Poglejte na Številke poleg naslova za dan* ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS list slovenskih delaVcev > Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 Rwf tr«d mM secoud CUw BUUtar Scplanbcr Kth. 11)40 n Um Poat Offlc« »t Smt York.fr". under Art of Copgrem of March 3rd, 1870. sredIa. No. 163 —Stev. 163 VA DAN DOBIVATI \\\ C "GLAS NARODA" PO rodTI NABATNOST NA SVOJ DOM OitifH MM, »MJ fa prwftlt), Citajte, kar Vm umnH fl WEDNESDAY, AUGUST 20, 1941 20. AVGUSTA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. EDINO S PORAZOM NEMČIJE JE AMERIKA VARNA - - Trdi - - F. D. ROOSEVELT PREDSEDNIK JE NA ČASNIKARSKI KONFERENCI REKEL, DA VOJNE PRIPRAVE ZDRUŽENIH DRŽAV SEŽEJO PREKO LE-TA 1943. — CITIRAL LINCOLN A Včeraj je predsednik Roosevelt pozval ameriški narod, da he zbudi in zave, da ima pred seboj veliko m težko borbo, da bodo demokracije premagale nacizem. Rekel je, da bo ta boj šel še sk.vd leto 1943. Današnjo Amejiko je predsednik primerjal s severom prvo leto ameriške državljanske vojne, ko je predsednik Abraham Lincoln tožil, "da se narod še nikakor ne zaveda, da smo j pravi, da se na celi fronti bi-v vojni z jugom." * | jejo vroči boji. Predsednik je "Še posebno povdaril svojo izjavo, ko je na | Nemci si na vsak način ho- Nemci na Dnjepru Moskva priznava, da Nemci z vso silo pritiskajo proti Leningradu in da so dosegli nekaj usi>ehov pri Kingiseppu in Novgorodu, pri Gomelu aia osrednji fronti ter na skrajni južni fronti v smeri proti O-/ uesi. Včerajšnje poročilo ruskega vrhovnega poveljstva prvi časnikarski 'konferenci po sestanku s Churchillom na Atlantiku rekel, da se sebno v Odesi. V Nikolajevu so Nemci dobili 8 ruskih bojnih ladij, meti njimi tudi ladjo s ."i5,000 tonami, ki pa je šele v delu. Poleg tega so nemški, letalci na Črnem morju potopili ali poškodovali nadaljnih 12 ruskih boj nih ladij ter 41 transportnih ladij, s katerimi so Rusi skušali svojo posadko iz Odese prepeljati na Krim. Odkar se je 22. junija pričela vojna z Rusijo, pravijo Nemefis da so vjeli 1,120,000 ruskih vojakov. James Frederick Green, član Foreign Policy Association, je natančno preiskal razmere in položaj v Angliji ter prišel do zaključka, da je" dežela še vedno zelo demokratična ter da v pogledu demokra1-cije ne nazaduje, pač pa napreduje. —_ In to navzlic temu, — je reke? Green, — da izvaja Churehillova vlada skoro diktatorsko oblast ter da se do konca vojne ne bodo vršile volitve. — S tem bo premeščen tradicionalni razredni sistem, — je nadaljeval, — ter bodo izbrisane razlike med priviligi-ranimi in nepriviligi ranimi so-cijalnimi plastmi. — Po mnenju raznih opazovalcev je v poslanski zbornici preveč penzioni ranih trgovcev, katere je bila počastila konservativna stranka, ter preveč unijskih uradnikov, ki so dospeli tja po naklonjenosti delavske stranke, Za jako demokratično odredbo smatra Green tudi davčni sistem v Angliji. — Človek, ki ima na leto 400 tisoč dolarjev dohodkov, — je rekel, — mora plačati toliko davka, da mu ostane le 24 tisoč dolarjev. Onemu, ki ima 20 tisoč dolarjev letnih dohodkov, jih po odbitku davka o-stane komaj 11 tisoč. Vsled prisilnega zavarovanja je .riziko zračnih napadov enakomerno porazdeljen na vso deželo. — Okraji, ki so razmeroma varni, morajo prispevati k obnovitvi porutšenih mest in va- MORALA AMER> ARMA DE JE DOBRA Generalni poročnik Ben Lear, poveljnik druge ameriške armade, ki ima zdaj svoj glavni stan v Prescott, Arican-sas, je svečano izjav H, da je "morala ameriške armade dobra." To je njegov odgovor na nekatere članke v '^Life" in v "Time" magazinu, s katerimi je bila po Learovemu mnenju storjena krivica ameriški armadi. "Time" in "Life" sta pisala, da Se zdi večini narodnih gardistov ekserciranje preve«' dologčasno ter da so začeli draftairi možje neaa-dovljstva mrmrati, ker jim bo vojaška služba podaljšana za osemnajst meseccfv. Po zatrdilu "Time" in "Life" so vojaki trdno prepričani, da ne- preti deželi nobena neposredna nevarnost^ General Lear je uvede* natančno preiskavo, ki je pa pokazala povsem nekaj drugega. — Ce pišeta "Time" in '"Life" resnico, — je dejal, smo v zelo kritičnem položaju. Ce je morala armade slaba, je treba iskati vzroka v narodu. Ako je morala armade slaba, tudi morala naroda ne more biti dobra. Nekaj strašnega mora biti', če narod ne vidi nobene s vrhe in nobenega cilja v naših pripravah... Jaz sem pa trdno prepričan, da namreč naša druga armada zasleduje jasen cilj, namreč pripravo na vojno, če nam bo treba iti v vojno. AMERIŠKA LEGIJA PROTI POMOČI RUSIJI » Organizacija vojnih udeležencev enako ostro obsoja načela nemške kakor tudi ruske vlade. Legionarji so za neodvisno zračno silo. Murphy priporoča pomoč Rusiji Včeraj je Frank Murphv, član zveznega vrhovnega sodišča v Atlantic City, N. J., na zborovanju Knights of Columbus v sSrojem govoru re-kefl, da je treba Rusiji navzlic njenemu komunizmu pomagati v njeni vojni z Nemčijo. — »Murphv je govoril pred 1500 delegati, ki zastopajo 419,000 članov ter je rekel: *4 Maže m in ženam, ki zahtevajo svobodo vere in drugih tentljnih demokratskih načel, je treba le malo izbirati med ruskim komunizem i« nemškim nacizmom. Ne tega, ne onega ne maramo v naši deželi. Vemo pa, da nacizem s svojo višjo silo in napačno obrnjeno izobrazbo, s svojo izvanredno odločnostjo in misjonsko vnemo, misli, da je »po narodnosti vi-fšji kot so drugi narodi. V svoji &iji v sedanji borbi, še ne po-Ciagajo komunizmu. * * S*no proti komunizmu, * * je rekel, "toda to nas ne sme preslepiti, da se ne bi zavedali večjega dejstva, da preti največja in neposredna nevarnost nagemu stališču kot velik narod — Nemčija." New Yorku manjka denarja Uprava mesta New York bo najela posojilo v znesku «to milijonov dolarjev. Posojilo bo kratkoročno ter zapade prihodnje leto. Pokrito^ bo z davki. Obresti znašajo petino odstotka. Prisilno delo za zagnzeni nestrpnosti in po , . . . svoji velikanski vojaški sili pa j Angležinje je mnogo večja nevarnost zal Ralph Afchetotr, svobodo ljubeče narode in svobodne ustanove. V sedanjem času je nacizem resnična ne-vapiost." Murphy je rekel, da s tem, da demokracije pomagajo Ru- parlamen--tarni tajnik delavskega ministrstva, je rekel, da bo vbodo^ če izvajala vlada strožjo politiko pri mobilizaciji žensk za vojna dela. V teku prihodnjih štirih meseeih se morajo regi- ROOSEVELTOV POZIV ŠTRAJKARJEM HorJo delavci zavrnili posredovanje obrambnega posredovalnega urada, bo vlada prevzela ladjedelnico. — Stavka, ki se je udeležuje 16,000 mož, je bila proglašena. 7. avgusta. Ko je pred napravami Federal Shipbuilding and Drydock Co., v Kearny, N. J., vprizar-jalo več tisoč štrajkarjev burne demonstracije, je dospel iz Washington a poziv predsednika Roosevelt a, naj etrajkarji takoj sprejmejo pogoje obrambne posredovalne oblasti, češ, da bo v nasprotnem slučaju vlada prevzela tovarno. Vsled stavke so v ladjedelnici zaostala vladna naročila v znesku 493 milijonov dolarjev Oe delavci ne bodo vpošteva-li predsednikovega poziva, bo izdano izvrarlno povelje, po katerem bo vlada prevzela kontrolo nad vsemi napravami. V ladjedelnici je bilo zaposlenih 18,000 mož. Stavka je bila proglašena dne 7. avgusta, .in IC^tisočj delavcev se je strirati vse ženske do tridesetega leta. V slučaju potrebe jih bodo poklicali gotovo število na delo, da bodO nadomestile moške zaposlene v vojni industriji. odzvalo pozivu na štrajk. Delavci štrajkajo za uvedbo nekakšnega "zmernega linijskega shopa", to se pravi, da bi kompanija smela poljubno na-iemati delavce, njena briga bi pa bila, da bi bili unijski pridevki vseh članov CIO redno plačani. Prispevke naj bi jim enostavno odtrgala od tedenske plače. V to bi končno privolil tudi obrambni posredovalni urad, toda kompanija je bila odločno proti temu. Namesto, da bi kompanija ugodila delavskim salhtevam, je njen predsednik pozval mornariškega tajnika ;Knoxa, naj mornariški department prevzame ladjedelni-?o. Vršilo se je celo nekaj tozadevnih pogajanj, ki pa niso imela nobenega uspeha. V torek sta se ravnatelj produkcijske uprave, Sidney Hill-man, in William H. Davis, predsednik obrambnega posredovalnega urada, dolgo posvetovala z mornariškim tajnikom Knoxom, nakar so vsi trije »odšli v Belo hišo h predsedniku. V mestu Rochester, N. Y., se je prejšnji teden vršila konvencija državne zveze Ameriške legije. Konvencija je sprejela več resolucij, med katerimi sta bili dve izredno značilni. Legionairji zahtevajo neodvisno ameriško zračno silo, kakoršno ima naprimer Anglija. . 2 Ameriška zračna sila je adaj razdeljena med mornarico- in armado ter v slučaju vojne ne niore samostojno nastopati. Druga resolucija se obrača proti pomoči, ki jo vlada Zdr, držav že naklanja otzLmora misli še nakloniti Sovjetski Rusiji. — Mr odločno obsojamo načete obeh tiranskih vlad, — je rečeno v resoluciji, — to je nemške nacij&ke in ruske bolj-ševiške vlade. Tem načelom Demonstracij pred ladjedel nico s>e je* udeležilo več tisoč štrajkarjev, članov 28 CIO u-nij. Izpred ladjedelnice so odšli nato demonstrantje pred tovarno Congoleum-Nairn, Inc., čije predsednik Albert W. Hawkes je prejšnji teden izjavil pred a mer. trgovsko zbornico, da je dlosed shop neamer riška in monopolistična uprava ter da bo za ameriško delavstvo bolje, ako bo nehalo agitirati zanj. . Patrick Dolan, policijski načelnik Hudson okraja, je izjavil, da je vojaštvo že pripravljeno, če bo treba prevzeti ladjedelnico. smo se doslej aktivno protivi-li in se jim bomo tudi v bodoče. Mi smo soglasno proti temu, da bi Združene države Ameriške na kakoršenkofi način podpirale komunistično sovjetsko Rusijo v njenem boju z narodno socijalistično Rusijo. Za državnega poveljnika Legije je bil izvoljen odvetnik Jacob Ark iz Rochestra. Prihodnja konvencija se bo vršila v Svracuse. Churchill rfe je vrnil Včeraj je prišel Winston Churchill « svojega sestanka s predsednikom Rooseveitom v London, kjer je bil sprejet z burnimi ovacijamL Churchill se je takoj po svojem prihodu odpeljal v kraljevo palačo, kjer je kralju Juriju izročil pismo predsednika Roosevelta. Po avdijenci pri kralju pa je šel Churchill takoj na delo ter je imel posvetovanja z vojaškimi poveljniki in svojimi ministri. Kupite Defense Bonds in Stamps! WICKARD PREDLAGA IZPREMEMBE Ameriški farmer j i pridelajo nekaterih pridelkov dosti pre ver, dočim nekaterih resno pri manjkuje. — Poljedeljstvo in vojna. Poljedelski tajnik Claude ---- Wickard je izjavil: |vrstnih mlečnih produktov, — Sedanjo vojno bodo odlo-, tobaka, dočim manjka vsako-čila živila, in zdi se mi, da se j mesa, sadja in sočivja. Za done motim, če rečem, da so ži- mačo porabi bi mlečni produk-vita* vojno tudi povzročila. tL še nekako zadostovali, po-Wickard zavzema sctališče, misliti je ipa treba, da jih An- da je zadostna preskrba z živili najvažnejši problem vseh narodov. Njegov tozadevni dokaz je povsem preprost: — Za glija potrebuje velike množine. Da bo v tem pogledu ustvarjeno nekakšno ravnotežje, je proizvodnjo živil je treba ze- pa vsak način potrebno nekak mlje, in narod, ki mu zemlje gno vladno posredovanje. ------- — (Je pridelovalci bombaža ne vedo kam s svojim pridelkom, jim je treba enostavno reči:—> Producirajte več tistih manjka, si jo mora pač izvoje-vati. Novi poljedelski tajnik, ki je bil rojen in je preživel svojo pro- miadost v državi Iiidiani, se je(duktov, ki jih manjka nam in precej podrobno bavil s pre- Angliji,- skrbo z živili. Po njegovem mnenju ameriške farme produ-cirajo nekaterih poljskih produktov dosti preveč, drugih pa premalo. V deželi je naprimer silna preobilica pšenice, volne in to- . Wickard je eden onih visokih uradnikov Booseveftove^admi-nistracije, ki verujejo v smo-treno gospodarstvo ter smatrajo smotre no gospodarstvo kot edino uspešno ,c irr ' • o za ohranjen je demokračl \ . *9 L A S II £ S O D X" - K«* Tori .Wednesday, August 20, 1941 jlfl M GLAS NARODA (VOId OF IHE PEOPLE) 1 Owned ud Published by fiteveak PoWlshlnf fiiMpiaj. (A Corporation). Frank Sakaer. President; J. Lopah*. Sec. — Place of bcsiiMM of the terpoaetioa ud edinimi at abotis officers: 21« WEST 18th BTBMT, NSW YORK. N. T. 48th Year -QlM Naroda" la lamed every day except Saturdays, Sunday* and Holiday*. > Subscription Xearly 90.—t Advertisement on Sa oeio leto velja Ust mm. Ameriko In Kanado fO.—; m pol leta 18.—; ■a totrt leta 91.00. — Sfia New York te celo leto »7.— ; *a pol leta $8.80. En tnaaemstvo u oelo leto 97.— ; sa pol leta $3.00. -GUi Narod*" lzbaja vsaki dan is*nemil sobot, nedelj ln praanikov: "GLAS NARODA." ti« WEST ltth STREET, NEW CHeiaea 1—1241 YORK. BL X. ■n n Velik pomen Soluna Solun je ime] izreden strati?-! eke driaive. Šele leta 1912 po Skl pomeri irio zelo zanimivo prihodnje leto z dejstvi primerjati letošnje nemi&e napovedi. vil, je treba pripisovati njegovemu idealhemni pristanišču v zalivu Rgej^kega mprja. Ta zaliv sega globoko v eelino. Od tairjiMita po dolinah Vardarja in Strmroe obe edini testi v notranjost Balkana, okroženega z visokimi gorskimi grebeni. Solun je velikega gospodarskega pomena za Balkan, ki ima tam najboljši izhod na morje. Po čfolunu je Balkan zvezan z mi drugimi 'glavnimi monsikhni potmi in pristanišči Sredožem-ske»ga morja. Solun je bil že v starem veku ponmemlbno -trgovsko središče. Grivi gn. še vedno imenujejo po sestri Alexandra Velikega The-saloniki. Lice mesta priča o njegovi pestri preteklosti. Diva slavofolca nat? spominjata na gospodarstvo rimske države, ki mru je sledila vlada Bizantin-cev. V 15. stoletju so zavzeli Solun Turki. Solun je postal prednja straža osmanske države na Balkanu. Močno zidov je tnetnjarve, ki je dominirala v starih časih na1 J mestom, nam še pričajo o .nekdanji moči tur- soosHine^sseer celo petino prebivalstva. (Provinca Makedonija in za-padna Tralcija spndata k najbogatejšim deželam Grčije. Približno tretjina vseh grških državnih dohodkov izvira iz teh dežel. Zato je razumljivo* da je država vedno posvečala .go-•spodarsikemni razvoju teJi pokrajin/posebno pozornost. Mnogo je investirala zlasti v solunsko pristanišče in ga preuredila v moderno trgovsko luko. Jugoslavija je imela v Solunu svobodno luko in iz tega pristanišča izvažala mnogo kmetijskega blaga iz Južne Sirije. V zadnjih letih je promet naglo naraščal. LJUDSKA RiMArtfcA frojntfWjXt. shir** navodil za kuhinjo in dom. Gena 50c. Naroritf pri: KNJIGARNI SLOVfcNIC PUBLISHING COMPANY Peter Troje zastav. Raz Akropolo, let starega grsteega templja v Atbtiallj vihra troje ^dstav: grška, nacijska in fašistična. Sredi je grška, na njeni de-i-ni Strah i faštSt^čha, na leti pa nacijska. Pogled je v gotovem smislu pretresljiv: ko da t>i se človek na Golgato džiral—Kristus med dvema razbojnikoma. Levi je Neinec. Importirano blago. I P® nikakor niso ita- t llijahfiki, pač pa pristno ameri-neSaj fisoč šla./Celo boljši so; že vsaj suho meso in salami. - Prosim vas, ljudje božji; kaj naj ekspontira v današnjem času Italija v Ameriko? Že precej nad Ičto dni ni bild iid-bene italijanske ladje v kakšno ameriško pristanišče; Italija nima niti zase dovolj, kje naj potemtakem rame za eksjiort? Ce pa slučajno kaj Maksimalna cena za premog - Iz Washingtona poročajo, da bodo tekom prihodnjih dveh tednov določene najvišje cene za premog. Premog bo najbrž imel isto oeno kot jo je iimel 15. avgusta, če bodo premogovni baroni obl jubili, da ne bodo več dražili svojih produktov. 0 Administrator Leon Henderson, ki iftu je poverjena ■kontrola nad cenami, j© imel ^prejšnji teden več važnih konferenc -z Vodilnimi proizvajalci premoga v deželi DtEDČŠINA, ZA KATERO SE BORI SkORO 5000 DEDIČEV. Pred sbdiščem v belgi^kem mestu Gentn obrajrnava čudna opdrcfea, ki vrtenje pokornost vse belgijske javnosti. Gre za dediščino 4 milijone frankov, za katere se pa poteguje 4700 dfedičev. Vprašanje je seveda, ali so vsi ti dediči res ta, za kar se izdajajo. Oporoka je bila napisana leta 1938. Neika žena iz Tanrisa v Fland: riji je zapustila vse svoje pre-nnoženje svojemu nečaku Ed. Orlayu, Vj katerem pa več let ni bilo nobenega glasu. V oporoki je klavzul^, po kateri naj se premoženje v primeru, e onkraj Drine pri Ljulboviji pričele bitke, je bil ž? trdno odločen, da se ne bo boril proti Srbom. Svojemu tovarišu in prijatelju Dušanu Radoniču je izpovedal svoj namen sklenila, da zbežita k Srbom. Neko noc sta na knnjih pohitela proti Ljubovijj. Blizu cerkve sta srečala srbsko pat rolo, katera jih je odpeljdla k štabu srb-ke vojske. Oba begunca sta se prijavila tedanjemu divi-zionarjo Krsti Smiijaiiiču, ki jri je odpravil v Valjev a. Tam sta bila predstavljena geiierdlu Mi-ši*'n, ki jim ;e reloel: "Kolikšna sreča, če bi imeli všaj 50 takih Ba^ancev.'* ' Nekatere newyorške trgovine še vedriO oglašajo, da prodajajo importirano italijansko olje, importirane italijanske salame, prSnt, olive in dni-ge deJiltates^. Človek kupi, drago plača, dobro je, in je zadovoljen. . l.TTa*!*! ~i~ tj a- iaip-,1 MP, Nato je Albrecht Schindler prevzel ime Ljubomira Babica in je bil dodeljen 1, srbedci ar. m i ji. Konec decembra 1914 je bfl povišan v artilerijjskeiga pod poročnika. Hrabro se je boril pri umiku % VK* tOBfc, M. »i ~ n r m—'t* 11 "j r r Najboljio GaraHcijb Zavarovalnine Vam in Valim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA ^gfcJ E D N 0 T A Nlajstarejša slovenska po«lporna organizacija v Aifteriki , . , Posluje že 48. Ifcto članstvo 37,000 Premoženje $4,720/600.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE znaša 125.19^6 & KWefi si« in svojim dragim, r*varuj se pri najboljši, pb- ttenl In nadsolvAi« podporni organlaadji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLlSRI JKDNDTI. kjer se lahko i^VtfW tk Mhtii^ ri*t* ptokHftto, of»efadje, Kroti belimi in onemo^ostl K. S. K. JEDNOTA sprejete« moške ln ^nake od lk. 6«. leid; otroke 0, UUtOj p« rojstva hi do 16. leU pbd svoje bfcttije. s* • V " K: S. K. JEDNOTA lsdaja najtnoderaejle vffi MHiM bI-dutje dbbl m $i5«m da |5,«M.d«. K. a K. JEDNOTA Je MKta mati vdov in sirat. Če t» nisi tlan i« ftaHfca t« megeUe in bo^kie katoliške podpmm aw^aUje, po-trodi le in pristopi takoj. Ki pejkšultt o išHHrraldlni in xa vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dru&iev K. S. K. Jednote, M |tk m ' tV . ima, ji Hitler sproti fidbere. Pa pu&tinio Italijo v njeni revi, katere si je največ sama kriva, ih spregovorimo kakšno bolj veselo, ki se tudi tiče im-pot i ranega blaga. Neki ljubljanski trgovec (u-mrl je nekaj mesecev pred eve-tovnO vojno) je bil-navduž&n kadilec in še bolj navdiišen zbiratelj pip. Njegovo zbirko pip, bilo jih je menda nad petsto, je dobil pozneje ljubljanski muzej. Imel je vše^Od gOTenj-i.kega viveka s tnrnčkom" do velikih porcelanastih pip, ki so držale četrt funta tobaka. Naročal jih je tudi od drugod in ise ni ustrašil ne truda ne stroškov. Ko je nekoč potoval po Balkanu, ga je zaneela pot tudi v Carigrad, kjer je videl na bazarju krasno pipo, z vodo hlajeno in z dvanajstimi cevkami. *to se pravi, da je dvanajst kadilcev—prijateljev, • Lahko naenkrat kadilo iz nje. Prodajalec mu je pokazal turške, arabske in francoske dokumente, da je 'bila pipa last sam ne vem katerega turškega sultana ter da ima neprecenljivo zgodovinsko vrednost. Saje je Ljubljančan res odrinil zanjo pet isoc kron in se je, kot da bi nosil največji zaklad, vrnil ž njo v Ljubljano. Več tednov jo je imel razstavljeno v izložbi svoje trgovine, kjer jo je vse o^udovalo. Ob posebno svečanih prilikah je s svojimi izbranimi prijatelji tudi kadil iž nje. NekoČ je sklenil pipo temeljito očistiti. Vzel jo je nara; zen ter med dvema spojnima deloma opazil ime neke češke tvrdke. "Starošlavna sultanova pipa" je bila torej izdelana na Češkem ter je veljala, kot se je pozneje prepričal, dve sto kron. Pomlad in jesen.. GLAVNI S51-3&3 1hfc Chicago gtrdfet, U E A D Jbliet, Illinois ----t "r r iY Tiii <~ii 57 letni senator Robert R. Reynolds, ki je bil že štirikrat poročen, se je že ali se too v kratkem poročil z dvajsetletno Evalyn Walsh McLean. Ko so časnikarji vprašali mlado rtevčšto, kaj ln kakd misli o svojem bodočem zafco-nn, je rekla: — iMerii s« "starejSi možki oosti bolj povšeči kak dr pa mladi. Sičet poznam dosti rriladih fantov, toda starejši nii rnn<^6 bolj ugajajo, pravzaprav nisem še nikdar pomislila na rizliko ititd mOjo starostjo in starostjo mojega ženina. Iz srca jii privoščim^ da bi Hila pd Siierri ali pd dveh l^tih 4e t^edtio iitih misli. w ; •; ^asi se spremlhjajo. Ko je dospel tekom sVetbvne vojfte atmerislki ^ehetifl P^r^H-ing v Franciji j^ i-e»kel, štb-ječ pml LiiftJy^tOttrn spomenikom:— Lafayette, tukaj STrtO, tžzk tistega časa je minilo H stbHlndvajs« let. Tn po Štiriindvajsetih letih je s^ft^dvortl sedanji načelnik fhmeosk^ vlade, maršal Wain z^ddoviirtfce bes^dfe: — Washington, de*ertirali smb . . . VQ E Aa 9 X » D n K - tfeir Yoit; * Wednesday ^August 20, 1941 hit hove jin h Majnerji v Kir i-U glasujejo o inlnenju bliža kriza Čustvenemu življenju petonoik, kar u-ti:tgne biti usodnega pomena za vse njiHovo bodoče življenje. "^e bodo še dolgo taiko o-samljene, je resna n<«varnost, da ne bolčto ostale nonmalne. Dekl iče so zdravie iai čvrste, ravnajo pa ž njimii, kot. da bi se povsem razlikovale oirr*. vi , v. »r . ..I l>ekiice so dovolj velike, oče cale enakomernega življenja v nursery . — |in mflti pa mi dovolj ^^ Značilna razprava urednika katoliškega lista, na, da imoreta -krbeti za nif: U------ Svetovno znane Dionne pe- Kirkland Lake Miue & Mrli "Workers' unij*i, local -40, je do. avgusta napravila praznik, da more glasovati ' o stavki. Obenem pa je unija tudi pokazala, da so njeni člani dobro disciplinirani. Pri vsakem vhodu pri rudnikah so bili zastopnike umije in so «tali na vsaki strani vhoda. Nosili so napise, ki so govorili sami za sebe. Navzlic hudemu dežju so člani unije prišli v velikem številu pred rudnike, premočeni so bili do kož*', toda vzdržali so do 7; ko so se piščale oglasile*pri rudnikih, da se je dnevni obrat pričel. Nato so pa skupno odkorakali v glavni stari unije na Prospect Ave. l itijski uradniki so pričakovali, da bo več kot .'JoOO rudarjev "volilo. Glasovanje se je pričelo ob 8 zjutraj in je trajalo ves dan. Izid glasovanja nam še ni znan. O tem bomo poročali takoj, ko izvemo. Uradniki rudniških družb •smatrajo rudarski praznik, ki so ga vzeli rudarji v petek, da volijo glede stavke, za nepo-0 tisoč dolar- nega ribiča je znalsail letos $1.470. Plačati je moral gazo-iin in fri poriiagače. Kar njii tončke so zdaj stare sedem let. Njilii.va edina želja je, da bi jim bi Po dovoljeno živeti pri svojih starisih ter bratih in sestrah. Eiiakcnnerno živi jen jp v moderni "nursery" v Callander, tVntarirr, jit»T podaja čedalje bolj dolgočasno. Nedavno jih je obisk a L duhovnik Flraneis X Talbot, urednik znanega katoliškega lista "America" in njemu so dekline razkrile svoje srce. V svojem listu je objavil precej VJolgo in Zanimivo razpravo o tem obisku. ** Yvonne, ki .je nekaikišna voditeljica svojih sestric" piše TaFbot, ** me je poklicala na stran in mi zacepetala v lepi francoščini: 'Oče, lepo vas prosim, miolitie za nas, petorčke. Mr l i te, da nam bo kmalu dovoljeno \-rniti -e k očetu, materi, bratom in sestram ter stati pri njih.' "Tej prošnji so se pridružile tudi Annette, Cecilia, Emilie in Mj;irie. To me je tako ganilo da sem sklenil storiti zanje vse kar bo v moji moči." Talbot se je pozneje posvetoval z dir. Allanom Dafoe. ki je pomagal petorČkam na svet ter so izza onega ča*a nenehoma v njegovi oskrbi. Govoril je tudi z njihovim očetom Olivom Dionne in mlatierjo. Opisal ju je »kot raizsodna in spo^fovana človeka, ki želita imeti svoje hčerke pri sebi. Na razpolago hr.vo vzgojo. Talbotova izvajanja SO 12- Ribiči so ise posluževali 32 5e,vlrjev dolgih motornih čolnov. V vsakem čolnu so bile istiri osebe, ki jim je bilo. delo natančno določeno. Ujeti so smeli 2,850,ti00 tisoč funtov "bele ribe". Sezija je bila odprta že zgodaj rnes ioa junija. Goniča na je bi i a ipa 2. avgusta. ^adni (.mariitofoski) department za ribolc.v je dovolil vsakemu lictanziranemru operatorju rialoviti tisoč funtov ''.bele ribe" ter je dobil za vsak funt 7 centov. Včasi, iko je. bilo povpraševanje iz Zdroženih kfr-?av večje, je dobil še ve«. Ribe fio oddajali na po.^ bnih postajah db jeze hi. kjer je brio začafctio zapornih več sto mo-SkLH. Ž vsake postaje je obra-tbvalb ^edfem dO d^=et rridtor-hib čolnrrv. NlajveP.ie vr\renje je hi'o ob G^no+^e^ otoku, 225 milj se-vernb od Wiirhipega, kaltftir pride vsako keto kakSnib dvesto kupcev, ki izberejo najboljše ribe. Taim je tudi nekdo začel izdelovati ribje olje. Odkar je previse 1 a kontrolo prcvincialna vlada, katr se je rtgoldSPo leta 1939. je vsako leto dovoljeno naloviti več rib. Leta 1940 je znašala kvota imata lep tlom in dovolj sred- - ---- ------------ stev, da on»ogočita hčerkam ^Ta,a v Kanadi, kakor tti-^2.600000 funtov. Tx>va se je uddbno živi jen je. di v Zflnrženih državah ,pre; udeleževalo 118 licenziranih IPo odredbi kanadske vlakUe,zanimanje, ki je direktna zašičitnica pe-1 • T7~ forčk, ter po temeljitem preu-j RoOieveltoVa rriati darku .posebneiga otibiorm fei po-. v Kanadi ~ sluje kot nekakšen vamiški Arthur S. KSeeman, načelnik svet, ne -nJejo petorelke pod newyorskega Credits for Cana-nobčnim; pogojem zapustiti da odbora je izročil miriistrske-''nursery" pač pa ostati v njijhjii pnedsedniku Mackenzie do svojega osemnajstega leta. |Ki>ngu pismo Mrs. Ijames BOo- 'Tzjemo so napravili edinoJe sevelt, matere ameriškega pre zidenta. Mrs. Roosevelt piše, da bo "preživela nekaj tednov v Kanadi, ker sriiatra to kot IdobTa sofic-da za švbjo dolžnost. za časa »biska angleškega kralja in kraljice. Takrat so odpeljali petorčke v Toronto, kjer so bile predstavljane kralju in kraljici. . "Nnr-erv", v kateri so.deklice. j? moderno, veliko in; jy|eja mee'i. Deklice so zelo pobožne. Vse to priznava urednik Talbot ; pojavljajo ^ pa v njem tirugi pomfrplek.i \Po njegovem Posebni komisiji, ki nadzoruj?. gradnjo nicetu preko Nia-garskih slapov, je bila iziročena plaketa, ki bo-označevala mejo mdl Kanado in Združenimi dt-žavamd. Na plaketi, ki bo vzidana v novi most, sta ameriška in kanadska zastava. ribičev, ki so dobili od 4 do 5 fpntov za fnnt. Leta 1939 je znašala kvota 1.300,000 funtov, nem ne^frovoJŠkeim hof^lu. je ostalo, je bil: njegov dobi-^ek, ki je biljpo mnenju izve-dendjv še vediio zadosten. Ribiči, ki prodajajo ribe postajam ob jezeru, smejo loviti tuidi '' sturtgeoirs." To je baje najokiisriejša riba, ki jih tprwte na trg, tofdfe v jezeru Winnipeg jih hi došti. Nc'ki ribič je ujel Mos sturgeoria- »ki je tehtal 140 fimtov, ter je dobil zanj 71 dolarjev. FHxrit strir-geona stane v velepfodaji 60 centov, dočim je meseca julija funt kaviarja iz te ribe kaj lahko prodajati za tri dolarji. IKvota za ^Jiirtgeorre. v jeze-rh Winnipeg ie določena na 100 tisoč funtov, dcrmr je dovoljeno po drugih jezerih in rekah ria'oviti 60 tisoč funtov te riKe. RilbiČev delbvhik se začenja 6b pol 3. z j iffcra j ter traja do končnega zahoda, v eš dan mfp-Če in dviga riireže, spravlja ribe na le^, pozneje jih pa polaga v 50 in i00 fnnt ne zaboje. Ko odda zaboje v Icflenifcd ha postaji, je njegdvo dnevno delo koričano. Pozneje odpelje zaboje velika ladja v Selkirk na Ited Rt-ver, dvanajst -milj severno Od Wtimipega ali pa na pctoole ob Aleiandet AvP., v Wlnnipegu. tV sredo žjrttraj je riba še v Winnipeg jezerti, v petek zvečer sč pa ie gdfcfe ž njb v krikS- RAKFTTR.ll 'I7RABUO VSAKO PftlLltCO Gospodinje naj izročajo star papir, kosti in razrib odpddke lfe pooblaščenim zastopnikom, kajti tajke stvari fadi nabirajo tudi raketirji, jih prodajajo ter sip r a vi jo izkupiček v svoj žep. Vojrti izdatki Kanud^ Kanadski finančni mojster' Honal Salvage urada, kaleri je V Kanadi je dobro oi^anizi-raria kampanja fiža pdbirahj^ r afenih predmetov, ki so ža gospodi h j e brez vpefckioeti, vladi pa pridejo prav. ^Vsa dežela je razdeljena v p dsaanezne okraje, odkoder pošiljajo nabrano blago v centrale. V cetitralah ga (sortirajo in pošiljajo v posebne pne^ delavnice. Posebno velikega potmena je star papir, kosti, razni koviita-»•ti predmeti, papirnate in kb-sitrne škaflje itd. Pobira nje se vrši pod po-krovitejstvom ta&ozvanega Na- J. L. Isley je sporočil, da so znaISali iheseca julija vojni izdatki Kanade 108 milijonov dolarjev. Nadalje je finančni minister ugotovi i, da potroši Kanada vsaik dan v vojne namene' štiri m i 1 i jotie dol arjev. \ ANGLEŠKI SIMBOL ŽMAGfe NAD NEWl YCftUCOM Pet ameriških potniških aeroplanov leti nad New Yorkom v obliki črke "V", ki je propagandni anSglesld ±n£k za zmago. nekfevito pozval kanadske go-s?podinje, naj izročajo w?porab ne predmete pooblaščenim ko-lektorjeim; Kdor brez pooblastila pobira, je gotovo raketir, ki ijpravi habraiib blago v denar in vtakne 'dtibiček v svoj žep. "Nobene- stvari hi treba zavreči — to naj bo geslo vsake kanadske gospodinje. Vsaka naj -ipravlja stare časopisje, kosti in razne druge od|>adke. Ko se ji nabere precejšnja množina, naj obvesti lokalno postajo, ki bd poslala v hišo pooblaščenega kolekforja." Javrtcšt še čedalje bolj zaveda. kako veliko pomoč irodi s teim vojni industriji. Za zbiranje odpadkov agitirajo časopisi in radio postaje. NASELJEVANJE vqcmbecu Ministrski pi^»dsednik province Quebec, Godgoiit, napoveduje, da bodo iončšni vojni pričeli iz Evrope ljudje tako zelo naseljevati, da, bo Kanada v kratkem štela do 25 milijonov ljudi. "Pripravljeni moramo biti, da bomo (preživljali te ljudi," je rekel Godgout v svojem govoru v Riviere du Loup in z'i-td se bo njegova vlada še nadalje držala politike, da bo pošiljala družine, ki so v potrebi, na raizne kraje, da jih obdelajo in poljedeljsko razvijejo. Ministrski predsednik, ki je obenem minister za kdlonizab:-io in poljetfeljstvo, je rekel, da bo vlada pomagala napelje ceni v vsakem oziru. Vlada jfe zadnja leta pomagala naseljencem s tem, da jirti je posojala traktorje, da so očistili zemljo, jd zaorali in posejali, Gbdgoiit je rekel, da vlada neJ>0 mogla preskrbeti z vsem poljedelskim orddjebi vsakega posameznega naseljen ca, toda bo nastavila vse dto-dje v posameznih krajih, kjer bo mogoče obdelati polja vsetn naseljencem tistega okraja. Gcfdgout je tudi rekeL tla v> vrada nudila farmerjem vsako pomoč, ker smatra poljeoelj-stvb za ilajvažnejšo zadevo dc žele. RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni cefii D^lovitrtj^ JufirbcloTfinov v Kanadi Sfcv&ngi v Kanadi \ VZW0UMA PODPORNA ZVEZA <4BLE0" TAM NUDI NAJBOLJŠI« GARANCIJO ZA ZAVAROVANJ* PROtFI SfiŽGODAJl t. ^iiWjrJWBJWKtMIC1* JE EDINA SLOVENSKA KOR^ORACIJA "TE VRSTE. KI JK PRIZNANA OD DRŽAVE V KANJTOI iiBMMniiHiW^ Dolžnost vsakem Sl®v«ic« In Slov«a«'. IS3«H ttoZeJo dobro sebi in »vojffo. Je, di nemudoriia fthto&d v Ivfib. zveza pta^i'jfi wilvisko hjdporo v razredu a — $1.2$ rftačttffc hopdrs: v ft.\zredu b pa $12 tedensko IMA GOTOVINE DO »8000.00, TEB jfc IZI*)LACALA 12 SfO. 4EGA OBSTOJA PREKO $10,Mt.db zA RAZNE PODPORE IN ^rAcije . ~£r všr |« Tigrov i zobje (Mavrice Labtanc) Krištof Dimac (Jatfc tondon) Mlsterija (Gustave le Rouge) Lucifer (Jelm dt> U Hire) Izpod Golice (Slavko Savlnsek) Po $2 zvezek PreSeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva repatlea (VL Uvsttk) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIG PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New Yortc, N. Y. nejsi in najprisrčnejši odeiv v vseh -krogih kanadske družbe, in že doslej so moralni in finančni rezultati jako izdatni. (JK) Kanada in japonske ladje Ko je kanadska vlada -a japonsko premoženje v Kanadi. so bili vsi prepričani; da bodo vsled te odredbe prizadete tnldt tri japoi^ke ladje, ki so Be ob tistem časn mudile v ka-naot v rožni vrt. Franc Ferdinand je bil ponosen na svoje krasne vrtnice, skoraj enako ponosen, kakor na ovoje lovske trofejo. Ves grad je bil poln lovskih trofej. Po vseh hodnikih, po vsefa sObanaih so vieela rogovja živali, ki jih je bil ustrelil: rotgovile njegovega prvega srnjaka so začenjaie vrsto, ro-govje tisočega srnjaka so bile ovenčane s cvetjem. Tla in stene ?-o pokrivale kože medvedov, afriških in atzijskbh levov, panterja in leopairda, ki jih je bil -uplenil. Pepelnik v njegovi delovni sobi je bil narejen iz noge velikega divjega slona, ki ga je bil ustrelil v Indiji. V viteški dvorani je visel lestenec, ki je v minulih dneh razsvetljeval neko gališko sinagogo. V tirolski kmečki izbi so bile nakopičene rezbarije, ki jih je bil kot nadporočnik po smešni ceni nakupil od kmetov-v Gornji Avstriji. V maverski kadilnici so ležale preproge in okieje, ki se je bil na jut rov, mi po mnogo dni pričkal za njihovo ceno. V tretjem nadst \ropju so bile orožarne: v eni sobi prahovnica pri prahovnici, v so.-ed.nji dvo-lani podedovane sulice, kopja in helebaTde, zraven pa velika orožna dvorana s krasotnimi kosi iz estowkih gradov; zlatimi in srebrnimi okihopi in ščiti, ki jih je bila skovala in okrasila reka Beirvenruta Cellinija, pu&kanti, okovanimi z dragim kamenjem, meči, samokresi. obzidnimi topici in krvniškimi *eki-rami. Vsakovrstno orodje, ki je služilo veselju do mor it ve, je polnilo hišo. V gradu je bila tudi "čudaška «oba" ki je bil njen strop obrobljen z tlfolgo vrsto nagačenih eučjih glav. Po stenah tega prostora sc bila razcubešena najlepša srnja in jelenja rogovja. i Miala Coltova rLsanica, .s katero je Franc Ferdinand streljal v Konopištu, je počivala po cele dni, bolnik je brzdal svojo iovsko sfciast zaradi močnejše strasti, ki ga je silila, da je ubogal zdravnika. Le časih kak dan je zgrabilo počivajoče-ga moža* da je pozabil vse in moral streljati. Ni hotel, moral je, potreboval je omame iova. Zofiji je bil obljubil, da to ipoletje v Konopištu ne bo lovil. Zato se je vozil v lovišča drugih. Pri baronu Itinghoferju je v enem dnevu postrelii 2140 jerebic in fazanov. Ko je bila vročina sredi poletja aiezncsna, se je bolnik odpeljal na Koroško. Pri Lolli-ngu ob Moseli je imel lovski gradič. V lovski koči nad Lollitgoin, ki je stala 1800 metrov visoko, si je urekJftl stan. Zdravnik mu je bil nasvetoval, naj preživi najbolj žarke dni v tej saitfoti. Jesen je bila določena za bivanje na jugu. A v to samoto so prodirale novice, ki eo delale bolnika besnega. Menda se j3 bilo vse zaklelo ztjper njega. Madžari so bili sklenili z grofom Goluchowskim. zvezo, ki je bila naperjena proti Francu Ferdinandu. Poljaki grof je prišel k cesarju v Ischl in predložil vladarju prošnjo, naj bi glede na' bolezen Franca Ferdinanda premišljeval o novi ureditvi pre-' stolonasledstva;. ker je postalo prestoloenaslednikovo ozdravljenje neverjetno, je rekel grof, bo nagled-tvo pač mjoralo preiti na nadvojvodo Otona. Cesar je odgovoril, da je tudi sam že premišljeval o tean, vpiefcanju; težko da bi se bi!'o irioči ogniti ureditve, ki jo predlaga GoiuchowHki. Cesarjev višji dvarai-ški urad se je nekam čndno hitro sprijaznil z izprememibo pre-stolonasledistva, kakor da bi jo smatral že ža izvršeno de^tvo. Poslej je brez navedbe vzroka odbijal izpolnitev vseh želja Franca FertJinanda. Kmalu sta vse plemstvo in vsa država vedela, da dedič prestola n&jbrže ne bo Franc Ferdinand, ampak Oton. . Prane Fendinamd je bil proti tem spletkam brez moči Gineval je, od onemogle jeze. V nenw*m chupu je polegal v svoji lovski koči na postelji in zapiral oiči. "'Torej ste me osiaparili!" je kričal na dr. Eisenmengerja, " vsi me imajo zdavnaj za izgubljenega, vi ste pa tako predrzni m nne varate, oeš, da me lahko o®dravife!" Zdravnik je ponovil, kar je (bil rekel' na Diunaju po smrti Karla Ludvika; porok je. da bo Franc Ferdinand zdrav, preden mine leto dni, kajti 'zdravljenje pljuč je prav zadnji čas močno napredovalo. Franc fWinand ntu ni, hotel verjeti V onemogli .jezi, v neinem obupu je ležal v lovski koči in čakal smrti. Prišlo je pismo od Otona. '.4Lepi ^dvojvoda," "lepi Ot)on" je pisal, da bere v ogrskih listih največje neumnosti o b.itanji izpremjemjbi prestolona-sledstva. Podviza se zatixiiti Francu FerdinankAi, da se niti v sanjalh ne misli staliti ia prestolonaslednika, i Upa, da so govorice o stanju Franca Ferdinanda hudobna pretiravanja. Franc Ferdinand mora zdaj gledati, da si utrdi zdravje; potem bo vendar že mar. On, Oton, vsekako ni tako častihlepen, Ida bi hotel postati <» ar ali (prestolonaslednik. Tudi ni res, da hi mm bil cesar naznanil, naj se smatra odslej za prestolonaslednika. Cesarja že do go časa vObee ni videL iFlrai*} Ilerdinand je Škripal z zobhii. ko je bral to pismo. Dvomil je, da bi bilo odkritosrčno. Mk>rda je bilo res da Oton ni bil udeležen pri ffrdobijah Golmshowfekega, a ves ivet je vedel, da kaže Oton zadnje čase, čudno čajstihleipnost. ........ (Nadaljevanje prihodnjič.) Žrtve pri zidanju Petrograda' Ameriški vojni program zahte va zelo veliko- število izvežba-nih mehanikov. Za vsakega mladeniča se sedaj nudi najlepša priložnost, da pri tem pomaga svoji domovini. Poleg tega pa bo tudi dobival največjo plačo zadnjih let. Podlago za mehanično znanje si mo rete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE (v angleači ni.)Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vpora-bo vsakega stroja, orodja in meril. Pouči vas, kftko je treba vporabiti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, ali pa že izučen mehanik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. — 1000 slik in rizb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane samo $1*98. — Poštnino plačamo mi.Niaročite pri KNJIGARNI GLAS NARODA, 2l6 W. 18th Street, New York City. To velevažno tehnjčno knjiga je spisal znani profesor naj Stevens institute of Technolo gy, George W. Barnwell. — Ker ne vemo, ako nam bo mogoče vsem naročnikom, ki želijo to knjigo, vstreči, pošljite svoje naročilo še danes. Knjiga je ravno izšla in povpraševanje po njej je ogromno. 3x IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih fesih Je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najniiji ceni. — Naročite n k dane«! Velikost 9H x 14)4 lnfev 4S velikih strani; 82 barvanlh semljevldov tujih držav ln O zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih dr-far; 45 svetovnih sUk popolnoma o-sna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaie celi ■vet In tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE v PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 35 centov PoSlJite ivoto t znamkah po 3 os. po 2 centa. Posebnost : HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI sam sebe popravlja kupon, ki ga dobite s atlasom ln ko ga izpolnite ln poSljete t Izdajatelju zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preno-Djene po sedanji voJnL NaroČite Atlas prt: "GLAS NARODA" II« WEST 18th STREET NEW X O B K , N. X. {Leta 1700 je P tudi mi naučili premagati njih/' In v T:isnici so se naučili. Cez nekaj let je ePter Veliki odbfl Švede in ■zmagovito prodrl na zasedeno oBinelje vzdolž neke Neve. Ko se je približeval ustju te reke, se je v njem zbudila zamisel, da postavi tam trdnjavo. Ko je ndkoč jezdi l ob bregu Neve se je ob rečnem ustju nenadno ustavil in obrnjen k zahodu dejal -svojim spremijevalcean: "OOprl bom okno v svet, skozi katerega bom gledal na Evro po, iz mojih podanikov pa bom Uistvaril evropski narod. Namoči? bom s v o.i žejni meč v krvi nesrečnih Švedov." Ta bojevita izjava je značilna za značaj Petra Ve'ikega. Že v starosti 9 let, ko tee je igral z lesenimi vojaki, je kazal svojo bojevitost. Bil je v resnici vzgojen na poseben način. Pogosto se je potikal po ulicah in opazoval je rokodelce pri njihovem dfki, zato se je pa tudi pozneje s takim veseljem učil rokodelstev. Nekega ntajnižkega dne leta 1708 je Peter Veliki križarit z ladjico po .mračnih severnih vodah, nakar Me je ustavil pci malem otoku in sldenil, da položi tam- temtelj mogočne trdnjave in nove prestolnice ruske države. Na samo carjevo besedo je začelo takoj delati 20 tisoč mužikov po1 eg številnih voglakov in obrtnikov. Posamezniki, ki jih je car odlikoval, so maldkirali to veliko devo, a tudi car sam je prihajal vsak dan gledat, kako delajo in jih vzpodibujal. Zidanje Petropa-vloviske trdnjave je napredovalo zelo hitro. Ko je bila sezidana, so priredili veliko slovesnost, ki se je udeležil tudi ear Peter. Pri zidanju Petrograda je moralo sodelovati tudi oko^ško prebivalstvo, tako da se je število no slabih razmer in neprimerne hrane umirali v množicah. Delo je bilo silno težko, zlasti še, ker niso imeli orodja in so zemljo (prenašali v vnečah, ker nil-o imeli vozil' za prmažanje. Zato je razumljivo. da mužiki niso opravljali dela z navdušenjem. Mnogi so šli delat samo iz strahu pred izgnanstvom v Srbi ri jo, toda ntnegi so tudi rajši izvršili samomor, kakor da bi se mučili pri silno težkem delu. (Kljulb v-sem, tem težavam je delo precej hitro napredovalo. Trud, ki ga je zahtevalo zi!dfe-nje PetrmpavlovKke trdnjave, se je kmalu popacal. Že čez dve leti so Švedi zaman oble-g ali trdnjavo. Ko je bila švedska voj-ka odhita, so začeli še bolj utrjevati mesto, čeprav je hi'lo tedaj že povsean prazno. Plemiči, pa tudi preprosti podaniki se v začetku niso hoteli naseliti v novem mestu, pa jih je Peter k tempi prisilil. Nastanek Petrograda je edinstveni v zgodovinah mest. Silno trpljenje je posvetilo njegove temelje, i*> pa s'ove»-no<=ti oh zvonenju zvonov. Statistika nam kaže, da je naporno delo zahtwftlo 100 000 človeških žrtev. Pri delu je pocinjlo okirog 10.000 koscev v»prežne živine. Delo je napne^rJovalo izredno hitro. Ljudje so se bali grozot sihinskeara iTgnamstva in se niso upirali. Potem so si tudi plemiči začeli graditi palače ter se naseljevat; v novem me-ftn. Carjeva palača j? bila v začetku lesena. Prvo zidano palačo si je postavil grof Golo-vin. Kmalu so se naselili v novem mestu trgovci iz Novjro-* roda in Petrograd ee je začel^ spreminjati v pomenflino pristaniško mesto. Ob koncu svojega življenja 1. 172$ je bil Peter Veliki lahko ponosen na svoje veliko delo. V kratki dobi 20 let je sezidal celo mesto, kar ^je bil v tistih časih čudež. Tam, kjer je pred 20 leti tekla Neva še s&oei gozdove in močvirja, je sta'o mnogo krasnih palač in ponosnih stolpov, v novem mestu pa se ie razvijalo živahno trgovsko življenje. KUHARSKA KNJIGA; Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku)' RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo i li^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 8trani"^£l| Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so! tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi \\ i, i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za< kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in< i izpopolniti. . ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Naročite pri; KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street : New York, N. Y. "ZAHTEVAM 200,000 DIN." Neki bogat Zagrebčan je pre^Gll anooinfno pismo. Neznanec je zahteval od njega 200,000 dinarjev. V pmrrru je izsiljevalec grozil, da mu bo trda predla, če ne bo izročil ttenarja na dt»ločeni kraj, češ, da ga spremlja 13 ljudi, ki ga stalno zasledujejo. šari. Eden izmed dlelavcev se je usmilil otroka in ga je. odnesel s seiboj domov. Ko je žena najdenčka razvila, je našla v plenicah 60-000 pe,-et gotovine,. Pač 'redek slučaj, da se stansi iznebijo novorojenčka in še dote zraven. NAJDENČEK Z DOTO. Na nekem javnem trgu v Sa-ragosi sta naSla dva mimoido-ča delavca izpostavljenega novo rojenčka v lepo okrašeni ko- \ SEŽIGANJE IN POKOPA VANJE. Že v začetku mlajše kamene dobe je bil običaj, da so mrliče tudi sežigali, med tem ko so jih prej le pokoparraii. V dolgih tisočletjih so ljudje verovali, da je treba telo ohraniti za po-zemeljsko življenje v mSJajjši' kameni dobi je pa ta -vera začela nenadno slabeti in ljudje so začeli trupla sežigati. Znanstvenike še dandanes zanima vprašanje, zakaj je prišlo do sprememfbt? tisočletnega običaja. Sežiganja mriičev so se oprijeli v začetku le. novo-tarji, ki niso zavrgli ie stare vere, temveč tudi njene obrede. Vendar niso opustili vseh starih običajev, ki so bi K v navadi pri pokopa vanju mrličevi Tako so dajali mrtvim še. ved-j^no darove za življenje na drn-; gam swtu. Med posameznimi plemeni so ostali nekateri pripadniki plemena verni starim j običajem ter so nadalje poko-jpavali mrrliče, vendaT tudi oni ; niso vec verovali tako trdno v pazemelisko teltesno življenje, kakor njihovi prednik j. Držali so se 'le zunanje ohrekine forme. {• Sežiganje mriičev je pa pomenilo »popolno uničenje telesa, kar kaže, da plemena, ki so o-pustila pokepavanje nrfrličev, niso več verovala v posmrtno telesno življenje. Verovali so v TKosrrtrtno življenje dbse toda duša ni povsem samostojna, je telesna, vezana na telo, to se pravi, na ^ele-ne ostanke. Zato so plemena, ki so sezidala miriiča. hranila telesne ostanke, >to je pepel v žarah. Žare so PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAIiLJE. Emil Adami*—16 JUGOSLOVANSKIH narodnih i*ksm1 rs moiki .............................. sest narodnih pesmi s« w- Ski zbor ....................J* Sest narodnih pesmi n lani »bor -.................. USODEN PADEC. V Ve'iki Pkešici je padla pre.uržitkarica Ana Tontanova s klopi in si je zlomila desno no-go v 'boku. Ponesrečenko s*o prepeljali v celjsko bolnišnico. NOTF. 7A KI.AVIR All HAR- MONIKO slovenian dance \anda pouka _____ po jezeru kolo_______________ barč1ca mladi kapktanr _ ohio vallev silvia polka _________ tam na vrtni gredi maribor waltz_______ spa vaj milka moja orphan waltz ________ iS true Venturlnl—šest MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......JS imele odprtine, in sicer zato, da ni du^a ostala v neprestanem stiku z ostanki sežganega telesa. Strokovnjaki razlagajo, zakaj je ostal ae nadalje običaj darov pokojnim ob žarah. Trde, da to ostanke danega nazora o posmrtnem življenju, da so bili ti darovi najbrž posvečeni telesni duši. Toda ker telesna duša nima grobe telesnosti, so postajali d&rovi vedno bolj Le simbolični. Tako so raziskovalci odkrili ob grolbo-vih z žarami iz prve doibe sežiganja mriičev praktične daro-v e, v poznejši dobi so pa dav-n a plemena dajala pokojnim le darove, ki nLso bili praktično uporabni. Običaji o pok opažanju in sežigavanju torej kažejo raziskovalcem, kdaj so začeli ljudje delati raalike med dušo in telesom in kako se je razvijala vera o posmrtnem življenju. . ferdo Juvane«—ii. mladih let, mo&ki sbori ................. dekle na vrtu oj, marička. pegljaj ... židana marela (polka) veseli bratci (mazurka) JI .34 .S3 JU Rojake prosimo, k o poiljajo za naročnino, da ae poslužujejo — UNITED STATB8 oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Peter jerrb—osem zborov (i iki in me&anl) .......... Molki zbori OSKAR DEV: BarQca; OJ, moj fiocel jt Sot; Kam ml, fantje, dret ▼ tu poj* demo ....................... OSKAR DEV: .Srečno, ljubca moja; Ko p««-ca na tuje gre; Soči; MoJ očka tna konjička dra; Doblt sem pl-Slovo; je t pihnila luč IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: m Ameriška slovenska lira, (Hslaaar) Jf Orlovske himne (Vodopivee) _____ M Slovenski akordi, 22 me&anl k ln moških zborov (Kari Adami«) .11 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) _________________M EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belrkranjska. ..2« Vso noč pri potoci . T.........Jt» Jorjeva ....................-JB Hodi Micka aomo; Kaj droge-ga. hočem; Zdravlca ........JI VASILIJ UISK-ln A. OROBMING: •Vetrič; Ps zradinl ..........Jt ferdo juvaneo: Zjutraj ......... Slovanska ..... .20 PETER JEREB; Pelin rcAa; VASI-• LIJ MIRK: Podoknlca ...*....JM ZORKO PRELOVEO: Ko so fantje proti vasi Ot. Le enkrat Ss ................i« Slava delu ..................JN HR. VOLARlC: RoSmarin; PAVČiČ: Potrkan ples JOS. .JS V pepelnUnl noti, h an t at a sa sale, zbor in orkester, (Sattncr>..~ JM Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adami«) _____________ M Dve pesmi, (Prelovec) zbor In solo . Naši himni, dvoglasno Gorski odmevi, (Laharnar), D. zvezek, moški zbori ______ .29 JSA M ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne peanl za tamba- raškl zbor (Bajuk) _________ .7» Ba« M na plani** (Bajuk). po*pnri_____________M ZA CITRE: Poduk sa d tre. — 4 zvezki — (Boieljskl) ______________JL— ZA KLAVIR) Buri pridejo. — Karalniea — — Jt Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrovnlk I. zvezek. UR pesmi moSkl sli Seniki zbor ............ 1.29 II. svexek, 77 pesmi sa mofikl in mečanl zbor ................1.SS 100 narodnih pesmi za aMŠkl In mefianl tbor, Emil Adamič ....L— FANTJE NA VASI, 18 narodnih aa moški sbor. Ciril Pregelj., i« NaroČilo pofiljlte na: "Glas Naroda" m WBST lttk 8TRKET NEW YORK. N. T.