bila taka krajevna potreba. Gospod na občini, pri katerem sem danes bilje rekel, naj pridem čez uro, uro in pol nazaj, da bo uslužbenka, ki se ukvarja z mojo zadevo povedala, kako in kaj je. Sicer pa so mi že rekli, da je upanje. Ponovno sem jim povedal, da nisem nič zagrešil, čeprav me je Gestapo zaprl in zasliševal, potem pa izpustil. Vse življenje sem delal in se upokojil pri sedemdesetih letih." Upanje, da Vam bodo vsaj glede premoženja popravili krivico, imate, sicer ne bi kljub visoki starosti vztrajali. "Včasih ga imam, včasih ga povsem zgubim. Zakaj. Premoženje je bilo vzeto v petih minutah, sedaj pa se dajemo že toliko časa, pa še do danes ni nič. Ne gre zame, gre za sinova. Eden je zdravnik v Ljubljani, drugi inženir strojništva v Ma-novi tovarni v Duesseldorfu v Nemčiji. Da bosta, ko bosta prišla domov na grob svojih staršev, vsaj malo doma. Sam nisem bil nikoli pohlepen. Bil sem športnik in nič drugega." Ko Vas človek gleda, nima občutka, da je lep del Vašega življenja obremenjen s krivico. Vedri, dobre volje izgledate. "Zelo sem se žrl, premišljeval, kaj sem naredil, pa sem vedno prišel do zaključka, da nisem ničesar. Kar pojdite na sodišče vprašat. Niti enkrat nisem bil kaznovan, niti enega prekrška nisem naredil, nikoli nisem bil zaprt. Samo enkrat sem bil na sodišču kot priča. Zaprl me je Gestapo, Nemci so me večkrat hoteli odpeljati v nemško vojsko in mi grozili z ustrelitvijo, ker naj bi delal za partizane. Po pravici povem, zanje nisem nikdar delal, to sem po pravici povedal, in so mi rekli: Jelovčan, pojdite domov. Večkrat mi kdo pravi, kaj se sekiram. Nočem se, vendar pride to kar samo od sebe. Iz tega ne moreš ven. Sam sem kot razlaščenec po vojni veliko gor plačal. Tega vam ne morem povedati, povedo pa vam lahko ljudje. Oče je bil trgovec in trgovina je bila zelo kratek čas napisana name. Oče je takrat, ko se je to zgodilo, umrl. Po domače povedano je bil čisto ob pamet." Ste se kdaj ukvarjali s politiko? "Nikoli. Bil sem čisto nevtralen. Ko me enkrat nekdo vprašal, pri katerih sem, sem mu odgovoril, da pri OR. Kaj je to, se je začudil. Oprezne riti, sem mu odgovoril. Moj oče se je pa ukvarjal s politiko in večkrat mi je kdo rekel, naj posnemam očeta. Vse drugo prej kot politika, sem odgovarjal. Pri OR sem ostal, hodil sem v cerkev, hodim in bom hodil dokler bom živ. Tako sem bil vzgojen in konec. To sem povedal tudi tistim, ki so mi pravili: Rajko, saj si vendar v šolo hodil, pa še poslušaš farje. Moj odgovor je bil: to je moja stvar. Jaz tebe tudi ne sprašujem, kam greš in kam ne greš. Tak sem in tak bom ostal, pa če grem danes v grob. Ta bolezen je huda. Ko te začne mučiti revma, srce slabi in na sebi to opažam. Tako je vsakemu usojeno in to je edina pravica na svetu, sicer bi nekateri živeli tisoč let." Ko sva se dogovarjala za tale pogovor, Ste dejali, da Vas revma spominja na svoj najljubši šport, dirke z motorjem. Povedali Ste, da ste bili prijatelj slavnega slovenskega dirkača Ludvika Starica, "Letečega Kranjca". "Kot gimnazijec sem telovadil pri Narodnem domu v Ljubljani. Hoteli so, da bi ostal v Ljubljani in naprej študiral, zelo rad bi postal civilni pilot, vendar me je oče kot edinega sina poklical domov. Vendar sem v telovadnico še vedno rad šel. Moram pa po pravici povedati, da je bila takrat, ko so bile dirke, telovadba zadaj. Pri dirkačih in pri telovadcih sem imel dobre kolege. Pri dirkačih so bili to Ludvik Starič, ki je vedno hodil k meni, pa Zevnik in Skopec, prav tako fejst fantje pa so bili telovadci Mežnarjev Janez in njegova dva brata, Tinčkov France in še mnogi drugi." Rajko Jelovčan - Slika P. Koz jek eden. Ko sem bil še v Ljubljani, me je tam treniral znani Boris Gregorka, ki je bil kasneje tudi Cerarjev trener. Po vojni sem šel k njemu po obleke za naše članice in mladinke. Ko me je Gregorka zagledal, me je objel in rekel: O, madona, Rajko, zakaj si mi ušel, kaj bi jaz naredil iz tebe. Sicer pa sta bili moji najljubši orodji drog in bradlja. Z dirkami pa sem moral nehati, saj so mi Nemci vzeli dva avtomobila in vse motorje. Tako je vsak nekaj pobral: Nemci avtomobila in motorje, nova oblast po vojni pa vse ostalo." Kot dirkač ste bili v tistih časih nekaj posebnega v teh krajih. So vas ljudje kaj čudno gledali, ko ste prašili in grmeli po dolini? "Trinajst let sem dirkal hitrostne, gorske in speedway dirke. Tudi gorske dirke na Ljubelj sem vozil in na eni od mednarodnih dirk postal tudi banovinski prvak. Imel sem več mašiti, BSA, BMW in tudi NSU. Treniral sem pa res največ doma, predvsem na cesti proti Lučnam. Ljudje so mi pravili norec. Bil sem res edini. Po vojni me je dober kolega Edo iz Srednje vasi prosil, da bi mu preskrbel kakšno mašino. Šel Dva motoristična asa: Leon Pintar in Rajko Jelovčan. Dirkanje ste po vojni opustili, telovadbo pa ste nadaljevali pri Partizanu. "Pri Partizanu sem bil do dne, ko so mi zaplenili premoženje. Takrat je orodna telovadba v Gorenji vasi usahnila. Do takrat sem vodil oddelke, tudi pionirje in mladince, skrbel za orodno telovadbo. Bili smo kot sem v Koper k Imperlu, ki je v Tomosu pripravljal stroje tudi za slavnega Parlottija, in dobil ta hudo petdesetico za Eda. Potem je tudi on začel." Ta šport ni bil poceni. Koliko je stal motor? "Ta hitra mašina je stala skoraj 26.000 starojugoslovanskih di- narjev. Koliko je bilo to? Malo hišico si lahko naredil za 40.000 dinarjev. To se pravi, da je tak motor stal dobro polovico hiše. Seveda so šli vsi moji prihranki v mašine." Ste bili sami sebi tudi mehanik? "Imel sem fejst fanta, prijatelja, dobrega mehanika, ki mi je pripravljal motor in hodil z menoj na dirke. Motorje pa mi je na dirke vozil avtoprevoznik iz Gorenje vasi. Na tovornjak je naložil ljudi, ki so šli gledat dirko, zraven pa še mojo mašino. Šla sva pa tudi prej, recimo na Ljubelj že v torek, ko se je začel trening, v soboto pa je dirka za startne pozicije." Ste kdaj hudo padli? "Ja, pa ni bilo tako hudo. Enkrat sem se poškodoval na Ljubelju. Kazalo je, da ne bom smel startati. Zdravnik mi je prepovedal, končno pa je le popustil in dovolil, vendar sem moral podpisati izjavo, da vozim na svojo odgovornost." Kaj pa danes? Vas še vlečeta motoŠport in telovadba? "O, ja. To pa še. Grem na moto dirke na Grobnik, pa v Nemčijo. K sinu v Duesseldorf grem, ki je tako kot drugi sin v Ljubljani tudi navdušen nad motorji in dirkami. Ima tri mašine. Pred leti sva sedela vsak na eno in odšla na dirke v Nemčiji. Formula ena in motokros me ne zanimata toliko. Bolj hitrostne dirke in speedway. Redno grem na dirke v Ljubljano. Le prejšnjo nedeljo nisem mogel iti. Tudi telovadbo rad gledam, posebej našega Lojzeta Kolmana. Sicer sem pa doma, zelo rad na dvorišču, kjer imam sinovega čistokrvnega volčjaka. To je prima živalca. Človek si ne bi mislil, kako je brihtna. Veliko ur sem pri njej." Ste kdaj pili, kdaj kadili? Kot športnik, predvidevam, da nikoli. "Kadil nisem nikoli, popil pa sem kakšen kozarec vina. Nekaj vam moram odkrito povedati. Enkrat sem bil v Kranju na trgovskem plesu. Z menoj so bili štirje sošolci in sošolka, ki meje toliko časa izzivala, da sem malo več popil in potegnil cigareto. V pol ure sem vse skupaj nesel za Narodni dom in bled kot zid odšel domov. Mislim pa, da mi zdravo življenje pomaga pri tej bolečini, če bi še pil, bi me že pobralo." Jože Novak Pavel Lužan: Brisanje preteklosti Spoštovani gospod Tepina, veseli me, da ste se oglasili. Takrat, danes že davnega leta 1987 ni bilo mogoče svobodno razpravljati o Dolinarjevih kipih. Razumljivo, da še danes pišete smešne stvari v stilu "Ni manjkalo nakan, da bi spomenike porušili ali jih vsaj odstranili in spravili drugam" itd. Seveda ste vse argumente enostavno pozabili ali prezrli (ker vam ne koristijo). Vsa zadeva se je začela s člankom Marka Jenšterleta v Gorenjskem glasu, kije opozoril, da so Dolinarjevi kipi podobni socrealističnim kipom. Ker je bila zraven objavljena karikatura, so občinske strukture dvignile cel halo, v stilu: "A zdaj nam bodo pa še spomenike rušili!" Ker je takrat veliko prahu dvignila "davčna afera", si takratna partijska elita sama ni upala nastopiti javno (Aleksander Ravnikar), zato je v boj poslala szdl-jevce, ki so začeli jamrati, da "hočejo rušiti spomenik" itd., seveda s pod tonom, da je treba odstaviti urednico Gorenjskega glasa, ki sije to drznila objaviti. V takšni atmosferi sem organiziral pogovor "Dolinarjevi spomeniki: DA ali NE". Udeležila sta se ga tudi vi in Martin Košir. Mi smo predstavili svoje argumente, vidva z Martinom Koširjem pa sta trdila približno tisto, kar še danes ponavljate. Toda, že takrat je Marko Jenšterle opozoril, da mi niti Jizično, kaj šele kako drugače ne moremo "rušiti spomenikov", kar so nam vseskozi podtikali (zaradi neke karikature). Toda kmalu potem je bil v Mladini objavljen prispevek, ki je dokazal, da je Dolinar delal skice za spomenik kralju Aleksandru v Ljubljani! To pa je dokončno zaprlo usta oblastnikom. Seveda je samo po sebi razumljivo, da to dejstvo enostavno spregledale in še vedno trdite: "Lojze Dolinar je v svojem nizu spomenikov NOB širom Jugoslavije pokazal, da gleda na NOB kot patriot in humanist..." Če bi bili leta 1961 borcem povedali, da je Dolinar delal skice za spomenik kralja Aleksandra, potem gotovo ne bi Dolinar postavil v Kranju svojih kipov! Danes lahko končno svobodno razpravljamo o Dolinarjevih kipih. Mislim, da bi strokovna umetnostno-zgodovinska analiza Dolinarjevega primitivnega klasicizma pokazala veliko, tako slogovno, kot tudi tematsko podobnost tako s socrealističnim kot tudi, na žalost z nacističnim kiparstvom. O tem obstaja veliko literature, seveda opremljene s fotografijami. V vašem pismu mi je všeč, da ste vsaj toliko odkriti in pošteni, ko pravite: "Leta 1961 so v Kranju postavili skupino spomenikov delavskemu gibanju in NOB. To je eden največjih spomenikov takega namena v Sloveniji " Kakšna potreba je bila, da sta skupaj z Martinom Koširjem postavila "največji spomenik takega namena "? Kranj ni bil niti Dražgoše še manj pa kak Kra-gujevac. Ob vseh teh spomenikih je še najbolj smešno dejstvo, da še do danes ni pojasnjena gnusna "Kumerdejeva afera". Neki kompetentni zgodovinar meni, da afera ni pojasnjena, ker je v njej odigral ničkaj častno vlogo eden Popitovih vojakov revolucije- Orvvell nekje pravi, da kdor gospodari s preteklostjo, ta gospodari s sedanjostjo in prihodnostjo. Skratka v naravi vsake- ga totalitarizma je, da mitologi-zira preteklost. V demokraciji ima vsak pravico ustvariti si svoje mnenje o preteklosti, lahko jo kritizira, mogoče celo blati. Toda, kar se je zgodilo in kar ima neko resnično vrednost, bo ostalo, to je mogoče vedno braniti, ne pa mitov, izmišljenih veličin in pravljic. Zato je smešno in absurdno, če npr. Stane Boštjančič še danes piše "o napadih na NOB". Zato je vprašanje "Dolinarjevi spomeniki. DA ali NE" še danes aktualno. Če je mogoče domačine naplahtati z nekaj frazami, pa vsekakor ni mogoče vleči za nos tujce. Če Kranjčani niso imeli daljnega leta 1961 ne pravice, še manj pa možnosti, da odgovorijo na vprašanje "Dolinarjevi spomeniki: DA ali NE", potem imajo danes to možnost. I NAPORNA PLAT RESNICE I I I I I I Po kosilu se ponavadi radi zleknemo v naslonjače in začnemo srkali kavo. kakor večina drugih družin. Takšno prijetno, skupno lenarjenje pa so včeraj presekale ženine besede: "Oh. srečna sem. da se hči še šola. drugače ne vem. kje bi jo zaposlila!" "Prav zares," sem ji pritrdil, "vsaj glede tega imava srečo v teh hudih časih, ko nas pestita brezposelnost in draginja!" "Bo držalo, zlodja. oboje res hudo tepe samo nekatere ljudi," se je zavzeto oglasil moj oče, "toda vsaka resnica ima dve plati. Draga moja, dela je povsod veliko, kamor pogledam, samo ljudje se ga ogibajo. Marsikomu brezposelnost navrže veliko več kot delo. pa tudi bolj moderna in ugledan je od dela! Če si nezaposlen, pač lahko za vso svojo nesposobnost in delomrznost kriviš druge, sam pa si čist in pošten gospod ali gospa, ki ga zatira grozna država, vlada, družba, podjetje, žena ali mož in mati božja z drugimi višjimi silami, amen! Premnogokrat je tako z ljudmi!" "Neverjetno, kaj pa govorite," je vsa osupla vprašala moja žena, "le kako morete biti tako kruti do ljudi, ki so se znašli na cesti in to ne po lastni krivdi?" "Kdo je krut? Jaz prav nič." ji je odvrnil moj oče. "trdim le. da ima vsaka resnica dve plati!" "O ne, resnica o brezposelnosti že ne, da veste," je vzrojila moja boljša polovica, "vlada ga tako lomi, da je narod nesrečen in reven!" "Drži, to je črna plat resnice! Toda njena druga plat mi kaže, da so si tega v mnogočem precej krivi tudi ljudje sami!" "To je laž in vaša velika zmota," je jezno blekni-la žena. "Tako praviš ti! Toda če mojim besedam ne verjameš, ti bom to. kar trdim, dokazal tudi z dejanj i!" "Le kako in kdaj," ga je navdušeno prijela za besedo moja boljša polovica, "to bi pa res rada videla! in doživela!" "Saj tudi boš, draga moja snaha, takoj jutri! In Janez nama bo za pričo! A zdaj, prosim, mi prepustita časopise, da si preberem oglase!" Naslednje jutro, ko smo mi odhajali od doma po dolžnostih, je moj oče že čepel pri telefonu, kakor še nikoli doslej, in vrtel številčnico tako zazveto, da ni imel časa niti za pozdrav. In ko smo se ob običajni uri vrnili h kosilu, je z žare-čim obrazom začel poročati: "Našel sem osem prostih delovnih mest prodajnih zastopnikov in šest akviziterskih mest za prodajo raznih reči in knjig. Vseh štirinajst sem odklonil, ker imam pri svojih letih težave z nogami, a ko bi bil mlajši, bi se lotil tega dela. In takoj jutri bi lahko začel delati tudi v kamnoseštvu, ko bi le ne bil prestar, tam namreč že dolgo z lučjo iščejo štiri mlade delavce. In potem..." "Kaj ne bi nehali s tem naštevanjem prostih delovnih mest in številnih del! Povejte, kaj ste si našli v dokaz svoji včerajšnji trditvi," je odločno rekla moja žena. "Prav, pa poslušajta," se je zadovoljno namuznil moj oče, "jutri zjutraj začnem kot računovodja! Honorarno, seveda, in le za šest ur dnevno! Ob dveh bom pritekel na kosilo in prosim te, draga snaha, naj bo pripravljeno, ker bom imel malo časa. Po kosilu namreč začnem z delom v drugem podjetju - od treh do osmih bom pri nekem zasebniku sestavljal luči. Za ogled TV - dnevnika sicer ne bom imel več časa, lahko pa si bom po večerji privoščil počitek do tričetrt na deset!" "Zakaj le do takrat? Ali ne misliš več hoditi spat ob enajstih, kakor ponavadi," sem bil radove- den. "Zal ne. ker bom jutri zvečer ob desetih začel opravljati delo nočnega čuvaja - tja do polšestih zjutraj. Potem pritečem spat za dve uri. nato bom pozajtrkoval in potem naprej, ob osmih, spet v računovodstvo." nama je razložil. "Kaj? Delal boš na treh delovnih mestih v treh podjetjih?" "Zakaj pa ne9 Od kdaj pa je delati greh," je smeje rekel moj oče in potem zafrkljivo dodal: "Ker mi tvoja cenjena soproga vsak dan pridiga o strašanski brezposelnosti, sem si pač izbral več dela. da bo bolj zatrdno uvidela še drugo plat resnice !" "No prav, s tem ste me lepo zabili." je mirno odvrnila žena. "vendar povejte, kako boste zmogli vse tri službe! In to pri vaših petinšestdesetih!" "Bom že, brez skrbi, drugega mi ne preostane! Toliko sem že star. da si ne morem več privoščiti jamranja in ujčkanja zaradi svoje brezposelnosti, kakor to počno mladi!" Ker je oče tako lepo zaprl usta moji boljši polovici, sem ji brž priskočil na pomoč: "Še eno vprašanje! Kdaj pa boš kaj spal?" "Ne skrbi, spal bom na onem svetu!" In seje po-smejal. "Bojim se, oče, da bo tedaj prepozno zate," sem spet poskusil podkuriti njegovi samopašni zaverovanosti vase. "Pravzaprav res, fant, ne gre, da bi čakal na obljubljeni raj, prevečkrat so me že potegnili za nos! Zdrav in delaven človek pač mora kdaj tudi spati, če hoče biti zdrav in delaven. Mislim, da mi bo služba nočnega čuvaja prišla presneto prav za dremuckanje!" "Presneto, vidim, da ste pripravljeni celo umreti, samo da bi mi dokazali, kako mnogo brezposelnih niti s prstom ne migne za to, da bi se znova zaposlili! Ampak ste se ušteli," je odločno odvrnila žena, "premagala vas bom z bistvenim vprašanjem! Ali vas ni sram, da ste si zdaj, ko ste upokojenec, prigrabili kar tri delovna mesta, ki bi jih sicer lahko zasedli brezposelni?" "Prav nič, da veš! To pač ni več moja stvar, temveč problem države in brezposelnih. Jaz nisem kriv. če je država slepa in gluha za kršenje predpisov, še manj pa sem kriv. če so se številni brezposelni tako trdno oprijeli svojega novega poklica, kakor pijanec plota! Oboje je pač tako očitna druga plat resnice, da o njej že vrabci čivkajo: če bi država skrbela za izvrševanje zakonov in če bi povsod, koder sem povprašal za delo, takisto storili tudi nezaposleni, potem gotovo ne bi nikjer zaposlili mene, starega in utrujenega upokojenca!" "Zdaj nikar ne jamraj, kar si si skuhal, boš menda tudi pojedel," sem ga špiknil, "ali pa bo tvoj dokaz vreden le toliko, kolikor veljajo prazne obljube naše nesposobne vlade!" "Bom, brez skrbi, saj nisem zanič fičfirič, kakor večina naših ministrov! Na vseh treh izbranih delovnih mestih bom postoril svoje delo, ki ga nekdo pač mora opraviti. Saj če boste še naprej samo javkali zaradi brezposelnosti in zraven vihali nosove nad delom, kam bomo pa prišli!?" Po vsem tem je ostala brez besed celo moja žena, najbolj resnicoljubna in odrezava od vseh žena na svetu, in skušala svojo nemoč skriti ta- 0 ko, da je nekaj časa nepremično zrla v svojo iz- — praznjeno kavno skodelico na mizi, potem pajo I je odločno obrnila in jo poveznila na krožnik. I rekoč: "Bomo videli, kaj bo?" FELJTON Marko Ogris MAFIJA - OD MITA DO 'TRUPEL NA DOPUSTU II Zaradi mafije je I. 1891 v New Orleansu prišlo do incidenta, zaradi katerega so bili Američani sveto prepričani, da utegne Italija s svojo floto, ki je bila tedaj veliko močnejša od ameriške, napasti obale ZDA na območju Louisiane. V tem mestu je v kratkem času prišlo do treh umorov. Proti obtoženim naj bi pričal tudi šef policije Peter Hennessev, ki pa je bil tik pred tem ubit. Sum je padel na mafijo. Od procesa so vsi pričakovali, da bo z razglasitvijo devetih smrtnih obsodb napravil konec terorju. Izkazalo se je, da je mafija močnejša od ameriškega pravosodja, kajti porotniki so obtožene razglasili za nedolžne zaradi pomanjkanja dokazov. Neitalijansko prebivalstvo je bilo ogorčeno. Mesto so preplavili plakati za miting: "Pridite in bodite pripravljeni za akcijo!" Kakih 8000 meščanov je po vročih govorih v polnem žaru, na poti do jetnišnice, mimogrede oropalo še nekaj trgovin z orožjem. Policaje je množica razgnala, v jetnišnici pa napravila strahoten pokol. Divja horda je trupla Italijanov odnesla iz jetnišnice in jih za noge obesila na drevesa. Strahotni dogodek je odjeknil po svetu. 21. marca 1891 je Italija iz VVashingtona odpoklicala svojega veleposlanika barona Fava. Naposled je ameriški predsednik Harrison v kongresu izrazil obžalovanje za vse, kar se je zgodilo v New Orleansu Bržkone je bil tudi zaradi tega poražen na naslednjih volitvah. Med kriminalisti in raziskovalci mafije ter organiziranega kriminala je bilo precej nesoglasij glede enotnosti italo-ameriškega podzemlja. FBI ni nikoli povsem verjela v nekakšno enotno organizacijo. Po drugi tezi (zlasti Narcotics bureau) pa sta bili mafija in cosa no-stra eno, ne samo po poreklu, metodah in duhu, temveč tudi kot organizacija. Obstajalo naj bi celo enotno vodstvo, oz. en sam človek, ki naj bi bil na čelu nekakšnega komiteja kot "oče" ali "pezzo di novanta numero uno", neke vrste modrec. Čeprav naj bi po ocenah FBI le desetina ameriških kriminalcev, združenih v nacionalni gangstrski sindikat, pripadala mafiji, je imela le-ta v času prohibicije največji vpliv. Sprva je veljal železni zakon mafije, da mora biti "oče spoštovane družine" izvoljen na Siciliji, biti mora siciljanske krvi in stalno bivati na Siciliji. Toda leta 1908 je s Sicilije v Ameriko pobegnil Raffaelo Pallzolo ki je bil ogrožen zaradi uboja barona Notabartola. Po mnenju italijanskega publicista Carla Fusca je bil Palizolo tako močan, da je lahko tudi iz New Yorka vladal nad Sicilijo, s čimer je nastal precedens, da je od takrat vodstvo celotne mafije v Ameriki. Znano pa je, da npr Al Capone kot emigrant iz Neaplja, kljub temu da je bil med prohibicijo nesporni vladar ameriškega podzemlja, ravno zato, ker ni bil Siciljanec, formalno ni mogel postati vrhovni pezzo di novanta. Italo-ameriško podzemlje je največji priliv siciljanskih rekrutov beležilo ob koncu stoletja in neposredno po prvi svetovni vojni Že od nekdaj je veljalo ustaljeno prepričanje, da je emigracija v ZDA s Sicilije mnogo lažja kot iz kateregakoli drugega dela Evrope, zlasti če je šlo za Siciljanca, člana mafije, ki je moral bežati pred policijo. Kadar ni bil dovolj ponarejen potni list, so "prijatelji prijateljev" uporabili krste, ki so bile opremljene z vsemi ustreznimi dokumenti (po drugi svetovni vojni zlasti na račun imen ameriških vojakov, ki so padli med invazijo na Sicilijo). Njegova kariera je bila zagotovljena, če je imel v žepu blagoslov lokalne mafije in naslov kakega vplivnega rojaka v Ameriki. Prihod imigrantov je klasična scena iz gangstrskih filmov, med katerimi je seveda največja mafijska saga vseh časov The Godfather - F.F. Coppole, ki s pripovedjo o družini Corleone parafrazira zgodovino Amerike. Pisalo se je leto 1913. V newyorškem pristanišču je vrgel sidro mlad, kozav Siciljanec, po imenu Salvatore Lucanla. Bilo mu je 16 let, imel je eno samo obleko, ki jo je nosil na sebi, vse svoje imetje pa v culici. Bil je izčrpan od dolgega potovanja pod palubo čezo-ceanskega parnika. Nihče ga ni čakal, toda imel je neki naslov. Ni bil dolgo brez posla ta suhi Salvatore. Zaposlil se je v tovarni sladkorja, kjer je zdržal cela dva tedna. Nekaj mesecev kasneje so g* aretirali zaradi razpečevanja mamil. To je bil tudi kasneje njegov najljubši konjiček, v katerem je ostal strokovnjak vse do svoje smrti. Ni še dopolnil 17 let, ko je postal šef majhne bande in v prvem spopadu s tekmeci doživel svoj ognjeni krst.^ Mladega Siciljanca je ujela rivalska banda, ga odpeljala na Staten Island, drugo stran newyorškega pristanišča. Tam so ga z glavo navzdol obesili na drevo in mlatili vsevprek, da bi izvedeli, kje je skril svojo zalogo mamil. Toda .Salvatore ni niti zajavkal. Mučitelji so bili seveda ljudje, zato so se utrudili in odšli. Noč mu je hitro minila, ker je kmalu omedlel. Naslednje jutro so mimoidoči zijali v truplu podobno spako na drevesu, ki pa je bila začuda še živa, ko so jo sneli. Zdelo se je, da mu bo eno oko zdaj zdaj izteklo, po telesu je imel modre pege, na rokah in obrazu pa so bile opekline od prižganih cigaret. Ko se je o tem razvedelo, so o njem začeli spoštljivo govoriti, število njegovih družabnikov pa je naraslo. Dobil je vzdevek Lucky, srečni Luciano. Lepega dne je prišlo do zgodovinskega srečanja, zaradi katerega je Lucky postal veliki as tudi v tihotapstvu alkoholnih pijač. Njegova tolpa je ob vsakodnevnem postopanju po Lovver East Side na Manhattanu vzela na muho možiclja, ki je prikorakal mimo na kratkih in tako krivih nogah, da bi njegove hlačć lahko likal na bumerangu. "Go fuck your self", je strupeno zasikal polmetrski Meyer, ko mu je pot prekrižalo nekaj italijanskih pobalinov, ki so zahtevali od njega en cent za prehod, kakor tudi odgovor na vprašanje, aH ima morda kaj proti Siciljancem. Enako bi lahko vprašali tudi svetilnik, kaj si misli o psih. To je bil Meyer Lansky sin židovskega krojača in priseljenca iz ruskega mesteca Grodno, ki je po šestih letih državne šole preskočil tri razrede in pokazal izredno nadarjenost za številke. ^ KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Ko je mleka preveč in so merila za oddajanje vse ostrejša... Na Gorenjskem ponovno "odkrivajo" prašičerejo Kmetijski svetovalec Matjaž Meglic: "Kmečke reje prašičev niso kvarne za okolje, če izpolnjujejo zahtevane ekološke in druge pogoje." K**^ 22. aprila - "V Sloveniji imamo preveč nekaterih pridelkov, katerimi je zasičen tudi tuji trg - npr. mleko, perutnina. Dosti ?'eka proizvedemo v ravnini, kjer bi lahko pridelali krmo za praši-e' ki nam jih primanjkuje, in krušna žita, ki jih tudi uvažamo. Prijavo mleka bomo zato morali pospeševati tudi s finančnimi podporami na absolutnih travnih površinah, ravnino pa bolj nameniti Pridelavi žita in prašičereji," je na lanskem posvetu kmetijske sve-0yalne službe o razvojnih in tržnih možnostih slovenskega kmetij-"a dejal dr. Jože Osterc, republiški minister za kmetijstvo, goz-arstvo in prehrano, in poudaril, da ima Slovenija zelo neuravnote-vfno samooskrbo: mleka in perutninskega mesa ima precej preveč, prašičjega mesa, sadja, zelenjave in vina pa premalo. Po pojmih, ki jih je navedel, Slovenija pri prašičjem mesu dosega ""-odstotno samooskrbo, delež pa je še nekoliko nižji, če upoštevajo, da velik del prireje temelji na nakupljeni krmi. Ker so s prirejo in prodajo m'eka na Gorenjskem in v Složniji čedalje večje težave, še večje pa je zaradi presežkov in Nasičenosti evropskega trga prikovati v prihodnje, se je v *adnjem času na kmetijah mo-n° povečalo zanimanje za ostale kmetijske dejavnosti, ?ied drugim tudi za prašičerejo- Matjaž Meglic, ki je bil v nekdanji Gorenjski kmetijski *adrugi pospeševalec za praši-^ rejo, zdaj pa je kmetijski svetovalec v tržiški in delu kranj-*e občine, pravi, da je prašičema postala v Sloveniji in na Gorenjskem zanimiva predvsem zato, ker je zaradi vojne usahnil" dotok prašičev s Hr-Va$ke in iz drugih južnih krajev ln ker se v samostojni Sloveniji spreminja tudi odnos do domače prašičereje. V kranjski obči- svinje. Da se zanimanje za prašičerejo povečuje tudi na kmetijah, ki so sicer usmerjene v govedorejo, dokazuje že to, da so gorenjski kmetje letos poku- večja nadloga smrad. Ko je nizek zračni pritisk, res bolj zasmrdi ; res pa je tudi, da so tedaj prašiči krivi tudi za vsa druga onesnaženja okolja. No, nekaterim prašiči "zasmrdijo" tudi zaradi gorenjske nevoščljivosti (zaslužka), pravi Matjaž Meglic in poudarja, da kmečke reje ekološko prenesejo okrog 20 plemenskih Svinj za vzrejo pujskov do teže 25 kilogramov ali 300 do 400 pitancev teže 75 do 100 kilogramov v eni izmeni. Na kmetijah so prašiče nekdaj krmili na različne načine, zdaj pa se - kot pravi Matjaž Meglic - natančno ve, kaj zahtevajo, in kdaj je reja najbolj ekonomična. V preteklosti, ko niso veljale ekonomske zakonitosti, se je bolj splačalo prodajati krompir kot (s krompirjem krmljene) prašiče pa tudi sicer Matjaž Meglic: "Prašičereja je na nekaterih kmetijah na Gorenjskem že postala glavna dejavnost, na večini pa bo predvsem dopolnilna ali dodatna. Nekateri kmetje ne upajo v večje naložbe, ker se bojijo, da bodo hrvaški prašiči po ureditvi odnosov s sosedo spet "preplavili" slovenski trg in da bo domača prireja spet zapostavljena. Da bi po zgledu drugih držav zaščitili domačo prašičerejo, bo morala slovenska država sprejeti ustrezne uvozne dajatve." je po zadnjih podatkih °krog dvajset kmetij, ki se na- črtno ukvarjajo z rejo prašičev, predvsem z rejo plemenskih svinj, zanimanje pa kažejo tudi nekateri kmetje iz škofjeloške, radovljiške in jeseniške občine. Ne gre za uvajanje nekaj novega, ampak le za oživljanje dejavnosti, ki je bila v preteklosti na Gorenjskem že dobro razvita in razširjena. Nekdaj skorajda ni bilo kmetije, ki ne bi imela svinjaka in ki ne bi redila prašičev za domače potrebe in morebiti še nekaj za prodajo sorodnikom, sosedom in znancem. Ker so za domačo prašičerejo nastopili "mračni dnevi" (Slovenija se je usmerila v farmsko rejo in na "bratske trge", kamor je vložila tudi precejšnje denarje), so na številnih kmetijah prenehali rediti prašiče, na nekaterih pa so opustili le rejo svinj in se odločili, da pujske za rejo kupijo na sem-njih ali na kmetijah, ki redijo le pili precej več pujskov kot v preteklih letih. Povpraševanje je bilo veliko, zato je bila tudi njihova cena precej visoka: za kilogram pujska je bilo treba odšteti še enkrat toliko kot za kilogram odraslega, že zrejene-ga prašiča. Na Gorenjskem se po besedah Matjaža Meglica zavzemajo tudi za to, da bi na kmetijah, ki so nekdaj že redile eno ali dve svinji, spet začeli s tovrstno rejo. Plemensko svinjo je sicer težko dobiti, vendar je zdaj sitnosti manj kot nekdaj: ker se je že uveljavilo umetno osemenjevanje, jih ni več treba voziti k merjascem. je bilo krmo za prašiče bolje kupovati, kot jo pridelovati doma. Zadnja leta se razmere že spreminjajo: spet se splača sejati žitarice in doma pridelovati krmo, dosti pa je zanimanja tudi za sirotko iz kranjske in iz škofjeloške.mlekarne. Na vprašanje, kaj vse je potrebno, da se na kmetiji lahko začnejo ukvarjati s prašičerejo, kmetijski svetovalec Matjaž Meglic odgovarja, da je prvi pogoj veselje do dela, še posebej veselje do dela s prašiči, ostali pogoji pa so: osnovni kapital, zadosti kmetijskih zemljišč za pridelavo krme in za Zakon o zadrugah Rok za uskladitev z zakonom je 30. junij Kranj, 22. aprila - Zakon o zadrugah, ki je začel veljati 28. •oarca letos, določa, da se morajo kmetijske (in ostale) zadruge ter kooperantske organizacije v organiziranosti in poslovanju Uskladiti z novim zakonom do 30. junija letos. Ta rok velja tudi ** gozdarske temeljne organizacije kooperantov. V zakonu so pomembni še štirje roki. Kooperanti in delavci v podjetju, ki je nastalo iz nekdanje temeljne organizaci-Je kooperantov, se bodo v šestih mesecih od uveljavitve zakola, torej do 28. septembra letos, lahko z osebnim izjavljanjem odločili za organiziranje zadruge; za organiziranje samostoj-nezadruge iz dela sedanje zadruge pa bo čas še do 28. marca Prihodnje leto. Ker bodo tudi zadruge v denacionalizacijam postopku zahtevale vračilo nacionaliziranega ali kako drugače odvzetega premoženja, bodo morale zahtevke enako *ot ostali upravičenci vložiti najkasneje do 6. junija prihodnjega leta. Zadruge si bodo po zakonu olastninile 45 odstopov družbenega kapitala "podjetij s seznama", sodelovale pa °°do lahko tudi pri lastninskem preoblikovanju podjetij, ki JJ'so na seznamu, če se bodo tako dogovorile s podjetjem in Ce bodo izpolnjeni zakonski pogoji. Rok za vložitev tovrstnih 2ahtevkov pa je 25. september 1992.# C. Z. Na Gorenjskem je bilo doslej že nekaj primerov, ko so male prašičje farme izzvale pravo ekološko "vojno" predvsem med kmeti in bližnjimi stanovalci. Matjaž Meglic pravi, da kmečke reje prašičev niso nevarne za okolje, če so narejene po vseh pravilih in če izpolnjujejo predpisane ekološke in druge zahteve. Vsi prašiče-rejski objekti, ki so bili zgrajeni v zadnjem času, imajo zbiralnike za gnojevko in tudi sicer ne presegajo ekoloških in drugih možnosti. Kot pravi, je še naj- razvoz gnojevke ter primerne prostorske možnosti. Prašičereja ni "svinjarija", tudi prašiči zahtevajo red in Čistočo, pravi Meglic in poudarja, daje prašičereja zaradi velikih presežkov mleka perspektiva predvsem za tiste kmetije, ki oddajajo manjše količine nekakovostnega ali slabo kakovostnega mleka. Čeprav pri prašičih dohodek ni vsak mesec, kot je, denimo, pri mleku, pa izračuni kažejo, da bi se z dohodkom od petih plemenskih svinj že dalo preživeti. • C. Zaplotnik zeleni predlagajo zaščito ogrožene lovne divjadi Zakon dovoljuje lov na živali iz "rdečega seznama" *r'nj, 22. aprila - Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč in enotne ?°jirvene smernice, ki jih je sprejela skupščina Lovske zveze Slovenije, še vedno dovoljuje n* vrste divjadi, ki so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst Slovenije, Zakon zaradi redkosti sicer prepove-Je lov na nekatere vrste divjadi, ne pa ^ vse, ki so na seznamu ogroženih vrst. a seznamu so vse vrste gozdnih kur, (je^ njimi tudi gozdni jereb, ruševec in JVJ' petelin, vse vrste poljskih kur (polj-l a Jerebica, prepelica) ter kragulj in sko-Ith ^° konvenciji 0 varstvu prostožive-in e.yropskih živalskih in rastlinskih vrst njihovih naravnih življenjskih prostori v Pa je prepovedano uničevati in po- odovati vse ujede, medveda in divjo • acko. Divjega petelina, gozdnega jereba n-. fuševca ogrožajo predvsem posegi v I J'hov življenjski prostor, vznemirjanje in • Vse tri vrste je dovoljeno loviti v času svatovanja (rastitve), torej v času razmnoževanja, kar je po mnenju Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije etičo nedopustno. V številnih evropskih državah so že spoznali, da so plenilci zelo pomembni za vzdrževanje naravnega ravnovesja in so jih zato popolnoma zaščitili, pri nas pa je še vedno z zakonom dovoljen lov na kragulja in skobca. Ker lovci po oceni društva bolj slabo poznajo kragulja in skobca, so zato v nevarnosti tudi druge ogrožene in redke vrste ujed. Društvo predlaga, da bi v Sloveniji poleg teh zaščitili še sloko ali velikega kljunača, ki ju ogroža uničevanje močvirij in lov. Ker je zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju star že petnajst let, v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju ocenjujejo, da je v členih, ki opredeljujejo, katere lovne vrste je prepovedano loviti, že zastarel in da dejanskim razmeram v naravi bolj ustreza pet let stara rdeča knjiga o ogroženosti nekaterih živalskih vrst. Na seznamu so vrste, ki so zelo občutljive na spremembe v okolju in predvsem na vplive Človekovega delovanja. Ker so številčno redke, je nevarno, da ob nadaljnjem ogrožanju izu-mrejo. Da bi to preprečili, so Zeleni Kranja prek člana izvršnega sveta, odgovornega za ekologijo, predlagali skupščinam občin Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Tolmin, Mozirje, Kamnik in Ljubljana - Šiška, da se zgledujejo po kranjski občini in da popolnoma zaščitijo ogrožene lovne vrste. V radovljiški, na primer, so kranjski predlog upoštevali in z lovskogospodarskimi načrti zaščitili gozdnega jereba, ruševca, skobca in kragulja. • C. Zaplotnik Zatišje je le navidezno Zatišje, kije v gorenjskem kmetijstvu in gozdarstvu zavladalo po sejmu v Kranju, je le navidezno, "v zakulisju " se dogaja marsikaj. V kmetijskih zadrugah (in gozdarskih temeljnih organizacijah kooperantov) se pripravljajo na to, da organiziranost in poslovanje uskladijo z zakonom o zadrugah (rok je do 30. junija letos), pripravijo denacionalizacijske zahtevke in poročila o tem, koliko so od začetka 1986. do konca 1991. leta poslovno sodelovali z mlekarnami, klavnicami in drugimi podjetji, v katerih bodo po zakonu olastninili 45 odstotkov družbenega kapitala. Denacionalizacijski upravičenci, ustrahovani od tega, da bo nova vlada kmalu popravila zakon o denacionalizaciji, tekajo od vrat do vrat in "pritiskajo" na upravne organe, češ da naj pohitijo in vrnejo, kar jim je bilo odvzeto v nekaj minutah ali urah. Ker postopki po občinah potekajo različno hitro, se tudi sprašujejo, zakaj so ponekod vrnili že precej premoženja, drugod pa šele urejajo vloge, zbirajo dokumentacijo in čakajo, da jim bodo pristojni organi poslali vse potrebne predpise, navodila in spremljajoče zakone. Prve izkušnje z denacionalizacijo lažjih in nezapletenih primerov opozarjajo na to, da zakon vsebuje številne pasti in neznanke: še več pa jih je pričakovati potlej, ko bodo zavezanci in upravičenci morali uskladiti interese za tovarne ali dele tovarn, za finančne ustanove ali za premoženje Cerkve. Pri zakonu o gozdovih se v zadnjih dneh ni zgodilo nič novega, omeniti je treba le Stranko demokratične prenove, ki s svojim stališčem, da mora zakon kot obvezno podlago za sečnjo uveljaviti odkazilo pooblaščenega gozdarja, ponovno odpira "vojno" med kmeti in njihovimi predstavniki na eni strani ter med gozdarskimi strokovnjaki in nekaterimi političnimi strankami na drugi. Zakon o ukrepih za zagotavljanje prireje, predelave in oskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki, ki ga je slovenska skupščina sprejela pred tremi leti, dopolnila pa leto kasneje, še vedno velja, zadnje mesece pa ga spoštujejo le v malokateri slovenski mlekarni. Po zakonu so mlekarne dolžne kmetom in ostalim rejcem plačati mleko do 15. v mesecu, zaradi težav pri prodaji in likvidnostnih problemov pa ga plačujejo z zamudo in v več obrokih. Kranjska je 60 odstotkov marca oddanega mleka zadrugam plačala 15. aprila, razliko pa naj bi nakazala včeraj, 23. aprila. V primerjavi z mlekarno v Arji vasi, kiji doslej še ni uspelo v celoti plačati niti februarja oddanega mleka, je na kranjskem odkupnem območju za zdaj še kar dobro: plačilo je redno vsak mesec, čeprav zadnja dva meseca v dveh obrokih. Ko je krščanski demokrat Lojze Peterle v sredo moral krmilo slovenske vlade prepustiti liberalnemu demokratu dr. Janezu Drnovšku, so se takoj začela ugibanja o tem, ali bo dr. Jože Osterc še naprej minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kakšna bo odslej kmetijska politika. Bo ostala enaka kot doslej ali se bo spremenila, zanima predvsem tiste, ki v skupščinski razpravi niso preslišali opozorila nekaterih poslancev tedaj še vladnih, zdaj pa že opozicijskih strank, češ da bo nova vlada "prevetrila" zakona o zadrugah in denacionalizaciji. # C. Zaplotnik Odkup mleka se še povečuje Radovljica, 22. aprila - Čeprav se Slovenija ubada z velikimi presežki mleka in mlečnih izdelkov, odkup mleka narašča. V blejski kmetijski zadrugi so ga lani odkupili dva odstotka več kot predlani, v radovljiškem TOK-u kar enajst odstotkov več, na posestvih Poljče in Bled pa so ga namolzli približno toliko kot leto prej. Bohinjska in blejska zadruga ter radovljiški TOK so lani v primerjavi s predlani odkupili kar trideset odstotkov manj živine, vendar pa zmanjšanje ni posledica manjše prireje, ampak tega, da so kmetje precej živine prodali mimo zadruge ali so jo zaklali doma • C. Z. MEŠETAR Pri cenah mleka in živine v minulem tednu ni bilo nič novega, spremembe je mogoče pričakovati s 1. majem, ko bo republiški odbor za mleko določil odkupno ceno mleka za maj. V večini slovenskih (družbenih) klavnic odkupujejo mlado pitano govedo extra kakovostnega razreda po ceni 119,84 tolarja za kilogram, prvorazrednega po 110,25 tolarja in drugorazrednega po 101,43 tolarja za kilogram, ponekod pa še vedno veljajo cene, ki so jih sprejeli marca. V klavnicah poudarjajo, da ponudba živine, kljub temu da je vse več zakolov na domu, še vedno presega povpraševanje. • • • Koliko je treba odšteti za pujske, stare do tri mesece in težke do 40 kilogramov? Na slovenskih prašičjih semnjih, ki so dober "cenovni barometer", jih ceneje od osem tisoč tolarjev ni mogoče dobiti, navzgor pa je cena "omejena" z zakonom ponudbe in povpraševanja. Ponekod jih je mogoče kupiti že za deset tisoč tolarjev, drugje zahtevajo dvanajst tisoč, tam, kjer je povpraševanje največje, pa kar štirinajst. Razlike so precejšnje, zato se pri nakupu verjetno splača prevoziti kakšen kilometer več. • • • Nekaterim sena primanjkuje, drugi ga imajo preveč. Ko smo po Gorenjskem spraševali po ceni, smo ugotovili, da je dokaj enotna. Na Spodnjem Brniku so ga prodajali po osem tolarjev za kilogram, enaka cena je bila tudi v Podrezjah, kjer so ga minuli konec tedna prodajali kar na dveh kmetijah. Na kmetiji v okolici Cerkelj, je bila cena nekoliko višja - devet tolarjev za kilogram, povedali pa so, da je seno kakovostno. • • • V časopisnih malih oglasih v rubriki Kmetijski pridelki prevladujejo oglasi, ki se začenjajo nekako takole: prodam semenski krompir... In kako globoko je za krompirjevo seme treba seči v žep? Poklicali smo nekaj telefonskih številk, navedenih v malih oglasih, in zvedeli takole. V okolici Cerkelj so semenski krompir desiree (lanski uvoz) prodajali po dvajset tolarjev za kilogram. Na kmetiji v okolici Kranja so nam povedali, da so že vsega prodali, cena pa je bila nizka - okrog deset tolarjev za kilogram. Enaka cena je bila tudi na kmetiji v okolici Škofje Loke. /C! ljubljanska banka ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja l, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Avstrijska šola na Jesenicah, ali kako so Butalci kupovali pamet "... Jesenice se precej povezujejo s sosednjim Trbižem in Beljakom tudi na področju šolstva. Ideja, da bi že letos na Jesenicah odprli en oddelek avstrijske gospodarske šole, mora še dozoreli in verjetno bo ta avstrijska šola odprla dva oddelka naslednje leto tudi na Jesenicah. Mislimo, da moramo premagati še nekatere zakonske ovire in uskladiti šolske zakone, predvsem pa bodo morali dijaki vstopati v to šolo s temeljitim znanjem nemškega jezika..." Te misli jeseniškega župana dr. Božidarja Brudarja. ki jih je 14. aprila letos razodel bralcem Gorenjskega glasa, so me spomnile na znano zgodbo Frana Milčinskega o tem, kako so si Butalci omislili pamet: Butalci so slišali praviti o tujem mestu, da imajo pod mostom deveto šolo, v tem mestu pa je toliko pameti, da jo kar v sodih prodajajo kakor kislo zelje. Peljali so se tja s sodom, da kupijo vedro pameti ali dve. kakor bo kazala cena, veselo so na komatih peli kra-guljčki. So se čudili Butalcem v tem tujem mestu, ali je mogoče, da so prišli tako od daleč, prisrčno so jih sprejeli in pogostili in jim obljubili pameti najboljše vrste in bo pol zastonj. Tačas pa, ko so se Butalci gostili, so jim v sod naskrivaj zaprli miš, nakar so možje iz Butal sedli na voz in so bistro odcingljali, prav zadovoljni tudi z računom za pamet -so se bali, da bo dražja. Srečno so pricingljali v Butale, kjer jih je čakala zbrana šolska mladina in sta bila navzoča tudi butalski policaj in občinski bik. In je ob slavnostnem zvonjenju zvonov in streljanju iz možnarjev župan odmašil sod, ven je šinila prestrašena miš, zadela župana v brk in po županu dol smuknila na tla in jo skozi kričečo mladino ubrala naravnost v županovo hišo. Butale so strmele: "Joj, joj, takšna je pamet! Pa je pamet resnično pametna! Najprej je poljubila župana, to se spodobi, in se ni potem prav nič premišljala, kam naj gre - v županovo hišo je šla, tjakaj spada!" Edino kar mi kvari podobnost med načrtovano avstrijsko šolo na Jesenicah in storijo o butalskem kupovanju pameti, sta lika /ne vlogi!/ obeh županov: butalski ima brke, jeseniški pa ne. In pa to, da imam dr. Božidarja Brudarja v spominu kot pametnega moža! Edo Torkar, Jesenice Gorenjski glas Dne 3. aprila je bil v Kranju zbor bivših vojakov druge svetovne vojne na evropskih bojiščih. Niti z besedico ni vaš časopis tega objavil. Tudi tega niste objavili, da je zbor res bil. V Slovencu je bilo 7. januarja nekaj povedanega, kaj naj bi na zborovanju obravnavali. Tudi vam je bil dopis poslan in se vam ni zdelo vredno objaviti. Jaz mislim, da imate v uredništvu zakrknjenega komunista, ki vam ne dovoljuje objavljati stvari, ki njim ne ustrezajo. Ivan Jan ima pa vedno dovolj prostora. Partizani do kapitulacije Italije sploh niso bili vojska, ampak morilske tolpe. Jaz za sebe sem nekoliko ponosen, da sem služil za tiste čase najmodernejšo vojsko. Partizani so pa bili sluge partiji, kar že samo ime pove. Torej to ni bila prava vojska, ker niso sodelovali vsi Slovenci. Zato že nehajte izdajati knjige o partizanstvu, ker je vse to že zastarelo in nezanimivo. 20 let zapostavljeni slovenski Janez , Gorenjski glas je dvakrat najavil zbor in 7. aprila na 3. strani objavil daljše poročilo, ki ga je podpisal Cveto Zaplotnik. Le dobro je torej potrebno prelistati časopis in jeza je odveč. Uredništvo Ohranimo hišno samoupravo, kjer dobro deluje! Podobno, kot se je dogajalo tudi drugod po Sloveniji, si je Staninvest, ki se je kasneje preimenoval v Stanovanjsko komunalno podjetje Ljubljana, vedno želel podrediti hišno samoupravo - hišne svete. Podjetje je zdaj zaradi odkupa najemnih stanovanj okleščeno, njegovi uslužbenci, ki so se znašli na cesti, pa so ustanovili številna podjetja za upravljanje z večstanovanjskimi hišami in pričakujejo, da bodo opravljali iste funkcije kot staro podjetje. Še več, uspelo jim je tisto, česar v prejšnjem režimu nismo dosegli, da hišna samouprava ni dovoljena, saj je nova stanovanjska zakonodaja ne priznava. Po novem zakonu hiše ne bodo imele lastnih žiro računov in jim bodo denarni posli tekli preko omenjenih podjetij. Hiše in lastniki stanovanj torej ne bodo imeli pregleda, kakšno je finančno stanje hiše. Čeprav bi morali stanovanjski zakon, ki ga je 7. oktobra 1991 sprejela slovenska skupščina, že izvajati, opažamo veliko zadrego dosedanje stanovanjske samouprave, hišnih svetov, kako naj ravnajo. Doslej so delovali v redu, sproti popravljali in plačevali okvare, plačevali uslužbence, vedno se je našlo vsaj nekaj ljudi, ki so delali prostovoljno in brezplačno, zdaj pa naj bi bilo tako delovanje na lepem nezaželeno. Menimo, da je velika škoda, če bi sedaj hišno samoupravo ukinili. Zato zahtevamo, da se uresniči 23. člen stanovanjskega zakona, kjer piše, da je lahko upravnik tudi fizična oseba. Predlagamo, da se zanj uvede register na občinah, zlasti pa ne hitimo z zapiranjem žiro računov skupnosti stanovalcev /675/! Evropo7" Da je vaš odnos do potnikov malomaren, kaže tudi prometna nezgoda, ko smo se zaradi poledice 27. januarja z vašim avtobusom prevrnili med Černivcem in Dobrim poljem. Ste se morda pozanimali v podjetju (kjer delamo nekateri vaši potniki), kakšno je stanje ljudi. Vsaka dobra firma bi to storila. Če ste se, se opravičujem, do mene taka informacija ni prišla. Prosim za mnenje odgovorne v direkciji za potniški promet agencije ALPETOUR. Če ne dobim vašega mnenja o napisanem, menim, da ne ravnate kot dobri gospodarji in da vam ni mar odnosa prevozniško podjetje - potnik, saj vam končno potniki dajejo dohodek - kruh. S tem prispevkom nimam namena kogarkoli očrniti, rad bi samo to, da stvari postavite v red v zadovoljstvo vaših potnikov. Angel Gregorič Gradnikova 73 64240 Radovljica Izvršilni odbor SDZ NDS Milan Dobnik DvOUITlIia enoumnost Alpetour -Potniški promet in njegov monopol Vsi želimo v Evropo. Tudi zadnja slovenska vojna nas je Slovence brezkompromisno gnala v novo dobo, nov čas, ki bo ljudem prijaznejši in boljši. Šli smo na volišča z navdušenjem in srečni, da bomo končno premagali balkansko miselnost in pregnali z naših tal malomarnost, neres-nost in neodgovornost. Vendar kljub demokraciji, ki smo si jo priborili, je ostalo precej balkanskih navad. Želim omeniti droben, za marsikoga nepomemben dogodek, ki sem ga doživel na radovljiški avtobusni postaji. Želel sem kupiti nalepko za mesečno karto za mesec april. 30. marca nalepke nisem mogel dobiti, ker je v prejšnjem mesecu nisem kupil. Uslužbenec je imel taka navodila, zato sem se obrnil na odgovornega v prometni pisarni. Ta je potrdil, da je uslužbenec ravnal pravilno (baje zaradi domnevnega goljufanja). Če bi imel namen goljufati, vsekakor ne bi kupoval mesečne karte. Naslednji dan, 31. marca, karte spet nisem mogel dobiti, ker je neki njihov uslužbenec odnesel nalepke v Bohinj. Mar to ne kaže na neresnost -neodgovornost in na monopolno obnašanje podjetja ALPETOUR - potniški promet. Saj se gotovo zavedate, da ne morete zgubiti potnika, ker v tem času v določeno smer ne pelje noben drug avtobus. V takih trenutkih gotovo ne pomislite na to, da ste vi zaradi potnikov in ne potniki zaradi vas. Vaše ravnanje ne kaže evropske resnosti, kjer je odnos do potnika v marsičem drugačen. Postavljam vprašanje: "Mar res mislite s takim odnosom v Že stari Grki so ugotovili, da so tujci, maloštevilni, a predrzni in vsiljivi s svojim "brbranjem", pač "barbari". Manjvredni tedaj že zaradi svojega jezika, mentalitete, ponudbe - navadno trgovsko konjunkturne (ter zato tudi naduto samozavestne že zaradi reklamnega učinka) - pa zlasti zaradi pretirane opaznosti (pri gospeh ?), ki ni bila sorazmerna z večino. Večina pač ljubi v ljudski zavesti utrjene predstave o redu, običajih, materialno in - kako nenazadnje pride prav - tudi duhovno gotovost tedanjega sveta. Omejenega sicer na pas Sredozemlja, staroselskega z vsemi svojimi navadami in razvadami, a zato nič manj "vesoljno" znanega, obstoječega in končnega. Za kanibale je bilo, še ne tako nedavno tega, dovolj, če je sosednje pleme nosilo eksotično perje vsaj malo drugače zataknjeno, ni pomembno, kam in zakaj - različnost jim je vzbudila tek. Bili so si drugačni in so si rušili "pravilnost" in "red". V času, ko je bila ena resnica (saj je dovolj, če rečemo fašizem, nacizem, komunizem, brez strahu: tudi klerikalizem) filozofsko, sociološko, kulturološko itd., dokazljiva še z državno represijo, so bili drugače misleči nujno "operjeni barbari". In grobovi tulijo! In se dogaja da so bili eni ob vstajenskem prazniku pusti in zapuščeni, drugi, ob gozdičkih, popolni rož in svetlobe. Tudi mrtvim so (spet) razdeljeni. In še se strelja ob besedah drugače govorečih. In še se kitimo z bananami. In še se delimo na več- in manjvredne. Različni pismouki spet znova in znova pridigajo zaplankan ata-vizem. Prozelitizem je postal stalnica v našem javnem prostoru in življenju. Nezaupanje in delitev, dvoumno enoumje! Saj poznate situacije, ko bi si radi privoščili nekaj, kar niste v naprej načrtovali, finančno stanje pa tega ne dopušča. MI VAM PONUJAMO REŠITEV Odobravamo izredne limite na dovoljeno negativno stanje na tekočem računu (preko odbičajnega limita 10.000,00 SLT). V KAKŠNIH ZNESKIH ? • do višine mesečnega osebnega dohodka: - tu ne potrebujete nobene oblike zavarovanja • do višine dveh osebnih dohodkov: - tu potrebujete plačilno sposobne poroke (do 15.000,00 SLT enega, preko 15.000,00 SLT pa dva) • najvišji možni znesek je 80.000,00 SLT POGOJI ZA PRIDOBITEV: • s tekočim računom naše banke morate poslovati vsaj eno leto • da v tem letu niste nedovoljeno prekoračili stanja na tekočem računu IN ŠE: • izredni limit vam odobrimo za dobo 6 mesecev • v tem času ne smete prenesti svojega osebnega dohodka v drugo banko IZREDN, UMn Gorenjska banka d. d., Kranj In bila je manjšina. In Peter, prvak izmed apostolov, je svojega Vzornika v družbi dekel, hlapcev in tistih, ki so iz prve roke želeli slišati razsodbo od njih - že tedaj ločenih od "ljudstva" -ki bodo upoštevali njihovo "voljo", voljo ljudstva: Peter je tedaj - morda tudi. da bi bil všečen "večini" - že pred petelinovi petjem bil postal trikrat zato)1', valeč. In vendar so mu do* ključi tistega drugega kraljesl^ - pravičnikom v spotiko in "zdra' vi pameti" v nedoumljivost. Glej. človek! Janez Poštr -^1 POPRAVEK Pri SKLEPU O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA KRANJSKO IN SORSKO POLJE, ki ga je IS Skupščine občine Kranj sprejel na svoji 83. seji, dne 31.3. 1992 in je bil objavljen v Gorenjskem glasu, 17. 4. 1992, je pri 3. točki o javnih razpravah, ki bodo organizirane v času javne razgrnitve pomotoma izpadla 3. alineja, ki se glasi: - za KS Voklo, v torek, 5. 5. 1992, ob 20. uri v prostorih Krajevne skupnosti v Hrastju. Charles Webb 19 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Očka, že nekaj dni nisem spal. Od včeraj še nisem nič jedel in zdaj zdaj bom padel skupaj." "Nič nisi jedel?" je vprašala mama. "Ne." "Takoj ti bom nekaj pripravila." "Poglejta," je rekel Benjamin in dvignil glavo s stopnice. "Tako sem utrujen, da ne morem niti..." Ga. Braddock pa je že odhitela iz sprejemnice proti kuhinji. "Pridi za trenutek v dnevno sobo," je rekel g. Braddock. "V posteljo boš šel takoj, ko se malo okrepčaš." Benjamin je zdrsnil nazaj po stopnicah, se pobral in počasi sledil očetu v dnevno sobo. Sesedel se je na divan. . , "No, torej," je rekel g. Braddock, "da slišimo poročilo!" Benjaminu je glava omahnila nazaj in oči so se mu zopet zaprle. "Kaj pa denar? Si vnovčil moj ček?" "Ne." "Kaj se je torej zgodilo? Si dobil kakšno delo?" "Ja." "Kakšno delo?" "Očka!" "Daj no, Ben!" je rekel. "Zanima me." Benjamin je globoko vzdihnil. "Gasil sem požar," je rekel. "Veliki požar tam gori?" je vprašal oče. "Gasil si ga?" "Tako je." "To je prav tam gori pri Shasti. Biti si moral pra* tam gori pri deželi Shasta. To je čudovita dežela." Benjamin je pokimal. "Koliko pa so ti plačali za tak posel?" je rekel oče. "Pet na uro." "Pet dolarjev na uro?" "Tako je." "Dajo ti opremo in ti greš in poskušaš pogasiti plamene?" Benjamin je pokimal. "Kaj pa Indijanci? Bral sem, da so pripeljali tja nekaj Indijancev iz Arizone. Profesionalne gasilce velikih požarov. Si jih kaj videl?" "Videl sem nekaj Indijancev, ja." G. Braddock je majal z glavo. "To je pa res razburljivo," je rekel. "Kaj še se je zgodilo?" Benjamin ni odgovoril. "Nisi imel nobenih težav pri stopanju?" "Ne." "No, povej mi, kje si pa prenočeval?" "V hotelih." G. Braddock je pokimal. "Mogoče pa to potovanje kortfc koncev sploh ni bilo tako slaba ideja," je rekel. "Si poleg gašenj3 dobil še kakšne druge službe?" "Da." "No, katere?" "Očka, pomival sem posodo. Pometal sem ceste. Zdaj Pa sem tako utrujen, da mi bo vsak čas postalo slabo. "Govoril si z mnogimi zanimivimi ljudmi, kajne?" "Ne." "Nisi?" "Očka, govoril sem z mnogimi ljudmi. Nobeden od njih P ni bil prav posebno zanimiv." "Ah," je rekel oče. "Si govoril s kakšnim Indijancem?" "Ja, očka." "Govorijo angleško, kajne?" "Poskušajo." "Kaj si poleg tega še..." "Očka, ta pot je bila izguba časa in najraje sploh ne bi g"v ril o tem." "Ah?" je rekel oče. "Zakaj govoriš tako?" "Vse je bilo en sam dolgčas." "No, ne sliši se tako dolgočasno, če si bil tam in polival v do po tistem požaru." "Bil je dolgočasen požar." 0 Nekaj časa je,bilo tiho. "Mi ne bi mogel povedati kaj več tem?" "Očka..." "Da slišimo kaj o ljudeh, na katere si naletel!" "Res hočeš?" ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK To soboto se začenjajo balinarska ligaška tekmovanja V super ligi tudi Radovljica in Trata J^r 54 klubov se bo v letošnji balinarski sezoni merilo v različnih rangih tekmovanj. Najboljših deset klubov bo nastopalo v super ligi, deset v I. ligi, po sedemnajst ekip pa bo nakopalo v II. ligi vzhod in zahod. i/ j *nj, 22. aprila - Balinarska zveza Slovenije je lani takoj po razpadu "goslavije začela z novim načinom dela, konec januarja letošnjega leta P* je bila sprejeta kot pridružena članica mednarodne balinarske orga-'z&cije IIB A (uradno naj bi bila sprejeta v članstvo na rednem kongre-" oktobra v San Franciscu). Vendar pa je s tem naša balinarska zveza °DMa pravico nastopati na vseh mednarodnih tekmovanjih, vključno s e*ovnim prvenstvom, ki bo oktobra v Združenih državah Amerike. Že konec tedna pa se v Sloveniji začenja prvo državno prvenstvo. Ligaške račune bodo začeli v II. ligi vzhod in zahod, medtem ko se super liga 11 '• liga začenjata 2. maja. junija, drugi del pa od 22. avgusta do 4. oktobra. Tekme bodo ob* sobotah ob 15. uri in ob nedeljah ob 10. uri. Podoben razpored imajo tudi ekipe v I. slovenski ligi, kjer sta med desetimi ekipami tudi dva gorenjska prvoligaša Huje in Primskovo. Ostali prvoligaši pa so: Železničar, Šiška, Bi-čevje, Slavija, Svoboda, Iskra COE, Jadran in Termotehna. Tekme prve lige bodo na sporedu ob sobotah ob 9. uri in ob nedeljah ob 10. uri. Tekmovanje v II. ligi vzhod, kjer imamo Gorenjci ekipe: Lesce, Bistrica, Rogovila, Loka 1000, Center, 5. avgust, Čirče, pa se začenja že ta konec tedna. Tako se bosta v prvem kolu v Lescah po- Kot je na sredini tiskovni kon-erend v Ljubljani poudaril Predsednik skupščine Balinarske e*e Slovenije Jože Rebec, je za yezo zelo pomembno, da ima v eni trenutku, pred začetkom li-8aške sezone, sprejete vse akte in Mut. Dobro so se organizirali .d' sodniki, najpomembneje pa tft ^a so sPreJe'' nov sistem tek-~°Vanj. Tako bo najvišja držana |jga SUper ijga v kateri bo aMopalo deset ekip: Radovljica Trata bosta zastopnici Gorenj- ske ,-■*. poleg tega pa so super ligaši e SGP Gorica, Skala, Brdo, Po-•).e< Balinček, Sloga, Hrast in So-Liga bo prvič organiziran« P°dvokrožnem sistemu. Prvi del prvenstva bo od 2. maja do 27. Vabila, prireditve *eniški turnir v Smledniku - To soboto in nedeljo, CLUB KANU, v odelovanju s Pivovarno UNION prireja teniški turnir za igralce T*z tekmovalne licence. Tekmovanje bo na igriščih iz umetne trave KANU - ju, nagradni sklad turnirja je 50 tisoč tolarjev in vrček Plva Union. j^Hir v malem nogometu za pokal Dražgoš - ŠD Dražgoše organizira • • fnaja turnir v malem nogometu. Turnir bo potekal na športnem 8fišču v Dražgošah, prijavnina zanj pa znaša 1.000 SLT. Ekipe se za fffnir lahko prijavijo do torka, 28. aprila, na naslov Rafko Kavčič, Ul"ažgo.še 5, 64228 Triglav je četrti Pšenice in Alpina pa sta na zadnjih mestih z 9 in 8 točkami B mladinski ligi bodo v nedeljo tekme ob 14.30. Triglav g tek Balinanje z uvajanjem novih disciplin, kot je naprimer hitrostno zbijanje, postaja vse bolj šport mladih, saj je za tekmo poleg psihične pomembna tudi dobra fizična priprava. Tako bo po novem tekma v ligah sestavljena iz dvojic in trojic, hitrostnega zbijanja, pozicijskega zbija-nja. bližanja in zbijanja v krog in igre posamično klasično. merili ekipi Lesc in Mirne, v Kranju ekipi Centra in Trebeliškega ter Čirč in Budničarja, v Tržiču 5. avgust in Zarja. Ekipa Bistrice bo gostovala v Trbovljah, Rogovila v Ljubljani, Loka 1000 pa je prosta. Vse tekme bodo v soboto, 25. aprila, ob 15. uri. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji približno 260 balinarskih klubov, od tega 35 na Gorenj- skem. Poleg članske imamo v Sloveniji tudi močne mladinske in pionirske ekipe, ki se bodo merile tako na državnih prvenstvih kot mednarodnih tekmovanjih. Kot je povedal Janez Kobal, predsednik komisije za marketing, se že dogovarjajo z nekaterimi sponzorji, da bi prevzeli pokroviteljstvo nad našo balinarsko reprezentanco. Denar pa bodo potrebovali zlasti za nastope na mednarodnih tekmovanjih, med katerimi je letos predvsem pomemben nastop na svetovnem prvenstvu v San Franciscu, kjer bodo člani nastopili v dveh disciplinah: v dvojicah in zbijanju. Od svetovnega prvenstva pa si obetajo tudi dobre uvrstitve, celo eno ali dve medalji. Zato tudi že sestavljajo reprezentanco, ki pa jo bo moč dokončno določiti šele v sezoni. Gotovo pa je glavni adut slovenske balinarske vrste Kranjčan Bojan Novak, sicer član Balinčka iz Ljubljane. • V. Stanovnik Odbojkarski spored - V soboto je na vrsti zadnje kolo v odbojkarskih ligah. Odbojkarji Bleda gostijo ob 19. uri v OŠ na Bledu vse boljšo ekipo Izole. V ženski II. SOL gostuje v Kranju vodilna ekipa Vital. Tekma bo ob 17. uri v dvorani na Planini. Plamen igra ob 18. uri v Lipnici z ekipo Kočevja II, v Bohinjski Bistrici pa se bosta pomerili ekipi Bohinja in Jesenic. • B. Maček Savski kolesarji najuspešnejši Kranj, 22. aprila - Moštvo kranjske Save je bilo najboljše na tradicionalni 32. dirki "Jadranska magistrala", ki se je končala v začetku tedna. Posamično pa je na dirki zmagal Jure Robič (Astra), pred Andrejem Gimpljem (Krka) in Markom Polancem (Sava).# (vs) lelezniki ali po telefonu 064/66-770 (dopoldne), °2>roma 064/66-930 (zvečer). Prve štiri ekipe prejmejo pokale, prve r' pa še denarne nagrade. • (vs) \ tek trmastih - To soboto, 25. aprila, Klub trmastih Preddvor, orga-n'*ira 2. tek trmastih na 3, 11 in 21 kilometrov dolgi progi. Start bo v Porinem parku Rapa, kjer od 11 do 13.45 ure še sprejemajo prijave, °" 13. uri pa bo start otroškega teka na 3 kilometre. Start malega masona na 21 kilometrov bo ob 14. uri, start teka na 11 kilometrov pa °? 14.10. Najboljši tekači bodo prejeli pokale, prvi trije v posamezen kategorijah pa medalje. Tek velja tudi za Brazde vzdržljivosti Mednarodna motociklistična dirka - To soboto in nedeljo se začenja "J°va sezona tudi za tekmovalce v hitrostnem motociklizmu. Na aero-r<"tiu v Portorožu se bodo pomerili najboljši slovenski predstavniki s tujimi dirkači za Nagrado Portoroža '92. Moto dirko organizira *MD Domžale, začela pa se bo s sobotnim treningom ob 12. uri (se-r'ja 125) in zaključila s treningom prikolic ob 17. uri. Otvoritvena *'°vesnost pred dirko bo v nedeljo ob 12. uri, nato pa bodo nastopili !ekmovalci v vseh razredih (serija 125, 125 ccm, 250 ccm, superbike ln Prikolice). • (vs) ^'ključek avstrijske vaterpolske lige - To soboto, 25. aprila, bo kranj-?*> Triglav v "domačem" bazenu Golovec v Celju odigral predzadnje *°'o avstrijske lige z LSK iz Linza, v nedeljo, 26. aprila, pa še zadnje £°lo z WBCT iz. Innsbrucka. Prvo tekmo bosta sodila Podvršček in ^noblach, drugo pa Stariha in Knoblach. • (jm) ^°gometni spored - V slovenski nogometni ligi bo v nedeljo na sporedu ,kolo. Pred tem kolom vodi SCT Olimpija s 47 točkami pred Mari-.°rom Branikom 47, Belvedurom Izola 43, Živili Naklo 36, Koprom SAOP Gorico 34 itd. Naklanci gostujejo pri Steklarju, ki je 12., /kma bo ob 16.30, sodili pa bodo Kandare, Horvat in Barlič. V obmo-61 ligi zahod, tekme bodo ob 16.30, gostuje Triglav pri Finalih v Pi-^anu, Alpina igra doma z Ilirijo, Jesenice pa gostujejo pri Tabor Ja-ranu. Vodi Studio D z 28 točkami, Triglav je četrti s 24 točkami, V obmo-gostuje pri iTSnjarju na Vrhniki, Jesenice pa pri Tabor Jadranu. Tekma med Zivi-'Creino in Jadranom iz Dekanov bo v sredo, 6. maja, zaradi sodelovala slovenske mladinske reprezentance na turnirju v Italiji, kjer bdodo ^delovali tudi Real Madrid, Argentina, Torino itd.* J. K. ^a Bledu veslaška regata - Veslaški klub Bled prireja v soboto in netijo na Blejskem jezeru tradicionalno prvomajsko veslaško regato. ~-ePrav bo letos udeležba zaradi vojne v delu nekdanje Jugoslavije in tevilnih podobnih tekmovanj v tujini nekoliko slabša, pa bo regata ža blejske veslače, še zlasti za šesterico najboljših, doslej najpomembnejša letošnja preizkušnja. Predtekmovanja se bodo oba dneva zabela °b devetih dopoldne, finalne tekme pa v soboto ob treh in v nedeljo °b dveh popoldne. • C. Z. ?