Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16-—, Četrtletno Din 8-—, inozemstvo Din 64'—. iPoStno-čekovnl račun štev. 10.603.
Cene inseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000'—, četrt Etrani Din 600—, '/• stran} Din 250—, »/i» strani Din 125—< Mali oglasi vsaka beseda Din 1—4
ozor pred sovražniki I
Občinske volitve, k' se sedaj vršijo v naši državi, so dale priliko raznim političnim silam, da se zopet udejstvujejo. Sproščene so. Pod piajšnjimi diktatorskimi režimi so bile potlačene in stisnjene, da se niso smele javiti. Če so napravile takšen poskus, so bile takoj pognane v mišje luknje. Sedanja vlad- jih je osvobodila in jim dala možnost, da se zopet javijo ter se skuš-;o uveljaviti v politični areni.
Nekateri ne nastopajo odkrito, temveč prihajajo kot volkovi v ovčji obleki. To so predvsem komunisti. Gospod -sko in socialno misel tiščijo v ospredje. Spretno izrabljajo sedanjo težko gospodarsko krizo. Neusmiljeno skritizirajo vse, kar je sedanja vlada storila v prid kmetom in delavcem. To vse ni nič: tako brbljajo ti ljudje, ki jih plačuje Moskva. Drugi nič ne znajo in nič ne zmorejo, samo mi komunisti smo odrešeniki sedanjega človeštva. Delavcem obljubljajo najvišje plače pri najmanjšem delu, kmetom in kmečkim delavcem slikajo raj na steno. Značilno je, da pri svoji agitaciji pred vsem zabavljajo proti katoliški cerkvi in duhovščini. Saj tudi ne bi bili komunisti, če bi tega ne storili.
In vprav njihovo sovraštvo proti Bogu, veri in cerkvi jih odkriva v pravi luči. Na tem jih more in mora naše ljudstvo spoznati. Kdor je sovražnik Boga, ne more biti prijatelj siromakov, saj je Bog oče siromakov. Brez Boga in njegovih zapovedi, zlasti zapovedi o ljubezni do bližnjega so vsi siromaki obsojeni na propad. In propadli so povsod, kjer so udejstvene komunistične ideje. Predvsem v Rusiji. Boljševiška Rusija je dokazala in dokazuje, da ga ni večjega sovražnika siromakov, kot je brezbožni komunizem. Kjer je boljševizem našel siromaštvo, ga je povečal; kjer ga ni bilo, ga je s svojim raz-ruševalnim nagonom ustvaril. Uničil je srečo kmetov in delavcev, pahnil je v brezdno nesreče, siromaštva in obupa zlasti obžalovanja vredno rusko mladino.
Značilno je za sedanje prilike, da uživa komunizem in njegovi agitatorji zaščito pri JNS, to je, pri bivših demokratih ter kmetijcih. V naši domovini opažamo pojav, da dajejo demokratski in kmetijski Jenesarji potuho komunistom, ker se z njimi družijo pri občinskih volitvah. Edini državotvorci, kakor so se ti Jenesarji imenovali, v objemu s prevratnimi komunisti, in od njih odvisnimi socialisti! Nič ne bi moglo bolje razkrinkati vse lažnji-vosti, hudobnosti in brezmejne sebičnosti Jeneearjev, kot je to storila njihova sedanja zveza z marksisti: socialisti in ko-
munisti. Iz naše ^olitične zgodovine nam je znano, da se liberalec zveže magari tudi s hudičem, da doseže svoj cilj. Pri sedanjih občinskih volitvah se slovenski liberalec veže z rdečim komunističnim hudičem.
S tem je JNS dokazala, da odgovarja povse resnici tista podoba, ki si jo je o njej ustvarilo naše ljudstvo. Jenesarji so zagrizeni protivniki našega ljudstva, njegovih načel in interesov. Ko se je pod diktatorskim režimom etabliral 1. 1931 tako-zvani parlamentarizem, so ti ljudje komaj čakali, da so stavili v parlamentu predlog, naj se loči v naši državi cerkev od države, naj se izženejo jezuiti in lazaristi, naj se vsi ti redovniki internirajo na otoku Visu. S tem je ta tranka dokazala, da je framasonska. In takšna je ostala: njeni vrhovni voditelji so framasoni, zagrizeni nasprotniki katoliške cerkve. To so ljudje, kojih duhovni bratje na Ruskem, v Mehiki in v Španiji v zvezi s komunisti preganjajo cerkev, skrunijo svete hostije in prelivajo nedolžno človeško kri. Tudi pri nas so Jenesarji, ko so bili na vladi, pokazali svoje framasonske rožičke, ko
so v mnogoterih krajih nagnali katoliška duhovnike iz šole.
JNS se kot protislovenska in protikato-liška stranka pri teh volitvah druži ne le samo s socialisti in komunisti, marveč tudi z mačkovci. Tudi s tem dokazuje svojo politično - podlo neznačajnost. Jenesarskl demokrati in kmetijci so v bližnji preteklosti venomer deklamirali pesem o državnem in narodnem jedinstvu in celotnem, jugoslovanstvu. Sedaj pa se trudijo, da v Sloveniji okrepijo hrvatski pokret, torej pokret, ki so ga prej obsojali in krvavo preganjali kot separatizem, kot rušenje naše države. Naše ljudstvo pa si je ohranilo jasno sodbo o prejšnjem centralističnem pretiravanju JNS in tudi o njenem sedanjem prijateljstvu z mačkovstvom.-Pretirani centralizem je za naš narod nesreča, mačkovstvo pa pomenja, da naj naš narod služi kot vprega za politični voz hrvatskega nacionalizma. Mi nočemo ne enega ne drugega suženjstva: ne pretiranemu centralizmu, ne narodno-hrvatska-mu mačkovstvu. Gospodarji hočemo biti na slovenski zemlji. Da to dosežemo, pojdimo pri občinskih volitvah v boj za preizkušena načela SLS, ki jih moremo uveljaviti samo pod p.aporom JRZ. Zato pozor pred združenimi sovražniki!
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. in kralju Petru I. v Parizu. Dne
9. t. m. so v Parizu odkrili na najsloves-nejši način spomenik našima blagopokoj-nima kraljema: očetu osvoboditelju in sinu ujedenitelju. Pri pomenljivi slovesnosti je zastopal našo vlado g. vojni minister general Marič. Svečanost je pričela z govorom predsednika odbora za gradbo spomenika. Za tem je govoril maršal francoske vojske in jugoslovanski vojvoda Franchet d'Esperey, častni predsednik odbora za zgradbo spomenika. Za maršalom se je spominjal junaštev rajnega kralja Aleksandra pariški župan, naš vojni minister general Marič in predsednik francoske republike Lebrun, ki je tudi odkril spomenik z besedami: »Ko odkriva Francija spomenik dvema največjima vladarjema, pošilja kraljici Mariji, kralju Petru II. in vsemu jugoslovanskemu narodu iskrene pozdrave francoskega naroda z željo po srečni vladavini mladega jugoslovanskega kralja.«
Romunski ziuianji minister v Belgradu. Romunski zunanji minister se je pripe-
ljal 10. t. m. v Belgrad, kjer ga je sprejel naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič. Po sprejemu sta imela oba državnika sestanek, na katerem je romunski zunanji minister poročal dr. Stojadinoviču o delu Zveze narodov na zadnjem zasedanju ter o vseh političnih vprašanjih, ki so se obravnavala v Ženevi. Antonescu je ostal dva dni v Belgradu, kjer je posetil kneza namestnika Pavla in je bil sprejet v avdijenco pri kraljici Mariji.
Bolgarski ministrski predsednik dva dni gost naše vlade v Belgradu. Po vzgledu romunskega zunanjega ministra je obiskal na povratu iz Ženeve Belgrad tudi bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov. Ostal je dva dni gost naše vlade.
JRZ zopet zmagala pri dveh občinskih volitvah. Zadnjo nedeljo 11. t. m. so se vršile občinske volitve v Rogaški Slatini in v Laškem potoku na Kranjskem. V Rogaški Slatini je dobila JRZ 26 odbor-niških mest, združena opozicija 4. V Loškem potoku JRZ 16 mandatov, nasprotniki 2.
»Domovina« bi rada oprala JNS očitka, da se pri volitvah veže s komunisti. Da tako zvezo zanika, je razumljivo, saj vsak krivec zanika svoje slabo dejanje, dokler more. Nespametno pa je od nje, da sploh
zanika pojav in delovanje komunistov v naši ožji domovini. Piše namreč (8. oktobra) o komunizmu kot o »pošasti, ki je nikjer ni.« Ko so bili JNS-arji na vladi, so se te v pošasti« zelo bali ter jo preganjali tudi tamkaj, kjer je v resnici ni bilo. Kdor se je drznii le z ralilo besedico obsoditi jenesarski teror, je bil preganjan kot komunist, kot revolucionar, kot proti-državen element. Sedaj pa, ko so Jene-sarji pahnjeni s svojih stolčkov, na katerih so upali večno sedeti, so naenkrat vsi komunisti izginili. Pa niso izginili. Ako bi njih ne bilo, bi se Jenesarji ne mogli z njimi vezati. Opažati pa je po raznih občinah naše domovine, kako slovenski liberalizem (gosposki in kmetijski) prijateljsko stiska roke z marksizmom in komunizmom. Ali je to »slepomišenje s komunizmom«, kakor se »Domovina« izraža? Pa ne bo Jenesarjem to nič hasnilo. Naš kmet, obrtnik in delavec je spregledal to protiljudsko igro. In zato bo kot rezultat takih skupnih list pri občinskih volitvah ostala Jenesarjem »slepa miš«!
V DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrija zaenkrat rešena more fašističnih organizacij. Avstrija je trpela že leta radi groženj ter vseh raznih neprilik, ka-itere so povzročale Vladam oborožene fa-.šistične organizacije, med katerimi je bil Heirmvehr na prvem mestu. V zadnjem času pa je spor med vlado dr. Schusch-nigga in voditelji Heimwehra se tako poglobil, da je šlo enemu ali drugemu za biti ter nebiti. Kot zmagovalka je izšla vlada, ki je z veljavo od 10. oktobra t. 1. razpustila Heiimvehr in dve drugi organizaciji preideta v milico, ki je pod vojaškim nadzorstvom. Radi razpusta Heim-wehra so prvotno odstopili trije ministri, ki so imeli zveze z razpuščenimi organizacijami. Ko pa je vlada izrekla razpu-ščenim fašističnim udruženjem zahvalo za njihovo požrtvovalnost in sodelovanje pri zgraditvi nove države, je trojica ministrov v ostavki na predlog kanclerja g. dr. Schusčhnigga bila od predsednika države zopet imenovana za ministre. Razpust fašističnih organizacij je zadel na obče odobravanje, saj je obstojala že največja nevarnost, da začnejo heimwehrov-ski pristaši majorja Feya in kneza Star-hemberga med seboj oborožene spopade, ki bi se lahko pretvorili v državljansko vojno.
Smrt madžarskega ministrskega predsednika. Dne 6. oktobra je umrl v zdra-vilšču Nymphenburg v okolici Monakove-ga na Bavarskem v starosti 50 let madžarski ministrski predsednik Julij Gom-bos. Truplo so prepeljali 8. oktobra v Budimpešto, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder v slavnostni dvorani parlamenta. Gombosa so pokopali z vsemi vojaškimi častmi na državne stroške. Rajni je bil po poklicu vojak v činu generala in v povojni Madžarski eden največjih državnikov, ki je pridobil svoji domovini velik ugled. Radi smrti predsednika vlade Je odstopila cela vlada. Državni upravitelj itdmiral Horthy je poveril sedajni vladi B kmetijskim ministrom Daranyjem na čelu vodstvo tekočih državnih poslov, dokler ne bo sestavljena nova vlada.
Zahteve Poljske po kolonijah. Poljska vlada stopa v zadnjem času vedno bolj v
ospredje z zahtev^ po kolonijah. Poljska je že stavila tozadevne zahteve Društvu narodov iz naslednjih tehtnih vzrokov: 1. Poljski primanjkuje sirovin, kar ji onemogoča izvedbo postopne industrializacije države in zaposlitev brezposelnega delavstva. 2. Naravni prirastek poljskega prebivalstva je največji v ceh Evropi. 3. Na Poljskem je 80.000 Židov odveč in to radi pomanjkljivega naseljevanja židovskega plemena v Palestini.
Boj med fašizmom in komunizmom v Londonu. V angleški prestolici je izbruhnil odkrit boj med fašisti in komunisti. Eden drugemu skušajo onemogočati shode ter javne nastope. Prišlo je že večkrat do krvavih spopadov, ki so zahtevali ne-, kaj mrtvih ter ranjenih. Za preprečevanje neredov ima obilo posla policija. Kakor je videti, je vlada bolj na strani ko munistične stranke in grozi fašistom za slučaje nadaljevanja demonstracij z razpustom organizacije črnih srajc.
Razvoj dogodkov v Španiji na strani zmagovito -prodirajočih nacijonalistov in rdečih vladinovcev. .Nacijonalistične čete so porazile rdečo milico pri Casares. Rdeči miličniki so imeli občutne zgube. Pri mestu Toledo so nacijonalistične čete skupine Huental po srditih bojih zavzele Por-; tielo in Santa Cruz. Zapadno od Madrida in južno od Guadarrama fronte napreduje prodiranje nacionalističnega generala Mole proti postojankam rdečih. Zelo počasi in trdovratno se razvija bojno gibanje pri mestu Bilbao na severu. Rdeča vlada v Madridu je obljubila za utrditev prestolice 5 milijonov .pezet. Miličniki vršijo utrjevalna dela z mrzlično naglico. Izpraznitev Madrida se nadaljuje. V prvi vrsti zapuščajo mesto ženske ter otroci,, da bo odpadlo več živil na branitelje. Najnovejša poročila iz Madrida trdijo, da vedno bolj napreduje boljševizacija na strani vlade borečih se rdečih čet. Vojni minister je izdal povelje, po katerem morajo čete pozdravljati po komunističnem običaju s stisnjeno pestjo. Madridski sovjetski poslanik Rosenberg je sporočil rdeči vladi, da so se odločile ruske strokovne organizacije, da bodo one financirale zdravljenje ranjencev v pokrajinah,
katere še drže zasedene vladne čete. Čisto nepričakovano je zadela 8. t. m. javnost vest, da je sovj. Rusija odpovedala svoje sodelovanje v londonskem odboru za nevmešavanje v dogodke v Španiji. Če bo Rusija vztrajala na svojem stališču, pride lahko do hudih mednarodnih zaplet-ijajev. — Madridska vlada je prejela 8. t. m. od poveljstva uporniških čet svarilo, naj opusti obrambo glavnega mesta Madrida. Uporniki pripravljajo splošen napad na Madrid vseh sil na suhem in iz zraka in ne bodo poznali za slučaj, da se mesto ne preda, nobenega usmiljenja ter prizanesljivosti. Položaj madridske vlade je naravnost obupen, ker je odpor rdečih miličnikov zelo slab. Po španskih vodah križari več ruskih parnikov, na katere se bo vkrcala madridska vlada tik pred padcem Madrida. — Od upornikov oblegani Madrid je bil 10. t. m. z zavzetjem proge iz Madrida v Saragosso in Albacete odrezan od železniškega prometa in navezan samo na cestni promet. Uporniki so se polastili že tudi električne centrale, ki je oskrbovala Madrid z lučjo. Po tem zavzetju bo ostalo oblegano prestolno mestc brez luči.
Junaški branilci španskega mesta Ovi-edo. Poročali smo že, kako so uporniški kadeti z največjo hrabrostjo branih na •pol razdejano starodavno trdnjavo Alca-zar, ki je bila stoletja ponos mesta Tole-do, dokler ni prišla odpomoč in oprostitev. Enako kakor kadetom v Alcazarju se godi sedaj že 85 dni 2000 branilcem mesta Oviedo, ki je prestolica pokrajine Asturija. Razvaline mesta branijo uporniki napram vladnim četam iz Madrida, ki skušajo zavzeti s pomočjo oklopnih avtomobilov. Velik del upornikov, ki odbijajo napade na mesto s treh točk, se je zabarikadiral v gotski katedrah in odbija oblegovalce s strojnicami, ki sipajo smrt na napadalce s stolpa. Doslej se je branilcem posrečilo, zavrniti vse večje poizkuse dinamitnih napadov vladnih čet. Kakor v Alcazarju, je tudi v Oviedu življenje 2000 branilcev odvisno od pomoči upornikov, ki so na potu, da osvobodijo oblegance z 2000 Maročani, z nekaj tujskimi legijami in -z izbranimi četami civilne garde.
KATOLIŠKEM
Pribičevičeve misli pred smrtjo. Sveto-zar Pribičevič, vodja demokratov v naši državi, je pretekli mesec umrl v Pragi. Imel je tuberkulozo in raka na pljučih. Ob njegovi smrtni postelji je tudi bil dr. Ivo Orlič, voditelj bivših samostojnih demokratov na Sušaku. Ko se je vrnil iz Prage na Sušak, je dal v časnike naslednjo izjavo: »Pokojni Pribičevič se je v svoji bolezni zanimal za vse, tudi za dogodke v Španiji. Njegove simpatije so vedno bile na strani vlade. Večkrat je zahteval, naj mu prečitam časniška poročila iz Španije. Ko sem mu nekega dne prečital, da je padel San Sebastian, je bil zelo žalosten.« Na Španskem so pristaši vlade uganjali strahovita zločinstva zlasti proti katoliški cerkvi in njenim duhovnikom in redovnikom, pa tudi proti
veri zvestim laikom. Pribičevičeve simpatije pa so bile na strani te vlade.
Olimpijski zmagovalec — dober katoličan. Pri olimpijskih igrah v Berlinu, ki so se vršile letos, je Amerikanec Metcolfe kot brzo-tekač dosegel rekord ter zasedel pri nagradi eno prvih mest. Po svoji zmagi je izjavil novinarjem: »Vse časti in vsa odlikovanja, ki sem jih prejel kot brzo-tekač, se ne dajo primerjati s srečo, ki sem jo občutil, ko sem postal katoličan. Katolicizem mi je odprl oči. Dal mi je novo življenjsko veselje, tolažbo iri moč. V športu in učenju, v svojem telesnem in duševnem delu se naslanjam na molitev.« Odličen mladi mož: vrl športni1: in vrl katoličan. Iz katoliške vere čr-* pa tisto notranjo disciplin-*, ki je potrebna pravi pu športniku.
Jezuit — član Mednarodnega urada dela v ženevi. V Ženevi je Zvezi narodov pridružena mednarodna organizacija dela, ki ji je namen, da preučuje delovne razmere po vsem p.-.-T-- ter da povsod va-
Napol storjeno deîo-ves trud
ruje in brani delavske interese. Nedavno je francoska vlada imenovala za člana tega vele\ažnega urada francoskega jezuita Alberta Leroy. Ta pater, je znan kot velik sociološki učenjak in praktičen branilec delavskih interesov. S tem je dejansko dokazano, da so katoliška načela umestna, potrebna in plodonosna tudi na socialnem in gospodarskem poljp. Pri nas pa je svoj čas JNS, v kateri so zbiani. bivši demokrati in kmetijpi, stayila v parlamentu predlog, da se jezuitje izženejo in internirajo na otok i Vis.
Duhovnik — slepec. Namreč telesno slep. To je duhovnik Filip Graty, ki je bil 44 let nameščen kot dušni pastir na katoliški župniji blizu angleškega glavnega mesta Londona. Pred 36 leti je oslepel. Ko ga je zadel ta strahoviti udarec, ni obupal, niti se ni udal brezdelju. Ostal je na svoji župniji. Sv. Oče mu je dovolil, da sme kljub svoji slepoti maševati ter tudi opravljati druge posle dušno-pastirske sluz- Zdaj je radi starosti stopil v zasluženi pokoj. Zanimivo je, da je tudi njegov brat slep in tudi duhovnik.
Osebne vesti.
ŠKOF INŠTALIRAL ČASTNEGA KANONIKA J. WEIXLA.
Letos 1. avgusta je bil izročen g. konzi-štorijalnemu svetniku in dekanu Josipu Weixlu dekret, s katerim ga je imenoval lavantinski vladika za častnega kanonika. V pondeljek 5. oktobra je prevzvišeni sam izvršil inštalacijo. Na predvečer inštalacije se je zbrala pred župniščem pri Sv. Križu na Murskem polju lepa množica. Nastopila je ljutomerska godba in domači pevski zbor. Izrečene so bile priljubljenemu dušnemu pastirju iskrene ljudske častitke z željo, da bi g. kanonik bival še dolgo let zdrav in vesel med Muro-poljci, ki so mu vdani od srca.
Drugo jutro pred slovesnim vhodom v cerkev so pričakale ljudske množice nad-pastirja in so ga navdušeno pozdravile. Po pozdravu škofa se je razvil vhod v hram božji: mladina, družbe in društva, 35 kanonikovih sobratov, prevzvišeni s slavljencem ter ljudske množice.
Po opravljenem inštalacijskem obredu je stopil na prižnico domačin in ljubljanski vseučiliščni profesor ter prelat g. dr. Matija Slavič, ki je orisal rože in trne sodobnega duhovnika. Sv. maša g. kano-
nika je zaključila slavje, kakoršnega še ni doživel Sv. Križ.
G. kanonik se je rodil 2. oktobra 1867 v Zrkovcah pri Mariboru. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih študijah v Mariboru je kaplanoval pri Sv. Križu, v Ljutomeru, in se je po kratki beneficiat-ski službi v Ptuju vrnil k Sv. Križu na Murskem polju kot dosmrten dušni pastir.
Cvet njegovega prosvetnega dela je služba božja. Ta se pri njem jasno in glasno oblikuje v skrbi za lepoto božjega hrama in v skrbi za duhovniški naraščaj.
G. kanonik je sicer že daleč na svoji življenski stezi, a še žari za prosvetno delo v Slomšekovi dvorani, pri čemur mu je .13 let desna roka načrtni kulturonosec kaplan Maks Ašič.
V socialnem oziru se g. kanonik ognjevito zavzema za vsako dobrobit svojega ljudstva v občini in v celem okraju, mirno počivajoč na rokah božje previdnosti.
Ko gospoda gledaš, ni opustošen vrt, ni in nikdar ne bo preklan muropoljski hrast — je in ostane ponos Murskega polja!
Mesreče.
Pri padcu iz višine III. nadstropja se le lažje poškodovala. V Studencih pri Mariboru v Krekovi ulici se je mudila pri sorodnikih petletna Zlata Sišek. Otrok je gledal zvečer skozi okno podstrešnega stanovanja letos toliko zgodnje snežinke. Kar naenkrat se je okno odprlo in deklica je padla na cesto z višine tretjega nadstropja. Revico so prepeljali koj v bolnico, kjer so še drugi dan po nesreči ugotovili le lažje notrajne poškodbe.
Smrtna nesreča družinskega očeta. Iz gozda posestnice Roze Podlesnikove na Janževem vrhu pri Ribnici, na Pohorju so po drči spuščali s hriba v dolino hlode. Pri tem delu je imel opravka 431etni drvar Jurij Jamnikar. Ker zvečer Jturmi-karja ni bilo domov, gr. je šel iskat 141et-ni sin. Našel ga je v dolini., lijor je ležal: med hlodi., ki so ga po nesreči stisnili na
ZA NAMAKANJE ŽENSKA HVALA j
tmrt Rajni zapušča šest nepreskrbljenih otrok.
Žrtev kolesarske neprevidnosti. Gospa Ana Binelova, žena davčnega poduradhi-ka, je šla iz Gornjega Grisa na Spodnji Gris in je morala mimo obmejnega mosta preko Mure pri Gornji Radgoni. Ko je šla ob strani ceste, je pridrvel po cesti kolesar, ki je imel na kolesu še enega tovariša. Zaletel se je v gospo, jo podrl, padel na njo in si je reva zlomila nogo. Poškodovano so prepeljali v bolnico v Radgono.
Povožen od avtomobila. Pri krčmi Bo-tolen v Rogatcu je povozil neki avtomo-bilist Vinka čonča, 431etnega dninarja iz Cerovca. Conču je počila lobanja, zlomljenih ima več reber ih poškodovane roke.
Posestnik ob konja in vok. Skozi gozd in tik nad prepadom pelje na- Libelskem vrhu cesta. Hlapec Bernard Bobik, usluž-ben pri posestniku Alojziju Muzeju, je zvrnil z ltesom naložen dvovprežni voz v zgoraj omenjeno globino. En konj se je ubil, drugi poškodoval, voz je razbit in gospodar Muzej ima škode 10.000 Din.
V zadnjem trenutku rešeni prestrašne smrti v ognju. V. noči je izbruhnil požar v hiši posestnika IVamv B&rtola v Dragi pri Čabru. Na podstrešji je spal 141etni sin Ludvik, katerega so prebudile mučne sanje iz spanja. Ko se je predramil, je opazil, da je vsa hiša v ognju. Stekel j« 'v pritličje, kjer je zbudil domače, odpri je vežna vrata in še tekel ves opečen k sosedom. Bartolovi so si rešili v zadnjem trenutku gplo. življenje, za katerega gre zahvala junaškemu fantu, ki se sedaj , zdravi radi opeklin v ljubljanski bolnici.
Nevarno povožen voznik. V Spod. Duf iplah pri Kranju je povozil ljubljanski av-tomobilist 551etnega hlapca Jožefa Vogelnika iz Bistrice pri Bledu. Vogelnik ima zlomljeno n . ter razne druge poškodbe. Poškodovanega so spravili v ljubljansko bolnico..
Gospod, poslopje zgorelo. V Plitvici pri Apačah je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Brunčiču z vsemi spran vljenimi pridelki.
Podstrešje je uničil zadnjo nedeljo zvečer ogenj na Filipovem dvorcu v Ljubljani v Stritarjevi ulici 9. škoda znaša 10 tisoč Din. Ogenj je nastal, ker je nek?, ¡stranka zakurila v peči, ki je stala preblizu lesene stene:
Razne novice.
Zakasnele- ltotavice prehitel prezgodhj; sneg. Med: raznimi driigimi nadlogami, katere je povzročili letošnji mnogo prezgodnji iflTF"^ icv tudi t&, da je pričetek
zime zalotil lastavice s severa ravno tu v Sloveniji. Lastavice ca že odletele iz naših krajev, pač pa so bile sirote one, ki so bile na potovanju proti jugu in so se morale radi mraza ustaviti pri nas. Po mestih so prijatelji živali ptičje sirote lovili, jih spravljali v zaboje in so jih od-premljali v Dalmacijo. Mnogo lastavic pa je letos poginilo.
Kateri so največji Izdatki v gospodinjstvu? Ce si moramo jfredčasno nabavljati novo perilo, nam nastanejo veliki izdatki. Te izdatke bi si lahko prihranili, če bi perilo redno prali z dobrim milom. Ako stalno uporabljate Schichtovo Jelen milo, tedaj ste lahko prepričani, da Vam bo perilo ostalo trajno, lepo in vedno kot novo.
Blasnikova Velika Pratika za leto 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg št. 10—12, in v trgovinah. Poleg »Velike Pratike« Je Izšla tudi »Mala pratika *a 1. 1937«, ki velja samo Din 2.50. Ta je razširjena zlasti na štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« iz Gradca.	1211
Obžalovanja vrecSnš slučaji.
Nočni vlom v trgovino, V Rušah so neznanci izkopali pod oknom luknjo v trgovino trgovca Jožefa Knifica. Odnesli so
Madžarski ministrski predsednik Julij Gombos je umrl v starosti 50 let.
za več tisoč raznega blaga. Na ravno isti način je bil izvršen pred leti vlom v ruško kolodvorsko restavracijo. V obeh slučajih so morali biti isti zločinci na delu,
Za nekaj tisoč dinarjev masti in drugih predmetov so odnesli neznani vlomilci iz trgovine I. Zamude v Nasipni ulici na Po-brežju pri Mariboru.
Vlomilci na delu. Pri Sv. Ožbaltu v Dr. dolini so vdrli nočni vlomilci v hišo posestnika Franca Urlaub in so mu odnesli razne obleke ter perila za 3500 Din. — V Podovi pri Račah je bilo vlomljeno skozi zadnja vrata v trgovino trgovca Marka Drnovšeka. Uzmoviči so pobrali raznega blaga za nad 15.000 Din.
Vlomi po mariborski okolici. V Zgor. Dupleku so odnesli neznanci iz Greifove tovarne usnja za 3400 Din izdelanih kož in so odpeljali tudi 600 Din vredno kolo. — V Gačniku je odnesel že izsleden in od orožnikov prijet vlomilec iz stanovanja posestnika Ivana Tuša za 4000 Din razne obleke ter dve uri.
Nočni napadalec. Od Sv. Martina na P. poročajo: Posestnik Jernej Rafolt iz Boj-tine se je vračal na večer z vozom proti domu. Nenadoma je navalil nanj neznanec in ga je pobil z bikovko, da se je Rafolt zgrudil. Ko si je opomogel in je nadaljeval z vozom pot proti domu, je ugotovil, da mu je sunil napadalec z voza več kilogramov masti, zaseke in raznih drugih predmetov.
Krvav zaključek prepira med bratoma. Na cesti pri Kotljah na Koroškem sta se skregala brata Alojzij in Jožef G. V prepiru je starejši Alojzij zabodel z nožem v trebuh mlajšega Jožeta, ki se je zgrudil nezavesten. Smrtnonevarno zabodenega so oddali v bolnico, zločinskega brata pa so orožniki odgnali v Maribor, kjer je bil oddan v zapor okrožnega sodišča.
Mož ubil v prepiru ženo. V Murščaku pri Gornji Radgoni je bila te dni na vse obsodbe vreden krvav način zaključena družinska žaloigra, ki je pretresla celo okolico. 671etni posestnik Matija Rajh je živel že več let v prepiru s svojo ženo Ano. Kregala sta se radi posestniških
razmer. Pred petimi leti je predala žena svojo polovico proti volji moža svoji najljubši hčerki Francki. Dve leti pozneje je pustil prepisati mož svojo polovico na svojo drugo hčerko Marijo, a si je zgovo-, ril običajni prevžitek do smrti. Kar se tiče prevžitka, je sledila kmalu za tem možu tudi njegova žena, Radi opisanega posestnega razmerja sta se stara zakonca že večkrat tako sprla, da sta se zatekala k sodišču. Sosedi so bili prepričani, da bodo prepogostni prepiri žalostno končali. Pred dnevi sta se zakonca Rajh skregala radi neke malenkosti. V hudi jezi je pograbil mož dolgo dleto in je udaril z njim pri mizi sedečo ženo večkrat po glavi in ji je zdrobil lobanjo. Priča krvavega dejanja je bil 14Ietni vnuk Franc Heric. Žena je kmalu podlegla smrtnim poškodbam, stari ubijalec se je sam javil sodišču v Gornji Radgoni.
Z grabi jami nad žensko. Pri Sv. Kun-goti v okolici Ptuja sta se sprla na travniku radi paše posestnikov sin Boštjan Topolovec in 301etna Liza Keiserberger, žena posestnika. V prepiru je zagrabil Topolovec grable in je z njimi udrihal po Keiserbergerjevi, dokler se ni zgrudila. Suroveža so prepodili od pobite drugi ljudje, sicer bi se bilo lahko zgodilo še kaj
Španski vladni predsednik Azana, ki je na pobegu pred zmagovitimi nacijonalisti.

Voditelj nacionalistične španske vlade v Burgosu je postal general Franco. Na sliki vidimo zmagovite generale upornikov (od leve): general Franco, general Cabanellas in general Mola (z naočniki). — Levo: Preostanki zgodovinsko znamenite španske trdnjave Alcazar po razrušenju z dinamitom, katerega so povzročile rdeče čete tik pred umikom.
hujšega. Ptujski rešilni oddelek je Keiser-bergerjevo odpeljal v bolnico, kjer so ugotovili poškodbe po celem telesu ter zlom leve roke.
Od ubite krave odnesli samo kožo. V okolici Ljutomera beležijo v zadnjem času več tatvin goveje živine. Med drugim je bila ukradena posestniku Martinu Smo-diču v Podgradju krava. Tat je kravo ubil v bližnjem gozdu in je zginil neznano kam z njeno kožo.
Samomor radi brezposelnosti. Ad. Beg, 261etni trgovski pomočnik, je stanoval v Tržci blizu Vranskega pri svojih sorodnikih. V noči se je zaprl v svojo sobo in se je zastrupil s strupenimi plini od tlečega oglja. Revež je bil že pet let brezposeln in si je vzel življenje v duševni zmedenosti.
Smrtnonosna brca trebuh. V Trbovljah v neki krčmi je zahreščala harmonika. Lojze Pušnik se je zavrtel z ženo Ivana Jagodica. Jagodic je radi plesa postal ljubosumen na Pušnika in ga je pozval na odgovor. Na dvorišču sta se oba rsp.la, V kregu je sunil Pušnik Jagodica z nogo tako nesrečno v trebuh, da je drugi dan v bolnici umrl vsled te brce.
Ker je priskočil na pomoč napadenemu, zaboden v nogo. Na Dolu pri Hrastniku sta dva nezna::ca napadla g. župnika. Napadenemu je priskočil na pomoč dolski mesar Jože Štravs. Začel je klestiti s palico po --padalcu, ki je imel v rokah nož. Štravsu se je zlon i. palica in nato ga je neznanec zabodel z nožem v levo nogo in ga je hudo poškodoval. Napadalca sta zginila po krvavem dejanju. Zabodenega branitelja so prep;1 jali v celjsko bolnico.
Brat je ustrelil brata v siiobranu. Zadnjo nedeljo 11. oktobra zvečer je prišlo v Nalerjevi družini v Podgradu pri Zalogu blizu Ljubljane do krvavega dejanja. V omenjeni familiji so lepo živeli pod skupno streho mati in dva sina. Tretji Jernej pa je prihajal večkrat domov pijan, je razsajal in je grozil s pokol jem celi družini. Tudi v nedeljo zvečer se ie swf";i v pijanem stanju nad 231etnega brata Aloj- .
Zanimiva najdba v iu-rinski stolnici
Pod glavnim oltarjem turinske stolnice v Ita-lij'. hranijo v stekleni takvi ostanke svetega Martinijana, ki je skupaj s sv. Procesom stra-žil sv. Petra v Mamer-tinski ječi ter je potem sv. Peter oba svoja stražnika spreobrnil In krstil. Ko so mučili apostola Petra, sta se oba njegova stražnika dala spoznati za kristjana, nakar ju je Neron dal grozovito mučiti in umoriti. Lobanja sv. Martinijana v stekleni krsti kaže še znake strašnega udarca z mečem. Pred kratkim je neki duhovnik turinske stolnice pregledoval te svetniške o 'anke ter zapazil, da je v stekleno krsto zašel prah. Zato je dvignil ste-
za, ki je kolar, katerega je sunil z nožem v hrbet. Zbežali so pred njim mati in oba sina. Jernej jim je sledil in je hotel vse poklati. V siiobranu je potegnil ranjeni brat Alojz samokres in je ustrelil podivjanega v glavo, da se je zgrudil mrtev.
SlovcnsKa Mraiina.
Trgatev v Lendavskih goricah. 5. oktobra se je začela trgatev v Lendavskih goricah. Letošnja trgatev grozdja pa zdaleka ne dosega one količine lanskega grozdnega pridelka. Grozdje je že pri cvetenju deloma se osipalo. Prav tako je letošnje suho leto zelo veliko škodovalo rasti trt. Vmesno deževje je povzročilo, da se je pe-ronospora močno zajedla v mlado grozdje in je tako povzročila gnitje in sušenje na grozdju. So primeri, da je dobil vinogradnik na prostoru, kjer je lansko leto pridelal 13 akovov vina, je pridelal letos samo enega. V splošnem pa se giblje letošnji vinski pridelek na polovici, torej za polovico manjši kot lanski. Ker so mnogi vinogradniki precej revni in niso pravočasno začeli škropiti grozdja, je pač posledica sedanjega stanja. So pa primeri, kjer je vinski pridelek enak z lanskim. Grozdje tudi zdaleka ni one kakovosti, kakor lansko. Tudi ni moglo prav dobro dozoreti radi nagle spremembe vremena. Zato bo letošnje vino precej kislo in se bodo cene zelo poslabšale. Potrebno bode precejšnje sladkanje vina, sicer se sploh ne bo moglo spraviti na trg. Veliko boljše kot Lendavske gorice, so pa obrodile Strehovske in Pilovske ter Dobro vniške gorice.
Razsvetljava na lendavski pošti. V Lendavi imamo elektriko in mnogi hišni posestniki so si dali napeljati elektriko v svoja stanovanja. Samo poštna uprava v Lendavi uporablja še ved-n^ svetiljke, kar pa nikakor ne odgovarja dobri poštni službi. Na tukajšnji pošti je usluž-benih osem uslužbencev in morajo z vestnostjo vršiti svojo službo. Zato bi bilo v interesu poštne službe, kakor tudi radi zdravja uslužbencev, da poštna uprava stori potrebne korake in da napeljati čim preje elektriko v svoje poslopje. Ker je Lendava precejšnje poštno križišče, saj vozi poštni avtobus iz Sobote, ob enem pa je tudi končna postaja radi bližnje državne meje,
pričakujemo, da bo poštna uprava to kmalu izvedla.
Mrzla burja in sneg. 5. oktobra proti večeru se je naenkrat dvignil močan sever, ki je bil podoben kraški burji. Preko goric se je podil doli do mesta in je postalo mrzlo, kakor bi bili že sredi decembra. Ljudje so začudeno opazovali to čudno vremensko spremembo. Preko noči se je naenkrat odelo nebo s črnimi oblaki in je začelo deževati, proti jutru pa celo snežiti. Zdi se, da bo to vreme trajalo dalje, kar pa nikakor ne bi bilo dobro za naše polje, kjer je še precej pridelkov nespravljenih in na mnogih krajih še stoji ajda nepožeta in je nespravljen krompir.	j
Zopet sneg. 7. oktobra zjutraj je bilo zopet vse belo. Sneg je ležal povsod prav debel. Snežilo je še celo dopoldne. Sneg je napravil ogromno škodo po gozdovih, sadovnjakih, njivah in vinogradih. Največ škode je napravil na njivah, kjer je bila še ajda nepožeta aH še nespravlje-na. Ajda bo bržkone nerabna, čudne vremenske prilike dado precej misliti marsikateremu kmetovalcu in vinogradniku.
Sprememba voznega reda. S 5. oktobrom je začel voziti poštni avtobus iz Lendave nekoliko pozneje, kakor je vozil preje, ko je odhajal iz
Povest iz domačih hribov.
Toda maščevati se mora. Uničiti mora tega zlo-deja. Kam bi šel, da bi ga razgalil?
Na sodnijo?
Ne! Sodni je se tudi najpravičnejši cigan rajši izogne. Saj tudi treba ni, da bi še sam silil v luknjo.
Morda bo dovolj že to, če po okraju razglasi, kak človek je pravzaprav Osojnik. To reč bi mu najbolje opravila čevljar Cene in njegova žena Urška. Da, k tema pojde! Ta dva bosta vse tako raztrobila, da Osojnik ne bo imel več kam.
Ko je ura na bistriškem zvoniku udarila štiri, je stopil cigan na prag čevljarjeve koče. Urška, ki je prav tedaj hotela iz hiše, je zavpila:
»Za božjo voljo, Petelinšek, ali si ti? Kak pa si?«
»Ali je kdo pri vama? Ali sta sama doma?« je vprašal prišlec hlastno.
»Sama s Cencem sva.«
V tem je že tudi čevljar prikukal iz izbe in je kar zazijal, ko je ogledal cigana takšnega.
Cigan je velel:
»Pojdimo noter! Nekaj vama moram povedati, nekaj prav posebnega.«
Sedli so za mizo in cigan je koj začel hripavo in razburjeno:
»Nikoli še nisem bil smrti tako blizu kakor danes — le en korak še... Osojnik me je hotel ubiti — čez Hudo peč me je hotel pahniti.«
»Za Kriščevo voljo!« je zakričala Urška. »Zakaj pa?«
»Osojnik je najhujši zlodej, kar jih poznam. Osoje niso njegove. Prigoljufal si jih je.«
Ko sta čevljar in njegova Urška od začudenja zastrmela vanj, je naglo pripovedoval:
»Gospodar na Osojah je bil tega Osojnika brat. Bil je nekaj let starejši, žena mu je umrla, tudi sam je imel sušico, otroka je imel le enega, in sicer deklico. Njene bi bile Osoje, kadar bi oče umrl. Deklici je bilo dve leti. Tedaj je dekletov stric, to je sedanji Osojnik, dekle ugrabil in izročil ciganom, ki so prav tedaj spodaj pred mestom taborili. Naj bi jo kam spravili, je dejal, da bi izginila. Mišku, ki je bil tedaj poglavar teh ciganov je plačal dva tisoč. Ko dekleta niso našli, so dejali, da je v Bistrico padlo in utonilo. Kos oblekce so ujeli v vodi. Potem je dekletov oče umrl in Osoje je podedoval njegov brat, sedanji Osojnik, ta, ki je dekle ciganom zabarantal.«
Cene in Urška sta bila kar trda in nista mogla verjeti, da bi bilo to res. Ko pa jima je Cigan vse na drobno opisal, iu ie tako "prepričal,, da.nista več mogla dvomiti. - '	: • -;'--'"
Lendave že ob 12.30 uri. Sedaj pa vozi ob 13.15 proti Soboti. Čudno se nam le zdi, zakaj avtobus ne počaka na popoldanski vlak, ki pride ob 15.04 v Lendavo iz Cakovca in bi imeli tako zvezo vsi potniki, ki bi prišli od pragerske in zagrebške strani.
Novi delovodja pri občini v Lendavi. 2iš. septembra se je vršila seja občinskega sveta, na kateri se je med drugim sklenilo, nastaviti novega delovodjo. Sprejet je bil za delovodjo g. Hrga od Sv. Urbana v Slov. goricah in je svojo službo že nastopil prve dni oktobra.
Diplomiral je v Ljubljani na juridični fakulteti koncem septembra g. Brunec Joško iz Do-kležovja, član katoliškega akademskega društva »Zarje«. Mlademu agilnemu delavcu na katoliškem polju naše iskrene častike!
„Zvem kmeCklh fantov in tiefclefvpoiitiCni agitaciji
Ivan Kronovšek, podpredsednik te Zveze, je izdal 1. oktobra t. 1. ter razposlal okrožnico svojim »tovarišem«. V njej poudarja med drugim: »Vedno smo zasledovali cilje in vzgajali naše fante za udej-stvovanje v javnem življenju, ki se v prvi vrsti začne pri upravljanju naših občin. Zaradi tega Te (namreč dragi tovariš) opozarjam na važnost volitev in Ti priporočam v našem skupnem interesu, da y svoji občini poskrbiš: 1. Da po možnosti sestavite lastno kandidatno listo mladih, poštenih in sposobnih ljudi vseh poklicev, 2. Kjer to ni mogoče, organizirajte skupine naših ljudi in zahtevajte od skupine, ki sestavlja kandidatno listo, ki je Vam najbližja, da sprejme čim več ali vsaj gotovo število kandidatov fantov iz naših vrst. Seveda tudi na mestih, da bodo gotovo izvoljeni. 3. Ako tudi to ni mogoče, tedaj pa skrbite, da bodo vsi naši fantje volili vsako opozicijonalno listo In za tal-šno agita ijo zastavite vse svoje sile in vpliv. 4. Upoštevajte to, da bodo občinske uprave, ki bodo v rokah vladne JRZ »Jugoslovanske radikalne zajednice)
delale našim društvom kmetskih fantov in deklet vedno zapreke pri njihovem delovanju, posebno pa pri naših glavnih propagandnih prireditvah (tekme koscev, žanjic, oračev in smučarjev, ter konjske in kolesarske dirke) v prvi vrsti, kadar bo šlo za dovoljenje istih. S tem bi nam bil onemogočen dostop do javnosti. 5. Sestanki, oziroma posvetovanja v ta namen sklici sam ali eden izmed naših tovarišev v svojem imenu in ne v imenu društva kmetskih fantov in deklet. Na sejah in sestankih naših društev ne razpravljajte o tem, da ne boste imeli sitnosti. Vzemite to stvar z vso resnostjo in ukrenite vse, kar je potrebno in dokler je še čas. Pozneje ne bo imelo smisla tarnati o težko-
Sv. Lenart v Slov. goricah. V Zamarkovi je 3. t. m. po kratki in trpljenja polni bolezni v 65. letu svoje starosti umrl posestnik Ivan 2ug-man. Rajni je bil dober sosed, vsakomur je lad pomagal in ga bodo njegovi sosedi težko pogrešali. žalost za pred dvema mesecema preminulo hčerko-gospodinjo je strla močno naravo tega korenjaka, da je moral leči v prerani grob. Pogreba, ki je bil 5. t. m., se je udeležilo mnogo občinstva in veliko sorodnikov. Pri odprtem grobu so zaplakali njegovi otroci in številni sorodniki. Zapustil je dva sina in omoženo hčerko, ki je že od doma. Dva sina pa sta ostala samca na veliki kmetiji. Njima in hčerki in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje! Rajnemu Simonu pa naj bo Bog plačnik in usmiljen sodnik!
Sv. Anton v Slov. goricah. Pred kratkim smo spremljali na zadnji poti večletnega naročnika »Slov. Gospodarja« obče spoštovanega in skrbnega gospodarja 60 letnega Franca Golob iz Gornje Brengove. Bil je že pred vojno odbornik Svetotrojičke posojilnice. Ob času vojne je bil ujetnik na Ruskem, pa se je vendar povrnil k svojim dragim. Več let je že bolehal na neiz-
čah, katerih se z odločnim in pametnim nastopom lahko izognete ali vsaj ubrani' te. Tovaripko Te pozdravlja Ivan Kronov šek 1. r.
''¡veza kmečkih fantov in deklet« je po svojih pravilih nepolitična organizacija, ki se ne sme pečati s politično agitacijo. Opozarjamo na to, kar se je zgodilo pred tremi leti. Ban dr. Marušič je takrat razpustil Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru z vsemi včlanjenimi društvi. Nobeno teh društev se ni politično udejstvova-lo, oblast tudi ni mogla nobenemu kaj takega dokazati. Sedaj pa imamo dokument o eminentno politični agitaciji po pravilih nepolitične organizacije. Kaj bo zdaj sledilo?
prosni bolezni vodenici, katera ga je naposled spravila v prezgodnji grob. Zapustil je žalujočo ženo, dva sina in tri hčerke. Sveti naj mu večna luč!
Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. Smrt plemenite žene. Dne 1. oktobra je umrla posestnica na Kogu št. 44 in v Jastrebcih št. 68, Katarina Topolovec roj. Herg. Umrla je po daljšem bole-hanju stara 62 let. Pokojnica je bila nečakinja 1. 1802. umrlega Inariborskega stolnega prošta L. Herga. Njeno življenje je bilo posvečeno domu in družini, bila je prava žena naših kmečkih demov, biser naših slovenskih mater, ki svoje dostojanstvo izražajo v delu in poštenju v tihi molitvi in blagi dobrodelnosti. Najlepša lastnost njenega življenja je bilo njeno usmiljenje. Vsakomur je pomagala, nikdar ni šel popotnik mimo, da bi ne uslišala njegove prošnje. Vsa hiša Topolovec je strogo krščanska, vzorna v skrbnem gospodarstvu, in vsi trije otroci že dorasli, so lepo in v smislu katoliških načel vzgojeni. To je najlepši venec na grob rajnke matere, nji pa naj bode Bog večni plačnik v svojem svetem raju. Molili smo okrog njenega mrtvega trupla, imeli pa smo zavest, da je njena duša visoko
»Saj sem Osojškega Jurija dobro poznal in Lucijo tudi, njegovo ženo. Dalmatinec je bil njen oče. Lepa je bila, so dejali,« je vedel Cene. »Toda kaj je bilo z dekletom? Ali so jo umorili?«
»To dekle je Vanda ali — kakor ji zdaj pravijo •— Pavla.«
»Ježeš Marija, ali je mogoče?« je zavriščala Urška. »Čuj — ti — ti — Petelinšek, odkod pa ti vse to veš?«
»Saj nisem Petelinšek; baša sem — poglavar ciganov.«
Ženkica je od strahu zapiskala in se odmaknila. Cigan pa jo je pomiril:
»Ne boj se me! Saj smo si prijatelji.«
»Ti — ali se ne lažeš? Ali je res, kar pripoveduješ?« ga je čevljar ostro pobaral.
»Prisegam na vse nebeške in peklenske duhove. Bistra, moja žena, vse lahko izpriča. Pa še eno pričo imam; ta zdaj sedi.«
»Kdo?«
»Silvester Lisjak. Ta je dekle ukradel in prinesel k nam v taborišče. Temu je Osojnik gotovo tudi kaj plačal.«
»O Lisjaku to kar verjamem,« je vreščala Urška. »Ali ti — ti — ciganski glavar, pojdi vendar takoj k Ravnjaku in mu povej vse to!«
»K Ravnjaku ne grem. Rajši sem živ in prost Veljaki vedno skup potegnejo zoper nas siromake.«
»Ravnjak se vendar ne sme s takimi zločinci zvezati. Povedati mu je treba, da to ženitev pusti. Potem pa lahko vzame Pavlo.«
»Pavla ga ne mara več,« je zagodrnjal Cene.
»O pač, mara ga, mara. Rada ga ima, to vem. Ta dva morata skup.«
»Babe neumne! Nič drugega vam ne roji po glavi ko ženitev.«
»Ako vidva to reč po fari razglasita, bo krika in vika dovolj. Potem bo Ravnjak že storil, kar hoče,« je menil cigan.
Urška pa je nevoljno stresla glavo in silila:
»Ne, to bi bilo vse prepočasi. To se mudi. Ravnjaku je treba takoj povedati. Cene, pojdi dol k njemu!«
»Jaz ne grem in ti, Urška, tudi ne,« je zapovedal čevljar. »Kod pa misliš? Kdo ve, kako se vse še razplete? Potem se zna zgoditi, da še nas vzamejo v zobe in nas še osumijo in še zaprejo.«
Tedaj se je Urška postavila in zagodla:
»Nam nihče ne more kaj česa očitati, vsaj meni ne. Ti pa mi nimaš kaj ukazovati. S Pavlo sva si dobri in Ravnjak je bil moj gospodar in mi nikoli ni kaj prizadel. Ljudem je treba pomagati, kadar so pomoči potrebni.«
kleni pokrov, da bi obrisal svetnikove ostanke. Pri tem pa je opazil pod svetnikovo lobanjo na dragocenem žametnem podložku zvit perga-mentni papir. Izkazalo se je, da je ta papir pred 3 stoletji podpisal papež Aleksander VII., ki je s to listino potrdil, da so bili ostanki svetnika najdeni v katakombi sv. Priscile ter da so pristni.
Nova vojna leta 1938.
Letos spomladi sta izšli dve zanimivi knjigi o bodoči vojni. Eno je napisal nemški general Lu-dendorff pod naslovom: »Celotna vojna«, drugo pa Anglež Fawler Wrigt pod naslovom »Vojna leta 1938«. Ludendorff pravi, da bo čas sam prinesel potrebo po novi vojni, ki se bo začela
velikost t cm:
na grobovih!
Došla je nova zaloga
Hpisfusugih kauinsfeih frupd.
Cena je sledeča: navadni:
9	115	U
cena Din:	7'~ 10	_	15-50
	nikel:		
velikost v cm:	s 12 15	18	20
cena Din:	14_ 24'-	28-	40'-
	mesing:		
velikost v cm:	12 15	18	20
cena Din:	15- 26.-	32-	45 —
	leseni:		
velikost v cm:	20	30	40
cena Din: 75-- 70--.125-- 120-.150--
Pridite in si oglejte te lepe izdelku!
Tiskarno sv. Cirila v Mariboru.

nad nami, da je v božjih očeh tako lepa, kot je mi doumeti ne moremo in nismo vredni.
Braslovče. Mrtvaški zvon je v nedeljo 20. septembra zapel nagrobno pesem priljubljeni Hri-bernikovi Fefi iz Braslovč, ki je nagloma preminila v starosti 77 let. Pokojnica je bila sestra nekdanjega že tudi umrlega braslovškega žup. dekana in kanonika Jakoba Hribernika, kateremu je gospodinjila dolga leta. Po bratovi smrti je v priprosti hišici živela samo za Boga. Ker je bilo njeno življenje tako lepo, je bil tudi izredno lep dan njenega pogreba, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi, žalni govor ji je pri odprtem grobu izrekel domači župnik Atelšek Ivan. Naj v miru počiva!
škale-Velenje. Dne 6. t. m. so nam zvonovi oznanili žalostno vest, da je obče zr.ani in priljubljeni g. Tašler Rupert, delovodja na državnem rudniku in poveljnik gasilske čete, po dolgotrajni ter mukepolni bolezni se za vedno ločil od nas. Kako priljubljen je bil med delavci in med občani, je pričal njegov pogreb, ki se je
vršil 8. t. m. ob treh popoldne, katerega se je kljub slabem vremenu udeležila ogromna množica, kakor tudi gasilci skoraj vseh čet šaleške doline (s praporom iz Družmirja), da mu še izkažejo zadnjo čast. Pred odhodom od doma mu je zapel moški pevski zbor »Vigred« in rudniška godba je zaigrala žalostinke. Domači gosp. župnik Veiss Matej je vodil sprevod o"o asesten-ci štirih gg. duhovnikov v župno cerkev, kjer je g. dekan Potokar Gregor iz šmartna pri Velenju se v ganljivih besedah poslovil od pokojnega, nakar je krenil sprevod na pokopališče. Ob odprtem grobu se je še poslovil od njega njegov prijatelj g. Bezjak Jožef, župnik v Zrečah, g. ing. Trobej Slavko, strojni upravnik rudnika, ter g. ing. Burnik Lad., jamski upravnik isto-tam. Pevski zbor mu je še zapel nagrobnico,
Ogljene ščeike
Dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov
Domača tvrjka
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb I. Pretinac 60.
godba je zaigrala ter gasilski rog je še zadnjič tužno zapel in nad grobom se je še v poslednji pozdrav razplapolal gasilski prapor. Za dragim možem in očetom žalujejo žena In trije nepreskrbljeni otroci. Naj mu bo večni Bog milost-ljiv sodnik in plačnik! žalujoči družini naše so-žalje!
Sv. Rupert v Slov. goricah. Prosvetno društvo »Slomšekov tabor« pri Sv. Rupertu v Slov. gor. ima v nedeljo 18. oktobra slovesno blagoslovitev novega društvenega doma s sledečim sporedom: Na predvečer 17. oktobra bakljada z godbo. Ob devetih sprejem gostov. Ob pol desetih slovesna služba božja. Po službi božji bo sprevod k novozgrajenem domu. Potem blagoslov doma po g. dekanu. Sledijo razni govori in posvetitev vsah članov društva presv. Srcu Jezusovemu. Popoldne ob pol treh večernice. Ob treh simbolične vaje fantov, deklet in otrok. Potem igra »Podrti križ«. Ker je društveni dom postavljen z- žrtvami vseh Ruperčanov, vabimo vse okoličane in domačine, da se proslave v obilnem številu udeležijo. Sodeluje godba od Sv. Trojice. Vabi odbor!
Sv. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno
društvo v št. Andražu ponovi v nedeljo 18. t. m. lepo igro »Vrnitev«. Igra je vzeta iz povojne dobe in je jako zanimiva. Ker je to zadnja prireditev v letošnjem letu, vsi prijatelji uljudno vabljeni!
Slovenci v Zagrebu. V nedeljo 4. oktobra je bilo veliko vrvenje Slovencev v Zagrebu. Dopoldne ob pol 11 so napravili »Trboveljski slavčki« koncert, ki se ga pa Rokovci nismo mogli udeležiti, ker smo bili tedaj pri sv. maši. Ob pol 3 je g. De Cecco pripeljal v Zagreb 45 romarjev iz Rajhen-burga. Imeli so k sreči lep sončen dan in so si lahko ogledali mesto. Ob 4 pa je Slomšekovo prosvetno društvo priredilo v Jeronimski dvorani »Slomšekovo proslavo«. Mešani zbor je zapel lepo pesem, nato je sledil govor o Slomšeku in njegovem pomenu za današnji čas, na kar je dramatični odsek nastopil s pretresljivo Medvedovo igro »Stari in mladi«, ki biča nehvaležnost otrok do staršev. Igra je bila skrbno pripravljena in smo zopet gledali stare in preizkušene igralce. Bilo pa je tudi nekaj novih. Tako je lepo potekla prva prireditev to jesen in upamo, da se spet kmalu vidimo v Jeronimski dvorani. Tudi če bo lep dan, ga žrtvujte za dobro stvar!
Sele-Vrbe pri Slovenjgradcu. V našem kraju — bodoči novi občini Stari trg — smo imeli precejšen volivni boj. Ker pa listi JNS in Mačkova nista mogli dobiti predstavnikov, sta zginili z ok-
tobrskim snegom. Postavili pa smo listo od ljudstva izbrane JRZ, katere nosilec je g. Slemnik Šimon, poštenjak, nečastihlepen, ki bo delal res v blagor ljudstva. Svoje Zaupanje mu bomo izkazali 25. oktobra, ko bomo šli vsi kmetje in delavci na volišče.
Sv. Anton na Pohorju. Naš kraj si je treba ogledati, toda fte sedaj, ko imamo dober meter snega, po gozdovih pa vse polno »slavolokov« iz
brez napovedi, kakor se je vojna med Italijo in Abesinijo. Sicer pa je tudi Japonska leta 1904. navalila na Rusijo, ne da bi ji bila napovedala vojno. Prišlo bo do splošne mobilizacije narodov in se bodo celi narodi borili proti narodom. Anglež Wright pa pravi v svoji knjigi, da bo Nemčija 1. 1938 že do zob oborožena in da bo napadla češkoslovaško. Nemški poslanik bo izročil ultimat češkoslovaški vladi v zadevi dozdevne zarote proti Hitlerju in bo zahteval, da izžene vse komuniste in izroči Nemčiji politično begunce. Več sto nemških letal bo navalilo na Prago in po junaškem odporu se bodo morala češkoslovaška letala u-makniti veliki premoči, ■> nemška letala bodo
»Ravnjak ti ne verjame nič. Na naju oba. je jezen.«
Urška je nekoliko premišljala in dejala:
»K Pavli pojdem in ji povem. Njej je najprvi treba povedati.«
»Pavle ne najdeš.«
»Pri Jerci bom izvedela, kje je.«
»Ob ponedeljkih je Jerea vedno na poti v mesto.«
»Za njo bom šla, dokler je ne najdem. Jerca mi bo že znala svetovati.«
Urška se ni dala pregovoriti. Šla je gor v kamro in se nedelno oblekla. Ko je spet prišla dol v hišo, je rekla ciganu:
»Počakati moraš, da se vrnem. Morda bo Jerca hotela s tebo govoriti.«
»Ne umaknem se prej, dokler je Osojnik ne skupi,« je obljubil cigan in znova mu je vzplamtela misel na maščevanje. »Ne bom nehal: ta zverina mora v kraj.«
žena je možu naročila to in ono, potem jo je mahnila po najkrajši poti proti Št. Ožboltu.
Slučajno je bila Jerca to jutro še doma. Pripravljala si je koš, da bi drugi dan na vse zgodaj šla po svojih potih. Ko je Urška pokukala skozi vrata, se je Jerca zaničljivo nakremžila in osorno vprašala:
»No, ali imaš kaj zame?«
»Ne ... Za Pavlo bi imela nekaj,« je zajecljala Urška. »Povei mi, kje bi io našla!«
»Pavle ni tu. Pavla noče o Bistrici nič več kaj čuti.«
»Moj Bog! Ta reč pa je od sile važna ... in mudi se, mudi... Ali naj jo tebi povem, Jerca? Pametna si in boš znala kaj svetovati.«
»Pa povej, če hočeš! Na kratko! Za čenče nimam časa.«
Urška je sedla na stol, nekaj krati je požrla sline in potem jela v eni sapi pripovedovati, kaj vse je čula od cigana. Jerci so se oči razširile, brada ji je jela drgetati, ustnice si je grizla.
Ko je Urška svoje povedala, Jerca še dolgo ni našla besede, potem pa je rekla bolj zase kakor Urški:
»Verjamem ... vse verjamem ... Silvestra ni kaj prida, nikoli ga ni bilo kaj prida ... Osojniku pa nikoli nisem prav zaupala. Njegove oči, te oči! Poznam tak pogled, da! ... Zdaj pa se mi. je še nekaj drugega tudi razjasnilo.«
»Kaj pa? Ali že kaj veš? Povej mi, povej!« je silila Urška.
»Tolikokrat sem premišljevala, komu neki je Pavla tako podobna. Zdaj mi je jasno . . . Pavla ja vsa kakor njena mati... Tudi Lucija je bila lepa. Osojški Jurij jo je v Celju spoznal; tam je njen oče imel menda neko dalmatinsko klet. Lucija je imela prav tako temno polt in črne oči in take črne, kodrave lase.«
polomljenega drevja, marveč poleti, ko živimo pristno planinsko življenje. Planinci navadno se-jejo in sadijo bolj zgodaj ali bolj pozno nego doline!; zato pa je tudi pospravljanje poljskih pridelkov večjidel bolj pozno. In res: krompir je še tkoro ves zunaj, repa seveda tudi. Z ajdo ne bo nič, ker je vsa pod snegom — uničena. Ravno tako tudi povrtnina. Samo turisti in slični izletniki lahko pojejo tu gori: »Na planinci luštno biti«, ker ne vedo, kako težko je življenje tu na pla-hinah. Da nas tudi različne krize grizejo in tepejo, ne maram razlagati, ker itak nič ne po-, maga. Čudno je le, da nas obiskujejo tudi brezposelni. Menda mislijo, da mi nekje na Mali Kopi zlato kopljemo ter ga šmuglamo — v Ameriko. — Na volitve se pripravljamo. Naš županski kandidat g. Anton Kralj ima sicer svoj »tron« v Vu-hredu, toda pri novi občinski upravi upamo tudi Antončani imeti večjo besedo nego smo jo imeli dosedaj, ko smo bili popolnoma pod oblastjo dveh, treh Vuhrečanov. Ti naj gredo v pokoj! Namesto njih pa naj zakraljujejo mlajše moči, ki si jih bo izbralo delovno ljudstvo, to so kmetje, kočarji, Žagarji, drvarji, ki bodo tudi imeli svoje zastopnike v novi občinski upravi. Zato si zapomnite ta-le bojni klic: 25. oktobra vsi za listo Antona Kralja, oziroma za JRZ-stranko, ker le od te imamo kaj upati v teh hudih časih. Dr. Anton Korošec je naš voditelj — drug pa nobeden!
Sv. Barbara v Slov, goricah. V tukajšnji občini Koreni bomo imeli v nedeljo 25. oktobra občinske volitve. Lista JRZ z nosilcem županom g. Krajnik je že potrjena, na njej kandidirajo naši najboljši možje, dobri gospodarji, obrtniki, mali posestniki in zadružni delavci. To je v resnici prava ljudska lista, njen program je, znižati občinske doklade, izboljšati naše ceste itd. Da pa bo malo političnega smeha, za to bo skrbela JNS, to je, zanj bodo poskrbeli naši demokrati in mač-kovci, kateri v potu svojega obraza lovijo podpise. Nosilec je neki penzijonist v Zimici. Da bo pa ta lista malo bolj nobel, jim pomaga neki nemški advokat. Glavni njihov program je boj proti stranki slovenskega ljudstva. Za vse poštene katoliške volivce izbira ne bo težka, volili bomo listo JRZ z nosilcem Krajnikom in s tem podprli našega voditelja dr. Antona Korošca, ki je popravil hude razmere v državi in znižal polovico dolga kmečkim dolžnikom.
Sv, Jurij v Slov, goricah. Gospodarstvo JNSar-ske občinske uprave. Pri prevzemu občinskih poslov so našli možje začasne sedanje uprave v blagajni celih 30 par — beri in reci: trideset čistih par! Nastane vprašanje, kako je bilo mogoče prejšnjemu režimu tako temeljito izprazniti občinsko blagajno in ostane še vrhutega pri posa-
meznikih tisočev dinarjev dolga? Pravijo, da ni bilo doklad. Kaj pa pravi revizijsko poročilo? Tele zneske nam odkriva: Brglez je dobil, oziroma si zaračunil Dih 3275.50, in sicer za prevoz koruze in občinskih revežev, Pelcl je dobil Din 6125, Tretji mož, Eder, je dobil Din 1215 zopet za oskrbo in prevažanje občinskih revežev. To so glavni med dobavitelji. Zakaj se ni za te razne občinske zadeve napravila licitacija in bi se gotovo našli cenejši ponudniki in bi lahko ostal marsikateri jurček v blagajni občine »Jurovski dol«, Vrhutega je pa občina dolžna še raznim posameznikom lepe in težke tisočake. Samo dvema ni nič več dolžna: predsedniku Brglezu in tajniku, ki sta si dala pravočasno izplačati svoje prispevke. Prihodnjič bomo osvetlili šolski račun, ko bomo prinesli lepe reči na dan!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Dne 21. septembra se je poročila prednica dekliške Mar. družbe, Marija Fišer, vzorna, narodno zavedna, za vse dobro vneta kmečka mladenka, s kmečkim mladeničem Janezom Dornikom. Na veseli gostiji je dobila podružnica »Slovenske Straže« 25 članov in članic, ki so takoj vplačali udnino. Tako je pravi Vsaka gostija naj kaj ^stori za javni blagor. Novoporočencema pa naj Bog bogato blagoslavlja! — Ustanovni občni zbor podružnice »Slov. Straže« za lenarško dekanijo v nedeljo 27. septembra se je kljub neugodnemu vremenu veličastno izvršil. Pričeli smo ga s himno »Lepa naša domovina«, Ljubek je bil otroški zbor, ki je zapel pesmici: »Koga ljubim« in »Slovenska zemljam ter deklamiral zborno deklamacijo: »Jezik rodni«. Slavnostno besedo je govoril mesto zadržanega predsednika glavnega odbora, proi. dr. Sušnika, g. dekan Gomilšek, ki je pojasnil, da bo novo društvo vestno na straži, da ne bo trpel škode naš slovenski jezik, ne naša slovenska posest, ne naši narodni običaji ob slovenski meji in bo delovalo na to, da bo naše ljudstvo odlično narodno zavedno pa tudi iskreno vdano lepi naši državi Jugoslaviji. V imenu glavnega društva je zbor pozdravil njegov tajnik g. Vreča, rojak iz Negove. Mešani zbor je zapel navdušeno »Pesem Slov. Straže«, po razloženih pravilih pa še udarno »Obmejno budnico«. Izvoljeni odbor zastopa vse župnije dekanije. Dekleta gospodinjske šole zapojo pesem »Slovenka sem«. Spomnili smo se tudi največjega delavca za jezik slovenski in slovensko zemljo, škofa Slomšeka. Zbor pa smo zaključili s petjem slovenske državne himne »Bože pravde«. Zunaj je lil dež, a srca naša so bila polna navdušenja za cilje novega društva. — Gospodinjska nadaljevalna šola se je pričela pod vodstvom dveh čč, šolskih sester, s. Vitoslave in s. Sikste, 22. septembra. Obiskuje jo z velikim veseljem 15
deklet, sedem iz benediške, pet iz negovske, dve iz lenarške in ena iz trojiške župnije. Ta šola je neprecenljiva dobrota za naša dekleta, — Občino Sv, Benedikt za bivše občine Sv. Benedikt, Drva-njo, Ihovo, Sv, Tri Kralje in Trotkovo, je notranji minister dovolil. Da smo jo pred tremi leti izgubili, je bridka zasluga nekaterih neslavnih mož našega okraja. — Sneg nam je po sadovnjakih in gozdovih napravil veliko škode. Koliko mladih dreves je popolnoma uničili Tako ranega snega ne pomnijo najstarejši ljudje. — V nedeljo 18. oktobra se snidejo v cerkvi Sv, Treh kraljev člani Srcu Jezusovemu posvečenih družin iz domače in sosednjih župnij, da se udeležijo skupnega sv, obhajila in ponove posvetitev. Na svidenje v velikem številu! Na razpolago bodo trije spovedniki, — Na mariborski sadni sejem je naša sadjarska podružnica poslala 102 zaboja jabolk in hrušek. Precej naših sadjarjev si ga je ogledalo. Ni jim bilo žal pota v Maribor.
Bukovci. Požar je uničil gospodarsko poslopje, novo z opeko krito, posestniku Francu Petrovič. Požar je nastal na nepojasnjen način 2. t. m., ko so bili domači v branju v Halozah. Vsa zahvala gre hitro dospelim domačim gasilcem, da se požar ni razširil na sosedna poslopja, s slamo krita. V tem slučaju bi bili prizadeti še trije posestniki ter tudi domača stara stanovanjska hiša .katera je bila postavljena 1. 1801 in je še sedaj v dobrem stanju. Hiša je prej nosila št. 1, sedaj pa 110. Je torej prva stavba bivše občine Bukovci, v kateri je stanoval za Časa tlake za graščino Bori nekak logar, kar se razvidi iz šc sedaj tamkaj se nahajajočih pisem s podpisi grofa Herbersteina. Požar je napravil po sedanjih nizkih cenah posestniku škode za 15.000 Din, a zavarovalnina je zelo majhna. Upati je na kako pomoč v materijalu od strani občanov. Bog daj, da bi ta prvi požar bil tudi zadnji v mirni vasici 21 posestnikov.
Ljutomer. Občinske volitve stojijo v ospredji, vsega zanimanja, v mestu in okolici. Veselimo se jih, ker pomenijo letošnje občinske volitve obračun s krivico in goljufijo, ko so nam zavezali usta, z bajoneti hodili za nami in z grožnjami vlačili ljudi na volišča in za naše kandidate oddate glasove kratkomalo sebi prišteli. Letos bo drugače. Svobodno smo si izbrali svoje zastopnike za bodoči občinski odbor, svobodno jih bomo volili, brez bojazni goljufije, ker bodo v volivni komisiji pravični naši možje. Nobenega dvoma ni, da se bo tudi naša župnija, združena v občini Ljutomer-okolica, kot ogromna večina vseh dosedanjih ob-
»Ali ni bilo več otrok ?«
»Ne. Lucija je pri prvem umrla — in ta prvi je bilo prav to dekle. Od tedaj je Jurij jel bolehati, in ko ga je še tista nesreča z otrokom zadela, je tako shujal, da je čez pol leta umrl. Tedaj je prišel Žagar na Osoje.«
»Kateri Žagar?«
»Martin, Jurijev brat, ta, ki je zdaj Osojnik. Prej je imel tisto žago v Spodnji Bistrici. Ali ničesar ne veš?«
»Takrat sem bila še čisto mlada in sem služila še na Suhi.«
Ko je Jerca molčala, se je čez nekoliko časa oglasila Urška:
»Jerca, pojutrišnjem vzame Ravnjak Osojnikovo Lenčko. To se ne sme zgoditi, povedati mu je treba. Zdaj bi lahko vzel Pavlo; zdaj nič ni več na poti.«
»Nehaj mi, nehaj s tem izvoljenim Ravnjakom!« se je razvnela Jerca. »Pavla noče o njem nič več slišati. Kakor je on bil njej nasproti, ne, kaj takega človek nikoli ne pozabi.«
»Meni pa se smili. Če ženitve z Osojško ne preprečimo, bo vse življenje nesrečen. Osojnikova sramota bo zadela tudi njega.«
»Prav bi mu bilo, cincežu šlevaštemu! ... Edino zaradi njegovega očeta in matere v grobu tega ne smemo pustiti. Ta dva sta bila prava človeka.«
Jerca se ie zatopila v svoje misli. Iznenada se
ji je obraz razvedril in videti je bilo, da se je od-ločiia. Dvignila je glavo in rekla:
»Pojdi zdaj domov in prepusti vso zadevo meni!«
»Ali nam ni treba več kaj storiti?« je vprašala Urška.
»Nič! Samo jezik držite za zobmi in ne povejte nikomur ničesar, dokler se ne vrnem! Povej to tudi svojemu klopotcu, Cencu, da ne bo spet kaj narobe zinil! Bom že pravi čas prišla. Če sami kaj napravite, mi boste vse zavozili.«
Spremila je Urško do praga, se hitro spreoblekla in odhitela k Dvorniku. Tu si je najela voz in jadrno velela proti postaji. Koš je ostal doma. — Dvornik si je zaman belil glavo, kam neki se je Jerci nocoj tako mudilo.
XIII.
Drugo jutro so orožniki preiskali vso okolico, da bi prijeli potepuha, ki je baje Osojnika napadel. Tudi k čevljarju Cencu so prišli vpraševat. Cigan je slutil nevarnost in je še pravi čas izginil. Cene in Urška nista o njem nič povedala.
Ko je prišel Ravnjak na Osojnika gledat, se je ta ustrašil in ga hitel vpraševati:
»Ali so razbojnika našli? Ali se kaj ve o njem?«
»Ne duha ne sluha. Gotovo jo je že pobrisal bogve kam. žal mi je, da se je moralo to zdaj tik pred ženitvijo zgoditi.«
(Dalje sledi.)
uničila večji del Prage. Nemčija bo zasedla Češkoslovaško, še preden ji bosta, prihiteli na pomoč Rusija in Francija. Nemčija bo zahtevala Sueški prekop in Gibraltar.
Kratki valovi proti kačjemu piku.
Kakor vemo, uporabljajo ?. avniki kačji strup proti nekaterim živčnim boleznim. Tudi sicer je kačji strup dokaj iskano zdravilo v medicini. Zdaj pa poročajo iz jJ nza o zanimivih poskusih, ki so jih delali v tamošnjem Pasteurjevem zavodu s kratkimi valovi. Poskušali so namreč, ¿.il se dajo kratki valovi uporabiti za zdravljenje kačjega pika. Kakor poročajo, so ti poskusi docela uspeli.
čin, ki so že imele občinske volitve, izrazila za kandidatno listo JRZ, katere nosilec je vsem dobro poznani kmet Franc Slavič na Cvenu. Znano je, da je pri sramotnih občinskih volitvah pred tremi leti imel okoli poldneva Slavič več glasov kakor zvečer, tako so goljufali; tokrat jih bo imel Slavič že opoldne brez goljufije več. Vse, kar je za napredek naše lepe domovine, za pravičnost in resno delo v prid davkoplačevalcev, vsi oni, ki odobravajo pomirjevalno politiko sedanje vlade, predvsem delo našega ljubljenca, notranjega ministra g. dr. Korošca, vsi bodo tokrat glasovali za listo JRZ in za nje nosilca g. Slaviča. Obsojamo politiko in diktaturo penzionirane JNS, zato odklanjamo enodušno tudi pri teh volitvah njeno listo, ker bi nas bilo preveč sram, ako bi nam še naprej gospodarili JNSarji. Prav je, da so še tokrat ostale volitve javne, bomo vsaj javno videli, kdo je z nami, kdo je proti nam, kdo se je spametoval, kdo ne, kdo je morda znova zahrepenel po »štimungi« izpred treh let — tudi take imamo v župniji, pa upamo, da bodo, ker vemo, da so bili zapeljani, dne 25. oktobra tudi ti oddali svoje glasove za res ljudskega kandidata g. Slaviča, četudi so nekateri izmed njih pristali na kandidaturo na listi JNS. Naš bodoči župan je Slavičov Franček iz Cvena, tako bomo 25. oktobra soglasno odločili!
Velika Nedelja. Dobrih deset dni nas še loči Dd dneva, ko si bomo v naši veliko-nedeljski občini določili usodo za tri leta. Za nedeljo 25. oktobra so razpisane za našo občino občinske volitve. Sestavljeni sta dve kandidatni listi. Prva je stranke JRZ, katere nosilec je g. Irgolič Fric, bivši župan in vzoren posestnik; druga si bo, kakor doznavamo, nadela tudi isto ime stranke ter ima kandidate iz JNSarske družbe. Dobro se zavedajo, da njihova politika in niti gospodarstvo pod staro JNSarsko firmo nima več privlačne moči. Mogoče tudi tu in tam kateri mož na vodilnem mestu te liste pogleda »Slovenskega gospodarja« ter vidi, da ti dose-daj vsemogočni in veliki ljudje propadajo v vsaki občini. Občinski biki, kateri so namenjeni v prvi vrsti gospodarskemu namenu, ne bodo pripomogli do zmage sedanjih vodilnih mož v Dbčini, čeravno se je že pozvalo enega lastnika, kateremu se je pred kratkim dodelil občinski bik, da bi sodeloval pri volilni borbi. Lep vzgled se nam je nudil ob naši slovesnosti praznovanja 7001etnic.i župnije. Prišli so nas ob tem jubileju obiskat visoki cerkveni dostojanstveniki, katere je bilo ob sprejemu treba pozdraviti. Nekdo, ki se je pri zadnjih volitvah primuzal do visokega hiesta, pri sprejemu ni našel primernih besed za pozdrav. -V pogledu na gornja dejstva je vsakemu Velikonedeljčanu jasno, s kom ima opravka ln za kaj se bo odločil na dan volitev. Prišel je čas, ko se svobodno odločimo, za čim stremi naše prepričanje. Terorja in nasilja, kakor se je občutil pri zadnjih volitvah, smo svobodni ter prosti. Volilci! Ako hočete, da bo odslej vladal v občini in tako tudi v državi red in zakonitost, potem volite naše može in fante, katere so si ljudje sami določili in postavili na listo g. Irgoliča. Kdor bo ostal v nedeljo 25. oktobra doma, je proti nam. Zato vsi na volišče ter gla-eujmo za listo JRZ in na ta način pokažimo zvestobo našemu vrhovnemu voditelju g. dr. A. Korošcu.
Velika Nedelja. V nedeljo 18. oktobra je pri tias po rani službi božji volilni shod.
Sv, Andraž v Halozah. Pri občinskih volitvah te bomo složno oklenili liste, katere nosilec je Jožef Horvat. Samo ta lista sloni na programu jCoroščeve politike. Laž pa je, če kdo agitira za Jtatero drugo listo pa trdi, da so tudi oni prijatelji dr. Korošca. G. Horvat je bil pred JNS reži-jnom naš dolgoletni župan in vemo, kako zna testno skrbeti za splošni blagor občanov. Potrebni smo pomoči zaradi obupno slabe vinske letine. Predstavniki občine bodo morali prositi na višja taesta za odpis davkov, za podporo v živilih in
obleki vsaj za najpotrebnejše; novi občinski odborniki z županom bodo morali posredovati, da se da več delavcem kruha pri gradbi cest in drugih javnih delih. Ali pa smemo upati, da bodo prošnje uslišane, če bi se volivci ne odločili za dr. Koroščevo listo? Če mi s svojimi glasovi ne damo priznanja dr. Koroščevemu prizadevanju v politiki, ali nam je dolžen potem pomagati on in njegovi prijatelji, ki imajo oblast, voljo in sredstva za pomoč? Zato proč z omahovanjem, proč z neprijatelji slovenskega ljudstva! Eden je kralj v državi — Nj. Vel. Peter II; eden je voditelj Slovencev — dr. Anton Korošec; eden mora biti novi župan v Leskovcu — Jožef Horvat! Bog ga živi!
Oplotnica. Tudi pri nas bomo 25, oktobra občinski upravi dali novo lice. Krepko bo treba prijeti brezovo metlo, da bo vse kote osnažila in jih pošteno prečistila ter razkužila zadnje ostanke JNSarskega smradu. Tudi zveza z nekimi socialisti jim ne bo prinesla rešitve. JNS, ki je delavce najbolj zatirala, jim hoče sedaj, ko ji teče voda v grlo, naenkrat samo dobro. Pozabili pa so, da je ravno sedetnja vlada tista, ki jim je z velikimi javnimi deli omogočila pravični kruh in da ravno sedanja vlada namerava izdati zakon o najnižjih plačah in starostnem zavarovanju ter da je večinoma banovina pripomogla, da delo v Pruhu ne počiva. (Niti malo pa to rti odvisno od kakega Jermana!) Sicer treznemu volivcu odločitev ne bo težka. Vsak otrok na cesti že skoro ve, da nam je prinesla doba diktature JNS politično in gospodarsko sužnost. In vsak otrok ve, da bi nam prinesel komunizem, če bi mu dali priliko, špansko tragedijo, povrhu pa nekaj čifutskih diktatorjev in pijavk. Ni ga pa resnega človeka, ki ne bi dal polno priznanje velikemu delu in lepim načrtom sedanje vlade. Da bomo odobrili njeno politiko, bomo z veliko večino glasovali za listo vsedržavne stranke JRZ, katere nosilec je v naši občini Ludo-vik Brglez in namestnik Anton Oblonšek. Na listi so še zastopniki kmetov, delavcev in obrtnikov. — V nedeljo 18. oktobra pa vsi na shod JRZ v Prosvetnem domu!
Makole. Pozornost občinskih volitev stopa vedno bolj v ospredje. Staro in mlado se v vsaki priliki povprašuje, katera lista bo zmagala. Pametno misleči in resni pač morajo priznati prednost listi JRZ z nosilcem Brglez Francem, ker le ta lista ima pogoje za dobro in stvarno politiko občine. Ako se pomisli, v kako težkem socijalno bednostnem položaju se nahaja prebivalstvo občine radi silnega prizadetja po vremenskih nezgodah, ki so se skozi celo leto pojavljale, posebno sedaj v jeseni, ko je to malo pridelkov, ki so jih ljudje še imeli do sedaj, do-celr uničenih. Prebivalstvo po okoliših Dešno, Sv. Ana, Jasternik, Savinjsko in Sredce je tako revno, da si to predstavljati ni mogoče. Tako bo imel bodoči predsednik občine zelo težko nalogo. Treba bo že v prvi polovici zime izposlovati revnemu prebivalstvu pomoč od države, da preskrbi par vagonov koruze, ki se bo morala razdeliti popolnoma brezplačno. Umevno je in smo tudi uverjeni, da v slučaju; če zmaga lista JRZ z nosilcem Brglezom, ki je vladna lista ter je imenovani tudi obenem načelnik krajevne organizacije JRZ za občino Makole, bo imel le on zaslombo in moč pri oblastih za izposlovanje raznih ugodnosti in podpor za občino. Zato pa je dolžnost vsakega volilca, da 25. oktobra odda svoj glas edino le za kandidatno listo JRZ z nosilcem Brglez Francem. Kdor bi volil drugače, bi nasprotoval koristim občine, bližnjemu in samemu sebi!
Podlehnik v Halozah. Dasiravno smo sami revni in posebno letos pomoči nad vse potrebni, nas skoraj dnevno obiskujejo Hrvati z vrečami na rami in s cekri v rokah, proseč živeža in še drugih milodarov. Obiskujejo pa nas še druge vrste Hrvati, noseč s seboj polne torbe politike, hvale in raznih priporočil ter dele te dobrote tukajšnjim manj zavednim Haložanom prav posebno bolj ob obmejnih krajih, ki so se združili
kot takozvani mačkovci ter sestavili za bodoče občinske volitve svojo listo kmečko-delavske stranke, nekateri in pa JNSarji neko gospodarsko listo. Radovedni smo, kaj vse jim Je že njih voditelj podelil in koliko dobrega še imajo od njega pričakovati; mogoče dobijo takoj po volitvah uputnico, da svobodno odidejo s cekri preko Sotle med svoje pristaše, ali pa celo v Zagreb po razne podpore v živilih, obleki, morda celo v denarju in po dekrete, da so štibre prosti. Vsi ostali občani pa dobro vemo, da nam pomoči ni pričakovati ne od Mačka, še manj od Jevtiča, ampak le od našega voditelja, notraj-nega ministra g. dr. Anton Korošca, kateremu hočemo ostati zvesti ter bomo 25. oktobra volili vsi listo JRZ, katere nosilec je g. Anton Turk, posestnik v Gorci in bivši župan prejšnje občine Sv. Trojica v Halozah, kateri je pred-■edoval čez 15 let v splošno zadovoljnost svojih občanov in predpostavljenih, ki ima torej dovolj izkušenj, da bo znal voditi tudi združeno občino Podlehnik v korist in zadovoljnost vseh stanov in slojev.
št. Janž pri Velenju. Tukaj se je vršil volilni shod JRZ kot priprava za občinske volitve. Govorila sta rojak Jakob Uranjek in Joško šketa iz Maribora. V št. Janžu bodo vsi volili listo JRZ, katere nosilec je ugledni kmet domačin g. Košan Mihael. Lista JRZ, na kateri so vsi najuglednejši možje, nam nudi dovolj garancije, da bo ta odbor deloval res za dobrobit občine in vsega prebivalstva v št. Janžu. Vsi omahljivci si bodo gotovo premislili, kdo je boljši: Ali »domačin« g. Košan, ki je obenem ugledni kmet in načelnik gasilske čete, ali listo g. Plešnika, ki ni niti naš rojak in obenem se skriva za to listo vse drugo prej kakor gospodarska, kmečka in narodna? Prepričani smo, da volilci v št. Janžu na sklep, ki so ga sklenili na shodu, da bodo volili listo JRZ in njenega nosilca g. Košana, ne bodo pozabili.
Stoprce pri Rogatcu, Dne 10. novembra sta so poslovili od nas gdčni učiteljici Ana Torelli in Angela Kočar, Premeščeni sta na lastno prošnjo, prva v Ljubno pri Radovljici, v bližino svoje mamice in brata-sodnika, druga pa v Gozd pri Kamniku na Gorenjskem, da si v gorskem zraku utrdi svoje zdravje. Bili sta dobri učiteljici in vestni vzgojiteljici. Hvala jima za ves trud in požrtvovalnost pri vzgoji mladine! Želimo jima obilo uspeha in večje zadovoljnosti na novih mestih!
Kostrivnica pri Rogaški Slatini. Pri nas se občinske volitve vršijo 18. oktobra t. 1. in to v svoji svobodni občini. Pred tremi leti nam je bivši režim JNS brez vprašanja ljudstva in proti njegovi volji iztrgal našo občino iz rok. Sedaj nam je naš voditelj g. dr. Korošec vrnil našo občino. Mi zavedni Kostrivničani dobro vemo, kolika gospodarska in politična vrednost je, če imamo svojo lastno občino. Kostrivničani, iz hvaležnosti do dr. Korošca gremo v nedeljo 18. oktobra vsi na volišče in volimo listo But Alojz, ki jo je vložila krajevna organizacija naše JRZ stranke.
Sv. Rupert nad Laškim. Vsi zavedni občani so pripravljajo za volitve v nedeljo 25. oktobra. Večina naših volivcev je v taboru JRZ, samo samostojni, kmetijci in »nevtralni« se oklepajo mačkovega repa, s katerim se »spila« tisti, ki nam jc leta 1933 razstrgal staro občino. Vsi zavedni Ru-perčani volimo 25. oktobra listo JRZ,- katere nosilec je naš vrli kmet Tuhtar Franc iz Reber!
Marijagradec pri Laškem. Katoliški slovenski kmetje, obrtniki in delavci, pomnite, da je za občinske volitve, ki se bodo vršile v nedeljo 25. oktobra, v naši občini vložena samo ena lista JRZ, to je pristašev in somišljenikov našega voditelja dr. Korošca. To je lista Karola Hrastnika, posestnika v Stopcah. Na listi so zastopani obrtniki po Bezgovšeku lz Stopce, delavci
po železničarju Dvoršeku iz Rimskih toplic, tudi rudarji imajo svoje zastopnike. Krajevno so po župnijah razdeljeni odborniki sledeče: Laško 14 odbornikov, Sv.'Miklavž 4, Sv. Riipert 3, Sv. Marjeta 2 in Sv. 'Lenart 1. Lista g. Aškerca pa ni lista JRZ, ampak'bd laških demokratov podpirana lista. G. AL sicer osebno pošten in ugleden človek, ni pa bil dosedaj pristaš naše stranke. Lista JRZ se je postavila na seji organizacije, kjer so bile zastopane vse župnije, ki tvorijo našo občino, lista nasprotnikov pa v nedeljo 4. oktobra, v šusterjevi gostilni, kjer so bile zastopane samo nekatere vasi. Kmetje iz šolskega okoliša na Reki in iz katastralne občine Sv. Peter pa so podpisali listo g. Aškerca vsled strahu pred nekakimi kaznimi. Toliko v pojasnilo.
Pišece. Hm! Menda kdo misli, da spimo zimsko spanje. Toda ni tako. Kljub snegu, ki nam je grozdje pokril, nam je na volilni agitaciji za občinske volitve, ki bodo 25. t. m., včasih tudi vroče. Je pač borba naše življenje. Ali da se spoznamo natančno, bomo imeli 18. t. m. -dva shoda: enega po rani sv. maši v Slomšekovem domu v Pišecah, drugega popoldne ob treh v gostilni g. Lepšina. Govorniki pridejo od raznih strani, celo iz Maribora. Tudi naš g. banski svetnik se bo pokazal. Vsi .pridite! Kogar pa zanima, kdo bo ravno govoril, naj pride pogledat. Dobrodošli nam bodo tudi bratci iz nasprotnih vrst, ki se skrivajo pod razne iirme. Na svidenje! — Ker je čas, čeprav ga je sneg prehitel, ko se selijo ptice selivke, se bo tudi naš g. kaplan Modrinjak Franc preselil v Loče pri Poljčanali, k nam pa pride ondotni g. kaplan Kodrič Ivan.	šolski upravitelj Rošker Janko se muc^i ^rja . Jtrnetijsko-nadaljeval-nem tečaju v Mariboru, se usposobi za vodstvo kmeUjsko-nadaljev&lnih šol. — Sneg nam je trgatev pokvaril.to,,-,tudi, moštu moč precej zmanjšal. Pred snegpm nabrani je imel 22 stop. sladkorja, a po snegu pobrani le 13 stopinj. Marsikdo zmajuje z glavo, češ, kako se bomo pa tepli, če vino ne bo imelo moči!
Peter Pešefar rešelari.
Korajža velja! Sedanja vlada je imela koraj-žo, da je razpisala svobodne volitve. Ona pa ima tudi to korajžo, da bo vse tiste, ki bodo to svobodo zoper njo zlorabili, osvobodila teh predrznosti ter jim dala priliko, da jih poizkusijo recimo v Piškopeji. Basta!
Alarm za gasilce! Dne 25. oktobra ob šestih zvečer bodite v vsej Sloveniji vsi gasilci pripravljeni, kajti v vsaki občini bo dela, ker bo JNS pogorela!
Zakaj ne smete nikjer voliti liste JNS ali njenih »gospodarskih« list? Zato ne, ker hočejo ti naložiti posebne občinske doklade, s katerimi bi plačali še neplačane vlake za svoj zbor v Nišu.
Stari časi se vračajo. Včasih je luštno blo, ko sma na funte vagali blago, morda bo še zdaj tako, ko bo z dinarjem tko šlo!
Kaj je devalvacija? Prijatelji mi pišejo, da te tuje besede ne razumejo. Pa je vendar slovenska. Beseda pride od doli se valiti. Frank, češka krona in lira so se doli valile.
JNS devalvacija. Kadar je pri denarju devalvacija, je posledica ta, da je sicer več denarja, da pa je manj vreden. Isto se je zgodilo sedaj tudi pri JNS, ko je Jeftič spet nazaj prišel. Sedaj jih je sicer več, pa šo manj vredni.
Kdo je koga požrl? Trdili so, da je najprej Jeftič Pero živkoviča požrl, sedaj pravijo, da je Pera Zivkovič Jeftiča požr;l. Res pa je, da sta narodu obadva v želodcu obležalak
Rdeče barve. Čudil sem se, da so se nekateri člani Sokola kraljevine Jugoslavije spozabili ter kandidirajo na marksističnih listah. Pa me je eden teh narodnjakov, ko je ravno s sociji odpel internacijonalo, poučil: »Ali ne vidiš, da spadamo skupaj ?! Marksisti imajo rdečo zastavo, mi pa rdeče srajce!« Nič mu nisem mogel dopovedati, da s tem dela sramoto svoji narodni organizaciji. Zaenkrat bom samo počakal, kaj bo organizacija proti tem članom napravila!
Politične novice iz naše države.
Volilcem v Sloveniji za vzgled! -JRZ je dobila v vrbaski banovini od 158 občin 102. JNS je obdržala samo 2.
Zadnjo nedeljo so se vršile v vrbaski banovini občinske volitve, ki so prinesle najlepšo zmago JRZ, ki je dobila od 158 .občin 102 (64.6%), JNS 2 občini (prej 149), Jugoslovanska narodna stranka (Hodžera) 6, združena opozicija 28, bivši zemljoradniki 4, bivša SDK 1, neopredeljeni (ki so za JRZ) 5, bivša HSS 10 občin.
Politične novice v drugih državah.
Nova vlada na madžarskem. V novi vladi, katero je sestavil prejšnji minister za kmetijstvo Daranyi, so ostali vsi ministri iz Gombo-sove vlade, izvzemši ministra za vojno in trgovino. Novi vojni minister je postal general Viljem Rfider, trgovinski minister pa dr. Borne-missa.
Splošen napad na Madrid je pričela nacijo-nalna armada 12. oktobra. Ruski sovjeti so organizirali odpor v Kataloniji.
Domače novice.
Nov načelnik šmarskega cestnega odbora. Na podlagi zadnjih sijajno zmagovitih občinskih volitev v Šmarju pri Jelšah je postal načelnik ta-mošnjega cestnega odbora g. Ivan Turk, novi šmarski župan.
Oče g. škofijskega tajnika umrl. V Novi cerkvi pri Celju je v Gospodu zatisnil oči in je bil pokopan ob obilni udeležbi g. Janez Lebič, oče škofijskega tajnika g. Jurja Lebiča. Rajnemu bodi Vsemogočni obilen plačnik, preostalim naše sožalje!
Nov prapor mariborske Frančiškove mladine je bil zadnjo nedeljo blagoslovljen od ljubljanskega g. definitorja in gvardijana.
Vendar enkrat! zadnjo soboto se je vršila na mariborskem sreskem poglavarstvu že . tretja licitacija oddajo del za razširjenje in asfaltiranji ceste Maribor—št. Ilj v Slov. goricah. Cestna dela v iznosu 3,622.000 Din je izdražbal mariborski podjetnik g. Ubald Nassimbeni. Delo mora biti končano v 14 mesecih, odštejejo se pa zimski meseci.
Neznan kolesar je povozil 131etno Marijo Len-daro, hčerko posestnika v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Deklina je dobila hude poškodbe na glavi in ima zlomljeno levo podkolenico.
Vlomljeno je bilo v Ptuju v blagajno papirne trgovine Blanke. Vlomilec je odnesel 300 Din.
Veliki Ptuj. Notrajne ministrstvo bo udejst-vilo veliki Ptuj s priključitvijo k mestu naslednjih krajev: Zgornji in Spodnji Breg, izvzemši Dražence, dalje Vičava, Orešje, Rablječeva vas in Brstje, kakor tudi deli Rogoznice. Povečana me3tna občina Ptuj se bo raztegnila od 275 ha na 2315, kar znaša osemkrat več nego je doslej obsegalo mesto, število prebivalstva b onaraslo od 4460 po štetju pred leti na okroglo 7000 duš.
Avtomobilska nesreča na vožnji h poroki. Zadnjo nedeljo predpoldne se je zgodila ne da-

ioravhmi -v
Din ZD -, 1Z -, 3'
leč proč od Slov. Bistrice avtomobilska nesreča, koje žrtev so postali gosti, ki so se peljali h poroki. V Laporju pri Slov. Bistrici bi naj bil poročen posestniški sin Ivan Rahle s posestniško hčerko Marijo Rak iz Gornjega Loga. Gosti so se peljali iz Slov. Bistrice v Laporje na avtomobilih. Ko sta vozila oba avtomobila v Cigoncah preko potoka Ložnica, jima je prihitel nasproti avstrijski avto. šofer Štefan Kmetec je zašel radi preveč premočene ceste tako na njen rob, da se je avtomobil, v katerem sta 36-dela nevesta in njena priča Ignac Tkavc, sodni uradnik iz Slov. Bistrice, prevrnil in priletel v radi deževja 2 m globoki potok, šofer se je kmalu rešil iz nevarnega položaja, šele čez nekaj časa so oteli gosti iz drugega avtomobila nevesto ter pričo iz zaprtega avtomobila, ki je tičal Čisto pod vodo. Nevesta je dobila le lažje poškodbe, g. Tkavc - težje. Precej je trpel avto, ki je last slovenjebistriškega trgovca g. Cafa. Poroko so preložili radi nesreče.
Obsodba radi požiga. Letos 8. marca je pogorela viničarija posestnika Friderika Kurnika na Malem vrhu v Slov. goricah. Petletnega otroka viničarja Goloba so rešili še v . zadnjem trenutku iz gorečega poslopja. Kurnik in Golob sta utrpela radi požara 5000 Din škode. Dne 11. maja je poginila V3led zastrupljenja vini-čarju Golobu 700 Din vredna krava. Radi požiga \ iničarije in zastrupljenja krave so dajali pred mariborskim sodiščem 10. oktobra odgovor: 211etni viničarski sin Rudolf Prikl, 23!etni delavec Antr i škofič ter 411etna viničarka Ana Lovrenčič, vsi trije z Malega vrha. Preiskava je dognala, da je nagovorila oba fanta k požigu soobtožena viničarka. ki je tudi kravo zastrupila. Ana Lovrenčič je bi!a ljubosumna na Golobovo sestro Marijo in se je hotela nad njo na ta način maščevati, škofič je dobil 2 leti ječe, Prikl 2 leti in 14 dni zapora, Ana Lovrenčič 3</, meseca zanora.
Vsak dolžnik, vsak denarni zavod potrebuje uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Izide te dni v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 5 Din, za naročnike »Slov. gospodarja« samo Din 2.50. Naročila se izvršijo le na podlagi sia-prej poslanih znamk, kjer je treba za odpremo priložiti še 1 Din. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Prireditve.
Središče. Narodna prosveta v Središču vpri-zori v nedeljo 18. oktobra ob sedmih zvečer v Društvenem domu dramo »Lovski tat«. Sedeži 4 Din, stojišča 2 Din. Vabljeni vsi, da vidite, da zmoremo tudi nekaj pretresljivo resnega, in ne samo burke.
Dopisi.
Slovenjavas pri Ptuju. Priprave za občinske volitve so se podaljšale in to zato, ker so bile volitve prestavljene od 11. na 25. oktobra. Kakor je znano, so tukaj dve listi, in sicer lista JRZ, na kateri so vsi odborniki in namestniki dobro preizkušeni možje, ki so se že tri leta borili za samostojen obstoj slovenjevaške občine. Namerava pa se vsiliti tudi druga lista. Njeni agitatorji agitirajo na vse načine, pa jim vse skupaj ne bo nič pomagalo. Mi pa, tieznO misleči, smo in ostanemo vsi zavedni pristaši
JRZ In bomo pogumno oddali 25, oktobra naš glas listi JRZ.
Sv. Urban pri Ptuju. Dne 4. t. m. se je vršil pri nas volilni shod, na katerem je govoril g. dr. Leskovar iz Maribora. Govornik nam je v kratkem pojasnil splošno politično stanje s posebnim ozirom na predstoječe volitve. Odkril je nam tudi marsikaj zanimivega iz občinskega gospodarstva sedanje občinske uprave, katera je bila izvoljena pod znano firmo JNS. Navzoči zastopniki te stranke so se sicer skušali opravičevati in prati, kar se jim pa ni posrečilo. — Za volitve 25. oktobra bomo imeli dve kandidatni listi, mogoče celo tri. Nosilec naše JRZ iiste g. Ceh je znan kot mirna in vsestransko delavna oseba v vsaki dobri ustanovi, n. pr. pri posojilnici, gasilski četi in drugod, kar mu tudi na višjih mestih priznavajo in upoštevajo. Je tudi dolga leta neprenehoma občinski odbornik, oziroma župan in nam daje s tem jamstvo, da bo vedel tudi v bodoče upravljati občino v vsesplošno zadovoljnost občanov. Njegovi nasprotniki, sami bivši JNS, katerega imena se pa sedaj sramujejo, so si na tihem prekrstili svojo listo za »gospodarsko«, se sicer trudijo na vse mogoče načine, da bi se obdržali na površju, toda jim bo vse zaman. Agitatorjem, kateri trosijo okrog laži, da se bo iz občinskega denarja Stavil cerkveni društveni dom, nikar ne verujte. Občinske račune namreč nadzira banska uprava, katera kaj takega sploh ne bo dovolila. Tudi drugim lažem, ki jih bodo širili, ne verujte. Stranki JRZ se je že sedaj posrečilo, da bo cesto od mosta do cerkve s 1. aprilom prevzel cestni odbor v Ptuju; tudi nam je bil spomladi nakazan znesek za popravilo cest. Ravno tako imamo na programu čimvečje znižanje doklad, kar bo gotovo vsakemu v korist. Zato, volilci: Pokažimo 25. oktobra, da smo politično dovolj zavedni ter enkrat za vselej onemogočimo »do-Bpodarjenje« pripadnikov prejšnjega nasilno-ba-tinaškega in pofovskega režima. Nobeden ne ostani doma, ampak vsi korajžno v šolo na volišče in oddajte svoj glas za g. Ceha, da bo naša zmaga čim večja in kar najbolj častna.
Loče pri Poljčanah. Volitve. Nasprotna lista z g. Cugmanom na čelu, je priredila »sijajno« ooiskane shode pri Sv. Jerneju in v žičah. Naši fantje in možje, odločni pristaši JRZ, in kateri so tvorili tudi večino poslušalcev, so pa tako temeljito izprašali vest tem oznanjevalcem »čiste« resnice, da so jo kar hitro pobrali, odkoder so prišli. To vam je bilo smeha, ko so se komaj otepali njim neljubih vprašanj. Hudo je, če kedo hodi z maslom na sonce. Lista JRZ, katere nosilec je Zidanšek Franc, si je zbrala samo poštene in katoliško misleče može in fante, in zasluži vse zaupanje naših volilcev, naj odločno zr.^aga 25. oktobra in pomete z vsemi tistimi, katerin". že dolgujemo na račun tri leta in se moia ta da.* z obilnimi obrestmi povrniti.
Poljčane. Možje volilci! Tistim, ki so pomagali jemati lastne občine, naj ne velja Vaš glas! Pojdite svobodno na volišče in s svojim glasom obsodite tiste, ki so Vas nekdaj strahovali z grožnjami in orožniki! Volilci, če hočete, da se občinski stroški znižajo vsaj do polovice in s tem tudi vaši davki, če hočeie, da pride občina v roke dobrih in poštenih gospodarjev, potem volite vsi Detiček Antona. Kdor ni dober gospodar doma in v družini, tudi ne bo dober gospodar v občini. O Detičeku in njegovi listi res velja. kar je celo naš nasprotnik priznal, stoječ pred občinsko desko: »Tam na prvi listi so vsi boljši!« Ne nasedajte lažem o preselitvi sedeža občine! To je stvar državne uprave in volje občanov, ne pa samovolje župana! Naj vas ne moti dejstvo, da so se Vaši glasovi zadnjič znašli pri JNS. Sedaj se to ne bo zgodilo! Glasovi
bodo ostali tam, kamor jih oddate vi. O resnosti in značajnosti druge nasprotne liste se lahko prepričate sami. Značilno za kandidate na tej listi je, kar je izjavil »bivši« stoprocentni JNS-ar: :»Jaz sem vedno v opoziciji proti vladi!« Taki ljudje naj odločajo v občini v teh težkih dneh!? Volilci, pomislite, da je samo prva lista JRZ In bo Vot taka tudi edino zmagala. Prva lista nosi imena mož, poštenih in značajnih, zastopnikov vsake bivše občine, vsakega stanu in poklica. Zato volite vsi kmeta Detiček Antona! Svobodno na delo za svobodo in poštenost!
Poljčane-Pekel. V nedeljo 18. oktobra, po prvi službi božji, se vrši volilni shod JRZ v Prosvetni dvorani. Isti dan popoldne ob treh bode shod v Peklu v hotelu g. Baumana. Možje-vo-lilci! Udeležite se obeh shodov polnoštevilno!
Studenlce. O važnosti predstoječih volitev bo govor na shodu JRZ v Studenicah po drugi sv. maši ob 11. uri v cerkveni hiši. Poročal bo g. Marko Krajnc iz Maribora. Pridite vsi!.
Laporje. Shod JRZ bo v nedeljo po prvi sv. maši v prostorih g. Posega v Laporju. Govornik pride iz Maribora. Udeležite se ga vsi! Posebno volilci iz Hošnice in Vrhol na svidenje!
Fram pri Mariboru. Kakor v VPČini slovenskih občin, tako bomo tudi pri nas imeli občinske volitve v nedeljo 25. oktobra. Kakor slišimo, se nam obetajo kar tri kandidatne liste in treba se bo odločiti, katera izmed teh bo najboljša, do katere bomo imeli volilci največ zaupanja, od katere smemo pričakovati, da bo več storila za blagor svojih občanov. Nam slovenskim kmetom, obrtnikom, viničarjem, kakor sploh vsem delavcem, industrijskim in poljskim, odločitev ne bo težka. Nam, ki nam je vera naših očetov sveta, nam, ki nam je materin jezik nad vse ter nam bije v srcih slovensko srce, se bo lahko odločiti ter bomo glasovali za listo JRZ, katere nosilec je g. Petek Ivan, posestnik iz Frama. Je to mož, ki se javno ne sramuje svojega verskega prepričanja ter je bil vedno zvest pristaš JRZ in našega voditelja g. dr. Antona Korošca. Kakor mnogo drugih zavednih slovenskih mož in fantov, tako je tudi g. Petek v času strahovlade JNS moral trpeti občutne denarne kazni, ker ni hotel kloniti pred tistimi gospodi, ki jim je bila čast ir. lastna korist več vredna, kakor pa blagor in dobrobit slovenskega ljudstva. — Voiilci framske občine! Takrat, pred tremi leti, če niste rok poljubovali takratnim vlastodržcem, ste bili protidržavni elementi, punk-taši in Bog ve kaj še vse, samo državljani niste bili. Ta doba je minila, upamo, da za vselej. Sedaj boste svobodno lahko izrazili svojo voljo in ne bo se vam treba bati denunciranja, kakor takrat, ko je bivši srezki načelnik vsak teden obiskoval naš Fram ter ukazoval svojim priganjačem, katerim so takrat grebeni zrastli precej visoko. Tega framski volilci ne bomo pozabili in tudi ne smemo dopustiti, da bi se te razmere kdaj zopet povrnile k nam. — O nasprotnih listah ne bomo veliko pisali. Pripomnimo samo to, da lista, katera si ne upa pokazati svoje prave barve ter se skriva pod raznimi imeni, kakor »kmetsko-obrtno-de-lavska« ali pa »narodno-gospodarska« ali pa kakorkoli že, ne zasluži našega zaupanja. Značilno je samo to, da lista, ki pravi, da je »delavska«, nima preprostega delavca med kandidati, ampa! potrebuje samo glasove od delavcev, pa je stvar rešena. Kakšna bo druga nasprotna lista, nam še sedaj ni znarto. ker še ni javno na oglccl. — Mi pa bomo 25 oktobra šli vsi do zadnjega na volišče, kjer bomo dali svoje zaupanje našemu voditelju dr Korošcu s tem: da bomo vsi glasovali za listo JRZ, katere nosilec je g. Petek Ivan!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Kakor v sosednjih, tako je tudi v naši občini precejšen, dirindaj zaradi občinskih volitev. Listi bosta dve. Prva je naša JRZ, ki je že potrjena. Nasprotniki delajo s polno paro,
najbolj pa se trudi JNSarski Petovarov pristaš g. Stane B. Ni nam Se znano, kakšno lepo doneče ime bodo obesili svoji Usti in s kakšno barvo jo bodo pobarvali, da bi bolj »vlekla«. — Vi pa, pošteni volilci tomaževski, vsi na volišče in oddajte svoje glasove za može, a katerimi stoji na braniku naš voditelj g, notranji minister dr. AntoE Korošec!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 9. oktobra zjutraj so se oglasili zvonovi, oznanjajoč, da je Bog poklical k sebi svojega zvestega služabnika posestnika in mizarskega mojstra Marka Kenc iz Zgornjih Žerjave. Rajni naš Marko je bil povsod poznan in priljubljen kot dober obrtnik, ki je vsako naročeno mu delo zvesto izvršil. Od vini-čarja se je povzpel tako, da si je kupil s svojo že pred leti umrlo ženo lepo posestvo, katero si je lepo uredil. Bil je zvest družbenik Marijin in član apostolstva mož ter je vsako tretjo nedeljo pristopil k mizi Gospodovi, dokler mu je dopuščalo zdravje. Z Jobovo potrpežljivostjo je prenašal hudo bolezen raka, katera mu je navzlic že močni naravi v visoki starosti 78 let pretrgala nit življenja. Bil je naš zvest somišljenik, povsod je pokazal svoje katoliško prepričanje. Naročen je bil na »Slov. gospodarja« in na Mohorjeve knjige, ki jih je rad čitaf. Pogreb rajnega je bil v nedeljo predpoldne ter se ga je udeležilo kljub slabemu vremenu mnogo ljudstva. Na zadnji poti so ga spremljali možje Marijine družbe v lepem številu. Zapušča tri hčere in sina, kateri so že vsi preskrbljeni. Rajnega ohranimo v blagem spominul Žalujočim naše sožalje!
Muta. Tudi mi Mutčani se moramo oglasiti, kako se vrtimo okoli občinskih volitev. Lista JRZ je končno urejena m potrjena, živela naša organizacija JRZ!
Teharje. Za občinske volitve, ki bodo 25. oktobra, imamo dve kandidatni listi. Prvo je vložila JRZ in je nosilec obče spoštovani posestnik g. Dimec Franjo. To je mož, ki ni klonil svojega slovenskega in katoliškega prepričanja tudi v najtežjih časih ne. Za njim so na listi sami izkušeni in ugledni občani iz vseh stanov. Zato bo ogromna večina teharskih volilcev z največjim ponosom glasovala za to listo. Nosilec druge liste je g. Vrdev Vinko, ki je krstil svojo listo za kmečko-delavsko in jo po-' to firmo vložil na sodišče. Na sodišču pa je njegov vlagatelj dobil veliko radirko in je moral ta privlačni naslov zradirati, ker zakon predpisuje, da se lista imenuje samo po rodbinskem in krstnem imenu nosilca. Tako je ta lepo doneči naslov odpadel. Sedaj pa vprašamo vse, ki so na listi podpisani, ali se zavedajo, da so njihovi podpisi oddani za socijaliste? Socijaino-demokratski list »Delavska politika« je že pohvalila to listo in si jo je osvojila. Možje in fantje, kateri ne spadate med socijpJiste i>o svojem pravem prepričanju, dobro pren> v e, dokler še niste volili, da je še vedno čas, da popravite svoj podpis s tem, da na dan volitev oddaste svoje glasove tja, kamor po vaši vesti sp .iajo. Spreglejte še o pravem času, da vas ne zadene očitek, da ste s svojim glasom podprli židovsko socijalno demokracijo in s tem izločili sebe iz prave slovenske skupnosti. Zato naj velja vsem dobromislečim teharskim volil-cem mogočen klic: Valite po svojem prepričanju, ki ga imate v srcu, da boste šli z volišča z mirno vestjo, z zavestjo v srcu, da ste volili po pravem slovenskem katoliškem prepričanju za JRZ.
Sv. Bolfank v Slov. goricah. Vloženi in potrjeni imamo dve listi, katera je prava, lahko vsak pošten človek takoj spozna. Lista JRZ ima same verne, poStene in dobre, politično zrele može in fante, ki bodo skrbeli za red in mir v občini. Lista z dosedajnim županom na čelu je nasprotna, Ima skoraj večino odbornikov še sta-
Urtp Košanltf molster
se. ¡e;preselil, ¡i grada v.
zraven mariborske Mestne hranilnice.
„Slo^- Skspron&r" stane :
celoletno Din 32:— ¡{oiietnu Din. 10,— četrtletno Din 9.—
lega' reornai JNS. VollkciP aàso > hočete, da bode zavladàliv občini: red' in: mir; tedaj volite listo JRZ z: nosilec« Siraoidč Anionom. Ne dajte se plašiti, rte dajte« se pregovoriti, ne verjamite raznim lažem, Ml jjhi ttoafcjo naši nasprotniki med vami;, tudi se ne. lojte raznili groženj. Pokažite* svoj<r versko prepričanje ter oddajte svoj glas za. listo. JRZ1.
Razboar; prti Stormjgradtt*. Slabo letino smo že^ itak imeli .poprej, zdajipaje nam še padel 1. t¿ m: visoki, sneg; nekod so. že visoki zameti, ki ovirajo ves psomaet. Fd^veèini jè še- ajda pod snegom, krompir: in vBa? diuga vrtnina. Ubogi ljudjè»: sa d â. j marsikje»- kiàâfjo'- sneg, dâ' morejo kopati krompir^ in spraviti vrtnino. Na kako ajdôro-žetev pa spiófri r&] veé misliti. Težko bi bilo preeenriti vso šMod<V,- poseiino ono,- ki jo ji napravil sto g' nat sadfie«i' drevju. Cèle dneve in noži s» ubogi limetjer- gwa-aSi in otresali drevje, Kljab teîiau se ga je mnogo polomilo, ponekod ee-lo^iz kfernin izntvaldr. Sibèjé" in clrv nima nobe, dèn za Zime? krme--- shto" débil i v tem lètu res mnogo, toda-, kaj bo- rwwr- zdaj ¡ pomagano, lrer je nam živino zaprlo šest* tfednov prerano. Za nosilca liste JRZ1" smo" dôlô&ill starega župana Knez Ivana'.
Cenjenim čitateljem! Radi preobilice gradiva smo morali v tej štcvilKi; izpustiti, nadaljevanje, povesti! »Svete goro«:
SLUŽBE;
iščem viničar ja s 5 ' dèlàvnimi močmi. Vprašati : Maribor, Tržaška 18,- gostilna.	. 1205.
Sluga, vojaščine prost, neporočen, se išče _za hoteli Spričevala na up,- lista-pod »Pošten«. 1207
Služkinja, zaupna moč; ki razume vsa kmečka dela, posebno živinorejo, se sprejme. Ponudbe na; M. Gset, Maribor; Kralja Petra trg 6. 1201>
Mizar■• v Mariboru, dobro vpeljan, sprejme družabnika! radi razširite-obrata. Ponudbe: »Eksistenca« na upravo lista.	I20S
Hlapca za govedo, ki zna-molzti, starejšo in pošteno osebo, sprejme takoj Murko, Goeova 23, Sv. Lenart v Slov. goricah.	1223
j^S^T* Iraserlrafte!
Cenik, makm., ogiasr.m.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2,— za besedo.) Davek se zaračunava posebej . do velikosti 20 cm- D.in : 1.—, do velikosti 50 cm3 Din 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista ppiiave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali: naslov iz malih inseratov, mora priložiti . znamko za. Din -2.—siccr se ne odgovarja.
liée se -srednjstetna, ppštena,- zdraa-a tèr V3ega gospodinjstva t navajena ženska za. gospodinjo. Ponudbe na.upr. lista pod »Gospodinja«. 1224
iJk«iH««. Za vinogradarskt>;iii sadjarsko posestvo večjega obsega se išče. prvovrstno, strokovno izobražen, zanesljiv, energičen ekonom. Ponudbe" pod »Bober- gospodar« na upravo lista,	* 1219
POSESTVA:
Prodam, lepo posesivo 10 oralov. Fras, mizar, Dolge njive, Sv. Bárbara v Slóv. gor. 1215
Srednje veliko posestvo v lepj legi in v neposredna bližini kolbdvora Loče se ugodno proda. Stegenšek, Maribo-r, Aleksandrova c. 64i t vrata O.	1210
RAZNO:
Sadno drevje in trte v veliki izberi. Zahtevajte ' cenik- drevesnice Kmetijske družbe v Ljub-' ljani.	1221
Dva mladi, ravnokar licencovana bika muro-dolske pasme na prodaj pri posestnici Ani Debelak, Zeče- 16, p. Buče.	1220
Si va* ni stroj ali iiote, novo- in rabljeno-, zamenjam za drve: raehanik Drakslér; Maribor; Vcirinjska ulica. 11..	1225
■>llhrarja gurte za pogon ali transmisije. namesto jorr.aen.ja ■ vsake širokosti i razpošiljam: Ku-čanda, Sv. Jurij ob, južni. žel.	1226
Krojni tečaj i priredi edina v tujini diplomirana strokovnjakinja.. Poučujem po najnaj-.ienijej-' šesn sistemu. Prijave do 19. oktobra. Jožica Kumelj, lastnica damskih krojnih tečajev, žl-■ dovska ulica 3 III, Ljubljana.	1179
Za jesensko saditev nudimo razno sadno drevje, krasne konifere (egrote), drevesa za okras in drevorede-, cvetlično grmovje (za-okras), grmovje za ograje, gozdne sadike, plezalke, rože itd., po znatno znižanih cenah. Cenik na zahtevo brezplačno. — Uprava veleppsestva Tišina, p. Rankovci, Prekmurje.	1130
Sadno drevje, visokode elno, odličnih sort. naročite najugodneje pri Kfrupležu v Trčovi 16, Sv. Peter pri Mariboru. Cena Din 8.—■, pri večjem odjemu 25^-30% popusta.	1189
Podpisana se iskreno zahvaljujem g. dr. Sergiju Kapralov, zdravniku v Zo. Cmureku, kateri mi je s svojo požrtvovalnostjo in skrbnostjo ozdrvali težko bolezen. Roza Robič, Zg. Velka. Marija Snežna.	1227
Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzo-parilnike Alfa, obenem tudi s pripravo -za-' kHs banj? žganja, , si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobli Kos, kotlarstVo, Maribor, Glavni tlg 4.	1216
Denar doma ne ne3e obresti in ni varen pred nezgodami. Nalagajte ga pri Jugoslovanski hranilnici in' posojilnici v Mariboru, Kralja Petra trg, ki izplačuje stare in; nove vloge vsak čas v celoti brez omejitve ■ točno po želji vlagatelja in daje tudi posojila. Domači hranilniki brezplačno na razpolago.	120S
Raznovrstno železnino, cement, apno, traverze, železne peti, nagrobne križe
si nabavite po zmernih cenah pri staroznani tvrdki Vineenc Kiihav, naslednik' Alfdns Mene, Maribor,. pri frančiškanski cerkvi. Prepričajte se pred Vašim nakupom.	1217
Kaj. pomeni ta številka? — Moč Vzajemne zavarovalnico in njenega pododdelka ljudskega zavarovanja »Karitas«. Din 62,464.181 Din znašajo vsa jamstvena sredstva Vzajemne zavarovalnice in zavarovanja »Iiaritas« v Ljubljani. Ali ta visoka vsota ni zadosten dokaz za popolno varnost vseh zavarovanj pri Vzajemni in pri Karitas?
Poglejmo še druge • številke, ki glasno govorijo, da je za vsakega človeka sreča, če se zavaruje pri Vzajemni zavarovalnici in pri Karitas.
Vzajemna zavarovalnica (z oddelkom Karitas) ima 103.022 članov.
V preteklem letu je imela sledeči promet: Zavarovalna glavnica je narastla pri oddelku za elementarne nezgode za 330 milijonov dinarjev, pri življenjskem oddelku pa za 18 milijonov Din. Za požarne škode je zavarovalnica izplačala 5,161.855 Din, za smrtne slučaje in potekla zavarovanja pa 1,568.465 Din
Zavarovalna glavnica pri Karitas znaša 50 milijonov Din. V preteklem letu je Karitas izplačala za smrtne slučaje pol milijona Din.
če ste dosedaj pomišljali, ali bi se zavarovali ali ne, se sedaj nikar več ne pomišljajte!V negotovosti je Vaše premoženje in življenje. Za« varujte Vaš dom in Vaše življenje ter življenje svojcev. Rešeni boste velikih skrbi. Takoj se obrnite na zastopnike Vzajemne zavarovalnice, ali posebej na zastopnike Karitas in uredite vse potrebno, že s plačevanjem nizkih premij si za-sigurate mirno življenje. Najnižja premija pri Karitas je 5 Din. Toliko boste lahko vsak mesec pogrešali.	1214
Prage »švelarje« hrastove, bukove in borove kupuje za zimsko izdelavo Rudolf Dergan, Laško, sprejme tudi za-nesl. nakupovalce. 1200
Jabolčnik Jablus. Letos je malo jabolčnika. Naročite žfe sedaj Jablus, katerega napravite brez naravnega jabolčnika. Pije se izborno sam in z vsako domačo pijačo. S poštnino za 50 1 Din 35.50, za 100 1 Din 64.—. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek.	1202
Kdor oglašuje,
ia naprepujei
1036
od grozdja, kakor vse sadne soke lahko trajno pripavite za uporabo skozi celo leto
BREZ VSAKIH APARATOV
BREZ STROKOVNE PRIPRAVE
BREZ IZGUBE ČASA
s pomočjo
Odlična iznajdba današnje vede! Enostavno! Poceni! Iligijensko!
Odobreno po ministrstvu Poljeprivrede. Navodilo in cenik pošilja brezplačno
Dukljaninova ul. 1.
Kmetavaici pozor!	Izrežite ta listek! Zelo važno!
Da se odpomjore našemu kmečkemu ljudstvu, ki je esdaj v zelo slabem gospodarskem položaju, se je nabavilo iz tovarn raznovrstno blago, da se razpeča med. kmetovalce po globoko znižani ceni. To blago obstoja iz: flanelov, oksfordov, belega in rujavega platna, cvirnbarheii-tov, žametov, hlačevine, volnenega blaga, štofov, odej, perila, jankerlov, podplatov in marsikaj drugega. To blago se dobi v Mariboru pri:
Hopr- Franjo	šek, Glavni tr& št. 21
(zraven apoteke sv. Areha). — Ta listek prinesite s seboj.
+!"! !"""""  "" "! ! 7" !! ! ! ! !"%! "
Oglašujte v „Slovenskem gospodarju!"
ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
Sadjarji Mislinjskc in Mežiške doline. Od 3. do
7. novembra (v slučaju neugodnega vremena pa prve ugodne dni po tem roku) bo razprodaja sadnega drevja za jesensko sajenje iz Jelenove drevesnice v šmartnu pri Slovenj-gradeu. Na zamudite ugodne prilike! Drevje iz domačega podnebja in domače zemlje je najboljše! Opozarjam posebno na hruške mošt-nice! — Anton Jelen, št. Ilj pri Velenju. 1218
-	Slike naših voditeljev	,*t
dr.3an. Hreka in dr. ilnt.tašča G
Velikost slik 37-27'/,, cena Din 5.— Založila Tiskarna «sv, - Cirila, 'Maribor.
Domski plašči
zopet v največji izbiri? Oglejte si neobvezno našo zalogo! I
3.
Konfekcija MARIBOR ßhwfli trg 13
Zima, zima___
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI
•
ZAVARUJE: J
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE
mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarv-ni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno perilo In rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, flanel za pijame in barhentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino S m blaga za zimsko suknjo ali ženski: plašč, moško obieko ali damski kostum.pošti nine prosto samo Din 121.—. Dalje novi spe-1 cialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših pi-jama flanel, modnih barhentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148 vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokle rje še zaloga pri
RAZPOŠILJALNICI „KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1.	1178
Inserirajie!
Hranilnico Dravske banovine mmrn
Centrala: narihor	Podružnica: Cdfc
v lastni novi palači na ©gin	nasproti pošle, prej Julnošfa-
Gosposhe-Slovensfte uJice.	2	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
nnnni ii.H„o:iniji-iLii..ii..ii ii..iirii:ii..iiJ..iLlDll
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na ogln Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge-jamči poleg-tcj*tv in
hiš nad 6000 - članov-pesestnlkov z vsem svojim premoženjem.
I	Jesen Vam prinaša vesele novice!
a	Če pridete v Celje, zglasite se pri nas, to je v veliki novi
|	manuiaht trgovini Petek, Celfe, Prešernova št. 21	l
Y	Ob tej priliki si ogljete še naše izložbe, v katerih boste videli v ogromni izberi najlepše novosti za jesen in zimo. Hitro	^
V	se je zvedela novica o priznano nizkih cenah pri PETKU v Celju. Vedno večji je nava.1. Raznesla se je tudi vest, da Vam	*
Y	je, ako kupite pri PETKU, vožnja lahko tudi desetkrat poplačana in to na ta način: IVŽe s kupovanjem po že priznanih	»
V	nizkih cenah, katere smo danes še ponovno znižali. 2. Dobite od kupljenega blaga še poseben popust, ki pa ni malenko-	? ?	sten. Ta popust lahko znaša pri večjem nakupu toliko, kot več voženj od najoddaljenejše vasi Slovenije v Celje. Še ni-	Y a	koli poprej nismo dajali tako velikega popusta. Naš princip je: malo zaslužka, velik promet.in mi bomo vedno cenejši.	Y a	Nekaj naših reklamnih cen: že za Din 20.—, 25.—, 30.— dobite dober in prav lep klobuk; odeje, domače delo, od Din	V a	65.— naprej; belo platno Din 5.—, a molino od Din 3.— naprej; moške srajce od Din lo.— in 20.— naprej. Naša trgo-	a a	vina je nova z novo, veliko zalogo najnovejših vzorcev. Konfekcija je delo samo domačih obrtnikov. Radi velikega pro-	/ q meta smo zalogo za 100% povečali. Za solidno postrežbo in nizke cene jamči in1 se priporoča: 1171	a
l	Petek,
o
lesen fe fo!
treba bode
tople obleke in perila,
za deževne dni pa ne-premočljivi hubertus. —• Tudi klobuke, čevlje in nogavice, pletene jopiče itd. Oglejte si izložbe in zalogo!	1169
mmmmmmmmmmmm
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni redi
HT Veljaven od 5. oktobra 1936. Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
Kupujte pri naših insereatih!
Lepo blago po 5—6 Din se že dobi v TRPINOVEM BAZARJU V MARIBORU,
Vetrinjska 15.	868
Umetni mlin in oljarna
Alofz Zorčič
na Bregu pri Ptuju
se priporoča cenj. kmetovalcem za izmenjavo vseh vrst zrnja za najboljšo moko. Meljemo tudi na željo mešano zrnje in tako dobi kmetovalec moko iz svojega lastnega zrnja.
Izdelovati smo pričeli trdi dve vrsti ržene moke in sicer:
1.	za 100 kg rzi dajamo Tu kg lepe ržene moke;
2.	za 100 kg rži dajamo 80 kg dobre ržene kru-
šne moke;
3.	za 100 kg rži dajamo 38 kg lepe ržene moke
in 37 kg dobre ržene krušne moke, skupno 75 kg.
Pšenico izmenjamo tudi na tri moke in sicer: za 100 kg pšenice dajamo 30 kg pšenične moke ostre Ogg, 20 kg pšenične moke štev. 0, 20 kg pšenične moke štev. 3. skupno 70 kg moke brez plačila.
Naznanjam tudi cenj. kmetovalcem, da izmenjamo v moji menjalnici v Ptuju vse vrste zrnja za najboljšo moko, z istimi odstotki kakor na mlinu. Nakup vsakovrstnega zrnja po najvišji in prodaja moke in raznih otrobov po najnižji dnevni ceni. 1137	Se priporoča:
Alojz Sorčit
Ko pridete v Maribor
oglasite se radi nakupa dobrega in cenenega blaga za moške in ženske obleke, perila, posebno pa izgotovljenih moških oblek in plaščev, vseh vrst ženskih, moških in otroških srajc, hlač, predpasnikov, lepih in toplih pletenih jopic, puloverjev, rokavic, nogavic, raznih prešitih posteljnih odej, kocev vseh vrst, robcev itd. itd. v znani manufakturni trgovini
MIRKO FELDIM
prej na Grajskem trgu, sedaj na
ALEKSANDROVI CESTI ŠTEV. 13
na vogalu, kjer je bila nekdaj veletrgovina Kokošineg.	1198
Na grobovih
boste prižigali
lučice (sveče)
ki jih kupite v prodajalnah
Tiskarne sv.Cirlla
v Mariboru:
Koroška c. 5 Aleksanilr. o 6 Kr. Petra trg 6
v Ptuju:
Slovenski tra 7

najbolje In najvarneje pri
SpoflUeštatersM
Oosposha ulica 23 f 1*1(11*11)01*11 DBica 10.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.