Is li&tov —1 Državni nameščenec in upokojenec je naslov članka v »Slovenski besedi« od 2. I., v katerem čitamo tudi to: Dokler ne bodo prejemki in pokojnine v skladu s cenami živIjenjskih potrebščin, se državni nameščenec nc more preživljati in vzdrževati svoje družine. Na veliki zvon so se obešala prav po nepotrebnem zadnja povišanja prejemkov, ki so znašala približno 10 do 150 dinarjev na mesec, kar ne pomeni pri vsak dan večji draginji ničesar! Javnost je sprejela vest o taki ureditvi prejemkov z obžalovanjem in dobesedno pomiluje državne nameščence in upokojence zbog njihovega obupnega stanja. Ta trditev ni prazna fraza, o tem se prav lahko doprincse dokaz na enostaven način, da se dopusti n. pr. javen občni zbor državnih nameščencev in upokojencev, na katerem naj podajo svoja mnenja zastopniki državnih nameščencev na cni strani, na drugi strani pa zastopniki gospodarskih, trgovskih in obrtniških krogov, ter omogoči vsem, da morejio podati svoje mnenje! —1 »Jutro« od 23. XII. priobčuje članek Naj ne ve levica..., v katerem obravnava razna obdarovanja otrok i.n ugotavlja: Po šolah se redno opaža, da začno otroci tjale okrog Miklavža in božiča hoditi v šolo razcapani in raztrgani. Tudi to se primeri, da imajo v začetku leta še prav dobre čevlje, nacnkrat pa začno izostajati iz šole z izgovorom, da nimajo čevljev. Zgodi se, da starši naravnost izjavijo: Če ga hočete imeti v šoli, mu kupite čevlje! Tako je nujna posledica teh obdaritev, da tisti, ki se znajo najbolj pretvarjati, največ dobe. A je vprašanje, ali so taki tudi najbolj potrebni. Saj je še vedno res, da je najhujša revščina skrita za dostojnim ponosom in skrbno zakrpano suknjo. Toda te nihce ne vidi, nihče je ne poišče. — Nedvomno zelo kvarno za vzgojo o+rok je tudi ustvarjanje beraške miselnosti z obdarovanjem. Čedalje redkejši so tisti, ki jih je sram prosjačiti, četudi imajo ali bi lahko dobili zaslužek. Tako se neredko zgodi, da gredo otroci, katerih starši imajo stalen zaslužek, prosjačit po mestu. Zgodi se celo, da takega otroka pošlje lastni oče, da mu naprosjači denar za vino in tobak. —1 Draginja — vprašanje cen in plač. Pod tem naslovom priobčuje Trgovski list članek, v katerem pravi: Pač pa je freba s tem večjim poudarkom naglasiti, da dvig draginje vedno bolj odpira problem uradniških plač in sploh vprašanje naše uprave. Nerazmerje med draginjo in plačami je danes že tako veliko, da se res ne stne omalovaževati To nerazmerje že krfči po odločni rešitvi. Tudi prej je bilo to vprašanje že večkrat postavljeno. Takrat se je govorilo, da je del rešitve tega vprašanja tudi v tem, da..se uprava čim bolj poenostavi rhsf-rh' omogoči znižanje števila uradništva. Geslo te rešitve je na kratko bilo: manj uradništva, zato pa na-j bo to tem bolje plačano. —1 Naraščanje stroškov za prehrano jc naslov članka v »Slovencu« od 21. XII., v katerem je tudi sledeča ugotovitev: Statistični odsek mestnega poglavarstva v Ljubljani je že izdelal indeks o cenah življenjskih potrebščin dne 15. decembra. V primeri s stanjem dne 1. decembra so se cene ponovno dvignile in sicer za 0,7 %. V pTimeri z lanskim 15. decembrom so cene narasle za 37,2 %. Če pa vzamemo cene dne 15. avgusta, t. j. pred izbruhom vojnc, se je Taven stroškov za prehrano v Ljubljani povečala za 51,1 %. —1 V članku »Sprememba zakona o ljudskih šolah« priobčuje Kmetsk? list od 1. I. med drugim tudi sledečo ugotovitev: Da bo Ijudska 6ola na kmetih odgovarjala potre- bam, si moramo predvsem biti n% jasnem, katero in koliko splošn.ga znanja je potrebno kmečki deci ter koliko strokovnega znanja lahko nudi ljudska šola kmečkemu naraščaju. —1 »Zahteve kmetijske zbornice.« Pod tem naslovom prinaša Večernik od 2. I. resolucije z zasedanja Kmetijske zbornice med drugim sledečo: Ljudskošolski* zakon je treba temeljito iznremeniti tcr prenesti vso upravo ljudskih šol na banovine ter v njihovem okviru decentralizirati. —1 »Naše šolstvo v letu 1940.« jc naslov članka v Slovencu od 3. I. V tem članku piše m<?d drugim tudi: Slovenija potrebuje še 250 učiteljev. Značilno za vse prejšnje režime je bilo to, da je bilo vcč let izrcdno mnogo abiturientov učiteljskih šol brez službe. Na službe je čakalo nad 700 učiteljskih abiturientov in nekateri so morali* čakati na zaposlitve že po več let. Pred leti se je stalno pisalo o vprašanju brezposelnih učiteljev in jc bilo to eno izmed najfoolj bolečih sccialnih vprašanj med nami. Toda v zadnijih letih se je položaj v tem oziru izredno izpremenil. Nastavljenib. je bilo zlasti v zadnjih letih toliko učiteljev in učkeljic, da je brezposelnost izginila in ugotovljeno je bilo celo, da primanjkuje v Sloveniji še 250 učiteljev in učiteljic.