fflOpsraoDsiGtbsG
V akciji sadje in zelenjava
od 1.9. do 15.9.2001.
Banane	189,00	SIT
Lubenice	79,00	SIT
Jabolka	179,00	SIT
Zelje sveže	79,00	SIT
Hruška viljamovka 199,00 SIT
Mercator-Dolenjska.d.d..Livada 8, Novo mesto
Si GBp®tHED®[Jto8G Novo mesto
Št. 36 (2715), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 6. septembra 2001 • Cena: 240 tolarjev
Sanje borcev uresničene
S pohlevnim klanjanjem in lizanjem škornjev tujim gospodarjem ne bi dosegli svobode - Veleposestnikov ne potrebujemo, tudi cerkvenih ne
TREBELNO - “Danes lahko rečemo, da so se sanje gubčevcev in drugih udeležencev NOB v veliki meri uresničile. Zavedno smo jim hvaležni. Poklanjamo se spominu na vse tiste, ki so med 2. svetovno vojno in v bojih 1. 1991 dali svoja življenja za našo svobodo in neodvisnost,” je optimistično zaključil svoj govor dr. Anton Bebler, predsednik Atlantskega sveta za Slovenijo, na sobotnem srečanju okrog 800 borcev, krajanov in mladine na Trebelnem, kjer je bila pred 59 leti ustanovljena Gubčeva brigada.
Zbrano množico so pozdravili tudi predsednik sveta KS Trebelno Anton Cvetan, trebanjski župan Ciril Pungartnik ter predstavnika okrog 130 pohodnikov iz Ždinje vasi in z Mirne. Pungartnikov nagovor je prekinilo ploskanje tudi, ko je povedal, da “se naša državnost ni rodila leta 1990, ampak med drugo svetovno vojno v gozdovih”. Dr. Bebler pa je poudaril, da je ravno partizanski boj zagotovil osvoboditev večjega
dela naše domovine in “v največji tedaj možni meri dosego skupnega nacionalnega smotra Zedinjene Slovenije. Tega pa Slovenci ne bi nikoli dosegli s pohlevnim klanjanjem in lizanjem škornjev tujim gospodarjem, s kolaboracijo ter tudi ne s pasivnim čakanjem na izid vojne in na prihod zavezniških armad. Nacionalna in socialna emancipacija ter odprava ostankov fevdalizma in tenkega sloja tujejezičnih gospodarjev in veleposestnikov, ki ju je prinesel NOB, sta navzlic kasnejšim burnim spremembam ostali vzidani v same temelje naše državnosti. Tudi danes veleposestnikov v naši državi ne potrebujemo, tudi cerkvenih veleposestnikov ne,” je še poudaril dr. Bebler, ki meni, da glede na jasna določila Avstrijske državne pogodbe in Osimskih sporazumov, ni prav, da naša država vrača nepremičnine in veleposestva sedanjim in bivšim državljanom Italije ter Avstrijcem, bivšim državljanom tretjega rajha.
P. P.
PONOSEN SIN PARTIZANA - Dr. Anton Bebler (med govorom) je povedal, da je ponosen, da je bil njegov oče Aleš Bebler slovenski partizan, eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte in ustanovitelj Gubčeve brigade. K spomeniku Gubčevcev na Trebelnem, kjer je stala častna straža SV, so položili vence, v bogatem kulturnem programu pa so sodelovali mirnski in mokro-noški pevci, Občinski pihalni orkester Trebnje, trebelski učenci ter Jože in Zvonka Falkner. (Foto: P. Perc)
DRŽAVA TERJA SVOJE
Naj šport zapre svoja vrata?
Odstop dela vodstva košarkarskega kluba Union Olimpija s predsednikom Jožetom Mermalom na čelu, ker davkarija od "ponosa slovenskega športa ” zahteva, naj plača za okrog dva milijona nemških mark prispevkov, davkov in drugih dajatev, je minuli teden precej razburila slovensko javnost. Sprva nekoliko samoljubno pritoževanje klubskih veličin nad odločenostjo davčnih inšpektorjev, da od športnikov izterjajo, kar je cesarjevega, je v marsikom rodilo odpor do njihovega početja, saj morajo davke in prispevke plačevati tudi vrtci pa bolnice in celo davkarji sami. Zakaj bi bil šport izjema ?
Vendar gre pri tem za povsem druge težave. Športna društva so pri nas kot pravne osebe tako rekoč izenačene z gospodarskimi družbami, saj naša zakonodaja ne upošteva specifičnosti športne dejavnosti, ki praviloma ni dobičkonosna. Tako so klubi v posameznih primerih tudi po večkrat obdavčeni, poklicni športniki socialno nezaščiteni. Številni klubi podobno kot Union Olimpija v upanju, da jih ne bodo dobili, krepko kršijo predpise, ko pa jih obiščejo inšpektorji, se kaznim in plačilu dolga državi izognejo tako, da ustanovijo nov klub in svoje delo nadaljujejo neobremenjeni z dolžniško preteklostjo.
Tako početje dolgoročno nima nobenega smisla, saj šport v poslovnem svetu s tem izgublja ugled. Ob primeru Uniona Olimpije in mnogih drugih tudi novomeškega košarkarskega kluba Krka Telekom, ki ima glede na svoj letni proračun še večje težave, bi se zakonodajna oblast lahko globoko zamislila. Športno področje je treba čimprej urediti in začrtati mejo med pri-dobitniško in ljubiteljsko dejavnostjo ter obenem kapitalu ponuditi vabo, da se mu bo splačalo vlagati tudi v šport, sicer bo prepozno, saj mnoge športne organizacije le še životarijo, če že niso za vedno zaprle svojih vrat.
IGOR VIDMAR

'
NAJ BO POT V ŠOLO VARNA! - Počitnice so pri koncu in za več kot 290 tisoč šolarjev osnovnih in srednjih šol se je začela vsakodnevna pot v šolo in iz šole, 22 tisoč pa je takšnih, ki so se v ponedeljek odpravili v šolo prvič v življenju. Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policija in šolsko ministrstvo so skupaj s šolami in nekaterimi organizacijami, kot je Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, izvedli vrsto akcij, da bi bile šolske poti kar najbolj označene in zavarovane s policisti ter prostovoljci, ki pomagajo otrokom v prvih šolskih dneh. Prvošolci so dobili rumene rutice, znak začetnika, na katerega je treba še posebej paziti. Kot pravita v izjavi za javnost ministra za šolstvo, znanost in šport ter za notranje zadeve, dr. Lucija Čok in dr. Rado Bohinc, naj opozorilo velja tudi vsem ostalim voznikom, ki naj upoštevajo prometne predpise in so še posebej pozorni v okolici šol, stanovanjskih naselij in vseh mest. Na varnost otrok namreč v veliki meri vplivamo prav odrasli. Torej srečno in uspešno v novo šolsko leto 2001/2002! (Tekst: L. Murn, foto: A. B.)
Lahko le rastejo, sicer jih ne ho!
Keko Oprema se bori za prednost na svetovnem tržišču strojev za proizvodnjo komponent v elektronski industriji - Naslednje leto bodo kupce pričakali v novih prostorih
ŽUŽEMBERK - V središču Suhe krajine nastajajo z domačim znanjem procesni stroji, ki jih številni kupci po svetu uporabljajo za proizvodnjo drobnih komponent v elektronski industriji. 30 zaposlenih v Keko Opremi vlaga v svoje izdelke predvsem lastno znanje, sami skrbijo tudi za razvoj ter oblikovanje in zagon strojev. Kupci, ki prihajajo največ iz Koreje, Tajvana, Japonske, Kitajske in ZDA, delno pa tudi iz Evrope, jim zaupajo naložbe od 50 do 500 tisoč mark, kolikor stanejo stroji.
Edini občasni kupci v Sloveniji so njihovi sosedje, podjetja, ki so nastala na razvalinah nekdanjega Keka, sicer pa se njihov trg vse bolj vrti na Daljnem vzhodu, kjer cveti elektronska industrija. O tem, kako podjetje Keko Oprema ostaja konkurenčno na svetovnem trgu, direktor Tone Konda pravi: “Podjetjem iz Japonske, Tajvana ali Amerike konkuriramo s lastnim znanjem, z nižjo ceno, zlasti pri inženirskem in konstruktorskem delu, ter z majhnostjo. Ker smo manjša firma, se lahko prilagajamo potrebam kupcev, zato so naši stroji pisani na kožo kupcem. Ves čas tržimo pod lastno blagovno znamko in imamo tudi patentno zaščito v svetovnem merilu.”
Po državah, kamor največ izvažajo, imajo zdaj svoje agente z lokalnimi podjetji, ki jim pomagajo pri prodaji, stikih s kupci pa tudi pri servisiranju in zagonu manjših strojev. Podjetje Keko Oprema stal-
no razvija nove stroje in bo tudi letos sodelovalo na enem največjih sejmov s tega področja - sejmu Pro-ductronica, včasih pa gre tudi na manjše lokalne sejme. Vsako leto veliko vlaga in se opremlja s stroji za numerično krmiljenje, ki omogočajo konstrukcijo na računalnikih.
"Mi lahko samo rastemo ali pa nas več ne bo,” je prepričan direktor Konda. Uspešnost 30-članske-ga kolektiva ponazori z lani doseženimi 1,5 milijarde tolarjev prometa, ki so ga dosegli s pomočjo kakih 60 podizvajalcev. Večjih novih zaposlitev si ne morejo privoščiti, ker se trg hitro spreminja.
saj prodajajo investicijsko blago, pri katerem se gospodarska kriza hitro pozna. Tako je letošnja prodaja precej slabša od lanske in načrtujejo za okrog milijardo tolarjev prihodka.
Tudi v bodoče bodo povečevali razvoj konstrukcij, kjer so stalno odprti za inženirje strojništva, delno pa tudi elektronike ali kemije, manj pa se bodo širili na področju izdelave kosov in montaže. Razvoj, konkurenca in zahtevni kupci so terjali tudi letošnjo naložbo v nove dodatne prostore. Računajo, da jih bodo brez opreme stali 250 do 300 milijonov tolarjev, namenjeni pa bodo konstruktorstvu. “V novih prostorih bodo kupci lahko videli in preizkusili naše stroje, kar bo prednost pred konkurenco. Podoben razstavni prostor pripravljamo tudi pri našem agentu v ZDA,” razlaga Tone Konda.
B. DUŠIC GORNIK
Tone Konda
NOVI PROSTORI ZA KEKO OPREMO - Z novim letom naj bi v Keko Opremi v Žužemberku začeli uporabljati nove dodatne prostore. Proizvodnjo bodo ohranili tudi v sedanjih prostorih, saj bo novi de! namenjen konstruktorstvu ter za razstavo in preizkušanje njihovih strojev. Računajo, da jih bo stavba brez opreme stala 250 do 300 milijonov tolarjev. (Foto: B. D. G.)
U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) tT 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje ® 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj “B 07/30-56-480
Ob koncu tedna bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo in z dnevnimi temperaturami malo nad 20° C.
Berite danes
stran 2:
•	Drugo krilo mestnih vrat
stran 5:
•	Prenova čistilne naprave v Metliki
stran 7:
•	Trebelno ima svoj grb in zastavo
stran 8:
•	Učitelji decembra zavohali plin
stran 11:
•	Kakšno avtocesto si želimo na Dolenjskem in kaj bomo dobili?
Srečanje borcev in prijateljev Bele krajine
PRILOZJE - 43. tradicionalno srečanje borcev in prijateljev Bele krajine bo v nedeljo, 9. septembra, ob 11. uri na letališču v Prilozju. Letošnje srečanje je posvečeno 60. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in upora proti okupatorju, 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in svečanemu razvitju prapora VII. korpusa NOV in POS. Prisotne bo pozdravil župan občine Metlika, slavnostni govornik bo minister za obrambo dr. Anton Grizold, prapor pa bo razvila županja Mestne občine Ljubljana Viktorija Potočnik. Skupaj z županoma Novega mesta in Kočevja bo na prapor pritrdila tudi spominske trakove. V programu bodo sodelovali Partizanski pevski zbor, član Frontnega teatra VII. korpusa, dramski umetnik Aleksander Valič, tamburaši Metliške folklorne skupine Ivan Navratil, trio Breza in mestna godba Metlika. Po prireditvi bo možnost turističnih voženj s športnimi letali.
Obiščite nas na Zadružnem sejmu v Novem mestu I
CITROEN
AVTO-BH d.o.o.
Citroen center Cikava Podbevškova 6a, 8000 Novo mesto Tel : (07) 393 04 54, 393 04 64
P£ Avtocenter Citroen Briljtn Kočevarjeva 11.8000 Novo mesto Tel.: (07) 393 44 70, 393 44 75 PE Avtocenter Citroen Kočevje Kolodvorska 14.1330 Kočevje Tel.: (01)893 12 93
S>o
S
< t/>
o
o
PO Tt o>
■ ■ o o m po o o-PO PO
^ h" O o
• • • •
"55 o
Varno pot v šolo!
Šolarji so spet tu, zaradi začetka šolskega leta pa je ob cestah tudi več policistov in redarjev, ki pogosto pridejo iz vrst šoferjev in avtomehanikov. Kako smo v državi poskrbeli za večjo varnost na cesti, zlasti varnost šolarjev? To vprašanje zastavlja tokratna anketa Dolenjskega lista. Prej omenjeni policisti in redarji bodo lahko veliko naredili za varno pot šolarjev'v hiše učenosti in domov, vendar oni niso edini, ki lahko storijo kaj koristnega za varnost najmlajših Slovencev. Kako bo s šolarji na cesti, je veliko odvisno od njihovih prvih učiteljev, staršev. Se spominjate, kdaj ste zadnjič prečkali cesto mimo prehoda za pešce? Če več ne veste, vaš šolar gotovo ve za to iskanje prostora med avtomobili, in ko mu bo na poti v šolo zmanjkovalo časa, bo na cesti hotel biti podoben vam, ki ste takrat izbrali bližnjico mimo zeber. Otroci si vas seveda tudi v tem pogledu jemljejo za zgled. Privoščite jim le najboljše. Le najboljše verjetno želijo starši tudi vsem malčkom, ki jih osebno peljejo z avtomobilom v šolo. Naj bo tako prevažanje varno, z varnimi vozili. Celo v tem primeru se lahko zgodi, da jo bodo vam in vašim šolarjem na cesti zagodli drugi vozniki z močnejšimi motorji in šibkejšimi živci. Tovrstni cestni divjaki seveda ne bodo mogli priti na svoj račun povsod tam, kjer jih bodo ustavili ljudje v uniformah ali dvignjeni prehodi za pešce, kakršnih so najbrž nekaj naredili v zadnjem času tudi v naših krajih.
DAMJAN DULC, delavec iz Črnomlja: “Menim, daje v Črnomlju za prometno varnost dobro poskrbljeno, saj imajo policisti pogosto kontrole prometa. Dobro je tudi, da v prvih dneh pouka policisti bolj nadzorujejo promet, saj se morajo tudi vozniki ponovno navaditi na prisotnost šolarjev. Posebno pozornost bi morali nameniti prehodom za pešce, tudi čez leto.”
TANJA J. HRNJAK, gimnazijska maturantka iz Metlike: “Za varnost otrok v prometu ni pomembno samo teh nekaj prvih dni šolskega leta, ko promet poostreno nadzorujejo policisti. Predvsem je pomembna prometna vzgoja, ki je je otrok deležen doma. Že predšolske otroke je treba poučiti o nevarnostih v prometu. Vozniki bi morali biti pozorni na otroke skozi celo leto.”
MARJANA VIDIC, natakarica v Ski baru v Dolgi vasi pri Kočevju: “V prvih septembrskih dneh je dobro poskrbljeno za varnost otrok na poti v šolo in iz nje. Tudi drugače je prometna varnost v Kočevju dobra. Kolesarskih stez sicer ni, a imajo kolesarji možnost priti na primer na jezero ali v Dolgo vas po manj prometnih poteh. Marsikje se lahko izognejo glavni cesti!”
ANICA KORASA, kemijski tehnik iz Gabrja: “Pozdravljam akcijo slovenske policije ob začetku šolskega leta, vendar se moramo zavedati, da je skrb za varnost v prometu predvsem na nas samih. In to ne le prvi šolski dan, temveč skozi vse leto. Z veseljem pa opažam, da se je prometna kultura v zadnjih letih nekoliko dvignila.”
ZORAN ČALIČ, glasbenik iz Brežic: “V Brežicah nimam občutka, daje na cesti nevarno in da sem ogrožen. Tako je v manjšem mestu. Drugače je na primer na cesti k morju. Tam je tako, da bi morali bolj nadzorovati promet. Na cestah v mestu so ob začetku šolskega leta redarji, kar najbrž prispeva k večji varnosti. Sicer morajo predvsem starši poskrbeti, da se otrok zna obnašati v prometu.”
SILVA URŠIČ, učiteljica L razreda v OŠ Adama Bohoriča v Brestanici: “V naši šoli imamo vsako leto pogovor s policistom, ki pride tudi v 1. razred. Otroke pelje skozi nevarne prometne točke v Brestanici in jih tam opozori na pravila obnašanja na cesti. Prvošolce iz okolice šole prvi teden spremljam na njihovi poti domov. Za varnost skrbijo policisti, ob cesti postavimo table.”
VIKTOR HROVAT, gradbeni inženir iz Dolenjih Sušic: “Premalo poudarka dajemo varnosti otrok v cestnem prometu po prvem tednu šole. V prvih dneh je dobro poskrbljeno, kar je v redu, potem pa kot da ni pouka! V Dolenjskih Toplicah pri šoli nimamo postajališča, in se bojimo, da se bo prej kaj zgodilo. Sicer pa opažam, da so zadnje čase vozniki kar vestni."
MOJCA PEKOLJ, vodja oddelka za gospodarstvo pri trebanjski občini, doma v Brezi: “Kadarkoli gre za posege, ki naj bi omogočili večjo varnost ne le otrok, ampak vseh udeležencev v prometu, na državnih cestah, so težave velike, saj je država vse preveč toga in počasna. V KS Štefan je črna točka železniški prehod, potrebovali pa bi tudi pločnike.”
AMINA PILIH, socialna delavka iz Sevnice: “Ne morem razumeti, kako je lahko inšpekcija ukinila najbolj frek-ventni prehod za pešce med železniško postajo in zdravstvenim domom oz. Naseljem heroja Maroka, na državni cesti, saj ljudje še vedno hodijo čez cesto pri prodajalni Izidor, ker je tam najbližje? Še dobro, da s(m)o vozniki pozorni na to novost!”
Vržena roV.aV\ca
Drugo krilo mestnih vrat
NOVO MESTO - Čeprav je prejšnji izpraševanec Bojan Kekec iz novomeške Komunale vprašanje, kdaj bo dokončno urejena novomeška avtobusna postaja, naslovil na občino, smo odgovor poiskali v družbi Real. Ta družba je namreč lastnica gradbene jame pri novomeški avtobusni postaji.
“To gradbeno jamo smo leta 1996 še pred stečajem kupili od Pionirja, ki je za trg zgradil 1. fazo novomeške avtobusne postaje, potem pa mu je zmanjkalo zaleta,” je povedala direktorica Reala Mojca Dule. Do sedaj je imel Real s to gradbeno jamo same težave. Šele po toliko letih so zdaj pred tem, da bodo to zemljišče lahko zemljiškoknjižno vpisali nase, do sedaj jim je to onemogočala neizvedena delitvena bilanca med novimi občinami, ki so medtem nastale na območju nekdanje novomeške.
Dokler so vse to uredili, je trajalo lep čas in pravno še danes to zemljišče ni njihovo. “Kljub temu pa smo že pred časom ponovno naročili lokacijsko dokumentacijo, projekt pa naj bi bi bil izdelan jeseni letos,” pravi Dulčeva.
Gre za objekt v treh etažah s skupaj 1.330 mJ poslovnih površin. V pritličju naj bi bili lokali in trgovina, v L nadstropju (na nivoju perona) specializirana trgovina, ki naj bi bila odprta noč in dan in za katero se zanima Emona Obala, Simobilov center ter konfekcijska trgovina za mlade; v mansardnem delu pa manjši poslovni prostori. “Vsekakor hočemo obdržati zasnovo arhitekta Marka Mušiča, ki je celoten kompleks avtobusne postaje načrtoval kot zahodna mestna vrata. Kakorkoli že: projekt je tako rekoč nared, graditi bi lahko začeli že letos jeseni, a pogoj za začetek gradnje je, daje znanih vsaj 65 odst. kupcev celotnega kompleksa," pravi Dulčeva. Računajo, da bo to še letos jeseni. A ne kakršnihkoli kupcev. Za sedaj je namreč največ zanimanja za gostinske lokale, v Realu
Mojca Dule
pa nameravajo graditi še en novomeški gostinski center. Celotna naložba je ocenjena na 3,1 milijona mark, že do sedaj pa je Real v ta projekt (nakup gradbišča in drugo) vložil več kot 350.000 mark. “Žal ugotavljamo, da pravega interesa za nakup teh poslovnih prostorov po našem programu ni. Glavni razlogi za to so: težka dostopnost (danes se hoče vsak pripeljati z . avtom do vrat), zanemarjenost sedanje avtobusne postaje in neurejena okolica.”
V Realu veliko pričakujejo od načrtovanega sprejetja zazidalnega načrta Portoval, v okviru katerega naj bi določili tudi namembnost sosednjega zemljišča, kjer je sedaj na pol divje kamionsko parkirišče, ki močno odbija potencialne kupce. To naj bi občina sprejela še letos.
Vprašanje pa naslavljajo na lastnike sedanje novomeške avtobusne postaje oz. na tiste, ki so odgovorni za podobo javnih površin v mestu: Kdaj in kako bodo poskrbeli, da bodo avtobusna postaja in objekti na njej urejeni in primerno vzdrževani? Avtobusna postaja je konec koncev javen objekt. Kdo je odgovoren za njeno vzdrževanje? A BARTELJ
90 LET TATJANE JAKAC - Zadnji dan avgusta je Tatjana Jakac, vdova znamenitega slikarja in grafika, novomeškega rojaka Božidarja Jakca, dopolnila 90 let življenja. Ob tej priložnosti so jo v Šmarjeških Toplicah, kjer je bila na okrevanju, obiskali sorodniki, prijatelji in znanci. Ob jubileju so ji čestitali tudi Bojan Božič, ravnatelj Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici (desni), zakonca Smrekar, novomeški župan dr. Tone Starc, podžupan krške občine Andrej Božič in drugi. Vedro razpoložena in duševno izredno čila Tatjana Jakac je goste lepo pogostila in z njimi preživela nekaj prijetnih uric. Pred nedavnim je Jakčeva vdova kostanjeviški galeriji prepustila okoli 2000 Jakčevih skic in risb iz obdobja 1919 - 1926, opus, ki je izredno pomemben za proučevanje Jakčeve umetnosti in ki do sedaj še ni bil predstavljen. (Foto: A B.)
TREBNJE - V spomeniško zaščiteni zgradbi, v kateri je bil rojen tudi slovenski književnik Pavel Golia, ki jo je Pošta Slovenija odkupila od Mercatorja Dolenjska, je mariborsko podjetje Sortima uredilo sodobne poslovne prostore za trebanjsko pošto in še za nekatere druge dejavnosti.
Generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec je v nagovoru povedal, da je bila dediščina, ki so jo pred šestimi leti prevzeli od nekdanjega PTT-ja, izredno slaba, zato so v tem obdobju od 31 milijard tolarjev za naložbe kar dobrih 60 odstotkov namenili za izgradnjo in prenovo zgradb. Tudi pri pošti 8210 Trebnje so v tem času zabeležili količinsko in kakovostno rast storitev. Da bi uporabnikom in 13 zaposlenim (od tega je 7 pismonoš) omogočili še kakovostnejše storitve in boljše delovne razmere, je bila 341 milijonov tolarjev vredna naložba že kar nujna. Podgorelec je povedal, da so se za odkup stavbe in ureditev prostorov odločili tudi na pobudo trebanjskega župana Cirila Pungartnika, in se mu še posebej zahvalil za vso pomoč pred in med gradnjo. Za razumevanje in strpnost med gradnjo se je zahvalil tudi stanovalcem, bližnjim sosedom na Golievem trgu.
Pošta Slovenije beleži zelo ugodno rast poštnih in drugih storitev,
saj so v zadnjih šestih letih povečali obseg storitev skoraj za 50 odstotkov. Da bi zboljšali dostopnost svojih storitev krajanom in drugim uporabnikom, so v tem času razširili tudi omrežje poštnih enot in odprli kar 38 novih pošt, od tega dve filialni pošti v Novem mestu, na Čatežu ob Savi pa so pomožno pošto spremenili v redno. S tem so se uvrstili tudi na dokaj visoko mesto v evropskem merilu in presegli poprečje EU. Povečali so tudi hitrost prenosa poštnih pošiljk in danes se lahko pohvalijo, da že 99 odstotkov vseh danes sprejetih pošiljk vročijo naslovnikom že naslednji dan. Zelo so tudi povečali raznovrstnost storitev. Niso pa še vedno zadovoljni s kakovostjo dostave, predvsem na bolj odročnih območjih. Cilj Pošte Slovenije je, da bi vsem gospodinjstvom na celotnem območju Slovenije zagotovili dostavo šestkrat oz. vsaj petkrat na teden. Doslej so se temu cilju že precej približali, saj ima takšno
Krka nadaljuje uspešno pot
V letošnjem prvem polletju Krka prodala za 36,7 milijarde SIT izdelkov, od tega 80 odst. na tujih trgih -Za 70 odst. večji čisti dobiček - Še letos nova tovarna
NOVO MESTO - Novomeška Krka, že dolgo eno najboljših slovenskih podjetij, nadaljujejo svojo uspešno pot. V prvi polovici letošnjega leta je prodala za 36,7 milijarde tolarjev svojih izdelkov, kar je 53 odst. letnega plana in kar za dobro četrtino več kot v enakem lanskem obdobju. Kar 80 odst. prihodkov je Krka v letošnjem prvem polletju ustvarila s prodajo na tujih trgih. Izvozili so za 29,1 milijaBde tolarjev, kar Krko uvršča med največje slovenske izvoznike. Čisti dobiček znaša 5,1 milijarde tolarjev in je v primerjavi z lanskim polletjem večji za 70 odst.
Skoraj tri četrt prihodkov je Krka v tem obdobju ustvarila s prodajo zdravil za humano uporabo, med katerimi prevladujejo zdravila za bolezni srca in ožilja, zdravila za bolezni prebavil in presnove ter zdravila za infekcijske bolezni. Delež izdelkov za samo-zdravljenje je 12-odstoten, ostalo pa so ustvarili s prodajo veterinarskih in kozmetičnih izdelkov. Največjo rast prodaje beležijo prav pri prodaji zdravil za humano uporabo (32 odst.) in pri kozmetiki (24 odst.).
Največjo rast prodaje nasploh pa je Krka v prvi polovici letošnjega leta dosegla v Ruski federaciji,
kjer so prodali kar 94 odst. več kot v enakem lanskem obodbju; lanskoletne rezultate presegajo tudi na ostalih trgih nekdanje Sovjetske zveze, ki so s 27 odst. najmočnejši Krkin trg. Sicer pa Krkina prodajna strategija temelji na petih približno enakovrednih geografskih območjih: poleg trgov nekdanje Sovjetskle zveze še Slovenija, srednja Evropa, jugovzhodna Evropa in zahodna Evropa, ZDA in ostali svet.
Kot proizvajalec pretežno generičnih zdravil je Krka prisotna v več kot 70 državah sveta; njena lastna prodajna mreža ima 14 odvisnih družb in 23 predstavništev.
V letošnjem prvem poletju je Krka, v kateri je bilo konec junija 3.422 zaposlenih, od tega 2.905 v Sloveniji in 517 oz. 15 odst. v podjetjih in predstavništvih v tujini, za naložbe doma in v tujini namenila 6,3 milijarde tolarjev. Krkina največja investicija, nova tabletna tovarna Notol, poteka v skladu z načrtovano dinamiko in naj bi začela delati proti koncu leta. Še ta mesec bodo odprli obrat na Poljskem, obrata v Moskvi in na Hrvaškem pa naj bi bila zgrajena v drugi polovici prihodnjega leta, prav tako obrat v Šentjerneju.
A. B.
dostavo že 97,7 % gospodinjstev v Sloveniji. V okolišu trebanjske pošte pa ima 1.486 gospodinjstev dostavo šestkrat tedensko, le 432 pa petkrat, torej od ponedeljka do petka.
P. P.
Krvodajalski akciji
IVANČNA GORICA, GROSUPLJE - Rdeči križ Slovenije vabi v ponedeljek, 10. septembra, na krvodajalsko akcijo v Ivančno Gorico, 12. septembra pa v Grosuplje.
PRENOVLJENA POŠTA V TREBNJEM - S temeljito posodobitvijo več kot 100 let stare stavbe na Golievem trgu je pošta pridobila ob dosedanjih 107 m2 površine še 541 m2. Za stranke je od petka na voljo 6 poštnih okenc, poštni predali in telefonska govorilnica na kartice. V prenovljenem objektu, ki ga je po priložnostnem programu trebanjskega okteta, trebanjske godbe in mažoret pred množico ljudi odprl minister dr. Pavel Gantar ob pomoči trebanjskega župana Cirila Pungartnika in generalnega direktorja Pošte Slovenije Alfonza Podgorelca (na posnetku), so poleg pošte še prostori trebanjske izpostave DURS-a, Centra za socialno delo in Geodetske uprave Trebnje. Celotna vrednost naložbe znaša 241 milijonov tolarjev. (Foto: P. Perc)
256 krvodajalcev v Krmelju in Sevnici
KRMELJ, SEVNICA - Na avgustovski dvodnevni krvodajalski akciji v Krmelju in Sevnici, ki jo je organiziralo Območno združenje Rdečega križa Sevnica, so kljub dopustom zabeležili dober odziv krvodajalcev. V Krmelj je prišlo na odvzem krvi 75 krvodajalcev, v Sevnici pa so odvzeli kri kar 181 krvodajalcem. Tudi tokrat so pridobili nekaj novih mladih krvodajalcev, za katere si želijo, da bi postali redni darovalci krvi. Vsem krvodajalcem se zahvaljujejo za solidarnost in human odnos do soljudi, zahvala pa seveda velja tudi njihovim delodajalcem, ki so jim omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi.
Pošta Trebnje pod novo streho
Pošta Slovenije v zadnjih šestih letih od 31 milijard tolarjev za naložbe kar dobrih 60 odstotkov namenila za izgradnjo in prenovo zgradb - 341 milijonov tolarjev vredna naložba
Novomeška kronika
_________________________
SMRAD - Novomeška Dolenjska banka je že nekaj časa zaprta. Delavci Vingrada pridno delajo pri obnovi in prenovi stavbe na Seidlovi cesti. Gradbišče ob prometni novomeški ulici je seveda tudi primerno ograjeno. Na neko malenkost pa so pri vsej stvari očitno le pozabili: na stranišča. Tako vsaj bi lahko sklepali po tem, da delavci opravljajo malo potrebo kar na prostem. Res pa je, da zelo diciplinirano in organizirano: vsi na istem mestu. In ker je to mesto tik ob občinski stavbi, so se mimoidoči v teh pasjih dneh spraševali, kako da tam tako smrdi, ko pa so vendar Občinarji na dopustu.
KOŠARKA - Po strogo zaupnih informacijah neimenovanega vira seje novomeški košarkarski klub Krka na hitro registriral kot košarkarski klub Krka Telekom, in to z istim vodstvom. Pod tem imenom je klub sicer tudi sedaj nastopal, a registriran naj bi bil samo kot KK Krka. Ta "preregistracija" se naj bi zgodila zato, ker klub. tako kot tudi Olimpija in še kateri, državi ni poravnaval obveznosti, ki naj bi se jih nabralo za 1,3 milijona mark, in mu grozi blokada računa. Takej po "preregistraciji” naj bi na novi klub prenesli tudi za 250.000 mark denarja, ki naj bi bjl v povem gnezdu varen pred grabežljivimi državnimi kremplji! Zanimivo: prej, ko je bil Telekom ob Krki drugi sponzor kluba, ga ni bilo v uradnem imenu, sedaj, ko seje kot sponzor umaknil, pa so njegovo ime na hitro porabili pri "preregistraciji”. Neuki se sprašujejo, če bo moral sedaj novi klub, ki očitno s prejšnjim nima nič, tudi začeti iz nič, se pravi v 4. slovenski ligi. Če bo tako, bo moral odpustiti vse tuje igralce, saj tujci ne smejo nastopati na nižjih tekmovalnih ravneh. Tako bi v klubu sporazumevalni jezik postal slovenščina, prihranili bi ogromno denarja in bi lahko poravnali dolgove "prejšnjega” kluba, nazaj bi lahko vzeli svoje nekdanje ime, nakupili tuje igralce, nastopali v evroligi, utajevali davke...
KUGA - Konec 16. stoletja je v Novem mestu razsajala kuga. Zgodovinar Novega mesta Vrhovec piše, da je pomorila toliko ljudi, da ni bilo nikogar, ki bi skrbel za videz mesta, tako daje na Glavnem trgu rasla visoka trava. Po tem, kakšna je javna pot, ki pelje od stavbe Zavoda za
zdravstveno varstvo proti kapitlju, bi lahko sklepali, da je mesto spet napadla črna smrt. Tokrat mora biti še posebej huda, saj trava in plevel na veliko poganjata kar s tlakovane poti.
Ena gospa je rekla, da bi bila tudi ona košarkarica: najprej bi na veliko grešila, potem bi se pa preimenovala.
NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI
V soboto, 8. septembra, bo na Novem trgu ob 20. uri koncert Mestne godbe Metlika in Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže. V primeru slabega vremena prireditve ne bo.
J 2 TJ A El J M Q3Č J JJ MŠŠ
Kljub suši na Novomeškem ni žeje
Občani mestne občine Novo mesto so dobro preskrbljeni s pitno vodo, kajti javni vodovod deluje nemoteno - Za četrtino večja poraba, a v vrtinah še rezerve
NOVO MESTO - Kot sporočajo iz urada podžupanje Martine Vrhovnik, se je poraba vode občutno povečala, saj dnevno načrpajo več kot 13.000 kubikov pitne vode, kar je skoraj za četrtino več od običajne porabe. Ker je izdatnost 7 zajetij, iz katerih se napajajo vodovodni sistemi v tej občini, dovolj velika, za zdaj ni potrebno omejevati porabe pitne vode.
Najpomembnejši med vodnimi viri je tisti v Družinski vasi, kjer se ob konicah poraba povzpne do 130 litrov na sekundo. V zadnjem mespcu se je tu sicer vodni nivo znižal za 20 cm, a je izdatnost vira še vedno 200 1/sek. Vodni vir v Stopičah zajema staro zajetje in dve novi globinski vrtini s skupno izdatnostjo 1001/sek, od katerih se zdaj uporablja 60 1/sek, kar prav tako pomeni, da ne pričakujejo večjih težav tudi v daljšem sušnem obdobju.
Manjše spremembe v nivoju vode so opazne v vodnem viru Straža, ki omogoča črpanje 15 1 pitne vode na sekundo, vendar trenutno potrebujejo le nekaj več kot polovico tega. Vodni viri v Gabrju, Ždinji vasi in Kamenju so globin-
Klub za otroke odpira svoja vrata
NOVO MESTO - Novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) obvešča vse otroke, stare od 10 do 12 let, da bo septembra ponovno začel delovati Klub za otroke. Vsi, ki si želijo spoznati nove prijatelje in z njimi aktivno preživljati svoje popoldneve, bodo to lahko počeli ob torkih ali četrtkih v prostorih DRPD v Rozmanovi ulici 30. Informativna dneva bosta danes, 6. septembra, in v petek, 7. septembra, od 8. do 15. ure na sedežu omenjenega društva, dodatne informacije pa lahko dobite na telefonu 07/ 337 39 20.
Kongres vinarjev
OTOČEC - Kot je sporočila Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, bo 31. januarja ter 1. in 2. februarja prihodnje leto na Otočcu potekal 2. slovenski vino-gradniško-vinarski kongres. Moto kongresa bo “Vinogradi in vina za tretje tisočletje”.
ski in tudi zanje meritve kažejo, da jih suša ni dosti izsušila. Sušno obdobje se še najbolj pozna v vrtini Brusnice, kjer se je izdatnost
Jutri odprejo sejem in trgovski center
NOVO MESTO - Otvoritvi Zadružnega sejma na Grabnu pri Novem mestu se bo letos pridružil še en slovesni dogodek, ki je pomemben za Kmetijsko zadrugo Krka iz Novega mesta, za kmetovalce in navsezadnje tudi za kupce. Jutri ob 9. uri bodo namreč na Šentjernejski cesti 6 (prejšnja blagovnica v Žabji vasi) odprli Zadružni nakupovalni center. Dve uri pozneje pa bo še otvoritev sejma na Grabnu.
vode zmanjšala od 8 na 6 litrov na sekundo. Kljub vsemu še ostaja za rezervo 3 litre vode na sekundo, če bi prišlo do pomanjkanja, pa bi lahko uporabili vodo iz starega zajetja na Bendjah.
Kot pravijo v Komunali Novo mesto, kakovost vode kljub suši ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, v povprečju pa se je za 3 stopinje povečala njena temperatura, kije sicer klorirana v predpisanih mejah. Za prebivalce, ki niso priključeni na javne vodovode, je organiziran razvoz, tako da vsak dobi vodo v enem dnevu po naročilu. Največ cistern odpelje na območje Jurne, Koroške in Vinje vasi, Podljubna, Hrušice, Gorenjega in Dolenjega Mraševega, Podgrada in Karte-ljevega. Po zagotovilih Komunale lahko večji izpad oskrbe z vodo povzročijo le okvare na magistralnih vodovodih iz Družinske vasi in iz Stopič do Novega mesta, hujše težave pa bi nastopile, če bi prišlo do istočasne okvare na obeh omenjenih vodih.
B. D. G.
SREČANJE AKTIVISTOV RK - Okoli 200 aktivistk in aktivistov Rdečega križa se je minulo soboto zbralo na družabnem srečanju v Družbenem domu v Gabrju, ki so ga ob mednarodnem letu prostovoljstva zanje v sodelovanju pripravili OZRK Novo mesto ter KORK in Krajevna skupnost Gabrje. Dobrega razpoloženja ni skalilo niti bolj kislo vreme, ki se je proti poldnevu zjasnilo, tako da so se odpravili na krajše ali daljše sprehode po okolici, nekateri tudi h Gospodični, nato pa so s veselim druženjem nadaljevali do večernih ur. Prvo tovrstno srečanje je aktiviste - novomeška OZRK pod svojim okriljem združuje 650 prostovoljcev vseh generacij, ki v svojem prostem času udejanjajo humanitarne programe Rdečega križa - navdušilo, tako da se že veselijo morebitnega naslednjega. Na sliki: najstarejši in najmlajša prostovoljca srečanja Miha Šepetave, ki je v nedeljo praznoval 89. rojstni dan, in 11-letna Urška Marjetič. (Foto: M. K.)
Stonoga združuje mlade
Mladinski klub Stonoga iz Prečne ponuja mladim obilo dejavnosti - Želijo si svoje prostore
Kdo kaj ve o ukradenem avtu?
DOLNJA TEŽKA VODA - 3. septembra je neznanec na dvorišču stanovanjske hiše ukradel odklenjen osebni avto znamke Mitsubishi colt, kovinske zelene barve, letnik 1992, reg. št. NM 97-73M, v katerem so bili kontaktni ključi. Lastnica E. H. je oškodovana za 500 tisoč tolarjev. PU Novo mesto prosi občane, ki bi morda videli ali karkoli vedeli o ukradenem vozilu, da o tem obvestijo policiste na tel. št. 113.
PREČNA - Pred dobrima dvema letoma in pol je v Prečni zaživel mladinski klub Stonoga. “Za njegovo ustanovitev smo se odločili, ker smo mladim želeli ponuditi prostor za druženje, pridobivanje socialnih izkušenj ter uresničitev in posredovanje svojih ’ znanj in talentov drugim,” je razložila predsednica mladinskega kluba Stonoga Sabina Derganc, študentka 4. letnika socialne pedagogike.
Mladinski klub združuje mlade, povprečno stare 17 let, iz širše okolice Bršljina, Straže in Prečne, medse pa vabijo tudi mladostnike iz ostalih območij. V dokaj obsežen program svojih dejavnosti so zapisali: šport, socialno spremljanje otrok in mladostnikov, skrb za aktivno preživljanje prostega časa, razvijanje odgovornosti za kraj in varstvo okolja ter pozitivnih značajskih lastnosti med člani, kot so samoiniciativnost, prijateljstvo, vztrajnost, skromnost, ustvarjalnost... “Smo posamezniki z različnimi interesi in znanji, ki pa jih pri projektih in delu v skupini uskladimo za skupen cilj. Prav to smo skušali ponazoriti tudi z imenom našega kluba: stonoga ima sto različnih nog, vendar vsak njen korak zahteva harmonijo in usklajevanje,” je povedala Sabina.
Med projekti največ časa in priprav zahteva Oratorij - enotedenski poletni program za osnovnošolske otroke, ki je minuli mesec potekal v Prečni, letos pa so se vključili tudi v program za mednarodno priznanje Award, igralska skupina Stonoga je pripravila že dve od predvidenih treh gledaliških predstav, člani so se lahko udeležili enotedenskih poletnih počitnic na
slovenski obali, okoljevarstvena sekcija namerava v septembru izvesti dve čistilni akciji, prihodnji mesec naj bi izdali tudi prvo številko časopisa Stonoga... Ob tem pa v klubu skrbijo tudi za povezovanje z drugimi tovrstnimi slovenskimi klubi in organizacijami ter strokovno izobraževanje svojih članov, npr. animatorjev Oratorija.
“Vse naše delo temelji na prostovoljstvu in naše dejavnosti so povsem nekomercialnega značaja. V tem času smo zato postali pravi prijatelji. Srečujemo se enkrat tedensko, žal pa še nimamo svojih prostorov. Za najem smo že zaprosili Krajevno skupnost Prečna in sedaj čakamo le na ugodno rešitev naše prošnje,” je še dodala Sabina
Derganc.
M. Ž.
IZKUSTVENE DELAVNICE - Klub za nadarjene učence Novo mesto je v sodelovanju z novomeško območno enoto Zavoda RS za zaposlovanje letos že 9-ič po vrsti pripravi! poletni tabor za zoizove štipendiste Izkustvene delavnice 2001. Raziskovalnega tabora se je v novomeškem dijaškem domu od 24. do 30. avgusta udeležilo 30 nadarjenih mladostnikov iz vse Slovenije, ki so pod vodstvom mentorjev Bojana Puclja in Vilme Kersnik ter taboro-vodje Jasmine Starc v različnih za ostale tabore nekoliko drugačnih delavnicah raziskovali same sebe, svoje notranje procese, čustva, odzive na okolico in odnose do drugih. Dan na taboru in potek nekaterih delavnic, kot so spoznavanje, sklepanje dogovora, neverbalna in verbalna komunikacija, reševanje problemov in konfliktov, starši, ljubezen, spoznaj samega sebe, prijateljstvo itd., so na svojevrsten način predstavili svojim staršem in ostalim na zaključku minuli četrtek. (Foto: M. K.)
Prehrana otrok in njihovo zdravje
Štefka Dežmar že 8 let skrbi za zdravo prehrano otrok na OŠ Grm - Nezdrave prehranjevalne navade otrok in njihovih staršev
NOVO MESTO - Z začetkom šolskega leta se je ponovno začela tudi skrb za prehrano šolskih otrok. Starši marsikdaj pozabijo na to, kako pomembna je pravilna prehrana za zdravje in pravilen razvoj njihovih otrok ali pa se tega niti ne zavedajo in dopustijo, da se otroci navzamejo slabih prehranjevalnih navad oziroma jih v svoji nevednost in lagodnosti k temu celo spodbujajo.
Štefka Dežmar že 8 let skrbi za prehrano otrok v novomeški osnovni šoli Grm. Dežmarjeva, strokovno visoko izobražena (16 let je bila vodja kuhinje v restavraciji Breg oziroma je poučevala kuharstvo na novomeški srednji gostinski šoli), si ne prizadeva samo za to, da otroci v šoli dobijo primerno in zdravo hrano, marveč tudi za to, da bi nasploh pridobili zdrave prehranjevalne navade. Za to pa je potrebno marsikdaj prevzgojiti oz. osvestiti tudi njihove starše.
POČITNICE NA MORJU - V sodelovanju z župnijo Prečna so mladi iz kluba Stonoga teden dni počitnikovali v Portorožu in Luciji. Pričujoča slika je z nedavnega dopusta v Luciji, ki se ga je udeležil tudi prečenski župnik Tone Marinko (v ozadju).
Srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov
NOVO MESTO - Novomeško filatelistično društvo pripravlja v sodelovanju s Hotelom Krka 24. mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov. Srečanje bo v Hotelu Krka v soboto, 8. septembra, od 9. do 15. ure. Naslednje srečanje v Novem mestu je predvideno za v soboto, 9. marca, prihodnje leto.	,
Na grmski osnovni šoli, ki jo obiskuje več kot 700 učencev, vsak dan pripravijo okoli 750 malic in 600 kosil; od tega je okoli 60 kosil za otroke iz vrtca Ringaraja ter 30 do 40 kosil za zaposlene v šoli. Kljub zelo ugodni ceni - 200 tolarjev za malico in 250 do 350 tolarjev za kosilo (odvisno od velikosti obroka glede na starost otroka) -še vedno precej otrok ni deležno tega obroka, za marsikoga edinega primernega in zdravega na dan sploh. “Ni nam prav, ko vidimo, da starši otroke navajajo ali pa jim vsaj dajejo potuho pri nepravilnem in neprimernem prehranjevanju; tako šolarji še vedno kupujejo sendviče, hitro pripravljeno hrano, kot so hot-dogi, hamburgerji ipd., se nacejajo s kokakolo; v hrani otrok je preveč škodljivih živalskih maščob, sladkarij in gaziranih pijač, premalo pa zelenjave in sadja ter balastnih snovi. Mi pa se trudimo, da bi jim privzgojili zdrave prehranjevalne navade, da bi jih navadili na uravnoteženo, posebej njim prilagojeno prehrano, z domačo pripravljeno hrano z več žita, sadja, zelenjave, ribami,” pravi Dežmarjeva. "S pravim pristopom je moč doseči, da otroci z veseljem pojejo ribji ali skutin namaz, polento z mlekom, kala-
mare z blitvo, kolerabno omako, polnozrnat kruh in pecivo. Radi bi, da bi nam pri tej zdravi prehranj-ski vzgoji pomagali tudi starši ali pa da otrokom vsaj ne bi dajali slabih zgledov oziroma jih kakorkoli odvračali od tega.”
Štefka Dežmar
Grmska šola sodeluje v projektu zdrava šola. Pomemben del tega je tudi primerna prehrana. Kajti, kot pravi Dežmarjeva; “S tem ko prevzamemo odgovornost za prehrano otrok, prevzamemo tudi odgovornost za njihovo zdravje.” V teh prizadevanjih imajo Dežmarjeva in njene sodelavke v šolski kuhinji tudi vso podporo šolskega vodstva.
A. B.
ttt&ft J2 M A £ UH o s č J j J HMfcL
PELI SO JIH MOJA MA TI - Družina Hočevar na lanskoletni prireditvi Družina poje, katera se tradicionalno konča s slovensko himno, ki jo skupaj zapojo vse slovenske in zamejske družine.
ŽUPANI NA TROMEJI - Na vrhu 888 m visokega sv.Petra so se v nedeljo, 2.septembra, zbrali župani Franci Vovk, Janko Veber in Franc Škufca skupaj s planinci treh občin: Dolenjskih Toplic, Kočevja in Žužemberka. Dogovorili so se, da se bodo razen na tradicionalnih pohodih na prvi novoletni dan in na velikonočni ponedeljek vsako leto srečali še drugo nedeljo v septembru. Župani so se ob trojni občinski meji tudi simbolično obdarili in sklenili, da bosta prihodnje leto gostitelja tega srečanja občina Dolenjske Toplice in župan Franci Vovk. Kot-kaže fotografija, jim je pošteno teknil tudi golaž. (Foto: S. M.)
PLOČNIK IN CESTA PROTI MENIŠKI VASI - Delavci Cestnega podjetja Novo mesto so prej kot v mesecu dni zgradili pločnik, vkopali potrebne kable ter asfaltirali pločnik in cesto od top!iške šole do Meniške vasi. Šolarji in vsi pešci bodo po zaslugi te skoraj 30 milijonov tolarjev vredne naložbe topliške občine hodili varneje. (Foto: B. D. G.)
9
Kdaj še rešitev za avtobus?
V teh dneh je slab kilometer lokalne ceste od šole do Meniške vasi dobilo asfaltno prevleko in pločnik
DOLENJSKE TOPLICE -Pločnik bo vsaj delno izboljšal varnost šolajočih se otrok v cestnem prometu, ki je v Dolenjskih Toplicah že dolgo ogrožena. Preplastitev ceste in pločnika je bila načrtovana že za v petek, a je dela preprečil dež. Hkrati z urejanjem pločnika so položili tudi kable za javno razsvetljavo in kabelsko televizijo. Izbrani izvajalec, Cestno podjetje Novo mesto, je dela opravil v slabem mesecu, pogodbena vrednost del pa je bila le nekaj manj kot 30 milijonov tolarjev.
Tako bodo pešci poslej proti Meniški vasi hodili varneje, medtem ko ostaja vprašanje avtobusnega postajališča ali obračališča pri šoli še odprto. Časovno še bolj oddaljena je izgradnja nujno potrebnega pločnika od šole proti središču Toplic. Mnogi občani in krajani so računali, da bo do septembra poskrbljeno vsaj za postajališče. Nekateri se ob tem zavzemajo za čim hitrejšo, enostavnejšo in morda tudi najcenejšo rešitev, kot je na primer manjši premik postajališča od ceste ter ločitev z ozkim zelenim pasom in ograjo, kar naj bi s projektom vred stalo 3,5 milijona tolarjev.
Čeprav je varnost otrok ogrožena, pa želijo v občini poskrbeti za
dolgoročno rešitev, izdelati študijo in se opredeliti za najboljšo rešitev. V igri je razširitev ceste na nasprotno stran od šole, ki bi jo morali uskladiti z načrtovano obvoznico, ali pa obračališče za šolo proti Taboru Mojca, kjer bi potrebovali 150 kv. metrov prostora, ki je v lasti Zveze prijateljev mladine Slovenije. Župan Franc Vovk seje zato že poleti poskušal dogovoriti za sestanek z Viko Potočnik, a ni uspel, nato pa se je prejšnji ponedeljek v Ljubljani le sestal z novim predsednikom ZPMS.
B. D. G.
Suša prizadela celotno škocjansko občino
ŠKOCJAN - Občinska uprava Občine Škocjan obvešča občanke in občane, da je občinska komisija za oceno škode po naravnih in drugih nesrečah od 24. do 31. avgusta na terenu ocenila izpad pridelka po posameznih kmetijskih kulturah zaradi letošnje suše, ki je prizadela celotno območje občine. Občina je oceno že prijavila pristojnemu ministrstvu, o nadaljnjem postopku prijavljanja škode pa bodo gospodinjstva pravočasno obvestili.
Hočevarjevi negujejo ljudsko petje
Družina Hočevar iz Šmalčje vasi že petič nastopila na tradicionalni prireditvi “Družina poje” v Andražu nad Polzelo na Koroškem - Petje in glasba jih povezujeta
Čebelarji v Rogu
PODSTENICE - V osrčju Kočevskega roga, na Pod-stenicah, se bodo to nedeljo ob 14. uri srečali dolenjski in belokranjski čebelarji. Poleg znanih čebelarjev bo na srečanje prišlo tudi vodstvo Čebelarske zveze Slovenije (predsednik Lojze Peterle in trije podpredsedniki) ter predsednik avstrijske čebelarske zveze in predstavnik čebelarstva v EU Josef Ulz. Čebelarji bodo prisluhnili predavanju o pridelavi medu in o vzreji matic v Rogu, zvedeli marsikaj o življenju Petra Pavla Glavarja ter si ogledali igro Čebelar se ženi v izvedbi KUD Šent-jurij.
Kosovni odpadki za pokopališčem
Opozorila ne zaležejo
MIRNA PEČ - Mrliško vežico na pokopališču v Mirni Peči že nekaj časa uporabljajo, čeprav še ni povsem opremljena, trenutno pa poteka zunanja ureditev. Kot je povedal Andrej Kastelic iz občinske uprave, bodo še letos uredili parkirišče in dostopno cesto v makadamski izvedbi ter podaljšali zid ob grobovih, naslednje leto pa naj bi poskrbeli za asfaltiranje in ozelenitev okolice.
V občini tudi razmišljajo, da bi naslednje leto pri pokopališču postavili spomenik vsem padlim v letih groze, ki jo je prinesla druga svetovna vojna. Kot je bilo nedavno slišati tudi v občinskem svetu, bo parkirišče sprva makadamsko, saj na sodišču še teče spor zaradi lastništva zemljišča.
Nad pokopališčem stojita zdaj tudi zabojnika za smeti, okrog katerih se nabirajo tudi kosovni odpadki, ki kazijo okolico pokopališča. Kot pravi Kastelic, so očistili grmovje na tem mestu in namestili tablo o prepovedi odlaganja odpadkov ter o tem pisali tudi v občinskem glasilu, vendar nekateri še vztrajno vozijo odpadke. K redu ne pomagajo niti prijave na policijo, zato upajo, da bo problem dokončno rešen do konca leta, ko bodo uredili parkirišče in odstranili zabojnika.
B. D. G.
Če ni službe, je vsaj krompir!
Zgodba iz Suhe krajine
ŽUŽEMBERK - V četrtek opoldne, ko je poletna vročina že malo pojenjala in so vremenarji z veliko gotovostjo napovedovali dež, sta na bližnjo njivo odšla tudi Iljgo Merkan in Marica Šircelj iz Žužemberka. Lotila sta se izkopavanja krompirja, pri tem pa jima je pomagala soseda Marinčeva Kristina.
Medtem ko je Marica mirila dva razburjena domača psa, ki sta se jezila nad nenapovedano vsiljivko, je Iljgo povedal, da je krompir tu še kar lep, medtem ko so ga na sosednji njivi pobrali komaj za štiri zaboje. “Nimamo veliko zemlje. Obdelujemo kakega pol hektara, poleg tega pa še kosimo za kravo tam, kjer drugi ne morejo ali nočejo. Imamo tudi prašiča. Tako si pridelamo nekaj hrane, da se lažje prebijemo do konca meseca,” je pojasnil.
Iljgo je vozil delavce iz Suhe krajine na delo v Litostroj in tudi Marica je bila še pred dobrima dvema letoma delavka v Litostroju. Tam je pustila najlepša leta, potem pa je niso več potrebovali. Zdaj sta oba brez dela. Na borzi.
“Težko je za nas. Ko jih dopolniš petdeset, te nihče noče v službo. No, morda je še huje mladim, ki ne dobijo dela. Mi smo manj zahtevni, pa tudi znajdemo se," sta še dodala in nato naprej polnila vreče s krompirjem. Letos ni debel, a za tako sušno leto še kar lep.
B. D. G.
veniji, tako so nastopili v Mozirju, v Račni pri Grosupljem pa v Mariboru, Šentjurju pri Celju, Gradcu in Celovcu v Avstriji ter za Unicef v Novem mestu in Ljubljani. “Žal mi je, da v Šentjerneju v sklopu Jernejevega ni zaživela prireditev “Družina se predstavi”, na katerem bi se družine predstavile s petjem, igranjem ali pa pletenjem košar, skratka s kakršno koli dejavnostjo, ki bi jo tako utrgali pozabi,” je obžaloval Tone Hočevar in zaželel, da bi njihova družina tudi v prihodnje tako “držala skupaj. To skušamo negovati v celotni naši rodbini. Ali je kaj lepšega, če dedu ob življenjskem jubileju skupaj zapoje npr. 20 vnukov?”
M. Ž.
Za nove zaposlitve
9 milijonov tolarjev za gospodarski razvoj
DOLENJSKE TOPLICE - Topliška občina bo letos za razvoj obrti in podjetništva namenila 9 milijonov tolarjev, od tega bo slabo polovico vložila v garancijski sklad, 2 milijona za refundacijo obresti za kredite iz garancijskega sklada in še dobrih 800 tisočakov za dejavnost Podjetniškega centra. 500.000 SIT bo šlo za idejno študijo nove obrtne cone, medtem ko bodo s poldrugim milijonom poskusili pospeševati zaposlovanje v občini.
Za dodeljevanje sredstev na tem področju je občinski svet sprejel poseben pravilnik. Ob tem so svetniki podprli predlagano spremembo, naj se pomoč ne omejuje le na zaposlitve oseb, ki imajo stalno bivališče v topliški občini, čeprav je tu po županovih podatkih 60 brezposelnih oseb, za katere občina plačuje osnovno zdravstveno zavarovanje. Izkazalo seje, daje tak predlog nesprejemljiv za obrtnike, ki za določene poklice v domači občini ne dobijo delavcev. Nove zaposlitve so v vsakem primeru dobrodošle in enako je tudi s samozaposlitvami, ki tudi ne bodo omejene na osebe s stalnim prebivališčem v občini. Kot so svetniki navsezadnje le ugotovili, je pospeševanje zaposlovanja ukrep, ki je v pomoč obrtnikom in razvoju gospodarstva, ne pa socialni ukrep.
B. D. G.
SKUPAJ NA KROMPIRJEVI NJIVI - ‘Je pa že treba priskočiti na pomoč. Onadva sta meni pomagata pri senu, jaz vračam pri krompirju, "je razložila Kristina Marinč, ki je pomagala izkopavali krompir Iljgu Merkanu in Marici Šircelj. Pridelek je bi! lep in za tako sušno leto še kar obilen. (Foto: B. D. G.)
ŠMALČJA VAS - Na zadnjo avgustovsko nedeljo je šestčlanska družina Hočevar iz Šmalčje vasi že petič nastopila na prireditvi “Družina poje”, ki poteka pod geslom “Peli so jih moja mati” v Andražu nad Polzelo na Koroškem. Letošnje, osemnajste po vrsti, seje udeležilo 16 družin, Hočevarjeva pa je bila edina iz Dolenjske in Bele krajine.
Pri ohranjanju stare slovenske ljudske pesmi ima nedvomno veliko vlogo tudi petje v družini, ki je idealno okolje za prenašanje domače pesmi ali običajev iz roda v rod. Na andraški prireditvi, ki je leta 1987 presegla meje naše države, ko so se poleg družin iz slovenskih pokrajin prvič predstavile tudi družine iz slovenskega zamejstva, družina zapoje dve (izjemoma le eno) slovenski ljudski pesmi na preprost in ubran način, večglasno in narečno, lahko tudi ob spremljavi domačih inštrumentov. Letos so se Hočevarjevi predstavili s pesmima “Ena ptička priletela” in "Popotnik” in tako, kot že vsa leta do sedaj, bili najmlajša družina srečanja.
Hočevarjevi so prava pevsko-glasbena družina. Mama Marjeta je skoraj tri desetletja pela v cerk-
venem zboru, oče Tone 15 let pri MePZ Šentjernej, pel pa je tudi v čebelarskem oktetu, otroci - devetnajstletni Toni, 18-letna Mihaela, 12-letna Pija in dobrih deset let stari Ambrož - pojejo in plešejo v folklorni skupini Kres iz Novega mesta, starejša dva pa tudi v folklorni skupini Plamen. “Nekakšno hišno nepisano pravilo je, da mora vsak obvladati vsaj dva inštrumenta. Na harmoniko znamo igrati vsi, potem pa so tu še trobenta, flavta in kitara, v prihodnosti pa se jim bo morda pridružil tudi klarinet. Mlajša dva obiskujeta tudi glasbeno šolo v Novem mestu,” je povedal oče Tone, ki z ženo Marjeto v želji, da ljudsko šentjernejsko izročilo ne bi utonilo v pozabo, otroke starih pesmi učita že kar dobrih osem let. Kot kaže, jima je z veliko dobre volje to tudi uspelo, saj otroci z veseljem zapojejo in zaigrajo ter se udeležujejo prireditev, kot je andraška.
Družino vabijo na srečanja ljudskih pevcev in godcev po vsej Slo-
Sentjernejske črepinje
DRUŽINA - V šentjernejski občini se pogovori še sučejo okoli jernejevega. Praznovanje občinskega praznika je nedvomno uspelo, tako da bo organizatorjem težko držati korak tudi v prihodnje. Morda pa tudi ne. Moški del voditeljskega para na slavnostni seji občinskega sveta (Ljudmila Bajc in Slavko Podboj) je namreč šentjernejsko občino označil kot veliko družino in povedal nekako takole: včasih ji zmanjka občinskega (beri: družinskega) proračuna, včasih so nesoglasja in težave med mamo, očetom in otroki, včasih težave s sosedi, vendar, kadar je potrebno, vsi stopijo skupaj, so kot ena duša, in pripravijo takšno prireditev, kot je Jernejevo. Resje, v slogi je moč!
NAJ SE SLIŠ’ - Zgoraj povedano pa tudi vse ostalo, kar se je dogajalo na slavnostni seji, so lahko slišali prav vsi, ki so se v tistem času nahajali v središču Šentjerneja. Sejo so namreč neposredno prenašali po ozvočenju, napeljanem po prireditvenih prostorih.
Mirnopeško zijalo
VSEPOVSOD PRVI - Mirno-pečani počasi zaključujejo glavna dela pri mrliški vežici, tako da je ta že v uporabi. Doslej ni bila deležna večjih pripomb, res pa je nekatere zmotilo, da so bili Jablanci tudi tu prvi. Ker gre za uporabo take pridobitve, kot je mrliška vežica, jim tega ne bi smeli ravno zavidati niti očitati.
PRESNETI ODMEV - Ko smo že pri vežici - izvedeli smo, da v njej precej močno odmeva. Za pokojnika seveda to ni moteče, morda niti ne toliko za sorodnike, ampak vaškim klepetuljam, če jih je kaj okrog Mirne Peči, tem je pa odklenkalo! Poslej bodo morale pošteno paziti, kaj govorijo, kajti njihov šepet je v vežici tako rekoč priključen na ozvočenje.
PRED LJUBLJANO - “Še Ljubljana tega nima, mi pa že imamo,” se pohvalijo v Mirni Peči, ker imajo med prvimi v Sloveniji na razpolago združen kataster zemljišč. To pomeni, da so parcele po vsej občini združene na eno samo “sliko” v računalniku, iz katere lahko potem dobiš izpisane posamezne parcele ali izseke in še različna merila lahko izbereš. Podatke in topografsko bazo za kataster je pripravila geodetska uprava. V bodočnosti pa bo vse to menda dosegljivo tudi po internetu.
Suhokf&njski drobiž
SELEKTOR IN LEKTOR -Suhokranjca Rudi Cerkovnik in Matjaž Kužnik vneto podpirata suhokranjski šport, posebej pa še odbojkarje Odbojkarskega kluba Žužemberk. Oba sta se pred kratkim na odbojkarskem turnirju na mivki proslavila tudi v vlogi selektorja in to vlogo vzela sila resno (na sliki). Sicer pa je Rudi kot
upokojenec zelo aktiven na raznih področjih, med drugim pri planincih in v Turističnem društvu Suha krajina, poleg tega pa ima na skrbi še lektorstvo pri občinskem glasilu Suhokranjske poti.
VARNO NA CESTI - V skrbi za najmlajše je žužemberška občina ob začetku šolskega leta postavila opozorilne table ob zelo prometni regionalni cesti na Dvoru in v Žužemberku. Za najmlajše, ki morajo še vedno hoditi ob nevarni cesti brez pločnikov, so v prvih treh šolskih dneh poleg policistov skrbeli tudi člani Žveze šoferjev in avtomehanikov Gorjanci.
Prijave za sušo
ŽUŽEMBERK - Suša jc prizadela tudi Suho krajino. Občina Žužemberk poziva kmetovalce, naj prijavijo škodo zaradi suše v letu 2001 za koruzo, travinje, sadovnjake, vinograde, krompir in zelenjavo. To lahko storijo v Oddelku za kmetijstvo pri občinski upravi, in sicer najkasneje do 28. septembra 2001. Na tem oddelku so na razpolago tudi ustrezni obrazci.
Sprehod po Metliki
MINISTRSKA - Potem ko se je minister But uspešno izognil obisku v Metliki, kjer ga je nadomestila državna sekretarka Čado-nič-Špelič, gaje na drugem koncu presenetil semiški župan Bukovec. Zaradi silnega presenečenja ob že drugem glasnejšem vrisku iz Bele krajine, ki jih dotlej ni bil vajen, si minister ni zmogel dovolj hitro izmisliti izgovora, zakaj naj ga ne bi bilo, in tako je moral v Semič. Ko je za to zvedel metliški župan Dragovan, si je verjetno mislil “zdaj mi pa ne uideš” in pohitel v Semič. Minister, znova močno presenečen, se ni mogel izogniti povabilu, da^e na poti do Ljubljane zapelje skozi od suše izsušeno Metliko in se na lastne oči prepriča o posledicah. Ministru ne moremo zameriti, da je toliko časa odlašal z obiskom Metlike, saj razumemo, da bi si vsakdo raje zatisnil oči, kot se ozrl po letošnjem stanju njiv, sadovnjakov in vinogradov.
RANO JUTRO - ZLATO JUTRO - Metliške šolarje je letos pričakalo neljubo presenečenje, vsaj tiste, ki radi poležavajo: nič več popoldanskega pouka! Učiteljice in učitelji naj se nikar ne jezijo preveč, če bo od začetka zjutraj kaj več zamud, saj bodo to le nekdanji popoldanci, ki se bodo navajali na novi sistem.
OGLAŠEVANJE - Ker je v Metliki oglaševanje na uradnih panojih postalo statusni simbol, se ljudje znajdejo na različne načine. Najbolj perspektiven je bil odkrit pri pivnici Pinot, kjer lahko razna sporočila preberete pripeta na leseni del starega soda. Ljudje že vedo, kje bodo najbolje brana.
Pravljične ure
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika vabi najmlajše na pravljične ure, ki bodo potekale vsako sredo ob 18. uri v Ljudski knjižnici.
Črnomaljski drobir
POZDRAVI - Ko se nič hudega sluteči popotnik pelje od Metlike proti Črnomlju, ga pred Vra-noviči pričaka tabla s pozdravi črnomaljske občine. Ubožec se verjetno resno zamisli o iskrenosti teh pozdravov, ki prihajajo s tako zanemarjene table.
EKOLOGIJA - Belokranjci imamo očitno težave s čistočo naših vodotokov. Najprej nam je zelo uspešno uspel projekt uničimo Krupo in vse življenje v njej, potem smo kar dobro napredovali z uničenjem Lahinje, ko nam je dobre načrte rahlo presekala čistilna naprava v Črnomlju, za nameček pa še letni ekološki spusti po Lahinji. Da pa se stvari ne bi obrnile na boljše, smo takoj poskrbeli z onesnaženjem Dobličice, ki se te dni duši pod oljnimi madeži. Zasluge za vse projekte si lahko pripišemo vsi, saj skupna ekološka zavest še vedno ni dovolj močna, da bi preprečila podobne katastrofe. Na Eko-spust Lahinja 2001 so prišli tudi Metličani, ki so za svojim čolnom malo simbolično, malo za šalo vlekli stiroporno ribo, ki naj bi ponazarjala vrnitev življenja v Lahinjo. Morda bomo nekoč zares prisiljeni umetno ohranjati življenje v vseh naših vodotokih. Kdaj se bomo zavedeli?
Semiške tropine
CERKEV IN OBČINA - Ko so se v Semiču ob odhodu župnika Štamparja na občini pogovarjali o sodelovanju cerkve in občine in o pomenu takšne povezave, je duhovnik pripomnil, daje takšno sodelovanje nujno, posebno če bi država morala nameniti kaj denarja za kakšen projekt. Država je namreč znana po tem, da raje vzame, kot kaj da, zato se morata občina in cerkev združiti, če hočeta prelisičiti državo za kak dinar.
RIBA - Naslednja anekdota iz-i haja iz taistega srečanja na semiški občini, glavni akter pa je zopet nekdanji semiški župnik Janko Štampar. Ko je zvedel za premestitev v Veliko Nedeljo ni bil ravno 1 zadovoljen, saj je to pomenilo, da bo moral zapustiti svoje “Šokce". Ko so njegovi nadrejeni videli to nezadovoljstvo, so mu predlagali, da gre lahko tudi v Ljubljano.. Vsakdo, kije kdaj izkusil življenje v Beli krajini, ve, da bi v Ljubljani težko obstal, in tudi Štampar je izjavil, da tja pa že ne bi šel. Pomenljivo je še pripomnil, da riba smrdi pri glavi.
ttHbt J 2 JM A EM H O EJ Č J J) Mii
Prenova čistilne naprave v Metliki
Centralna čistilna naprava v Metliki je bila preobremenjena - Prenova bo potekala v fazah, prva faza zaključena do konca leta
METLIKA - V petek je Slavko Dragovan, župan Metlike, z Begradom, d.d., iz Novega mesta podpisal pogodbo o izvajanju del na centralni čistilni napravi, ki naj bi se predvidoma začela v prihodnjih desetih dneh. Pred metliško občino je velika, vendar nujna investicija, ki znaša približno 225.279.000 tolarjev. Polovico denarja bo prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor, polovica pa bo namenjena iz občinskega proračuna. Projekt bo predvidoma zaključen do leta 2003, potekal pa bo v petih fazah.
V celotni metliški občini ima le samo mesto Metlika kanalizacijsko mrežo priključeno na čistilno napravo, kar pomeni le polovici gospodinjstev v celi občini. Ne glede na to je bila sedanja čistilna naprava močno preobremenjena. Po besedah Nikola Ladike, direktorja Komunale Metlika, je v Metliki mešan kanalizacijski sistem, v katerega se stekajo površinske vode, odplake iz mesta in tehnološke od-
METLIKA - Pred letom dni so se štirje mladi godbeniki odločili, da se preizkusijo tudi v malce drugačni glasbeni zvrsti. Rekli so, da bodo igrali rock.
Tako je nastala skupina ESF. V imenu skupine se skriva podatek, da nekdo na vajah vedno manjka ali povedano v narečju, da “en skus fali”. Znotraj skupine se še vedno odločajo med tem ali onim zapisom imena, in dokler ne bodo dosegli sporazuma, bodo kar ESF. Brez težav pa se strinjajo v tistem, kar je zares pomembno. Glasba jim veliko pomeni. Z veliko zagnanostjo so se spoprijeli z inštrumenti, pri čemer jim je prav prišlo znanje iz glasbene šole, četudi sedaj igrajo drugačne inštrumente. Bas kitaro igra Jani Sever, bobnar je Luka Božič, Aleš Nastav igra ritem kitaro, solo kitarist pa je Peter Molek. Mladi Metličani imajo tudi pevko, Žano Povše ki pa so jo "uvozili” iz Črnomlja.
Prek igranja priredb, ki obsegajo širok spekter skupin: Dire Stra-its in Deep Purple, Guns’n’Roses, Psihomodo Pop in Parni Valjak, si nabirajo izkušnje za igranje lastnih
padne vode tovarne Beti. Centralna čistilna naprava, stara približno dvajset let, je bila tehnološko zastarela, energetsko neustrezna in splošno dotrajana. Prva faza rekonstrukcije, ki bo zaključena do konca letošnjega leta, bo stala približno polovico zneska za celotno prenovo. Do leta 2003 se bodo zvrstile še ostale štiri faze.
V metliški občini se zavedajo problema kraških tal, ki močno
avtorskih skladb. Dve sta že vključeni v repertoar, ostale tri čakajo, da jih Luka Božič še izpopolni. Sčasoma, pravijo mladi glasbeniki, bodo razvili svoj prepoznavni zven in takrat bodo igrali samo svoje skladbe, rock skladbe.
Vsi člani skupine so še dijaki, zato vadijo večinoma med vikendi in predvsem med počitnicami. Strinjajo se, da brez pomoči Mestne godbe Metlika ne bi šlo, saj jim ta dovoli vaditi v svojih prostorih. Velika pridobitev skupine je ozvočenje, ki so si ga kupili sami z zaslužkom od poletnega dela. Vse vaje in stroški so poplačani ob uspelem koncertu. Na prvem koncertu so se predstavili le sorodnikom in prijateljem, v drugo pa so že razveseljevali tudi širše občinstvo v kampu na Primostku. Nastopili so na prireditvi Mladi na gradu za zaključek počitnic, v načrtu pa imajo že nove koncerte.
Mladi se očitno še znajo zabavati tako kot včasih, predvsem pa brez drog, saj člani skupine ostro nasprotujejo zlorabi, predvsem sintetičnih drog.
MARJETKA PEZDIRC
povečujejo tveganje za onesnaženje redkih vodnih virov v občini. Ravno zato je med primarnimi cilji občine v prihodnjih letih opremiti vsa večja naselja s kanalizacijskimi omrežji in te priključiti na krajevne čistilne naprave. Denarno pomoč pri tem projektu pa pričakuje občina Metlika tudi od države.
Nikola Ladika je še omenil, da bo potrebno posebno pozornost nameniti vprašanju tehnoloških odpadnih voda iz tovarne Beti. Ladika sije ogledal čistilno napravo tekstilne tovarne v Belgiji s podobnimi zmogljivostmi in podobnim načinom dela kot tovarna Beti, kjer se je izkazalo, da se da z ustrezno tehnologijo odpadne vode prečistiti skoraj do meje neoporečnosti. Upanje za prihodnost reke Kolpe torej obstaja, vendar je odvisna od pripravljenosti in finančnih zmožnosti odgovornih za odpadne vode vseh tovarn, ne le Beti.
MARJETKA PEZDIRC
Razlagalna tabla pri Treh farah
V okviru projektov Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine
ROSALNICE PRI METLIKI -Tri cerkvice za skupnim obzidjem vsako leto obišče okrog 5 do 6 tisoč turistov in ravno zato je bila otvoritev razlagalne table prejšnji petek tako pomembna.
To obiležje je že sedmo v nizu 28 spomenikov naravne in kulturne dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki se predstavljajo javnosti in turistom skozi projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Janko Goleš, predsednik koordinacijskega odbora tega projekta in direktor območne gospodarske zbornice Novo mesto, je povedal, da je podeželje eden od neizkoriščenih potencialov slovenskega turizma, zato so se v okviru območne gospodarske zbornice in v okviru občin Dolenjske, Bele krajine in Posavja odločili zaprositi za denar od Evropske unije, ki seje odzvala, in tako se je leta 1996 začel projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine.
Izdelana je tudi brošura vseh 28 lokacij, ki je bila prevedena v šest jezikov in kar štirikrat zapored predstavljena na največjem turističnem sejmu v Londonu. Špela Strojan z britanskega veleposlaništva v Sloveniji je poudarila, da je bila Velika Britanija prva država, ki seje zavedla pomena podeželja in ustanovila pojem celostnega razvoja podeželja, zato je bilo britansko predstavništvo v Sloveniji pripravljeno prispevati nekaj denarja za projekt.
Janko Goleš je še omenil, da bodo v naslednjih letih obeležili še preostale lokacije in tako zaključili z enotno celostno podobo, ki bo povezovala dediščino Dolenjske in Bele krajine.
M. P.
ZAKLJUČEK POČITNIC NA GRADU - Zveza prijateljev mladine in mladi so prejšnji četrtek skupaj organizirali prireditev Mladi na gradu za zaključek počitnic. Program, ki so ga oblikovali mladi, je bil sestavljen iz nastopa Plesne skupine osnovne šole Metlika in koncerta rock skupine ESF. (Foto: M. P.)
Rock skupina proti drogam
Peko priredb do avtorskih skladb - Prvi koncerti so uspešni
Razvoj namiznega tenisa v Beli krajini
Plamen kluba je popularizacija tega športa - Poudarek na delu z mladimi
ČRNOMELJ - Belokranjska namiznoteniška liga se je začela s par navdušenci, ki so se občasno dobivali in igrali namizni tenis. Na eni takšnih iger se je porodila zamisel o belokranjski ligi. Na začetku je bila tudi igra začetniška, toda leta redne vadbe so igranje in organizacijo izpopolnila.
Poleg Belokranjske namiznoteniške lige, ki deluje že šesto leto, sedaj že skoraj eno leto obstaja tudi Namiznoteniški klub Črnomelj. Predsednik kluba Damjan Dule je povedal, da je klub nastal predvsem zato, da bi liga belokranjskih namiznoteniških ekip potekala pod pokroviteljstvom kluba in ne več prek Športne zveze Črnomelj. Klub je pridobil potrebne dokumente in se včlanil v Namiznoteniško zvezo Slovenije.
Člani namiznoteniškega kluba Črnomelj so ekipe iz cele Bele krajine, skupaj klub šteje okrog štirideset članov, ki se med sezono, s pričetkom v novembru, med seboj
pomerjajo na mnogih turnirjih in tako izboljšujejo svoje tehnike. Damjan Dule pravi, da si bo klub prizadeval za vključitev v tretjo namiznoteniško ligo Slovenije. Med prioritetami namiznoteniškega kluba pa je tudi pridobitev trenerske licence, za katero na Fakulteti za šport Damjan Dule opravlja še zadnje obveznosti.
Pridobitev licence bo posebno pomembna pri vključevanju mladih v svet namiznega tenisa. Otroci bodo tako dobili priložnost za pravi trening, kar je pomembno za celotno Belo krajino, saj mladi nimajo veliko možnosti za resno športno delo. Vendar pa klub tudi
do sedaj ni počival. Na Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju je pod mentorstvom Damjana Dulca lani potekal namiznoteniški krožek, ki se bo nadaljeval tudi v tem šolskem letu za učence 5. in 6. razreda, na novo pa za učence 1. in 2. razreda.
V jeseni klub namerava organizirati eksibicijski turnir v telovadnici Osnovne šole Mirana Jarca, na katerega bodo povabili nekaj državnih reprezentantov, ki bodo dogajanje še bolj popestrili. Dule pravi, da je problem predvsem denar, saj Namiznoteniški klub Črnomelj nima glavnega sponzorja. Z redno vadbo in zagnanostjo belokranjski namizni tenis vztrajno napreduje in si zagotavlja tudi podmladek in zanimanje potencialnih sponzorjev.
MARJETKA PEZDIRC
MODNA REVIJA BETI - Predstavitev novosti, predvsem v kopalni modi, ki je veliko pridobila s kopalkami iz novega materiala sun-select, ki omogoča varno porjavitev kar prek kopalk. (Foto: Beti)
BETI PREDSTAVILA NOVOSTI
Kolekcija pomlad - poletje 2002
METLIKA - V nizu predstavitev nove kolekcije metliške Beti za pomlad - poletje 2002 je bila pretekli petek v Metliki modna revija. Predstavljeni sta bili tudi dve novosti, brezšivno spodnje perilo in kopalke iz materiala sun-select, ki omogočajo potemnitev, a hkrati ne prepuščajo škodljivih sončnih žarkov.
Marjan Vodopivec, pomočnik generalnega direktorja Beti, je pripomnil, da je kolekcija dobro sprejeta pri kupcih, kar je pomembno za proizvodnjo, katere obseg se določa glede na število naročil. Uspeh kolekcije ne preseneča, saj je oblikovana in izpeljana kot celota, kljub temu da obsega široko ponudbo, ki obsega otroška, moška in ženska oblačila ter kopalke, spodnje perilo in spalna oblačila. Po besedah vodje razvoja kreacij Milene Kirn se modeli med seboj dopolnjujejo, na primer kopalke in oblačila skupaj lahko tvorijo dnevno garderobo. Povezujejo pa se tudi barvni sklopi. Letos prevladujejo trije: grafični odtis, nova “losos” barva in modra barva, ki je iz klasične prešla v modno barvo. Kolekcija pomlad - poletje 2002 pa zaokrožajo ekskluzivni kroji in dodatki.
V soboto je Beti v Podzemlju po skoraj tridesetih letih pripravila dan Beti kot priložnost druženja, sprostitve in zabave za zaposlene v poslovnem sistemu Beti. Predsednik delniške družbe Beti Ivan Malešič pa je delavce seznanil tudi s perspektivami delniške družbe Beti.
M. P.
Srečanje invalidov na Veselici
METLIKA - V soboto so se ob 25. obletnici ustanovitve društva invalidov Metlika na Veselici nad Metliko srečali metliški invalidi. Zbrane je nagovoril predsednik Društva invalidov Metlika Ivan Brodarič, ki je povedal, da preurejajo društvene prostore, ki bodo tako primernejši za društvene aktivnosti. Miran Kranjc, predsednik Zveze društev invalidov Slovenije, je poudaril skupni cilj vseh društev invalidov, to je vzpodbujanje neodvisnega življenja in razvoj na področju informiranja in osveščanja invalidov in strokovne javnosti, za zagotavljanje enakih možnosti.
OTVORITEV RAZLAGALNE TABLE-Župan Metlike Slavko Dragovan in direktor območne gospodarske zbornice Novo mesto Janko Goleš sta odprla novo razlagalno tablo pri Treh farah. (Foto: M. P.)
Semiška Iskra v nemški lasti
Delnice prodali tudi vodilni ljudje podjetja
SEMIČ - Nemška družba AEG KuW je v prevzemnem roku, ki se je iztekel v ponedeljek, pridobila 351.170 delnic Iskre Kondenzatorji iz Semiča. Skupaj z delnicami, ki so jih imeli pred objavo javne ponudbe, so Nemci postali 86,96-od-stotni lastnik semiške Iskre, drugi naj večji lastnik je Iskra holding, ki svojega 11 odstotnega deleža ni prodal.
Najprej sta svoje delnice prodala Ekena in GBD Fin, v zadnjih dneh pa tudi družba po-oblaščenka Iskradepo, v kateri so notranji delničarji imeli 28 odstotkov kapitala podjetja in nekateri vodilni, ki so imeli v lasti desetino delnic.
Odločitev vodstva družbe pooblaščenke, da večinskemu lastniku proda celoten paket delnic, je med zaposlenimi, ki so bili proti prodaji, povzročil ogor-
čenje in nekateri so napovedovali tožbo na sodišču, češ da odločitev ni bila sprejeta z dvotretjinsko večino delničarjev. Vse do zadnjega dne se ni vedelo, ali bo družba pooblaščenka prodala paket delnic. Ko ga je, so se za prodajo odločili tudi nekateri vodilni ljudje družbe, tako daje semiška Iskra s 1.100 zaposlenimi v absolutni tuji lasti. Sicer pa je za 27. september sklicana skupščina delničarjev Iskre Kondenzatorji. Na njej bo novi večinski latsnik začel uveljavljati svojo voljo, saj mu lastništvo več kot 75 odstotkov delnic omogoča zamenjavo Nadzornega sveta družbe in s tem povezano zamenjavo v upravi podjetja. V Semiču pa lahko le upajo, da bo ta prevzem podoben ostalim tujim lastništvom v regiji in bo pomenil korak k stabilnejšemu poslovanju. J. Ž.

ZASTAVE - Medard Pucelj, brez katerega si v Ribnici skoraj- 1 da ni več mogoče zamisliti nobene večje prireditve (da o etno- in še | posebno humorno obarvanih | sploh ne govorimo), je na nedeljskem sejmu v Ribnici oštel Ribničane, ker ne ubogajo župana. ; Dejal je, da razen na stavbi občine I in dveh kandelabrih, kolikor jih premorejo v Ribnici, ni nikjer opazil ribniških zastav, kljub temu da je župan Ribničane pozval, naj na sejemski dan razobesijo zastave.
JUTRI OTVORITEV - Jutri, v petek, ob 19. uri bo v Vasi otvoritev prenovljene zdravstvene postaje, hkrati pa bodo v njej odprli tudi razstavo o srcu in ožilju, ki jo organizira Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenija, podružnica Kočevska-Pokolpje.
ČEŠPLJE OBIRAJO - V Kostelu te dni obirajo češplje oziroma slive, ki so kar dobro obrodile v krajih z nad 400 m nadmorske višine. To je glavno delo te dni v Kostelu, kmalu pa bo postalo podobno kuhanje žganja.
KOSTELSKA KOLESARIA-DA po ohranjeni naravi, deveta po vrsti, bo to soboto, 8. septembra. Start te 32 km dolge poti bo ob vsakem vremenu ob 11. uri pri lovskem domu v Banjaloki, cilj pa pri kozolcu v vasi Potok. Tekmovali bodo v štirih skupinah, in sicer moški, ženske do 30 let in nad 30 leti, startnina je 1500 tolarjev. Najboljši bodo nagrajeni, vsi udeleženci pa dobe unikatni spominek in malico. Po tekmovanju družabno srečanje v Fari.
ZVEZI ŠPORTNIKOV IN TURISTOV - Kostelci so bili pobudniki ustanovitve Medobčinske športne zveze Kočevje. Pobudo je že sprejela skupščina športne zveze in je zdaj potrebno urediti le še pravne akte in nova zveza bo začela delovati z novim letom. Zagotovo bo združevalo športno dejav-
nost občin Kočevje in Kostel,
vabljeni pa so tudi Osilničanje
oziroma klubi z območja Kočevske. Kostelci so tudi pobudniki za ustanovitev lokalne turistične organizacije za območje Kočevske, postopek pa vodi Center za promocijo in razvoj turizma Kočevje. Po sedanji zamisli naj bi nova organizacija zajemala območje načrtovanega parka Kočevje-Obkolpje.
"VSE ZA ŠOLO" - Kot pravi Alenka Bunderta (na sliki z zbranimi šolskimi potrebščinami), ki od aprila letos dela kot sekretarka OZ RK Kočevje, ki pokriva kočevsko, kostelsko in osilniško občino, so z akcijo zbiranja šolskih potrebščin zadovoljni. (Foto: M. L.-S.)
Božiček sredi poletja
Humanitarna akcija motorističnega kluba Ribn’čan -V času sejma gostili 200 otrok iz vse Slovenije
Uspela akcija “Vse za šolo”
Akcija kočevskega območnega združenja RK - Trajala bo še ta teden - V oktobru akcija s področja zdravstvene preventive
Končan 9. tabor “Ideje brez meje”
Letos so ga združili z otroško formo vivo - Najštevilnejša gledališka in zgodovinska skupina
KOČEVSKA REKA - Minulo soboto dopoldan je v Kočevski Reki potekala zaključna prireditev letošnjega že 9. raziskovalnega in umetniškega tabora za nadarjene mladostnike “Ideje brez meje Kočevsko 2001”. Tabor je potekal od 25. avgusta do I. septembra, njegova posebnost pa je bila, da so ga letos prvič izvedli skupaj z otroško forma vivo, ki sojo tokrat organizirali tudi že 9. zapored in je običajno sledila v tednu po zaključku tabora.
"Raziskovalni del tabora je imel	naročilu zavoda RS za zaposlova-
letos nove vsebine, umetniški pa se ni bistveno razlikoval od preteklega leta, le da smo imeli namesto glasbene letos gledališko delavnico,” je povedala vodja projekta Vojka Žerovnik iz informacijskega, izobraževalnega in svetovalnega centra Izida, ki izvaja tabor po
nje že od samega začetka pred 10 ali 11 leti. Tabor so letos organizirali že sedmič zapored v kočevski občini ter že drugič v Borovcu v krajevni skupnosti Kočevska Reka. "Lani smo morali še dokončati otroški turistični vodnik po Kostelu, s katerim smo zaključili večlet-
PREDSTAVIU REZULTATE DELA - Na zaključni prireditvi letošnjega že 9. raziskovalnega in umetniškega tabora z 9. otroško forma vivo so udeleženci tabora za nadarjene mladostnike predstavili rezultate enotedenskega dela. Na posnetku: člani fotografske skupine z mentorjem Dankom Petronijevičem (Foto: M. L.-S.)
ni projekt za ureditev Kostela v “Mavrično dolino”, letos pa smo se v celoti posvetili raziskovanju Borovca in okolice Kočevske Reke,” je povedala Žerovnikova.
Pod izkušenim mentorstvom je skupno 39 udeležencev v raziskovalnem delu tabora proučevalo in raziskovalo krajinske, gozdne, or-nitološke, zoološke in zgodovinske značilnosti območja, v umetniškem delu pa je poleg fotografske in gledališke delavnice potekala tudi kiparska delavnica oziroma 9. otroška forma viva s petimi udeleženci. Mentorja kiparske delavnice sta bila Radivoj Mulič in Tomo Per, gledališke Aleksandra Schul-ler in fotografske Danko Petroni-jevič. Delo gozdarsko-biološko skupine, katere del udeležencev je opravil raziskavo na območju pragozda Krokar. Del se je osredotočil na raziskovanje ptic in del na proučevanje življenja velikih zveri,
usmerjala pa gaje domačinka Mirjam Mikulič. Zgodovinsko skupino je vodila Sonja Bregar, mentorica skupine, ki seje ukvarjala s krajinarstvom, pa je bila Urška Komac. Najštevilnejša je bila gledališka skupina, sledila pa ji je zgodovinska skupina, ki seje osredotočila na proučevanje zgodovine vasi Borovec v času pred in med drugo svetovno vojno ter po njej.
M. L.-S.
PRENOVITVENA DELA - Potoška zdravstvena postaja konec avgusta. (Foto: A. K.)
NA VZOČE PRI VSEH PRIREDITVAII - Društvo podeželskih žena Dobrepolje
je bilo ustanovljeno pred desetimi leti. Šteje J 5 članic, zelo dejavnih pa Jih je več kot 25. Redno se udeležujejo vseh prireditev v občini oziroma tistih, na katere jih povabijo. Predsednica društva Marija Zrnec je povedala, da bodo v prihodnje med nosilkami obujanja ljudskih izročil na zahvalno nedeljo in sejmu pri sv. Antonu, katerega so letos po petdesetih letih prvič pripravili. Članice društva so zelo vesele narave, rade (dobro) pečejo in kuhajo, z recepti svojih babic so vedno pripravljene pomagati tudi drugim. Navezale so zelo tesne stike s člani Turističnega društva Podgora. (Foto: M. G.)
JASNEJŠA SLIKA IN ZVOK
-	Občanom Kočevja se že v kratkem obeta odprtje obnovljenega kina. Prenova kina oziroma zamenjava zastarelih naprav je bila pogoj za ureditev upravljanja kina preko Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica. Dosedanja kino-operaterska oprema je bila namreč iz leta 1953 in jo je kot eno najstarejših tovrstnih naprav v Sloveniji prevzel Pokrajinski muzej Kočevje. Tudi naprave, ki jih je kupila kočevska občina, da bi nadomestila “muzejske”, niso nove, vendar pa menda precej boljše. Gledalci, katerim bo na voljo 120 obnovljenih sedežev na balkonu in pod njim, bodo lahko gledali jasnejšo in svetlejšo sliko, največja pridobitev pa bo predvsem boljši zvok. Tako je občina kino, v katerem bo vsaj še do nadaljnjega parter namenjen vadbi mažoret, za silo “pokrpala" in sedaj je vse odvisno od občanov kočevske občine. Število kino-predstav in nenazadnje tudi sam obstoj kina v Kočevju bo namreč odvisen izključno od zanimanja.
ZABOJNIKI ZA ODPADKE
-	Tudi Kočevje je dobilo zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, vse pa je “razveselila” vest, da bo za tako zbiranje uveden tudi nov davek. Spet ena "pametna” poteza naše države! Drugod po svetu, kjer ločeno zbirajo odpadke, občane denarno nagrajujejo, pri nas pa kaznujejo, kar pomeni, da bodo ljudje še naprej pogosto raje odlagali odpadke v naravi in tako onesnaževali okolje.
PRVI DEŽ je prinesel kmetovalcem veselje, meščanom pa jezo. Po mestu so povsod spet luže: na primer na cesti (prehodu za pešce) pri hotelu, na pločniku pred gostiščem Roški hram in drugod, najhuje pa je v Rožni ulici, ki je polna kotanj in ne zasluži več tega lepega imena.
leti ustanovljenega ribniškega kluba motoristov pospremili na njihovi zadnji poti, kot bi to storili, če bi bili njihovi člani. Ne nazadnje: zadnji preminuli je bil sin enega izmed njihovih članov.
“Njihova smrt nas je vse močno pretresla,” je dejal Levstek in dodal, da človek v takšnih trenutkih preneha misliti le nase in začne razmišljati tudi o drugih. Največ misli pri tem namenjamo otrokom in od tod tudi zamisel, kot je dejal, da bi na letošnjem sejmu dali večji poudarek otrokom. K sodelovanju so povabili republiški Rdeči križ, Karitas, Zavod za letovanje otrok in Otroški azilni center. S pomočjo teh zavodov so izbrali skupno 200 otrok iz različnih krajev Slovenije. “Naš pogoj je bil, da gre za otroke, ki so potrebni pomoči, bodisi da nimajo staršev ali da imajo zdravstvene težave in so odvisni od drugih, da starši nimajo službe in podobno," je povedal in dodal, da je bila večina otrok iz družin, ki so na robu preživetja, ter da jih je največ prišlo iz Ljubljane, kjer je takšnih družin največ. Otroke, za katere je skrbelo preko 20 vodičev in varnostnikov, so popeljali na ogled sejma in nekaterih prireditev, zanje so pripravili več zabavnih iger, jih pogostili s kosilom in malico, “ribniški božiček”, kot so rekli v opravo Ribničana Urbana oblečenemu članu motorističnega kluba Ribn’čan, pa je vse otroke tudi obdaril s sladkarijami.
M. L.-S.
RIBNICA - Člani motorističnega kluba Ribn’čan so v času letošnjega sejma suhe robe in lončarstva organizirali humanitarno akcijo pogostitve otrok, ki potrebujejo pomoč. Gre za skupno 200 otrok v starosti od 8 do 12 let, ki so prišli v Ribnico iz različnih krajev Slovenije, da bi si ogledali sejem, se pozabavali, poveselili, se pri tem morda še kaj naučili, se posladkali, skratka, da bi prijetno preživeli sejemsko nedeljo v Ribnici.
“Pred približno dvema mesecema so se v štirinajstih dneh smrtno ponesrečili kar trije motoristi iz Ribnice. Dva med njimi sta bila poročena in sta imela še majhne otroke,” je začel pripovedovati vodja humanitarne akcije Janez Levstek, ko sem ga vprašala, kako to, da so se odločili, za humanitarno akcijo. Nihče med njimi ni bil član motorističnega kluba Ribn’čan, vendar pa so jih člani pred tremi
KOČEVJE - Kočevsko območno združenje Rdečega križa je v mesecu avgustu organiziralo akcijo zbiranja šolskih potrebščin “Vse za šolo”. V zbirne škatle z oznako RK, ki so jih postavili v prodajalne s šolskimi potrebščinami, so kupci lahko ob nakupu zase prispevali šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin, lahko pa so prinesli tudi že rabljene šolske torbice, puščice in ostale še uporabne potrebščine.
“Zbirne škatle smo postavili v ščin, da bi lahko z njimi v celoti DZS, Nami, Tuš centru, Čački in opremili okoli 40 otrok.
Mistery shopu,” je povedala sekre- Akcijo so letos prvič organizira-
tarka območnega združenja RK Kočevje Alenka Bunderla. Med zbranimi potrebščinami je bilo največ zvezkov (180), veliko pa je bilo tudi barvic, flomastrov, svinčnikov in radirk, zbrali pa so tudi 17 rabljenih šolskih torbic, 30 puščic in večje število trikotnikov in ravnil. 25 novih šolskih torbic, preko 200 zvezkov in več drugih šolskih potrebščin za skupno okoli 30 otrok jim je dal RK Slovenije, sicer pa so z akcijo zbrali toliko potreb-
li, kot pravi Bunderletova, pa jo bodo tudi prihodnje leto. vendar jo bodo na pobudo trgovin podaljšali, saj nekateri kupujejo šolske potrebščine tudi še v tem tednu, ko se je šola že začela. “Pri izbiri družin, ki bodo prejele pomoč, so nam pomagale socialne delavke iz vseh treh kočevskih OŠ in OŠ Ljubo Šercer, iz šole v Fari pa so nas obvestili, da letos te pomoči ne potrebujejo,” je povedala Bunderletova. Nekaj pomoči so že razdelili, nekaj
Neizpolnjene obljube
Prazni vodnjaki, občina pa modro molči
je bodo na šolah, kriteriji, ki jim sledijo, pa so, da gre za družine z najmanj dvema šoloobveznima otrokoma, da je vsaj eden od star-
• Območno združenje RK Kočevje organizira v sodelovanju s trgovino Žagar iz Livolda (Sanolabor)v mesecu oktobru preventivno merjenje holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in krvnega tlaka. Akcija bo potekala ob sobotah med 9. in 12. uro. Pregled bo brezplačen, za-željeno pa je, da se interesenti poprej prijavijo na sedežu RK (tel.: 895 10 60).
šev nezaposlen, daje družina v slabem materialnem položaju in vsaki družini pripada samo en paket pomoči, ne glede na to, koliko otrok je v družini.
M. L.-S.
Obnova zdravstvene postaje zamuja
Nepredvidene težave
Janez Levstek
LOŠKI POTOK, NOVI KOT -Letošnja suša bo imela vsekakor hude posledice tudi v potoški občini, čeprav intenzivnega kmetijstva v občini ni. Travinj ni prizadela pa tudi pridelek krompirja je dober. In če ne računamo škode na povrtninah, se zostavlja vprašanje, kako preživeti črede številnih živinorejcev, ki bi morale biti še vsaj dva meseca na paši.
Obiskali smo kmetijo Tonija Cimpriča v Novem Kotu, kije eden mnogih, ki mu že tako drago prirejo krav in konj draži še dovoz vode, živino pa že krmi z zimskimi zalogami, saj so pašniki dobesedno požgani, suši pa se tudi drevje, predvsem bukev. Cimprič, sicer tudi predsednik KS Draga, je z vaščani ogorčen in meni, da bi morala občina Loški Potok ali svetovalna služba že sedaj ugotavljati škodo, ki je veliko večja od lanske, ko občina za razliko od sosednjih, ki so prejele manjša ali večja nadomestila za škodo zaradi suše, ni storila nič.
Drugi zelo pereči problem pa je voda. V Novem Kotu še ni vodovoda, čeprav je bil obljubljen že pred tremi leti. Slabo načrtovani vrtini nista dali kakšnih rezultatov oziroma ena le toliko, da so v Starem Kotu naredili 11 priključkov, Novi Kot pa je ostal na suhem. “Res pa je,” pravi Cimprič,"daje bila še pred letom zelo živa ideja, da bi vodo v Novi Kot pripeljali s hrvaške strani. Ko sem opazil, da Hrvatje kopljejo
jarke, sem poslal na občino dopis z vprašanjem, kako potekajo dogovori s Hrvati. Tudi po pogovoru z županom Janezom Novakom sem imel občutek, da kakšnih konkretnih dogovorov ni in da občina sploh ne ve za omenjeno gradnjo. To potrjuje tudi odgovor na moje vprašanje, da bo občinski svet o tem razpravljal septembra, kar kaže, da gradnja sploh še ni dogovorjena.”
Zadnja leta je bilo izrečenih kar nekaj lepih obljub o oživitvi tega obmejnega področja. Nekaj je bilo sicer že narejenega, a nič takega, da bi ljudem olajšalo vsakdanjik. Vaščani te prizadete vasi pa bi le morali vedeti za občinske načrte, če ti sploh obstajajo.
A. KOŠMERL
Poletni seminar za slovenske učitelje v Italiji
KOČEVJE - V hotelu Valentin v Kočevju je od 26. do 31. avgusta potekal poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Seminar je organiziral Zavod RS za šolstvo, organizacijska enota Ljubljana.
LOŠKI POTOK - V sklopu ureditvenega načrta občinskega središča je prednost dobila zdravstvena postaja, kar je za potoško občino največja letošnja naložba.
Stanko Jakopin, delovodja pri Gradišču, ki sanacijo izvaja, meni, da se pri prenovah pogosto pojavljajo nepredvidene težave. Ko so namreč začeli z odkopi in odstranjevanjem nasutja v kletnih prostorih, so ugotovili, da je potrebno utrditi temelje, hkrati pa je statik ugotovil, da načrtovano drugo nadstropje odpade. Prav te nepredvidene težave, dodatne izolacije in odvodi meteornih vod, ki so do sedaj zalivali kletne prostore, v katerih urejajo sodobno zobozdravstveno ordinacijo, so vzrok, da se bo gradnja, ki bi morala biti po pogodbi končana konec septembra, podaljšala za kakšen mesec.
Notranja zidarska in druga obrtniška dela so že končana, pravkar prekrivajo streho, temu pa bosta sledili fasada in ureditev okolice. Po mnenju nekaterih bi bilo ceneje stavbo podreti in zidati novo, odgovorni pa menijo, da nepredvidene težave obnove sicer ne bodo podražile, če ne računamo, da od šestih načrtovanih stanovanj treh ne bo.
A. KOŠMERL
Kostelski fižni
Ribniški zobotrebci
A
Drobne iz Kočevja
Trebanjske iveri
VODE V IZOBILJU? - V torek opoldne so nam iz Mokronoga sporočili, naj pridemo slikat, kako veselo teče voda iz očitno dotrajanih cevi vodovoda v bližini Cve-tana. Krajani so še pristavili, da voda tako uhaja že od petka in da . se na trebanjski Komunali sploh ne zganejo, da bi kaj ukrenili. In da to sploh ni bilo prvič na tem delu omrežja, da pa morajo seveda oni tudi zaradi takšnih dogodkov plačevati dražje storitve. Je (mokronoške) vode res v izobilju?
ČELADE ZA GODBENIKE? - Med slovesnostjo v gozdu na Trebelnem, kjer je bila 2. septembra 1942 ustanovljena Gubčeva brigada, bi se praznično razpoloženje kaj lahko spremenilo v silo turobno, če bi kot roka debela veja, ki se je odlomila na visokem drevesu in padla naravnost med trebanjske godbenike, koga tudi zadela. K sreči pa je vodja mladinskega orkestra Hribar pravočasno opozoril na nevarnost, in ko so fantje odskočili, jo je nekoliko skupil le bas. Klarinetista Gašperja Pečka, ki je bil najbolj ogrožen, so kolegi po sreči v nesreči pozvali, naj se to soboto pa res napije, ker seje ponovno rodil. Gašperjev oče Stane pa je ohranil smisel za humor in je predlagal, naj godbeniki ob inštrumentih obvezno dobijo še čelade...
Sevniški paberki
D.OB ALI DACHAU? - Stanovalci stare zgradbe, nekoč last propadle sevniške Žage na Savski, so konec preteklega tedna opazili, da jih novi lastnik stavbe podjetnik Rafael namerava ograditi. Postavil je že stebre, jame zanje pa je ponoči pustil nezavarovane. Med najbolj razburjenimi stanovalci je bila upokojenka Neža, ki seje pridušala, če bodo pristali za mrežo, da jo to spominja na taborišče Dachau, kjer je izgubila brata, neki možak pa je dobil asociacijo na KPD Dob. Stanovalce moti,. ker jih novi lastnik o svojih namerah prav nič ne informira. Znana zgodba, kajne? Primer še raziskujemo!
TABOR NA POHORJU? - V zadnjih, junijskih informacijah sevniškega zavoda za zaposlovanje, ki so nam prišle slučajno V roke, so sila natančni uradniki v poletnih dnevih ob pomanjkanju kakšnega osvežilnega napitka zapisali, da bo poletni tabor za Zoisove štipendiste potekal v Posavju na Pohorju. Seveda nadebudni mladeniči niso romali tako daleč na Štajersko, ampak so spoznavali kar zaklade - Bohorja...
ZAMIŠLJENI ŽUPAN - Kristijan Janc, sevniški prvi mož, je bil to poletje precej zamišljen, predvsem zaradi savskih elek-
trarn, malo zaradi podžupana in malce tudi, kaj bo zdaj, ko sta s soprogo Ano vpisala otroka v bo-štanjsko šolo. (Foto: P. P.)
Vandalizem v Sevnici
SEVNICA - O pripravah na čim varnejši začetek pouka se je župan Kristijan Janc pogovarjal s komandirjem Policijske postaje Sevnica Sandijem Hervolom. Pogovarjala sta se tudi o varnostnih razmerah v sevniški občini, kjer so razmere dokaj ugodne. Problem, ki se pojavlja, pa je vandalizem, saj zaenkrat še neznani storilci predvsem v nočnem času
uničujejo javno razsvetljavo in klo-
pi, predvsem v drevoredu in na
pešpoti čez reko Savo. Občini in
krajevni skupnosti tako povzročajo velike stroške obnove. Dogovorila sta se o večji kontroli policije, če bo potrebno, pa se bodo za kontrolo dogovorili še z varnostno službo, ki že varuje nekatere objekte v mestu Sevnica.
¥m
J	i\l A 5 I r J	D El C I TJ
tttii
Trebelno ima svoj grb in zastavo
Častni krajani krajevne skupnosti Trebelno postali arheologa dr. Andrej Pleterski in Uroš Bavec ter trebanjski župan Ciril Pungartnik - Jože Povšič avtor grba in zastave KS in fare
TREBELNO - Na svetu KS Trebelno so že marca “požegnali” grb Trebelnega, ki simbolizira zgodovino in življepje ljudi na Trebelnem. Preteklo nedeljo pa so grb, ki je poglavitna sestavina nove, bele krajevne zastave svečano predstavili več stoglavi množici na drugem srečanju krajanov pri lovski koči na Trebelnem.
MOKRONOG PRIČENJA Z DEVETLETKO - “Za nas je to velik izziv, pred nami je težko, odgovorno delo,” je v ponedeljek poudarila ravnateljica mokronoške osnovne šole Marica Murene na ponedeljkovem slovesnem začetku novega šolskega leta ob sprejemu prve generacije otrok 1. razreda devetletne OŠ in zadnje generacije otrok 1. razreda osemletke. V matični šoli bo z devetletko pričelo 16, na podružnični šoli Trebelno pa 13 učencev, medtem ko je prvošolčkov osemletke 21 v Mokronogu in 11 na Trebelnem. Na obeh šolah je skupaj 333 učencev. (Foto: P. Perc)
Pločnik pri Trimu
Tudi nova parkirišča in javna razsvetljava
TREBNJE - Na odseku regionalne ceste R3-651, na območju med železniško progo in odcepom za Dolenji Podboršt, poteka modernizacija obstoječega cestišča in izgradnja pločnika. Glavnina del bo končana še v letošnjem septembru, zaključna dela pa bodo potekala predvidoma do novembra letos. Izvedba obsega rekonstrukcijo vozišča, izgradnjo pločnika, odstavnega pasu za tovorna vozila, zavijalnega pasu in javne razsvetljave. Hkrati poteka tudi zamenjava glavnega vodovoda, ureditev elektrokabelske kanalizacije, obcestna ureditev in izgradnja novih parkirnih površin podjetja Trimo. Z zaključeno rekonstrukcijo bo zagotovljena večja prometna varnost tako za voznike kot pešce in druge udeležence v prometu, boljša bo tudi pretočnost prometa. Investitor rekonstrukcije je Direkcija Republike Slovenije za ceste. Soinvestitorja za določena dela pa sta tudi občina Trebnje in podjetje Trimo. Zamenjavo glavnega vodovodnega omrežja financira Komunala Trebnje, ureditev elektrokabelske kanalizacije pa Elektro Ljubljana, poslovna enota Novo mesto. Investitor obcestne ureditve in izgradnje parkirišč je podjetje Trimo.
P. P.
S pesmijo na Veselo Goro
VESELA GORA - V soboto, 8. septembra, ob 17. uri vabijo Pevski zbor vinogradnikov Šentrupert. Društvo vinogradnikov Šentrupert in območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Trebnje na prireditev S pesmijo na Veselo Goro. V programu, ki ga bo povezoval Slavko Podboj, bodo sodelovali Godba sv. Ruperta, moški pevski zbor Stara vas Bizeljsko, moški pevski zbor Emil Adamič Mokronog, Trebanjski oktet in Pevski zbor vinogradnikov Šentrupert. Gosti prireditve bodo ljudski godci “Trebeški drotarji” iz Artič. V sklopu prireditve bo tudi otvoritev razstave o vinogradništvu nekoč in danes, ki jo bo predstavil univ.dipl.etnolog in kulturni antropolog ter prof. umetnostne zgodovine Dušan Štepec. Vsi prijazno povabljeni na Veselo Goro!
Obiskal 95-letno Frančiško Livk iz Birne vasi
BIRNA VAS - Sevniški župan Kristijan Janc je skupaj s predsednikom sveta KS Šentjanž Ivanom Orešnikom ob visokem življenjskem jubileju, 95-letnici, obiskal Frančiško Livk iz Birne vasi. Zaželela sta ji še veliko trdnega zdravja.
Ob tej priložnosti je predsednik sveta KS Trebelno Anton Cvetan razglasil za častna krajana arheologa dr. Andreja Pleterskega in Uroša Bavca, in sicer za odmevna odkritja v najdišču na Gornjem Mokronogu oz. pri Sv. Petru, kot so poimenovali tudi lepo označen arheološki park. Listino častnega krajana so izročili tudi trebanjskemu županu Cirilu Pungartniku za njegovo razumevanje za razvojna hotenja Trebeljanov in zlasti za pomoč pri posodobitvi cestnih povezav. Kot je povedal dr. Pleterski, je to prvo priznanje, ki ga je prejel kak arheolog v Sloveniji. “Vsega tega odkritja na Gorenjem Mokronogu pa ne bi bilo, če ne bi bMo Marka Kapusa, ki je znal spodbuditi, da smo prišli v te kraje,” je poudaril Pleterski. Župan Pungartnik je pohvalil pridnost krajanov in poudaril, da je tudi občina prispe-
Ureditev gradbišča HE Boštanj
SEVNICA - Občina Sevnica je v skladu s sklepom občinskega sveta Uradu za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor in Savskim elektrarnam posredovala soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za pripravljalna dela pri gradnji HE Boštanj. Na podlagi sklepa je v fazi pripravljalnih del možna ureditev gradbišča ter deponije za gramoz in zemljo, zgraditev dovozne ceste na gradbišče, izgradnja nadomestnih objektov za stavbe, ki jih je potrebno porušiti, opraviti arheološka izkopavanja in dokumentiranja ogrožene naravne in kultur dediščine ter krajinskih značilnosti. Ravno tako mora koncesionar pred začetkom pripravljalnih del predložiti program ureditve prometnega režima, ki bo zagotavljal varno vožnjo vsaj v enaki meri kot pred pričetkom del. Na svoji drugi seji pa se je sestala tudi posebna pogajalska skupina Posavja za izgradnjo HE na spodnji Savi. Z usklajenimi zahtevami bo pogajalska skupina nastopila na pogajanjih s predstavniki države.
Energijo v vsebinska vprašanja
Občinski odbori LDS iz Sevnice, Brežic in Krškega pričakujejo namesto politizacije vprašanja o sedežu podjetja, da bodo vsi usmerili energijo v vsebinska vprašanja
SEVNICA - Občina Sevnica se zavzema za spoštovanje sklepov vlade RS v zvezi s projektom izgradnje spodnjesavske verige elektrarn. Pričakuje pa čimprejšnje konstituiranje holdinga in pospešeno pripravo projektov iz dokumentacije za pridobitev dovoljenja za izgradnjo HE Boštanj, Blanca in ostalih v verigi.
Pred prvo «ejo nadzornega sveta holdinga Slovenskih elektrarn se je župan Kristijan Janc sestal z nekaterimi člani in jih informiral o dosedanjih aktivnostih Posavja pri ustvarjanju pogojev za začetek izgradnje HE na spodnji Savi. Seznanil jih je tudi s sklepom občinskega sveta ob izdaji soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja za pripravljalna dela pri HE Boštanj. Izrazil je pričakovanje, da bo nadzorni svet aktivno podpiral projekt izgradnje. Na svoji 1. seji je
Jelka Slukan še ravnateljica OŠ Savo Kladnik
SEVNICA - Dosedanja v. d. ravnateljica OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, prof. Jelka Slukan, je potem, ko so ji že izrazili podporo sevniški občinski svetniki, pred dnevi le dobila “blagoslov" Sc od Šolskega mini-
strstva. Pomočnik ravnateljice na
sevniški OŠ bo (tudi Sevničan) prof.
Slovenko Podržaj, ki se je sicer že
večkrat potegoval za ravnateljski stolček na tej šoli. V preteklem šolskem letu si je rabljene učbenike iz šolskega fonda izposodil 601 učenec. Izposojo učbenikov bodo omogočili tudi letos.
nadzorni svet za predsednika izvolil državnega sekretarja dr. Roberta Goloba, imenovali pa so tudi komisijo, ki bo pripravila razpis za imenovanje uprave holdinga. Čeprav podjetje še ni registrirano, so že oblikovane projektne skupine, ki so začele s pripravo skupnega nastopa na trgu električne energije, imajo pripravljene osnutek strateškega načrta za področje obratovanja in trgovanja, nadaljujejo pa se tudi dela pri usklajevanju koncesijske pogodbe za gradnjo verige elektrarn na spodnji Savi.
Na akcijo zbiranja podpisov z zahtevo, naj bo sedež holdinga v Mariboru, so se odzvali tudi občinski odbori LDS iz Sevnice, Brežic
133 novih učencev v sevniški šoli
SEVNICA - V letošnjem šolskem letu bo tretjo naj večjo osnovno šolo
v Sloveniji, sevniško OS Sava Klad-
nika, na novo obiskovalo 84 prvo-
šolčkov in 49 otrok v mali šoli, sku-
paj pa bo vseh učencev 783. Za or-ganizacljo pouka oz. učno-vzgojne-ga procesa in ustrezne razmere na šoli bo poskrbelo 59 pedagoških in vodstvenih delavcev ter 27 predstavnikov tehničnega in drugega
osebja.
vala k odpiranju in povezovanju teh krajev s svetom.
Trebelski “mini župan” Cvetan je izročil posebno spominsko darilo predsedniku odbora za arheološko pot Sv. Peter Jožetu Povšiču, 46-letnemu podjetniku iz Češnjic, tudi avtorju grba. Povšič, čigar sodelavec pri pripravi grba je bil dr. Pleterski, je povedal, da bi bil najprimernejši grb Trebelnega odtis zlate božje noge na modri podlagi kot zgodovinsko dejstvo, da ime Mokronog (Nazzenvozzen, Nas-
GRB TREBELNO - Jože Povšič razlaga pomen novega grba. Ob tej priložnosti so vsem krajevnim društvom razdelili še zastave KS. (Foto: P. Perc)
senfuss) izhaja iz območja Sv. Petra, seveda, če ne bi bila mokra noga že grb sedanjega Mokronoga. Grb KS in fare Mokronog ima obliko ščita, ki predstavlja zelo zgodovinsko poseljenost teh krajev in upornost nekdanjih prebivalcev. Zgoraj ima ščit tri konice, ki simbolizirajo slovenstvo (Triglav). Konice tudi pomenijo, da ima KS Trebelno najmanj tri vrhove, ki so višji od 500 m, in ima hkrati dve
in Krškega, ki pričakujejo namesto politizacije vprašanja o sedežu podjetja, da bodo vsi usmerili energijo v vsebinska vprašanja. Župana občin Krško in Sevnica Franci Bogovič in Kristijan Janc ter vodja pogajalske skupine Niko Galeša so se z državnim sekretarjem za energetiko dr. Robertom Golobom pogovarjali o nadaljnjih aktivnosti po seji nadzornega sveta holdinga Slovenskih elektrarn pri izdaji soglasja za pripravljalna dela pri HE Boštanj. Glavna naloga je čimprejšnja uskladitev osnutka koncesijske pogodbe in nadaljnje izvajanje aktivnosti v skladu s terminskim planom, menijo sevniški občinski možje in opozarjajo, da že zamujajo.
P. P.
Alkestida
SEVNICA - Tukajšnja območna izpostava Sklada za kulturne dejavnosti vabi v okviru Sevniškega grajskega poletja na gledališko predstavo Alkestida, ki bo v petek, 7. septembra, ob 20. uri na sevniškem gradu. To je koreodram-
ska postavitev priredbe grškega
mita o Alkestidi, ki je življenje žrtvovala za svojega moža. Predstavo je režiral igralec Miha Alujevič iz Celja. Predstava je prirejena predvsem za tovrstne ambiente, kot je grad in se odlikuje tudi s scenskimi in zvočnimi efekti. Če bo slabo vreme, bo predstava v soboto, 8. septembra, ob 20. uri.
“Spesnil sera morje zate”
SEVNICA - Galeriji Ana na Glavnem trgu v Sevnici, kjer si je še vedno možno ogledati slikarsko razstavo Božidarja Zavška - Dareta z naslovom Vlakna raja, je bil zopet kulturni večer. Gost kulturnega večera je bil domačin Rudi Stopar, ki se je predstavil s svojo pesniško zbirko “Te moje pesmi -vlakna mojega raja” in z recitalom “Spesnil sem morje zate”. Ob mnogih priznanjih za svoje ustvarjanje na različnih kulturnih področjih je Stopar na Japonskem prejel najvišjo strokovno oceno za haiku poezijo.
lepi dolini: dolini Radulje in Gostince. Rumena barva predstavlja barvo odtisa zlate božje noge. Tri pike modre barve predstavljajo zelo stare kulturne spomenike, naselja in arheološka najdišča, raztresena po celi KS oz. fari Trebelno. Naj omenimo kostnico, cerkev sv. Petra, grad pri Sv. Petru in v Štatenberku, pravas staroselcev Vlahov in njihovo grobišče, cerkev na Blečjem Vrhu, kapelico sv. Urbana, pridobivanje železa na Železniku pri Češnjicah... Tri pike si po besedah Povšiča lahko predstavljamo tudi kot kamnite topovske krogle, stare najmanj 450 let, najdene v gradu pri Sv. Petru. Železni ključ je simbol starega ključarja sv. Petra, lahko pa pomeni tudi začetek starega vinogradništva v KS, s katerim so se Trebeljani pretežno preživljali. Ključ je hkrati simbol za najstarejše prazgodovinsko gradišče pri Sv. Petru in druge naselbine v železni dobi. Dokazano je, da st) ljudje živeli v teh krajih že pred 3000 leti! Letnica 1137 pa je prva pisna omemba prebivalcev gradu pri Sv. Petru. Izvirna listina je v dvornem in državnem arhivu na Dunaju.
P. P.
Promocija in javne razsvetljave novega vlaka SŽ
SEVNICA - V petek je na Občini Sevnica potekal sestanek med župani občin Brežice, Krško, Sevnica, Radeče in Laško ter predstavniki Slovenskih železnic. Na pobudo Slovenskih železnic so se dogovarjali o skupnem sodelovanju pri promociji najnovejše pridobitve, vlaka Siemens-De-siro. Promocija vlaka bo v soboto, 29. septembra, na progi med Laškim in Brežicami. Ob . postanku vlaka na železniški postaji v Sevnici in še nekaterih postajah bo za .obiskovalce organiziran sprejem s kratkim kulturnim programom, Slovenske železnice pa bodo organizirale ogled zunanjosti in notranjosti vlaka ter predstavile svoje ponudbe potniškega prometa. O sodobnosti in udobnosti vlaka se boste na morebitni vožnji lahko prepričali tudi sami.
Poletni tabor za Zoisove štipendiste
BOHOR - Zavod RS za zaposlovanje - Območna enota Sevnica in Ljudska univerza Krško sta tudi letos organizirala Poletni tabor za Zoisove štipendiste. Zaključna prireditev tabora je bila v planinskem domu na Bohorju, kjer je vtise in dogajanje poletnega tabora z udeleženci podoživel tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj. Na prireditvi so bile predstavljene lepote in znamenitosti z bo-horskega pobočja, štipendisti pa so bili navdušeni nad okoljem, organizacijo in novo pridobljenimi znanji.
PRVI ŠOLSKI DAN NA OŠ BOŠTANJ - 30 prvošolcev v dveh oddelkih bo obiskovalo devetletko v Boštanju. Tisti, ki so tani pričeli z devetletko, so v ponedeljek posedli v krogu v 2.a razredu in učiteljici Mojci Nepuilan najprej pripovedovali o svojih dogodivščinah med počitnicami (na posnetku).
Štiri katastrofe nad Posavjem
Svet pokrajine Posavje podpira zahteve organizacij posavskih kmetov - Kmetje še brez državne odškodnine za lansko sušo - Pred razprodajo čred - Udarec sadjarjem
KRŠKO - Na nedavni krški seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju so zahtevali čimprejšnje vladne ukrepe za ublažitev posledic naravnih nesreč, ki so prizadele kmete. Roman Žveglič, predsednik brežiške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, in Franc Pribožič, koordinator zadrug Posavja, sta poudarila, da kmetje še niso dobili denarja za lansko sušo. Zgodile so se štiri katastrofe, kajti lanski suši je sledila letošnja pozeba, po tej pa sta prizadela kmetijstvo še toča in suša. Letošnja suša ogroža tudi vinograde, kar bi po Pribožičevih besedah lahko ogrozilo tudi uveljavljanje cvička.
DVA MEDVEDKA ZA DOBRO DELO - Urška Ubleis, ravnateljica OŠ Adama Bohoriča v Brestanici (tretja z leve), je v 1. razred tamkajšnje devetletke poslala dva medvedka, povezana z zlato nitjo. “To je simbol povezanosti. Nit se ne sme pretrgati, učiteljica in vzgojiteljica v I. razredu devetletke morata pri delu z učenci vedno sodelovati, da bo delo v tem razredu dobro potekalo. Na fotografiji še: učiteljica v 1. razredu devetletke Martina Ivačič (levo), tamkajšnja vzgojiteljica Marjanca Bromše in predstojnik novomeške območne enote Zavoda RS za šolstvo Ivan Mirt. (Foto: M. L.)
Na seji sveta so zahtevali sistemske ukrepe za odpravljanje posledic naravnih nesreč v kmetijstvu, saj so vsi drugačni ukrepi zgolj “gašenje” brez prave koristi.
Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je soglašal s sklepi, ki sta jih je na svojem sestanku sprejela razširjena koordinacija zadrug Posavja in svet brežiške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V teh sklepih kmetje med drugim zahtevajo takojšnje poplačilo škode zaradi lanske suše in 'sprejem zakona za odpravo po-
Za devetletko se potrudijo
Ivan Mirt, predstojnik v Zavodu za šolstvo: “Pogrešal sem že devetletko v krški občini” - Pohvala ravnateljici Ubleisovi - V OŠ Leskovec pri Krškem romski razred devetletke
BRESTANICA - “Pogrešal sem že devetletko v krški občini. Zato sem vesel, da jo uvaja osnovna šola Adama Bohoriča v Brestanici. ” Tako je dejal Ivan Mirt, predstojnik novomeške območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ko si je 31. avgusta ogledal prostore za 1. razred devetletne osnovne šole v Brestanici.
Odlašanje z uvedbo devetletke ima po Mirtovih besedah tudi nekatere prednosti, saj šole, ki novi način uvajajo zdaj, lahko že odpravijo pomanjkljivosti, ki so jih opazile šole pred njimi. Vsekakor se je brestaniška šola po Mirtovih besedah na devetletko dobro pri-
Aero in Papiroti uspešno poslujeta
CELJE, KRŠKO - Celjsko podjetje Aero je skupaj z družbo Papiroti iz Krškega v prvem polletju letošnjega leta doseglo nad 6 milijard tolarjev prihodka. Čeprav poslujejo z dobičkom, bodo verjetno še naprej vsega namenili naložbam, dividend pa ne bo. Tako naj bi bilo še vsaj dve leti. V obeh družbah je po sanaciji, posodobitvi proizvodnih programov in iskanju evropskega trga še skupno 650 zaposlenih. Letos seje po izredno uspešnem lanskem letu nekoliko zmanjšala prodaja samokopirnega papirja, ki sicer predstavlja polovico vse Aerove proizvodnje, medtem ko je proizvodnja odlepljivih Tix izdelkov, papirnatih vrečk in druge papirne konfekcije ostala na lanskoletni ravni. Aero namerava to jesen ustanoviti lastno invalidsko podjetje s 30 zaposlenimi.
pravila. “To, kar vidimo, je že kar nadstandard,” je ob ogledu prostorov za 1. razred devetletke v brestaniški šoli dejal predstojnik Mirt, ki je pohvalil ravnateljico Urško Ubleis za njeno prizadevanje in posebej za dobro sodelovanje s starši učencev.
Z delovanjem devetletke v Sloveniji so po Mirtovih besedah zadovoljni, in sicer starši in učitelji. Najpomembnejše pa je, kot meni predstojnik, da otroci radi hodijo v tako šolo.
• V tem šolskem letu na območju novomeške območne enote Zavoda RS za šolstvo uvajajo devetletko osnovna šola na Veliki Dolini v občini Brežice, osnovni šoli v Brestanici in Leskovcu pri Krškem s podružnico v Velikem Podlogu v krški občini, osnovna šola Mokronog v občini Trebnje ter osnovne šole Brusnice, Vavta vas in Center v občini Novo mesto. V OŠ Leskovec pri Krškem imajo tudi romski razred devetletke s 13 učenci. To je prvi romski 1. razred devetletne osnovne šole v Sloveniji.
Brestaniška devetletka je nastala z denarjem, v katerem so po besedah ravnateljice Ubleisove tudi donatorska sredstva.
Prehod v devetletno šolo bo v občini Krško najdražji na Senovem. Obnovo tamkajšnjega hrama učenosti je napovedal tudi krški župan Franci Bogovič ob petkovem ogledu brestaniške šole.
M. L.
Nova kapelica v Podgračenem
PODGRAČENO - V vasi Pod-gračeno bodo to soboto ob 12. uri blagoslovili kapelico. Slovesni blagoslov bo opravil upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko ob somaševanju domačega župnika Jožeta Packa in drugih duhovnikov. Pri maši bodo peli pevci župnije Čatež ob Savi, pevski zbor Slavček z Velike Doline, igrala pa bo tudi godba na pihala iz Loč.
Spominsko srečanje na Planini
PLANINA V PODBOČJU - Organizacijski odbor Planina 2001 bo pripravil pod pokroviteljstvom Občine Krško to soboto ob 11. uri spominsko srečanje na Planini ob 59-letnici tragičnih dogodkov v tej vasi. Slavnostni govornik na srečanju bo Franci Bogovič, župan krške občine.
sledic letošnje suše. V sklepih podpirajo Kmetijsko-gozdarsko zbor-
• “Škodo je potrebno sanirati takoj, ker so kmetje in kmetijske organizacije na prizadetih območjih že v težki finančni situaciji. Vsako zavlačevanje poplačila škod lahko vpliva na razprodajo čred in opuščanje kmetijske proizvodnje, ker prizadeti že tako nimajo več denarja za tekoče poslovanje. V Posavju je zaradi spomladanske pozebe in kasnejše toče skoraj 100-odstoten izpad v pridelavi sadja, kar pomeni za organizacije, ki se ukvarjajo s pridelavo, skladiščenjem in trženjem, veliko izgubo v letošnjem letu zaradi izpada dohodka in dolgoročno izgubo trgov.” To poudarjajo med drugim v sklepih s sestanka razširjene koordinacije posavskih zadrug in sveta brežiške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice, s katerimi so soglašali tudi na nedavni seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju.
nico Slovenije, ki predlaga za kmetijsko ministrstvo 86 milijard proračunskega denarja.
M. L.
Cesta na Planino se poseda
Plaz ogroža
PODBOČJE - Na gorjanski cesti proti Planini v Podbočju se na nekaj mestih vozišče premika. Domačini že dolgo časa opozarjajo na plaz na odseku Dol-Mladje, ki ga pod kolesi vozil občutijo že kake štiri leta, in to zmeraj močneje. Cesta je asfaltirana, vendar na ogroženem mestu deluje na uporabnike slabše kot makadam. Po nekaterih informacijah za ta cestni del pristojni pripravljajo dokumentacijo, tako da bodo plaz cestarji odpravili.
Omenjena cesta - potem ko so jo razvrstili drugam, je zdaj v skupini državnih - je v smeri proti Planini podobno poškodovana še na treh mestih. Cestišče se poseda na odseku Mladje-Prušnja vas, vozišče pa je ogroženo še na dveh mestih v Prušnji vasi.
M. L.
V BREŽICAH TANGO NUEVO - V viteški dvorani brežiškega gradu so ob pomoči Mladinskega centra Brežice pripravili Večer Tango Nuevo AstorJA Piazzolle, kot je pet študentov Visoke šole za glasbo Franz Liszt Weimar naslovilo plesno glasbeno prireditev. “Naš nocojšnji program sestavljajo tangi in milonge. Prvi so nekoliko hitrejši in impulzivni, čeprav z zelo pogostim počasnim in žalostnim srednjim delom, milonge pa so v celoti počasnejše, vendar tudi čutne in strastne. Čeprav žalostna, ta glasba ni nikoli pesimistična, solze Tanga Nueva nikoli ne izvirajo iz obupa." Tako so predstavili svoj nastop izvajalci programa na omenjenem petkovem večeru. Ritem velemesta in dušo Buenos Airesa so skušali pričarati s harmoniko, klavirjem, violino, kitaro in kontrabasom ter s petjem in plesom. (Foto: M. L.)
Učitelji decembra zavohali plin
Brežiški šolarji telovadijo v platneni telovadnici, kjer je pozimi največkrat le nekaj stopinj nad ničlo - Vonj po plinu! - Kako ogreti balon? - Občinski svet ni iznašel rešitve
BREŽICE - Osnovna šola Brežice za športno vzgojo že nekaj let uporablja športno dvorano, kije zaradi ponjave, iz katere je narejena, med domačini znana kot balon. V teh dneh, ko se naš del planeta ohlaja, je brežiško ozračje pregreto s pogovori o tem, kako bodo ogrevali balon. V ponedeljek občinski svet kljub obširni razpravi ni skleni) ničesar v prid boljšemu ogrevanju telovadnice pod cerado, saj je sklepanje o ogrevanju odložil.
Svetniki so sedli v klopi z mislijo na pismo, ki ga je na občinski oddelek za družbene dejavnosti poslala Osnovna šola Brežice. Tam piše: “Že nekaj let imamo v zim-
LJUBITELJI CITROENOV - Brežiška sekcija Citroen kluba Slovenije je ob koncu tedna pri gradu na Bizeljskem pripravila jesensko mini srečanje Citroen kluba Slovenije, kamor so pripeljali več kot 70 avtomobilov iz Slovenije, Italije. Hrvaške in Avstrije. Srečanje je bilo v znamenju viteških iger, zato je bila večina udeležencev oblečena v starodavne obleke. Najbolj izvirni so bili pri lem Celjani, veliko pohval so bili deležni tudi udeleženci iz Radovljice, skriti niso mogli ostati tudi npr. Mariborčani, oblečeni v puntarje. V igri presenečenja so citroenovci morali odklepati deviški pas, ki ga je za srečanje naredil Bogomir Bogovičlz brežiške sekcije (tretji z leve v zadnji vrsti). Občutke naklonjenosti citroenom in viteštvu so udeleženci bizeljskega srečanja še poglobili na večerji v grajski kleli, od koder je fotografija s člani brežiške in celjske sekcije. (Foto: Branko Bogovič)
Trgovina cvete
BREŽICE - V Brežice hodijo na veliko kupovat Zagrebčani. Mogoče bo drugače od 14. septembra, saj bo tega dne Mercator odprl svoje prodajno središče v Zagrebu. Mogoče bodo Brežičani v prihodnje kupovali v Zagrebu. Če ne bodo šli nakupovat, bodo lahko šli od blizu gledat slovenskega predsednika Milana Kučana, ki bo tako kot hrvaški predsednik Stjepan Mesič imel pozdravni govor ob otvoritvi zagrebškega Mercatorjevega centra. Kakor koli, pose! je posel.
skih mesecih pri delu silne težave, saj je temperatura v dvorani zelo nizka (med 5° C in 10° C), kar je za pouk športne vzgoje premalo. Plinska sevala ne ogrejejo prostora, saj se topel zrak zadržuje pod streho dvorane, ventilatorji, ki naj bi prezračevali, pa ta zrak odvajajo ven. Pri tleh je temperatura bistveno nižja.
Največji problem pa je vonj po plinu, kar je 18. decembra 2000 ugotovila tudi sanitarno-higicnska inšpekcija. Predvidevamo, da v dvorano uhaja plin, saj seje že nekajkrat zgodilo, da so učenci postali omotični in smo morali pouk športne vzgoje prekiniti.
Stanje je nevzdržno, predvsem za učitelje, ki celo dopoldne preživijo v dvorani. Če se razmere ne bodo spremenile, v bodoče ne bomo mogli več uporabljati dvorane.”
Ob takem šolskem poročilu občinski svetniki niso mogli ostati ravnodušni, saj ni malenkost, če so
šolarji omotični pri telovadbi, in to že od lanskega decembra. Ker tudi pi malenkost več kot 13 milijonov tolarjev, ki naj bi jih porabili za izboljšanje ogrevanja balona, so mnogi svetniki predlagali, naj brežiška občina vendarle že enkrat neha popravljati obstoječo športno dvorano in naj si dvorano raje sezida, češ da bi bilo to cenejše. Zida naj jo tudi zato, ker so po mnenju številnih svetnikov Brežice kot središče občine s 45 odstotki vseh šolarjev v občini zelo slabo opremljene za šolsko telovadbo.
Slavko Sušin sicer sploh ne verjame, da v dvorani vohajo plin. “Ne govorite mi, da uhaja plin! To je samo lažna parola, ki smo je vajeni iz politike gradnje stadiona," je rekel.
Pomanjkanje šolskih zmogljivosti bi bilo po mnenju Jerneja‘Zor-ka v Brežicah manj boleče, če bi spremenili šolske okoliše in tako zmanjšali naval v mestno šolo. Vendar se taki zahtevi po spremembi na seji sveta niso veliko posvečali, posebej ne potem, ko je Vlado Križman, svetnik in predsednik sveta šole, izjavil, da je šolski okoliš tema, v katero si ne ppa nihče dregniti.	^ ,
J 2 Tj A š jh obči j j MA*
.------- ..v... ............
Krške novice
___________• _______________/
“TO RECI ŽIGANTEJU, BOŽIČ” - Na nedavni seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju so govorili o gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Andrej Božič je pri tem predlagal, , naj posavska pogajalska skupina za spremljanje izgradnje HE na spodnji Savi pride z bolj enotnimi stališči na sejo Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju. Niko Galeša, vodja posavske pogajalske skupine, mu je odvrnil, da so v skupini res precej skregani med seboj. “Ampak zahtevo za večjo enotnost stališč moraš nasloviti na gospoda Ži-ganteja,” je pribil Galeša. Tak ton sploh ni presenetil. Že dolgo se govori, da nekateri iz pogajalske skupine in drugi, ki opazujejo (ne)uspehe skupine, nosijo s seboj žlico. Za vsak primer, če bi nasprotnika lahko utopili v žlici vode.
OBČANI, ČIGAVI STE?! -Kostanjevica bo postala občina. Tako so prepričani njeni voditelji in kar lepo število domačinov. Če trdno vedo, da so zreli za samostojno občino, se manj ve, v katero pokrajino bo spadala Kostanjevica. Eden od domačinov pravi o pokrajinski pripadnosti Kostanjevice tako: “Pravijo, da je Kostanjevica v Posavju. Kako bo v Posavju: jaz iz Prekope moram preplavati potok in Krko, da pridem do Save.”
ORGANIZACIJE - V Krškem z okolico imajo že precej organizacij in ustanov za organiziranje organiziranega življenja mladih. Teh organizacij in ustanov je že toliko, da bo zanje kmalu zmanjkalo obiskovalcev. Problem bo posebno takrat, ko bodo delali obračun, kaj je kdo naredil dobrega za mlade.
Pogovor z Bajukom
KOSTANJEVICA - Krški občinski odbor Nove Slovenije-krščansko ljudske stranke bo pripravil 10. septembra ob 20. uri v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki srečanje in pogovor s predsednikom N.Si dr. Andrejem Bajukom. Odbor pričakuje na srečanju člane in simpatizerje stranke ter druge.
Novo v Brežicah
SVETNIŠKI GLASOVI - Mogoče je zatajila tehnika, da je ozvočenje malo popačilo glasove! Na ponedeljkovi seji brežiškega občinskega sveta so namreč zvočniki svetniškim glasovom dodajali nekaj šumov, ki so spominjali na blago renčanje. Tudi brez vmešavanja tehnike v brežiškem občinskem svetniku nekatere razprave včasih malce spominjajo na renčanje. Svetniških ugrizov še ni bilo. So mize in stoli levice in desnice v občinskem svetu preveč narazen!
OGLASI IN ZRAK Občina Brežice po mnenju nekaterih pobere premalo taks za javna oglaševalna mesta. Ker si občina v tem času beli glavo, kako plačati ogrevanje mestne platnene šolske telovadnice, bo najbolje, da temeljito zaračuna oglaševanje na javnih mestih in z zbranim denarjem kupi topel zrak za omenjeno javno telovadišče. Največ toplega zraka bodo seveda lahko kupili v volilnem letu, ko je zmeraj največ plakatov na javnih mestih in bo zaslužek s taksami lahko največji. Če bo volilno leto donosno v tem pogledu, bodo imeli v Brežicah volitve tudi pogosteje, kot je sicer običajno.
M EJ A - Če bo Hrvatom sreča naklonjena, bo zelena bratovščina iz “Lepe naše" tudi v prihodnje preganjala zajce in podobne primerke na desni strani mejne reke Sotle pri Dobovi. Na tej strani mejne reke so hrvaški lovci lovili doslej in očitno bodo smeli tudi v prihodnje. Brežiška občina skoraj nič ne protestira zaradi predvidene slovensko-hr-vaške državne meje v teh krajih. Občani se sicer jezijo zaradi meje, ampak vse t»je le folklora, saj ljubljanskih vladnih mož, ki bi povedali resnico o bodočih meddržavnih mejnikih v brežiški občini, ni in ni v občino Brežice. Še nekaj je. Ker vladnih veljakov ni sem, jim domačini tudi ne morejo zaupati, kje je Sotla najnižja in zato najprimernejša za prehod ljudi in robe, se pravi za tihotapljenje. Govori se, da je zelo primerna pri Slogon-skem, ampak tudi tam ne morete čez v salonarjih.
Vložek v kmetijo se počasi vrača
Jože Debeljak iz Gornjih Retij gre po dedovih stopinjah - Usmeril se je v rejo krav molznic - Za sedaj v dveh službah: v klavnici in na kmetiji
Kmečke igre v Dobravi
DOBRAVA PRI ŠKOCJANU -Društvo podeželske mladine Dobrava priredi v soboto, 8. septembra, ob 15.30 kmečke igre. V petih igrah se bodo pri gasilskem domu v Dobravi pomerile ekipe Društev podeželskih mladin Dolenjske in Bele krajine ter vaške ekipe iz občine Škocjan. Za dobro voljo in prijetno vzdušje bodo poskrbeli Grajski fantje z Ivico.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: solato in feferone po 300 tolarjev kilogram, krompir po 80, stročji fižol po 500 do 700, fižol v zrnju po 1000, koren, kolerabo, črno redkev in kumarice za vlaganje po 250, jedilne kumare, paradižnik, papriko in zelje po 200, čebulo po 200 do 300, rdečo peso po 250 do 300, melancane po 150 do 250, česen po 500 in šalotko po 400 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev, blitve in mlade čebule 100 ter pora 150, zavitek rezancev, mlincev in suhih jabolk 300, kilogram breskev 300 do 350, hrušk 120 do 200, jabolk 120 do 250, sliv 250 do 330, grozdja 200 do 300, smokev 700, liter borovničevca 1000, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200. Za zavitek sadik radiča je bilo potrebno odšteti 250 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sejmu 31. avgusta so imeli naprodaj 94 do 3 mesece starih prašičev, 66, starih 3 do 5 mesecev in težkih po 40 do 70 kg, in 9 prašičev, težkih po 100 kg. Prve so prodajali po 400 do 480 tolarjev kilogram, kar pomeni 9.000 do 14.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 390, kar je 18.000 do 24.000, in tretje po 300 do 320 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 32.000 tolarjev za žival. Na srednje obiskanem sejmu je bila kupčija povprečna.
GORNJE RETJE - Le streljaj od llijevega kozolca v Dolnjih Retjah, kjer je po pripovedi Močilnikarja izpod peresa Frana Levstika vstal ljudski junak Martin Krpan, je na višje ležečem, bolj nagnjenem terenu vas Gornje Retje. Posebnost vasi, v kateri je naseljenih šest hiš, je, da tu živi tudi več mladih družin. Pri treh se ukvarjajo s kmetovanjem, nikomur pa to ni edini vir dohodka. Tu živi tudi 28-letni kmetijski tehnik Jože Debeljak z družino. Jože, ki ga sicer vsi kličejo Coc, je zaposlen v zadružni klavnici v Velikih Laščah, katere obstoj je že nekaj časa negotov.
tije dobiti vsaj minimalen dohodek, se je pred dvema letoma usmeril v rejo krav molznic. “V začetku sem kupoval telice, nato tudi krave. V letu dni sem napolnil hlev. Največ krav je rjave pasme, vmes pa so lisaste in črno-bele. Kupoval sem jih po vsej Sloveniji, od kmetov, na farmah v Kočevju in v Vipavi, dve frizijki pa sta celo iz Danske,” je začetke resnejše proizvodnje opisal Jože. Sedaj ima dve kravi dojilji in osemnajst molznih krav pa tudi dva jahalna konja.
V novembru 1999 so Debeljako-vi začeli z oddajo mleka. Tržni presežki so v začetku znašali le 30 litrov mleka, sedaj pa ga oddajo vsak dan po 330 litrov. V lanskem letu so pri njih zgradili zbiralnico mleka z bazenom za 500 litrov, ki ga bodo prej ali slej tudi sami napolnili, saj želijo povečati število krav. Mleko, ki ga priredijo, je zelo dobre kakovosti. S krmnimi obroki, ki jih sestavlja Jože, ohrani visoko vsebnost mlečnih beljakovin in maščob tudi čez poletje. Za odlično mrvo poskrbi dosuše-valna naprava na topel zrak, ki je nameščena nad hlevom. Za manj
Jože Debeljak s triletno hčerko Nastjo.
Pred leti je od starega očeta prevzel 23 hektarov veliko kmetijo, ki obsega pol gozda, pol pa je njiv in travnikov. Ob prevzemu je bilo v nad dvajset let starem sicer velikem hlevu le nekaj govejih pitancev in prašičev, kmetija pa ni bila tržno usmerjena. Jože, ki je želel zaradi negotove zaposlitve od kme-
Zlato za kobile
GORNJA RADGONA -Ob dnevu konj erej cev na radgonskem sejmu so podelili tudi zlate sejemske medalje najboljšim rejcem slovenskih pasem konj. Med drugim je zlato medaljo za predstavitev toplokrvnih kobil na sejmu dobila Srednja kmetijska šola Grm iz Sevnega pod Trško goro. Odličje so si pripeli za kobile Emulet, Edelvveiss in Symphome.
“Košta” je skrinja za žito
V njej so poleg žit (pšenica, oves, ječmen, rž, proso, koruza, ajda) shranjevali še klobase, jajca in žganje
VELIKE LAŠČE - Slava Petrič iz Velikih Lašč zbira narodno blago in potem stare obrti in drugo “predela” tudi v spominke ali razne praktične predmete. Prvi taki izdelki so bili povezani z izdelavo zobotrebcev, ki jim tu rečejo klinčki in s prodajo katerih pred prvo svetovno vojno celo v Trst in drugam so nekateri zaslužili toliko, da so si kupili posestva. Izdelovalka zobotrebcev (klin-
Določanje časa obiranja
Mnogi sadjarji bodo imeli letos veliko dodatnega dela v prebiranju sadov
Letošnjo sadjarsko pridelavo so v veliki meri zaznamovali spomladanska pozeba, večkratna toča in močna suša. Zato mnogi nasadi jablan pred obiranjem kažejo žalostno podobo. Zaradi omenjenih naravnih vplivov so pridelki jabolk slabše kvalitete in so primerni le za predelavo. Intenzivnost poškodb so med nasadi zelo različna. Mnogi sadjarji bodo imeli veliko dodatnega dela s prebiranjem plodov in iskanjem nepoškodovanih plodov, ki so primerni za daljše skladiščenje.
Kljub omenjenim težavam je potrebno določiti optimalen čas obiranja jabolk.
Za daljše skladiščenje je potrebno jabolka obrati nekoliko prej, to je v času tehnološke zrelosti. Plodove, ki so primerni za predelavo, pa bomo obrali v času užitne zrelosti. V Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto z analizami spremljamo zorenje jabolk in bomo na osnovi le-teh določili okvirne roke obiranja najbolj zastopanih sort v naših nasadih. Ker se lahko med posameznimi nasadi pojavljajo razlike v zorenju, je priporočljivo, da tudi vsak sadjar spremlja zorenje v lastnem nasadu. Za dokaj natančno in enostavno oceno optimalnega časa obiranja si lahko pomagamo s škrobnim testom. Pri tej metodi potrebujemo jodovico (3g joda in 10 g kaliumjodida na 1 1 vode), ki jo dobimo v lekarnah, in tabelo škrobne lestvice, ki jo dobite pri Kmetijski svetovalni službi. Za analizo vzamemo 10 plodov posamezne sorte, kijih oberemo v višini okrog 170 cm na različnih naključno izbranih drevesih. Plodove prečno prerežemo in jih za kratek čas namočimo v raztopino jodovice. Nezreli plodovi, ki vsebujejo veliko škroba, se obarvajo modro. Z zorenjem se v plodovih škrob spreminja v sladkor, ki se pod vplivom jodovice ne obarva. Optimalen čas obiranje plodov za skladiščenje jabolk je, ko se 50 do 70 odst. škroba spremeni v sladkor (odvisno od sort), optimalen čas za predelavo pa, ko se spremeni 70 do 80 odst. škroba.
Jabolka na drevesu ne^orijo enakomerno. Hitreje zorijo predvsem bolj osvetljeni plodovi na vrhu drevesa, ki sb zato bolj razviti, močneje obarvani, bolj konsistentni, so okusnejši in imajo boljšo skladiščno sposobnost. Nasprotno pa so zasenčeni plodovi v notranjosti drevesa manj razviti, so slabšega okusa, slabše obarvani in niso primerni za daljše skladiščenje. Iz navedenih razlogov je nujno večkratno obiranje, ko posamezni plodovi dosežejo primerno tehnološko zrelost.
JANI GAČNIK, univ. dipl. inž. kmet.
fizičnega dela pa poskrbi v poda-jalno mizo predelana nakladalna prikolica, ki spravlja še ne povsem suho mrvo v puhalnik.
Plitva kamnita zemlja ne omogoča oranja. “Zaradi nagiba je teren še najbolj primeren za pašo telic ali presušenih krav. Ker mi lastna zemlja ne zadostuje, imam v najemu še 13 hektarjev obdelovalnih površin,” pravi Jože. Letos prvič uporablja tudi desethektarski pašnik štirih lastnikov na Karlovi-ci. Tam pase svojih devet telic, ki so različne starosti in so v treh različnih čistokrvnih pasmah. Z njimi si bo povečal število molznic, saj jih zaenkrat želi imeti vsaj petindvajset.
BARBARA ŽAGAR
čarica) je bila tudi njena mama in v spomin nanjo je izdelala lutko klin-čarico in pripravila razne izdelke in spominke v zvezi s klinci-zobotreb-ci.
Po ustnih izročilih je letos zapisala, kaj je “košta” in jo nato v obliki spominka izdelala ter predstavila na raznih sejmih. Košta je pravzaprav “kišta”, velik lesen zaboj za shranjevanje žita, ki je imela več razdelkov za shranjevanje raznih vrst žita. V velikolaški okolici takim zabojem rečejo “košta", h katerim pa sodi tudi vevnica in rešeto. Na kmetijah so imeli običajno dostop do košte le gospodarji. V žitu v koštah so shranjevali tudi jajca, žaganje, klobase in druge dobrote, ki so si jih na kmetih lahko privoščili le ob posebnih priložnostih.
Kot spominke ali praktične izdelke, jestvine ali pijače Slava izdeluje ali prikazuje na sejmih in razstavah še metle, predpražnike (iz ličkanja), krhlje, zobotrebce, razno suho robo, izdelke lesarskih obrti pa lovske preže, medvedke in še vrsto drugih. Zbira in predstavlja naravne znamenitosti, kulturno dediščino, območne značilnosti, razne dejavnosti ljudi od nekdaj do danes, suho robo, jestvine in pijače, praznične posebnosti pa tudi arhitekturo nekdaj in danes in pomembnih ljudi z območja občine in bližnje okolice.
J.PRIMC
Letošnja trgatev zahtevna
Tudi kletarjenje bo težje
Na grozdju, zlasti v Beli krajini, je ostalo veliko drobnih jagod, kar se ne more več izboljšati. Marsikje so trsi že brez večjega dela listne površine, kar ogroža obstoj trsa in bo nevarnost zimske pozebe že pri -8° C.
Tudi letos uradno spremljamo dozorevanje grozdja. Odstopanja od teh ugotovitev so zelo velika, pri sladkorju, kislinah in zlasti od suše prizadeti trsi imajo previsok pH soka, kar pomeni, da bo kletarjenje težje.
Največ tvegajo vinogradniki, ki računajo na kasnejši rok trgatve, da bi s tem dosegli zadosten odstotek sladkorja. S tem ogrožajo trto, ker ne bo ustvarila zalog hranil, potrebnih za odpornost proti nizkim zimskim temperaturam in odganjanje spomladi. Posebej kritično bo za vinograde, ki so gnojeni z dušikom. Najbolj prizadete trte poznih sort, ki so odvrgle večji del listja, je koristno takoj obrati, da bo vsaj les bolj dozorel, sicer bo trta vzala še zadnjo zalogo iz lesa za dozorevanje pečk, vendar bo kljub temu vrednost pridelka minimalna.
Priporočamo, da sanTi natančno spremljate stanje v svojem vinogradu (poleg sladkorja še količino kislin in pH vrednost). Če potrebujete pomoč, lahko prinesete vzorce v laboratorij Kmetijsko-gozdar-skega zavoda na Šmihelski cesti,14. Priporočljivo je vzeti ločeno vzorce od slabših in bolje dozorelih trsov, pa tudi glede na poškodovanost od suše. Nujno je, da ugotovite razliko in se tako lahko odločite za ločeno trgatev normalno zdravega in prizadetega grozdja. O pravilnih ukrepih vas bomo sproti obveščali na tel. odzivniku št. 090 93 98 17.
Več o vzrokih in posledicah suše lahko preberete v Kmečkem glasu.
JOŽE MALJEVIČ KGZS-Zavod NM Kmetijska svetovalna služba
Slava Petrič (druga z desne) na sejmih in razstavah prikazuje tudi spominke in druge izdelke kulturne dediščine velikolaškega območja. (Foto: J. Primc)
N
HRIBČEK BOM
KUPIL.
Priprave na trgatev
Letos si bo treba v kleti vzeti več časa
(Nadaljevanje)
“Kakovost vina raste v vinogradu,” je nesporna trditev, ki jo velikokrat slišimo. V vinski kleti samo lahko še ohranimo tisto, kar ponuja grozdje, ne moremo nič dodati, lahko pa nekaj ali veliko zapravimo. Letos smo pred zelo težko nalogo, kajti grozdje je prizadeto v veliko vinogradih. Iz slabega grozdja lahko pridelamo samo vino namizne kakovosti, ne smemo pa ga pokvariti.
Kako je možno oceniti kakovost grozdja, da bi lahko najbolje zastavili trgatev in razpored kakovostnih vinskih razredov? Bolj razumljivo povedano;, koliko vina bomo namenili za prodajo v sodih, koliko v litrskih steklenicah in koliko v buteljkah?
Barvo rdečega grozdja lahko ocenimo približno natančno, čeprav se vsako leto antociani ne topijo enako. Sladkor ni težko izmeriti, tudi ga ni težko nadoknaditi v kleti, če ga bo ob trgatvi manjkalo. Visoka sladkorna stopnja v grozdju pa ne vedno tudi visoke kakovosti. To izkušnjo smo mnogi pridobili v zadnjih dveh letnikih. Tudi kisline lahko v kleti popravljamo. Ekstrakta oziroma mineralnih snovi še ne moremo oceniti ali sproti meriti pri sprejemu grozdja, ni pa ta možnost daleč. Zaloga mineralov je odvisna od padavin, teh pa je letos primanjkovalo, torej ne bo močnih ek-straktnih vin. Vina z nizkim ekstraktom težko dosežejo vrhunsko kakovost, ne moremo pa ekstrakta v kleti popravljati. Tudi aromatskih snovi v grozdju zaenkrat v praksi ne moremo ugotavljati. Dobro dozorevanje grozdja zagotavlja lepo zalogo
Ureja: dr. Julij Nemanič
sortnih arom. Grozdje, ki je trpelo sušo, ne more biti dobro dozorelo. Aminokisline v grozdju ne služijo samo kot hrana kvasovkam, temveč so pomembne za tvorbo sekundarnih arom, ki so trajne in za mnoge bolj zanimive kot lepo dišeče sortne arome. Dobro sestavo grozdnih jagod zagotavljajo: neovirana rast, zadostna količina mineralnih snovi v tleh, zadostna obdelava tal, toda ne pretirana (letos se je dokazalo, da trajna talna ozelenitev ni najboljša rešitev za vse lege in podnebja), trgatev ob tehnološki zrelosti grozdja in zmerna obloženost trte. Zadostna preskrba trte z dušikom po zadnjih raziskavah prispeva k antioksidativnemu potencialu v grozdju,ki igra veliko vlogo pri zaviranju prezgodnjega staranja vina. Veliko vinogradov je preobloženih, gotovo ne bi vinogradniki toliko zahtevali od trte, če bi ob spomladanski rezi vedeli za poletno sušo. Mnogi, ki so zelo razredčili listje v bližini grozdja, tega ne bi storili, če bi vedeli za tako močno sončno pripeko, kateri je bilo izpostavljeno grozdje. Vina iz preveč osvetljenega in “opečenega” grozdja pridobijo nezaže-ljene arome po petroleju, naftalinu itd.
Negativno oceno zasluži od oidija napadeno grozdje. Da bi se izognili plesnivemu vonju vina, svetujem dodati v mošt ob razsluzenju toliko gramov aktivnega oglja na 1 hi, kot znaša odstotek plesnivega grozdja.
Letošnja trgatev bo zahtevala veliko truda z odbiro grozdja v vinogradu, a tudi zelo poglobljeno razmišljanje o najboljši tehniki pridelave vin. Letos si bomo morali vzeti več časa v kleti. Izkušenj s tako letino, kot je letošnja, imamo premalo. Kletarsko znanje nam bo v veliko pomoč.
(Se nadaljuje) Dr. JULIJ NEMANIČ
Trgatev 2001
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj bo pripravila v četrtek, 13. septembra, ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje o trgatvi in predelavi grozdja v vino. Predavala bo specialistka za vinarstvo Katarina Merlin s Kmetijskega zavoda Novo mesto.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Proč z nevarnimi mikrobi
Vsi stanovanjski prostori, kjer je dosti vlage in toplote, nudijo ugodne razmere za razmnoževanje nezaželenih mikrobov. Osnovni pogoj za vzdrževanje higiene v kuhinji je ločitev čistega in nečistega dela. Paziti moramo, da se ne bi že toplotno obdelana živila ponovno okužila. Kuhana živila, kijih bomo hranili dalj časa, moramo ohladiti in shraniti v hladilnik ali zamrzovalnik. Puščanje hrane na toplem in nezadostno pogrevanje lahko hitro povzroči zastrupitev s hrano. Največ nevarnih mikrobov se zadržuje na mokrih lesenih deskah, na ročajih nožev in kuhalnic, ob ročajih posod in pokrovk ter razah plastičnih posod. Pred uporabo in po njej jih pomijemo v vroči vodi z dodatkom detergenta.
Ugodno gojišče mikrobov so tudi pomivalne krpe in gobe. Da z njimi ne bomo prenašali okužb, jih po uporabi speremo v vroči vodi in dobro osušimo. Vse odpadke hrane, ki se nabirajo v pomivalnem koritu, po najkrajši poti odstranimo, da ne prehajo v lijak in v odtočnp cev. Lijake zavarujemo z mrežico, ki jo ob koncu dela vedno dobro očistimo ostankov hrane in speremo v vroči vodi. Po končanem delu temeljito očistimo kote in robove pomivalnega korita. Vlažne ostanke hrane zbiramo v nepropustni embalaži, kijih nato kompostiramo. Krpe za brisanje posode po uporabi odložimo v
pralni stroj in z njmi nikoli ne brišemo delovnih pultov. Dobro gojišče mikrobov so tudi plastične in žične gobice za grobo odstranjevanje živil s posode. Tudi te redno spiramo pod močnim curkom vroče vode. Z dolgotrajno uporabo pomivalnih pripomočkov (gobic, ščetk, krp) ne bomo prav nič privarčevali, veliko pa bomo tvegali za svoje zdravje. Najboljša rešitev je uporaba pomivalnega stroja.
Tako kot kuhinja sta tudi kopalnica in stranišče gojišče za nevarne mikrobe. Za vse prostore je potrebno dobro urejeno naravno ali umetno zračenje. Vlažne brisače naj ne visijo stisnjene ob steni, ampak razprostrte na držajih. Polno mikrobov je tudi na razmočenem milu, mokrih zobnih ščetkah in čistilnih pripomočkih. Najbolje je, da kos mila nadomestimo s posodico s tekočim milom.
Posebno pozornost zahtevata tudi kopalna kad in straniščna školjka. Za čiščenje in razkuževanje ne uporabljajmo kislin in grobih praškov, ker ranijo gladko glazuro, ta pa nato omogoča zadrževanje umazanije. Pogoj za preprečevanje okužb je redno in pravilno čiščenje ter osveščenost uporabnikov. Uporaba raznih dišavnih sredstev je pogosto le prekrivanje neprijetnih vonjav in umazanije. Mnoga sredstva delujejo na dihala dražeče in povzročajo celo alergije.
lui [tura
•- ■ ■ \ . . .
“Pravila so jasna, važna je kvaliteta”
Pogovor z Igorjem Teršarjem, pomočnikom direktorja Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Na našem področju kar 176 pevskih zborov ter 14 pihalnih orkestrov
u i% n
—
Orač v Tinjah
Razstava do 20. septembra
TINJE - Novomeški likovni ustvarjalec, diplomant Šole za risanje in slikanje, visoke strokovne šole v Ljubljani, Janko Orač, ki ima za sabo že več kot štirideset samostojnih razstav, se te dni s svojimi deli predstavlja na avstrijskem Koroškem. tl. avgusta so v Katoliškem prosvetnem domu v Tinjah odprli njegovo razstavo slik in grafik, ki bo na ogled do 20. septembra.
Kot pravi Anamarija Stibilj Šajn, ki je ob razstavi napisala spremno besedo, je Oračevo likovno snovanje beleženje občutij in doživetij ob zaznavanju, dojemanju in globokem vsrkavanju realne stvarnosti. "Preko ustvarjalnega procesa se vsebinska izhodišča, ki so najpogosteje vezana na krajino, ponovno rojevajo, odeta v tančico razmišljanj in distanco spominov. Nastali zapisi motivno niso spoznavni in so povzdignjeno v abstraktno sfero.”
Orač je slikar, ki veliko pozornost posveča barvam. Zaupa jim. Tudi zato njegove zgodbe pričarajo glasno ali tiho, toplo ali hladno, močno ali nežno vzdušje. Šajnova opaža, da se odločujoči vlogi barve pridružuje tudi vehementna poteza. “Ostrina linije ostaja na področju Oračevega grafičnega delovanja, a tudi v tem primeru ni mrtvo hladna in brezčutna. Orač premore nešteto idej, ki jih vtaplja v ocean barvnega polja ali iz njega osvobaja v življenje. Belino slikovne površine spreminja v čvrst, premišljeno grajen likovni oder; kompozicijsko močan, zaradi lazurnosti pogosto krhek. Z izbranimi likovnimi elementi ga spreminja v sceno, na kateri spregovorijo prave klepetulje. A le tistim, ki so jim pripravljeni prisluhniti in jih sposobni razumeti.”
L. M.
Zadnja leta se je opazno razcvetela ljubiteljska kultura, saj je z njo povezana kar desetina Slovencev. Država je pred leti poskrbela za bolj organiziran razvoj tovrstne kulture z ustanovitvijo posebnega sklada. O pomenu in nalogah Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je spregovoril pomočnik direktorja sklada Trebanjee Igor Teršar, prof. glasbe, ki je končal študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, dirigent Občinskega pihalnega orkestra Trebnje in član predsedstva Zveze kulturnih društev Trebnje.
* Kdaj je bil ustanovljen sklad in zakaj?
"Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti oz. zdaj Javni sklad je država ustanovila leta 1998 na podlagi posebnega zakona. Tako je izkazala skrb za ohranjanje in razvoj bogate tradicije slovenskega ljubiteljstva, saj se je tudi skozenj od či-talništva do najnovejših mednarodnih uspehov naših najvidnejših sestavov vzpostavljala in izoblikovala slovenska nacionalna identiteta, tako v Sloveniji kot v zamejstvu in po svetu. Ljubiteljska kultura je pri nas zelo razširjena. Vsakoletna ustvarjalnost okrog 1700 kulturnih društev in okrog 2500 kulturnih skupin - vanje je vključenih okrog 50 tisoč članov - se kaže v 16.500 prireditvah, ki se jih udeleži več kot štiri tisoč obiskovalcev. Le na področju, ki ga pokriva Dolenjski list, deluje okrog sto otroških in mladinskih, 76 odraslih pevski zborov in 14 pihalnih orkestrov. Država tako financira organizacijsko mrežo, 50-odstotno financira vse sprejete projekte s področja kulture. Cilj sklada je nenehno zagotavljati rast kvalitete ljubiteljskih skupin in pogojev za ustvarjanje, predvsem pa najboljše usmerjati naprej, tudi na tekmovanja izven meja.”
n
Igor Teršar
• Na kakšen način sklad pomaga ljubiteljskim društvom oz. zvezam?
“Zagotavlja jim strokovno in organizacijsko pomoč, pomaga pri pripravi in izvedbi kulturnih programov in projektov, organizira javne razpise, sodeluje pri zagotavljanju dobrih pogojev dela, skrbi za izobraževalne programe na kulturnem področju, promovira dosežke, izdaja publikacije s svojega delovnega po-
1. slikarski Ekstempore
Letos sodelovali domači ustvarjalci, prihodnje leto povabili še druge - Otvoritev razstave v ponedeljek
KOČEVJE - Kočevska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Društvo ljubiteljev likovnega ustvarjanja sta minuli vikend organizirala pri brunarici v Dolgi vasi 1. slikarski Ekstempore.
“Ekstempore smo organizirali z namenom, da bi našim članom omogočili druženje in skupno ustvarjanje na prostem,” je povedala predsednica Društva ljubiteljev likovnega ustvarjanja Martina Pleše. Društvo so ustanovili pred nedavnim. Kot je povedala vodja kočev-
dročja,... Najpomembneje je, da se lahko katerokoli društvo prijavi na naš razpis. Pravila so jasna, važna je le kvaliteta. Sicer pa sklad sofinancira tudi projekte slovenskih kulturnih organizacij v zamejstvu ter kulturnih društev v Evropi.”
•	Katera področja dejavnosti pokriva?
“Zelo veliko področij: glasbeno
gledališko in lutkovno, folklorno filmsko in multimedijsko dejavnost plesno, likovno in literarno dejav nost, skrbi pa tudi za založništvo Redno izhajata reviji Mentor in Naši zbori ter druge publikacije za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Opažamo, da se v zadnjih letih na Dolenjskem posebej razvija prav gledališka dejavnost.”
•	Na skladu ste od vsega začetka, saj ste bili najprej svetovalec za glasbeno dejavnost, zdaj pa opravljate delo pomočnika direktorja. Kakšna je vaša ocena delovanja sklada oz. njegovih 58 izpostav po vsej Sloveniji?
“Sklad nudi strokovno in organizacijsko pomoč kulturnim društvom in zvezam preko 58 območnih izpostav, ki so razdeljene v 11 med-območij. Na našem področju na primer v medobmočje Novo mesto spadajo območne izpostave iz Trebnjega, Novega mesta, Krškega, Brežic, Sevnice, Metlike, Črnomlja, pod Ljubljana - okolica pa izpostave iz Ribnice, Kočevja in Ivančne Gorice. Predhodna komisija EU je pred kratkim prav naše področje ljubiteljske kulture v primerjavi z drugimi evropskimi državami označila za nadpovprečno. Sistem sklada je edinstven v Evropi, ker država pokriva kompletno infrastrukturo in zaposlene v ljubiteljski kulturi. Teh je 105.
Tudi sam sistem ocenjujem za dobrega, saj lahko skupine s pomočjo selektivnih srečanj pridejo do vrha. Dokaz so na primer brežiški mešani pevski zbor Viva in novomeška Pomlad, pihalni orkestri Videm Krško, Krka Zdravilišča iz Straže, trebanjski orkester, kočevska in se-novska godba, folklorno društvo Kres in še kdo. Njihovi uspehi so vidni celo izven Slovenije. Sicer pa je delovanje območnih izpostav odvisno od vodje - nekateri so bolj zagnani, spet drugi organizirajo le državni program. Sicer pa Upravni odbor sklada izpostavo lahko tudi
Predsednica društva ljubiteljev likovnega ustvarjanja Martina Pleše z enim izmed obeh svojih del s 1. slikarskega Ekstempora v Kočevju. (Foto: M. L.-S.)
ske izpostave Sklada Andreja Repar, ki je bila ena od pobudnic organiziranja ljubiteljskih slikarjev v Kočevju, želijo, da bi v delo društva pritegnili tako amaterje kot profesionalce. Trenutno šteje društvo 14 članov; razen predsednice, kije po poklicu profesorica likovne umetnosti, so vsi ostali amaterji.
Povabilu k sodelovanju na L slikarski Ekstempore se je odzvalo 6 ustvarjalcev. Eden je kiparil, ostali pa so se odločili za slikanje v različnih tehnikah. "Motiv je bila narava v okolici smučišča v Dolgi vasi,” je povedala Plešetova. Večina avtorjev, od katerih je vsak izdelal v povprečju po dva dela, se je odločila za prikaz posameznega izseka iz narave, en udeleženec pa je skušal zajeti večji, razpoznavne-jši del okolice smučišča. Dela bodo pokazali na razstavi, ki jo bodo odprli v ponedeljek, 10. septembra, v hotelu Valentin. Na ogled bo do konca meseca.
“S prireditvijo smo želeli doseči, da bi se naši člani bolje spoznali med seboj,” je povedala Plešetova. Zato so k sodelovanju povabili le domače ljubitelje likovnega ustvarjanja. Prireditev naj bi postala tradicionalna in jo bodo organizirali tudi prihodnje leto, le da bodo tedaj k sodelovanju povabili tudi člane sorodnih društev iz Šentvida pri Stični, Idrije, Vrhnike in še od drugod.	M. L..S.
Jasna Samarin v Kostanjevici
KOSTANJEVICA - Violinista Volodja Balžalorsky in Jelena Ždrale bosta v petek, 7. septembra, pospremili otvoritev razstave del Jasne Samarin -slike 1998 - 2001 v Lamutovem likovnem salonu. Avtorico bo na otvoritvi, ki bo ob 19. uri, predstavil docent za slikarstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Sergej Kapus.
ukine, če ugotovi, da je nesmiselna. To se do zdaj še ni zgodilo."
•	Koliko projektov na leto lahko finančno podprete?
“Po prvem letu delovanja sklada se je število vlog povečalo za 60 odstotkov, v naslednjem letu še za 12. Pri tem so razpoložljiva sredstva žal ostala nespremenjena. Lani je sklad sofinanciral 3500 projektov, 2500 preko območnih izpostav. Letos je država skladu dodelila dobrih 684 milijonov tolarjev, kar nekaj pa ga bomo skušali pridobiti tudi sami.”
*	S katerimi problemi se naša kulturna društva najpogosteje srečujejo in kako jim pri tem pomagate?
“Treba je vedeti, da ljubiteljska kultura ni v zagotovljenem, temveč dogovorjenem programu občine, tako da je od nje odvisno, kakšno pomoč bo nudila svojim društvom. Država daje le smernice. Mora pa občina zagotoviti osnovne pogoje delovanja. Po moji oceni je največji problem naših kulturni društev prostor, izobrazba mentorjev je dobra. Dvorane so v večini manjših krajev dotrajane, zastarele in času neprimerne. Stanje skušamo izboljševati s pomočjo t.i. kulturnega tolarja. Sicer pa društva ne morejo pričakovati denarja le od države in lokalne skupnosti. Kot drugje po svetu se bo treba tudi pri nas posluževati še drugih načinov financiranja, kot je iskanje sponzorskih sredstev.”
LIDIJA MURN
Kiparska razstava Dirka Heija
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli Zdravilišča bo v petek, 7. septembra, ob 20. uri otvoritev razstave del akademskega kiparja Dirka Heija. Otvoritev bosta popestrili violinistki Petra Božič in Petra Slak.
Rudijev večer v “Rački”
DOLENJSKE TOPLICE - Na Rudijevem večeru v gostišču Račka bodo v petek, 7. septembra, ob 20. uri odprli slikarsko razstavo del Janeza Briclja. Umetnika bo predstavil Janez Bricelj ml. Kulturni program bodo oblikovali: tenorist Miloš Genorio, harmonikar Janez Goršič in kitarist Matej Rudolf Škof. Program bo povezoval Rudi Škof.
“Odslikava sanj”
SEVNICA - Lekos Galerija Ana vabi v četrtek, 6. septembra, ob 20. uri na otvoritev slikarske razstave Darinke Pavletič - Loren-čak z naslovom Odslikava sanj.
Več časa za iskanje knjig
Kako so uporabniki nove Knjižnice Mirana Jarca zadovoljni s ponudbo - Pohvaljen prost pristop do knjig
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, ki seje vrsto let ubadala z veliko prostorsko stisko, že pol leta deluje v novem prizidku, vsaj študijski oddelek in oddelek za odrasle. Izboljšav je veliko, saj je knjižnica prostorna in lepo urejena, s prostim dostopom do knjig, opremljena z računalniki, več čitalnicami. Morda obiskovalci vseeno kaj pogrešajo?
ZVONKO TEKAVEC, študent zgodovine, iz Novega mesta: “Sem redni obiskovalec prej stare in zdaj nove knjižnice in zdi se mi, da je za uporabnika zdaj težje. Prej so mi željeno knjigo prinesli, zdaj pa se sam najprej trudim pri računalniku, potem pa knjige na določeni polici vseeno ne najdem. Vprašat grem knjižničarje in včasih celo oni ne najdejo. Moti me tudi, da je pomešana slovenska in tuja literatura, drugače pa je v redu.”
MARTA PAVČEK iz Novega mesta: “Z družino sem v novi knjižnici danes prvič in moram reči, da smo vsi navdušeni. Tako je prijetna, lepo opremljena, prostorna, in kot kaže, dobro založena. Všeč mi je, da si knjige lahko iščeš sam, da brskaš in včasih potem najdeš še kaj, česar sicer ne bi. Mi smo si danes sposodili le otroško videokaseto, v knjižnici je namreč na voljo kar nekaj videokaset. Prav gotovo bomo še prišli.”
TINA GLAVIČ, študentka etnologije, iz Žužemberka: “Všeč mi je tukaj in sem redna obiskovalka knjižnice. Pohvalila bi prost dostop do knjig, saj dostikrat, ko željeno knjigo najdem, vidim, da to sploh ni to, kar iščem, in je potem ne vzamem. Je pa tudi res, da zdaj dosti več časa porabim za iskanje, saj knjige niso vedno tam, kjer bi morale biti, pa tudi področja se dostikrat prekrivajo. Obiskovalci jih tudi napačno odlagajo. K sreči so delavci knjižnice prijazni- in pomagajo.” TEJA MEDVED, dijakinja, iz Novega mesta: “Nove knjižnice se še nisem čisto privadila, ampak počasi se bom že znašla. Sposojam si knjige in kot večina mojih prijateljic včasih naletim na težave pri iskanju, saj to ni najbolj enostavno. Kdor ne zna nič delati z računalnikom, ima probleme. Zdaj, poleti, me moti prekratek delovni čas knjižnice, predvsem popoldne. Sicer rada prihajam sem in bom še tudi naprej.”
L. M.
Zasavski likovniki med Dolenjci
Do 16. septembra razstava del 13 revirskih likovnikov društva Relik v galerijah Goga, Simulaker in Kralj
Koncert dveh organistov
GLOBODOL - V okviru Orgelskega ciklusa 2001 - Baročna glasba evropskih narodov bosta v petek, 7. septembra, ob 20. uri v Domu glasbene dediščine na koncertu nastopila organista Angela Tomanič in Milko Bizjak.
Alkestida na gradu
SEVNICA - Sevniško grajsko poletje 2001 se bo v petek, 7. septembra, nadaljevalo s predstavo Lada Kaštelana Alkestida v režiji Mihe Alujeviča. Gre za koreodramsko postavitev priredbe grškega mita o Alkestidi, ženi, ki je žrtvovala življenje za svojega moža.
Koncert na gradu Rajhenburg
BRESTANICA - Krška območna izpostava Sklada vabi na koncert v okviru Poletja na gradu Ra-jehnburg. V nedeljo, 9. septembra, bodo na gradu ob 18. uri prepevali člani Posavskega okteta in vokalne skupine Solzice.
NOVO MESTO - Revirski likovniki so že skoraj štiri desetletja zbrani v likovnem društvu Relik, po zaslugi povabila Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območne izpostave Novo mesto, galerij Simulaker, Goga in Kralj pa se te dni prvič skupinsko predstavljajo tudi na Dolenjskem. V soboto, 1. septembra, je namreč kustos Galerije Simulaker, akademski slikar Igor Papež, odprl pregledno razstavo likovnih del 13 likovnikov društva Relik, ki bodo v vseh treh novomeških galerijah na ogled do 16. septembra.
Kot je uvodoma povedala Klavdija Kotar, je tovrstno sodelovanje, ki je nekaj posebnega tudi zato, ker so se pri projektu povezale različne organizacije, pomembno zaradi skupnih iskanj novih izvirnih poti v likovnem ustvarjanju, zaradi izmenjave izkušenj in morda kot spodbuda, da se tudi dolenjski likovniki, ki jih ni malo, združijo v svoje društvo, kot je nekoč že uspešno delovalo Likovno društvo Vladmira Lamuta. Predsednik Društva revirskih likovnik Relik iz Trbovelj Branko Železnik je na kratko predstavil delo društva, ki šteje preko trideset članov, in je dejavno na vseh področjih likovne umetnosti, povedal pa je tudi, da so se z veseljem odzvali povabilu Dolenjcev. Njihovi posamezni likovniki so pri nas že razstavljali.
Dva vodilna člana društva sc tokrat predstavljata z več deli. in sicer v Galeriji Goga razstavlja Zoran
Poznič, v Galeriji Simulaker pa Benjamin Kreže, ki je v društvu strokovni mentor odraslim likovnikom. V Galeriji Kralj pa so svoja dela razstavili: Mihaela Krasnik, Majda Drnovšek, Desanka Kreča, Ivanka Uršič, Nene Borčilo, Marjeta Železnik, Zdravko Dolinšek, Franc Ostanek, Jože Potokar, Stane Leskovšek in Emil Škrbec. Dela - na ogled jih je kar 85 - so tematsko zelo različna, pa tudi po tehniki, od grafik, risbe, akvarela do olja. Enotno mnenje tako zasavskih kot dolenjskih likovnikov je bilo, da mora v prihodnje še priti do podobnih sodelovanj.
L. MURN
NOVO MESTO - Vsem, ki želijo ustvarjalno preživeti svoj prosti čas, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Novo mesto ponuja včlanitev v ustvarjalne delavnice. V letošnjem šolskem letu jih predvidevajo kar nekaj: plesne, likovne, lutkovne, folklorne, gledališke, filmske, fotografske itd. Delavnice bodo potekale, če bo zanje dovolj zanimanja. Vpis poteka vsak dan med 9. in 16. uro na sedežu sklada v Kulturnem centru Janeza Trdine, v
Borza šolskih knjig
NOVO MESTO - Dojutri. petka. 7. septembra, bo na stojnicah pred knjigarno Goga na Glavnem trgu 6 borza rabljenih šolskih knjig. Učenci in dijaki lahko prodajajo svoje rabljene učbenike ali jih pustijo v komisijski prodaji v knjigarni. Poleg rabljenih je na stojnicah mogoče kupiti tudi nove šolske knjige za osnovno in srednjo šolo.
OTVORITEV V GOGI - Na otvoritveni slovesnosti Je spregovorila Klavdija Kotar z novomeške izpostave sklada (na desni), sledijo ji pobudnica razstave Zasavcev slikarka Nene Borčilo, predsednik društva Relik Branko Železnik in Igor Papež, kije razstavo odprl. (Foto: L. M.)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
STROKA IMA SVOJE POGLEDE
Kakšno avtocesto si želimo na Dolenjskem in kaj bomo dobili?
Dolenjska in posavska regija nestrpno pričakujeta izgradnjo dolenjskega kraka avtoceste od Biča do Obrežja. Tranzitni promet v smeri Balkana se povečuje, močno gospodarstvo regije za svojo konkurenčnost potrebuje dobre prometne povezave s svetom in tudi vsi ostali si želimo kar najbolj hitro, varno in udobno vožnjo do prestolnice. Dokončanje slovenskega avtocestnega križa pa se iz leto v leto bolj odmika in zahteva vse večje vsote denarja. V takih razmerah morda ni ravno modro govoriti o negativnih vplivih avtoceste na naravno in kulturno okolje, saj to lahko vzpodbudi očitke, da je izgradnja avtoceste tako počasna in draga ravno zaradi tistih, ki ne razumejo "napredka".
Pa vendar je dobro na problematiko varovanja opozoriti, ko je za to še čas. Avtocesta je velik gradbeni poseg, ki močno zaznamuje prostor in obremenjuje okolje. Podoba in vsebina širšega prostora sta odvisni od njenega poteka in njene umestitve v prostor. Zato je načrtovanje avtocest zelo dolg in kompliciran postopek, ki skuša zajeti kar najširši spekter vseh prostorskih, ekonomskih, tehničnih in drugih dejavnikov, ena od faz načrtovanje pa je tudi t.i. presoja vplivov na okolje. Kot okolje običajno razumemo tiste njegove sestavine, od katerih je odvisno naše preživetje (voda, zrak, tla), manj pomislimo na rastlinske in živalske vrste, še najbolj poredko pa na t.i. kulturno okolje, ki ga oblikujejo kulturna krajina in objekti kulturne dediščine znotraj nje. In ravno slednjemu bi na tem mestu rad posvetil nekoliko več pozornosti, saj je kulturna krajina konec koncev nosilec narodove prostorske identifikacije.
Načrtovalcem avtocest nikakor ne moremo očitati diletantizma, kljub temu pa se zdi, da v nekaterih primerih le (še) ni bilo storjeno čisto vse, da bi negativne vplive na kulturno (pa tudi naravno) okolje spravili na najmanjšo možno mero. Takšnih točk je na dolenjskem kraku avtoceste kar nekaj: podrtje
domačije, vrednotene za kulturni spomenik, in dokončno uničenje presihajočega jezera, potek trase po dolini Temenice in mjmo trebanjskega gradu, pod Hmeljnikom, pod Starim gradom pa nad Otočcem ter nenazadnje lokacija velikih cestnih postojank pod gradom Mokrice.
Čeprav se vsi zelo radi sklicujemo na našo kulturno dediščino, se z njo ponašamo in kitimo, pa pri prostorskem razvoju le-ta pogosto potegne krajši konec. Pač ne prinaša hitropoteznih koristi (prej stroške) in razen spomeniškovarstvene stroke mnogokrat nima zagovornika, zato v primeru konfrontacije z drugimi interesi v prostoru nima pravih izgledov.
Cilj varstva kulturne dediščine je trajna ohranitev tistih vrednot, zaradi katerih je bila spoznana za dediščino, kar pomeni ohranjati izvirnost in neokrnjenost dediščine ter značilno krajinsko sliko prostora, v katerem se nahaja. Dediščina je edinstveno, nenadomestljivo in neobnovljivo bogastvo, zato jo je treba ohranjati ne le v smislu materialov in oblikovanosti, ampak tudi v smislu umestitve v prostor ter funkcionalnih prostorskih povezav z okolico. Torej ni dovolj, da objekt dediščine ohranimo le fizično, ampak je bistvena tudi njegova ohranitev v karseda avtentičnem okolju.
Predvsem za slednje lahko že rečemo, da cilj varstva kulturne dediščine kljub naporom pristojne službe ne bo dosežen povsod. Tako so na primer na “višjih inštancah” odločili, da se zgradita tako imenovana spremljajoča objekta (velika parkirišča za tovornjake z bencinskim servisom) pod Mokricami, ki so vrednotene kot kulturni spomenik državnega pomena. Kakšna bo usoda trebanjskega gradu, še ni znano, pravkar pa se odloča usoda krajinske slike Starega gradu oz. doline potoka Lešnica pod njim. Tudi Stari grad je vrednoten kot kulturni spomenik državnega pomena, trenutno pa je z občinskim odlokom zavarovan kot kulturni spomenik z varovanim območjem. Veljavni varstveni režim predpisuje soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe za vsak poseg v varovano območje. Ker pa je avtocesta državna investicija, katere pogojedajalci so neposredno ministrstva in ne regionalne strokovne službe, se odlok v tej točki enostavno ne spoštuje. Pogoj ministrstva za kulturo, da mora biti poseg v varovano območje čim manjši, žal ni bil dovolj normativno določen in si ga načrtovalci razlagajo tako, da pač vsaka rešitev, do katere pridejo, pomeni najmanjši možni poseg v območje, s čimer se kulturnovarstvena
Uradni predlog poteka avtoceste pod Starim gradom. (Izdelal: M. Simič)
Predlog kulturnovarstvene stroke.
stroka vključno s pristojim ministrstvom ne more strinjati. Predlagana rešitev, ki je bila v obliki Osnutka uredbe lokacijskega načrta avtoceste na odseku Hrastje - Kronovo dana v javno obravnavo, je bila torej v tem segmentu neusklajena s strani Ministrstva za kulturo, torej se z njo ne strinjajo vsi vladni resorji, kar pomeni svojevrsten presedan, saj neusklajeni osnutki uredb načeloma ne gredo v javne obravnave.
Za kaj torej gre? Pod Starim gradom načrtujejo vzdolž doline potoka Lešnica izgradnjo viadukta v dolžini 535 metrov. Z izgradnjo enega daljših viaduktov v državi bi se bistveno spremenila krajinska slika širšega območja Starega gradu, trajno pa bi bil razvrednoten pogled z gradu, kar na nek način pomeni tudi zmanjšanje vrednosti gradu. Viadukt, ki poteka po najnižjem delu doline, ki jo
z vseh strani obdajajo pobočja na nivoju cestišča, deluje prostorsko nelogično in zato tudi moteče. Z viadukta ne bi bil Stari grad nič bolj viden kot sicer, saj bodo poglede nanj zastirale protihrupne ograde. Ironično pa je tudi to, da je do sedaj spomeniškovarstvena služba na mnogih mestih predlagala viadukt kot primernejšo rešitev, pa ji je bilo razloženo, da pomeni izgradnja viadukta prevelik finančni zalogaj in da je ekonomika gradnje prvenstvenega pomena. S prestavitvijo trase nekoliko bolj proti jugu bi cestišče lahko naslonili na obstoječi teren, kjer bi se jo dalo dodatno skriti tudi z vegetacijo. Res je, da bi se s tem nekoliko bolj približali naselju in šoli, česar si domačini prav gotovo ne želijo, vendar pa menim, da 200-metrska oddaljenost od šole namesto 260-metrske ob primerno izvedenih protihrup-
nih ukrepih ne pomeni bistvenega poslabšanja življenjskih pogojev, ohranili pa bi možnost, da grad ohranimo (in mogoče tudi oživimo) v dokaj avtentičnem in naravno ohranjenem okolju.
Odnos do kulturne dediščine v prostoru odraža stopnjo kulturne ozaveščenosti nekega naroda. Trenutno velja večinsko mnenje, da ni tako zelo pomembno, kakšna bo nova avtocesta, samo da bo. Neposredno prizadeti seveda razmišljajo drugače. Ob uničenju dediščine pa ni praktično nihče neposredno prizadet (posredno pa vsi). Pri izgradnje avtoceste se bo torej pokazalo, kaj je naša družba dejansko pripravljena storiti za ohranitev dediščine in kaj so samo puhla besedičenja.
MITJA SIMIČ Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
IZ ZGODOVINE
Zamorec obranil slovensko mejo na Dolenjskem
Skorajda ni Slovenca, gotovo pa ne bi smelo biti Dolenjca, ki ne bi vedel, da je prva puška za samostojno Slovenijo leta 1991 počila na Dolenjskem, in sicer na Pogancah. Prav tako pa verjetno ni Dolenjca, ki bi vedel, da se je nekaj podobnega dogajalo tudi tu na Dolenjskem, nedaleč stran, tam okoli Šentjerneja, skoraj natančno tisoč let prej. Če bi se takrat končale slabo, ne bi bilo kaj braniti leta 1991! Tam ob Krki je namreč okoli leta 1000 tekla meja med Ogrskim kraljestvom, v katerem je bila tudi Hrvaška, in med Svetim cesarstvom nemške narodnosti, kamor je spadala mejna Slovenska marka, danes bi rekli Dolenjska.
V prvi polovici desetega stoletja, so Madžari pustošili po Evropi. Sesuli so mogočno srednjeevropsko cesarstvo Karla Velikega, neke vrste združeno Evropo srednjega veka. K sreči je Madžare cesar Oton I. leta 955 usodno porazil na Le-škem polju. Da bi si utrdil jugovzhodno mejo, je naš tedanji cesar dodelil ozemlje spodnje Krke svojim močnim vazalom freisin^kim škofom, ki so bili tudi in predvsem sposobni posvetni gospodje. Freisinški škofje so tudi sicer zelo pomembni ^a slovenstvo. To nas naj ne čudi, saj takrat ljudje de niso Poznali narodnosti, razvrdčali so se po deželni pripadnosti in kajpak po stanovih. Prvi zapisi v slovenskem jeziku, tako ime-
novani Brižinski spomeniki, so se na primer ohranili ravno v popotnem obredniku freisin-škega škofa Abrahama, tistega, kateremu je njegov sorodnik cesar Oton II. leta 973 podaril obsežno škofjeloško gospostvo. S pomočjo teh spisov, ki so sploh najstarejši slovanski teksti, napisani z latinico, je lahko svojim podanikom pridigal v slovenskem jeziku. Nekateri menijo, da bi bil škof Abraham lahko celo našega, slovenskega pokolenja. V tem času, torej proti koncu 10. stoletja, je nastala tudi dolenjska freisinška posest, zaradi upravne povezanosti z večjo gorenjsko, pravzaprav škofjeloško, imenovana včasih tudi “škofjeloška dolenjska posest".
Vinorodnost okolice Klevevža, okljuka Radulje in topli izvir so bili pravo razkošje za freisinške lastnike in za njihove loške kastelane. Žal sta bila druga svetovna vojna in čas po njej usodna za ta bogati in udobni grajski kompleks, pravi dolenjski Tusculum.
Do sredine 11. stoletja se je oblikovalo freisinškogospostvo okoli glavnih postojank Klevevža, Gutenwerta (Otoka) in Otočca ter se razprostiralo od Kostanjevice vse do današnjega Novega mesta. Upravno središče je bilo na gradu Klevevž pri Šmarjeti, glavno dolenjsko mesto postane trg Gutenvvert ob Krki, nedaleč od Šentjerneja. To neagrarno, obrtniško in trgovsko regionalno središče z razvitim železarstvom in lastno kovnico denarja je imelo grad, sodišče in mitnico. To izredno pomembno postojanko so leta
1473 popolnoma opustošili Turki, tako da je izginila s površja zemlje in iz zavesti ljudi. Še predtem pa so ustanovili koroški Ortenburžani Kostanjevico, ki je začela prevzemati od Gutenvverta v drugi polovici 12. stoletja vodilno gospodarsko trgovsko in upravno vojaško vlogo na tem strateškem obrobnem delu cesarstva.
Iz predhodnega freisinškega mostišča začno v 12. stoletju koroški Španhajmi z Višnjegor-skimi grofi in svobodnimi gospodi (vitezi) Prisi pomikati mejo Dolenjske marke in cesarst-
va čez Krko globoko na ogrsko ozemlje. Vas Hrvaški Brod pred Šentjernejem je še priča o tamkajšnjem nekdanjem ogrskem, hrvaškem ozemlju. Meja slovenskega ozemlja se do srede 12. stoletja premakne od Krke čez Gorjance do Kolpe. Z ustanovitvijo Novega mesta leta 1365 začne to novo habsburško mesto prevzemati vlogo vodilnega dolenjskega mesta, katero je ohranilo do danes. Freisinška posest na desnem bregu Krke je po letu 1300 začela slabeti. V različnih obdobjih je obsegala poleg omenjenih Klevevža, Gutenvverta in Otočca še posamezne posesti, kot so Ostrog pri Kostanjevici, Svibno, Planina, Prežek pod Gorjanci in spodaj ležeči Ho-henau, Pleterje, Jelša pri Šentjerneju, Prapreče pri Krono-vem, Vrhovo pri Gracarjevem turnu, Gorenje Mokro Polje, morda tudi Stari grad in druge. Zgodovinar Stane Granda meni, daje bil svojčas celo prostor današnjega Novega mesta tudi freisinška domena. To velja vsekakor za Luknjo v Prečni.
Da bi prišlo v našo zavest to pomembno, pravzaprav inicial-no obdobje slovenske zgodovine na Dolenjskem, bo malce pripomogla obsežna in atraktivna razstava Krka in zamorec s krono, ki bo postavljena oktobra letos v Dolenjskem muzeju. Prvo razstavo z naslovom Loka in zamorec s krono je pripravilo Muzejsko društvo Škofja Loka leta 1997 v Škofji Loki ob
svoji šestdesetletnici. Mednarodna razstava je pod različnimi imeni gostovala v več mestih v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, gre pa še na Hrvaško in Italijo. Njen avtor Peter Hawlina je na razstavi Neuhofen und gekron-te Mohr ob tisočletnici Avstrije ob avstrijskem kanclerju dejal: “Zamorec s krono je več kot zlate zvezde na modri zastavi združene Evrope". Mi pa dodajmo, da je bila freisinška posest na koncu 10. stoletja pri nas zametek države Slovenije, saj je že pred tisoč leti združevala naše osrednje narodnostno ozemlje od Dovjega s Triglavom, škofjeloško gospostvo, Mlačevo-Gro-suplje, Kostelsko na Kočevskem vse do Krke in Gorjancev in še del Istre povrh. Zamorec v grbu freisinških škofov je v simbol prvih branilcev in utrjevalcev vzhodne meje našega narodnostnega ozemlja.
Naj si za konec zaželim, da bi dolenjski župani zamorca s krono vzeli zopet za svojega in bi se z njim bolje in uspešneje uveljavili blizu in daleč, ne da bi čakali okorno in sebično centralno državno oblast. Njim, torej županom in njihovim svetnikom, ter avtorju razstave Havvlini pa predlagam lasten grb dolenjske regije, katerega opis - blazon se glasi: Zlato polje, vodoravno predeljeno z modro valovnico. Zgoraj zamorec s krono, spodaj črn slovenski klobuk.
ALOJZIJ PAVEL FLORJANČIČ
USTVARJAMO AVTOMOBILE
RENAULT
Panthera

* *


Nova generacija Renaultovi common rail turbodizelski motorji po svoji tehnologiji spada v sam vrh, cenovno pa ' je dostopnejša kot kdajkoli.
Za večino Renaultovih dizelskih avtomobilov boste namreč odšteli prav toliko kot za primerljivo bencinsko različico.*
Renaultove sodobne turbodizelske motorje odlikuje nova tehnologija za vbrizg goriva po sistemu skupnega voda (common rail) z izpopolnjenim krmiljenjem. So izredno tihi, a se v hipu odzovejo, ko je treba temperamentno poskočiti. Poraba goriva je zelo nizka, zato so tudi prijaznejši do okolja. Izbirate lahko med vozili z 2.2 in 1.9 litrskimi motorji ter z razponom moči od 6 .105 do 130 KM.
velja za vse modele Megane, Scenic, Laguno in
RADIO
Mm $utori!
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boč 107,3
«N°
r	*

6 MHl
Si.mobilov prodajni oddelek je v neposrednem stiku z uporabniki.
Da bi v prihodnje še okrepili povezavo s poslovnimi strankami, razpisujemo delovno mesto
PREDSTAVNIKA ZA PRODAJO POSLOVNIM STRANKAM na področju Novega mesta
V tej vlogi bodo vaše odgovornosti naslednje:
*	pridobivanje novih poslovnih strank (podjetij) glede na Si.mobilove ciljne segmente,
*	podpora obstoječim ključnim poslovnim strankam na področju Novega mesta,
*	odkrivanje novih potreb poslovnih strank in njihovo uresničevanje s ponudbo Si.mobilovih proizvodov,
*	vodenje proaktivnega odnosa do strank v skladu s prodajno strategijo družbe.
Da bi bili v tej vlogi lahko zares odgovorni in uspešni, morate imeti naslednje prednosti:
*	dobre prodajne izkušnje in priporočila pri delu z zahtevnimi poslovnimi strankami
*	odlično poznavanje poslovnega okolja na področju Novega mesta,
*	suveren pristop, izrazita tržna in predstavitvena spretnost,
*	izkušnje s prodajo opreme visoke tehnologije, programskih in hardvvare sistemov ali telekomunikacijskih naprav.
Si.mobilovo sodobno delovno okolje dopolnjuje dostop do najbolj kakovostnih poslovnih procesov, sodelovanje z mednarodnimi strokovnjaki, možnost dodatnih izobraževanj ter konkurenčno plačilo. Pričakujemo tekoče govorno in pisno znanje angleškega jezika, obvladanje MS-Office programov, visoko profesionalno predanost delu ter smisel za humor.
Če si drznete prevzeti odgovornosti in izpolnjujete pričakovanja, Vas vljudno vabimo, da pošljete Vaš življenjepis v angleškem in slovenskem jeziku najkasneje do 12. septembra na naš naslov.
Veselimo se srečanja z Vamil
Za vse druge informacije o zaposlitvenih možnosti obiščite našo spletno stran www.simobll.sl .
SI.MOBIL d.d.
Kadrovska služba Šmartinska cesta 134b SI-1000 Ljubljana Email: careers@simobil.si
vedno zame.
simobil
ZADRUŽNI SEJEM NA GRABNU
Tudi letos bo od 7. do 9. septembra na Grabnu potekal že tradicionalni Zadružni sejem, ki ga organizira KZ Krka z.o.o., Novo mesto. Program bo bogat in zanimiv. V petek ob 16. uri bo srečanje harmonikarjev, ob 17. pa zabavno glasbeno popoldne. Naslednji dan, v soboto, bo cel dan potekala kreativna delavnica za otroke in mlade pod vodstvom Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Ob 10. uri bo strokovno predavanje o tehnologiji in ekonomiki pridelave semenske pšenice, popoldne pa bo spet zabavni glasbeni program. Predvsem pa so ta dan vabljeni konjerejci, saj bo vsakdo, ki bo na sejem prišel s konjem, dobil malico.
V nedeljo so vabljeni vsi, ki se želijo prepričati, ali je njihov grozd res najtežji ali pa so morda pridelali najdaljši koren. Ta dan si bo tudi mogoče ogledati Novo mesto iz balona, eden od obiskovalcev bo poletel brezplačno, saj bo ena od vstopnic izžrebana.
Vse dni sejma bo mogoče tudi praktično preizkusiti traktor s priključki. Društvo vinogradnikov Podgorje pa vabi na poskušnjo cvička, razglasili bodo najboljšega in organizirali bogat srečolov. Seveda ni treba posebej poudariti, da se bodo tako kot vedno vrstile različne poskušnje, predvsem pa bo pripravljena pestra gostinska ponudba.
Sejem bo odprt vsak dan od 8. do 18. ure, še posebej pa ste vabljeni na otvoritev v petek, 7. septembra, ob 11. uri.
od 7. do 9. septembra 2001
RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC.
Prihranite pri sanaciji strehe, ES2S23ES3 zato pokličite 080 20 30.	zaščita s sistemom
DOREMA, d.o.o. obrat Mokronog Gubčeva cesta 6 8230 Mokronog
Zaposlimo:
MEHANIKA v obratu šivalnice Pogoji:
•	3- ali 4-letna šola elektro ali strojne smeri
•	zaželjene delovne izkušnje
•	starost do 35 let
Nudimo zaposlitev za nedoločen čas.
Pisne prijave pošljite v 8-ih dneh po objavi na zgornji naslov. Več informacij na tel. št. 07/304-96-90.
■ 4\
zavarovalnica tilia
- ... > ... . .. •!.-■'
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto
VABI K SODELOVANJU
VEČ ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV - honorarnih sodelavcev
- za trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj na območju Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevja.
Od kandidatov pričakujemo:
•	srednješolsko izobrazbo (IV. ali V. stopnja) ekonomske, upravne ali tehnične smeri
•	vozniški izpit B kategorije
•	potrdilo o nekaznovanosti
•	veselje do dela z ljudmi
•	samoiniciativnost, iznajdljivost
•	komunikativnost
Bodočim honorarnim sodelavcem nudimo:
•	ustvarjalno delovno okolje
•	dinamično in zanimivo delo
•	strokovno izobraževanje
•	stimulativne zaslužke
•	možnost sklenitve delovnega razmerja
Za kandidate se predvideva preizkus znanja.
Če ste prepričani, da je to izziv in priložnost za vas, pošljite pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov:
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, 8000 Novo mesto, Seidlova cesta 5. Za vsa dodatna pojasnila lahko pokličete na telefonsko številko 07/39-17-208.
Dobrota opogumlja
Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski.
Karitas
Z
tel.: (01) 23 23 186 www.karitas.si
Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske Karitas.
Najdete nas v Oglasni pošti. Prinese Vam jo Vaš poštar med 12. in 14. septembrom.
Mobitelova glasovna info postaja 18 20 00 splošni odzivnik, sprehod z glasovnim vodnikom.		
Novice	18 20 20	novice Ra Slo	18 23 03	Dvojčka	Kinospored 18 24 00
18 20 24	novice 24 ur	18 23 04	Rak	18 24 01	Ljubljana
18 20 34	šport 24 ur	18 23 05	Lev	18 24 02	Maribor
Promet	18 21 00	18 23 06	Devica	18 24 03	Celje
18 21 01	promet Ra Slo	18 23 07	Tehtnica	18 24 04	Kranj
18 21 02	promet Hrvaška	18 23 08 Škorpijon	18 24 05	Nova Gorica
Vreme	18 22 00 vreme 24 ur	18 23 09	Strelec	18 24 06	Koper
Horoskop	18 23 00	18 23 10	Kozorog	18 24 07	Novo mesto
18 23 01	Oven	18 23 11	Vodnar	18 24 08	Murska Sobota
18 23 02	Bik	18 23 12	Ribi	
Center za pomoč naročnikom
031/041121 Mobiuporabniki ter 031/041 700 700 GSM naročniki
Vsi uporabniki Mobitel GSM lahko na Mobitelovi glasovni info postaji dostopate do številnih svežih, uporabnih in zanimivih informacij. Če pokličete splošni odzivnik 18 20 00, se ob pomoči glasovnega vodnika sprehodite po naboru informacij: novice, promet, vreme, horoskop, kinospored, in izberete tisto, ki vas trenutno zanima. Do posameznih vsebin lahko dostopate tudi
direktno, s klicem na ustrezno številko. Na Mobitelovi glasovni info postaji se klice iz omrežja Mobitel GSM zaračunava po številu zahtev, ne pa dolžini informacije: naročnikom Mobitel GSM 100 SIT/informacija, Mobiuporabnikom 120 SIT/informacija.
Iz tujine se poleg zahteve zaračunava tudi čas trajanja zveze.
■
mmm
.
msmm
Plesna zveza Slovenije in Sekcija plesnih šol Slovenije pri GZS
VAM PRIPOROČATA DOBRE PLESNE ŠOLE*
č
PLESNI CENTER DOLENJSKE
Mirjana {n Bosis Vovk
Zupančičevo spREltAjAlišČE 2, Novo mesto Tel.: 041/754 911
Plesni center Zasavja Novi Log 7a 1430 Hrastnik Tel.: 03/564 12 49
Kongresni trg 1, Ljubljana telefon: (01) 4218181 e-mail: dance@kazina.si http://www.kazina.si
PlesniVal
Trg Celjskih knezov 8, Celje Tel.: 03/548 42 60
E mail: plesni.val@siol.net
p 1 e a n a iola
Narodni dom, Maribor
tel I 02/250 8000
e-mail I info@pingi.si www.pingi.si

Ljubljana, Prušnikova 99 tal.: 01/512 0 512 Ljubljana, Drenikova 32 tol.: 01/515 6 515
E-mail:iafe@b*Ur».ii
tittf://www.koUr*.»i
>0^
-O,
PLESNA ŠOLA
ei/zej,
SLOVENI GRADEC, VELENJE TEL. + FAX: 0278IS 7 SOI GSM: 041/449 814
MURSKA SOBOTA GSM: 041/989 199
Nazive >>dobra plesna šola<< podeljuje Sekcija plesnih šol Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije podjetjem, ki so strokovno USPOSOBLJENA ZA VRHUNSKI PLESNI POUK OTROK. MLADINE IN ODRASLIH IN DELUJEJO PO NAČELIH KODEKSA ETIKE IN MORALE V PLESU.
Boštjan Simunič sedmi v Pekingu
Topliški atlet je na univerziadi na Kitajskem v troskoku za državnim rekordom zaostal za 5 cm - Katka Božič dvajseta na 100 m z ovirami, Simona Kozmus pa 24. v kladivu
DOLENJSKE TOPLICE - Na 21. univerziadi, svetovnih študentskih igrah v Pekingu, se je od športnikov z našega konca najbolj odrezal Boštjan Simunic iz Dolenjskih Toplic, član atletske sekcije Novoles, ki se je v troskoku na samo 2 cm približal svojemu osebnemu rekordu in v finalu osvojil izvrstno 7. mesto.
MATJAŽ IN RANTA - Najboljši novomeški košarkar Matjaž Smodiš je prosti čas med novomeškimi pripravami na evropsko prvenstvo, kjer je slovenska reprezentanca popolnoma pogorela, izkoristil tudi za srečanje z mladimi bralci. Takole se je spoprijateljil z Ranto, junakom knjig Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo! in Ranta vrača udarec! Suhodolčan pripravlja že tretjo knjigo o Ranti, ki pa še nima naslova, govori pa o tem, kako si Ranta prizadeva postali državni prvak. Matjaž take izkušnje ima, saj je lani postal prvak s Krko Telekomom, letos pa z italijanskim Kinderjem, in je tako edini slovenski košarkar, ki je osvojil naslov državnega prvaka lani in letos.
S trenerjem očetom Milanom sta nastop v finalu načrtovala, čeprav je imel Boštjan med vsemi prijavljenimi šele 14. izid, a sedmo mesto v je tudi njiju presenetilo. Boštjanov cilj je bil uvrstitev v finale, kjer je želel ugnati vsaj enega tekmeca, izteklo pa se je še precej bolje, saj si je v prvih treh skokih s 16,30 m izboril mesto med najboljšo osmerico, ki je imela na voljo še tri dodatne skoke, v nadaljevanju pa mu je uspelo izid izboljšati na 16,54 m, kar je le 5 cm manj od državnega rekorda Alena Topo-lovčana in 2 cm manj od Boštjanovega osebnega rekorda.
Boštjan ima po lanski operaciji še vedno težave s poškodovanim gležnjem, ki ga po vsakem resnejšem treningu tehnike skoka ali po tekmovanju še dva dni boli. V Pekingu je
Primc zmaguje na domačih mitingih
NOVO MESTO - Minuli tede%so v Novem mestu pripravili dva manjša atletska mitinga, katerih osrednja točka sporeda je bil met diska, v katerem je bil obakrat najboljši domačin Igor Primc. V sredo je zmagal z 61,12 m dolgim metom, drugi je bil Dražen Prskalo iz Zrinjevca (53,86), tretji pa Novomeščan Darko Cujnik, ki je s 37,32 m dolgim metom dokazal, da še ni za v staro šaro, čeprav so časi, ko je pred 20 leti postavljal jugoslovanske rekorde v metu kopja, že precej daleč. V skoku v višino je med dekleti s 165 cm zmagala Gordana Dragišič, med fanti pa Brežičan Janez Krošelj, kije preskočil 180 cm. V metu kladiva je bil s 68,25 m najboljši Brežičan Primož Kozmus. V soboto je Primc zmagal z izidom 60,70 m, drugi je bil Hrvat Mustapič (58,56), tretji pa njegov rojak Prskalo (56,10 m).
imel tudi nekaj sreče, saj je v kvalifikacijah že v prvem poizkusu izpolnil normo za finale, v katerem je tako lahko nastopil brez bolečin v gležnju. Če bi moral v kvalifikacijah skočiti večkrat, bi moral v finalu zaradi bolečin krepko stisniti zobe in izid najbrž kljub temu ne bi bil tako dober. Kljub temu da mu tokrat ni uspelo popraviti državnega rekorda, je bil zadovoljen, rekord pa bo lah-
• Na univerziadi v Pekingu sta nastopili tudi atletinji Katka Božič iz Novega mesta in Simona Kozmus iz Brežic. Božičeva je v teku na 100 m z ovirami s časom 13,77 le za desetinko sekunde zaostala za osebnim rekordom in 3 stotinke sekunde za svojim letošnjim najboljšim izidom. V svoji kvalifikacijski skupini je bila peta in se ni uvrstila v nadaljnje tekmovanje, na koncu pa je osvojila 20. mesto. Kozmusova je v metu kladiva s 53,09 m zasedla 24. mesto, za svojim najboljšim izidom pa je zaostala za 5 metrov.
Boštjan Simunič
Novomeški mladinci spet prvaki
Mladinska vrsta atletskega kluba Krka Telekom je v Celju ponovila lanski uspeh -Med mladinkami topliški Novoles četrti - Kopica zmag med posamezniki
NOVO MESTO - Kljub velikim finančnim težavam, v katere je zaradi nesodelovanja drugega glavnega pokrovitelja zabredel novomeški atletski klub Krka Telekom, je mladinska vrsta ponovila lanski uspeh in minuli teden v Celju drugič zapored osvojila naslov ekipnega državnega prvaka. Dobro so se odrezale tudi mladinke topliškega Novolesa, ki so osvojile 4. mesto.
Tudi med posamezniki so se novomeški mladinci zelo izkazali. Borut Sever in Marko Hren sta v metu kladiva osvojila prvo in drugo mesto. Drugi je bil tudi Primož Jeralič v skoku s palico. Na 100 metrov sta se z drugim in tretjim mestom izkazala Kirn Zelič in Matija Kraševec. Prvi dve mesti v metu kopja sta osvojila Novomeščana Mihael Može in Mitja Žitnik. Miha Kapš je bil v teku na 800 m tretji, Peter Golob je bil v teku na 1500 m drugi. Matija Kraševec pa na 200 m tretji. Matjaž Berus je bil na 3000 m tretji. Marko Kovač je bil v skoku v daljino drugi, zma-
gal pa je v troskoku. V metu diska je bil Davorin Kovačič tretji. Dejan Ambrožič je zmagal v teku 2000 m z zaprekami, Janez Jeralič pa je bil najboljši v skoku v višino. Prva postava štafete na 4 X 100 m je zmagala, druga postava pa je bila četrta. Na 4 X 400 je bila novomeška štafeta tretja.
Med mladinkami so se izkazale atletinje Novolesa iz Dolenjskih Toplic, ki so, kljub temu da niso nastopile v vseh disciplinah, osvojile ekipno četrto mesto, le malo je manjkalo pa bi posegle še višje. Med posameznicami so se z zmago izkaza-
le Nina Simunič v skoku v daljino, Nina Murko v skoku v višino, Teja Martinovič v teku na 400 m z ovirami, Tjaša Ogulin v teku na 400 m, Manja Praznik pa je bila najboljša v troskoku. V obeh štafetnih tekih 4 X 100 in 4 X 400 m so bile Topličanke druge, z drugim mestom pa sta se izkazali tudi Tanja Prudič na 100 m in Andreja Žalec na 1500 m.
Ekipni vrstni red: mladinci - 1. Krka Telekom 13.327, 2. Žak Mass 13.233, 3. Kladivar Celje 13.049 itd.; mladinke - 1. Kladivar Celje 12.650, 2. Kronos 11.806 , 3. Zak Mass 11.506, 4. Novoles Dolenjske Toplice 11.220, 5. Koper 9.284.
Portoval vabi bodoče nogometaše
NOVO MESTO - Nogometna šola Portoval bo v sredo, 12. septembra, med 17. in 19. uro v sejni sobi v prvem nadstropju stavbe ob novomeškem štadionu vpisovala otroke v nogometno šolo. Sprejemajo otroke, rojene po L januarju 1992, v svoje vrste pa vabijo tudi starejše, stare do 14 let. Nogometna šola Portoval ta čas skrbi za nogometni uk okoli 150 otrok.
OD MOSTA DO IRČE VASI - Potapljači kluba za podvodne aktivnosti so v soboto, 1. septembra, pripravili tradicionalno čistilno akcijo Krka izvir - izliv. Tokrat so čistili dno reke Krke med Irčo vasjo in kandijskim mostom. Največ dela so imeli z deti mostovne konstrukcije pod kandijskim mostom, ki so jih v Krki pustili po obnovitvi pred nekaj leti. Težje dele konstrukcije so morali dvigniti s posebnimi dvižnimi baloni. V trči vasi so pod picerijo Eldorado našli sprednji del kabine tovornjaka, s katerim so imeli prav tako precej dela. Tokratne ekološke akcije so se udeležili le potapljači domačega kluba in člani rafting kluba Gimpex, drugi pa so se ustrašili napovedanega dežja in narasle Krke. Na srečo udeležencev akcije Krka ni narasla. (Foto: J. Z.)
Prvi tudi Krkini mlajši mladinci
NOVO MESTO - Na atletskem pokalu Slovenije (APS) za mlajše mladince so mladi atleti novomeške Krke Telekoma med fanti zmagali, dekleta pa so osvojila tretje mesto. Med posamezniki so se z zmagami izkazali Davorin Kovačič v metu kladiva in Matjaž Berus v teku na 2000 m (oba Krka Telekom), Nina Murko (Novoles) v skoku v višino ter Matej Kralj (Šentjernej) v teku na 300 m.
S kolesi na Mirno goro
ČRNOMELJ - Športnorekreativ-no društvo Črnomelj bo v nedeljo,
9.	septembra, ob 10. uri pripravilo tradicionalni 6. vzpon z bicikli na Mirno goro.
ko popravil že na svojem naslednjem večjem tekmovanju, na sredozemskih igrah v Tunisu.
Slovenski udeleženci Univerziade so morali sami delno kriti stroške nastopa, Boštjana oziroma njegov klub je tako sedmo mesto “stalo” 140 tisoč tolarjev.
I. V.
Krkaši drugi in tretji med pionirji
NOVO MESTO - Na atletskem pokalu Slovenije za pionirje in pionirke v Velenju je novomeška Krka Telekom med pionirkami osvojila tretje, med pionirji pa drugo mesto. Med pionirkami je bil brežiški FIT 9., Novoles iz Dolenjskih Toplic 13. in Šentjernej 17. Med pionirji je bila Sevnica 13., Fit pa 18. Med posameznicami velja omeniti zmage Janje Bučar iz Šentjerneja v teku na 800 m (2:19,34), Tjaše Ogulin (Novoles) v teku na 300 m (42,39) in novomeške štafete pionirk na 4 X 300 m.

■ ..- ■	r v** ....
DOBER, A LE ZA DOMA - Kolesar Krke Telekoma Matjaž Leskovar je v vožnji na 1000 m eden najboljših na svetu, kar je pred leti dokaza! s petim mestom na tekmi svetovnega pokala, z izidom, doseženim v ponedeljek na državnem prvenstvu pa bi se letos v svetovnem pokalu uvrščal med drugim in četrtim mestom. Žal za njegove nastope kolesarska zveza - dirkališčni kolesarji tekmujejo za reprezentance in ne za klubska moštva - ne da denarja, sam pa si potovanj čez svetovne oceane ne more privoščiti, tako da so nastopi na državnem prvenstvu zanj edina priložnost, da pokaže, kako dober je. Letos Matjaža Leskovarja, doktorja atomske fizike in znanstvenika na Institutu Jožef Stefan, zelo verjetno najbolj izobraženega kolesarja na svetu, ne bo niti na svetovnem prvenstvu, saj tja vodijo točke s tekem svetovnega pokala, ki pa jih nima. (Foto: I V)
Prvenstvo je oživilo velodrom
Izstopal edini specialist Matjaž Leskovar - Zapečateno novomeško kolesarsko dirkališča so avgusta začasno odprli in v ponedeljek z zamudo začeli z državnim prvenstvom
NOVO MESTO - Kot da bi bil novomeški velodrom uročen, se je po izjemno dolgi in hudi suši ulilo prav v petek, ko bi se v Češči vasi moralo začeti letošnje kolesarsko državno prvenstvo na dirkališču. Kolesarsko društvo Krka Telekom je moralo tako prvi dan tekmovanja preložiti na ponedeljek, drugi del pa naj bi izpeljali jutri, v petek, ob 14. uri.
Prvega dela državnega prvenstva seje udeležilo 70 kolesarjev iz šestih slovenskih klubov, ki so se pomerili v treh disciplinah. Med dokaj poprečnimi izidi za dirke na dirkališču slabo pripravljenih tekmovalcev so izstopali dosežki edinega slovenskega specialista za dirkališče Matjaža Leskovarja, ki je v svoji disciplini, vožnji na 1000 m. dosegel zelo dober čas 1:05,65, s katerim je dokazal, da je po krivem zapostavljen, saj bi bil s tem izidom na tekmi svetovnega pokala v Pordenonu v Italiji in v Szczecinu na Poljskem drugi, v Ipo-hu v Maleziji pa četrti, a na nobenem od petih letošnjih tekem za svetovni pokal na dirkališču ni nastopil.
Izidi prvega dne državnega prvenstva na velodromu, kategoriji elite in do 23. leta, zasledovalna vožnja na 4000 m - 1. Mahorič (Perutnina Ptuj) 4:51,54, 2. Gazvoda (Perutnina Ptuj) 4:54,75, 3. Meglič (Sava Kranj) 4:56,37; vožnja na čas na 1000 m - 1. Leskovar (Krka Telekom) 1:05,65,2. Šuštarič (KrkaTelekom) 1:10,03, 3. Jalovec (Sava Kranj) 1:10,75; olimpijski šprint - 1. Krka Telekom 51:72, (Švajger, Šuštarič, Leskovar, 2. Perutnina Ptuj 53:21, 3. Sava Kranj 53:96.
Starejši mladinci, zasledovalna vožnja na 3000 m - 1. Radakovič (Krka Telekom) 3.48.56, 2. Tišma (Sava Kranj) 3:49,06, 3. Belšak (Perutnina Ptuj) 3:49,84... 5. Avbar (Krka Telekom) 4:04,13; vožnja na
čas na 1000 m - 1. Tišma (Sava Kranj) 1:13,09, 2. Rožman (Sava Kranj) 1:13,90, 3. Arh (Krka Telekom) 1:14,75; olimpijski šprint - 1. Perutnina Ptuj 53:06, 2. Sava Kranj 54:06, 3. Krka Telekom 54:31 (Muh-vič, Matko, Arh).
Mlajši mladinci, zasledovalna vožnja na 2000 m - 1. Piljojčič Sava Kranj) 2:29:52,2. Bole Grega (Bled) 2:34,72, 3. Senekovič (Lenart) 2:36,13, 4. Kastelic (Krka Telekom) 2:39,34; vožnja na čas na 500 m - 1. Keršič (Perutnina Ptuj) 36,15, 2. Piljojčič (Sava Kranj) 36,47, 3. Bole (Perftech Bled) 36,78, 4. Barantin
Murn in Miholjevič do cilja po Venetu
NOVO MESTO - Novomeški kolesar v dresu italijanskega moštva Mobilvetta Uroš Murn je na enodnevni dirki 1. kategorije pokala svetovne kolesarske zveze UCI po Venetu osvojil 27. mesto. Zmagal je Italijan Giulliano Figueras (Pana-ria), nekdanji svetovni prvak med mlajšimi člani in moštveni tovariš Gorazda Štanglja v italijanskem amaterskem moštvu Fior. Drugo mesto je osvojil Italijan Danilo di Luca in tretji Štangljev sedanji klubski tovariš Davide Rebellin. Na 196,6 kilometrov dolgi progi se je eno mesto za Murnom uvrstil Hrvat v dresu novomeške Krke Telekoma Vladimir Miholjevič.
(Krka Telekom) 36,93; olimpijski šprint - 1. Perutnina Ptuj 52,65, 2. Perftech Bled 54:12, 3. Sava Kranj
• Novomeški velodrom se očitno še dolgo ne bo izkopal iz objema dolgov, njegova usoda pa je vse bolj zavita v meglo, saj upniki preko sodišč že posegajo po premičnem premoženju, ki pa ga ni prav veliko. Vse do sredine avgusta je bil velodrom zaradi tega po nalogu sodišča zapečaten in kolesarji niso mogli nanj, tedaj pa ga je sodni izvršitelj začasno odpečatil, tako da so se tekmovalci šestih slovenskih klubov lahko pripravili na prvenstvo, kakšnega pretiranega navdušenja nad dirkališčnim kolesarstvom pa zaradi nedostopnosti edinega tovrstnega objekta v Sloveniji ni bilo čutiti, zrcalo vsega tega pa je tudi precej skromna udeležba na prvenstvu, na katerem je prvi dan manjkala večina najboljših tekmovalcev kategorije do 23. leta, ki so že odpotovali na sredozemske igre, na štartu pa prav tako ni bilo nobenega izmed poklicnih kolesarjev. Nekoliko bolje je bilo v mlajših kategorijah, saj mladinci ta čas nimajo pomembnejših dirk.
54,52, 4. Krka Telekom 55,56 (Barantin, Kastelic, David).
I. V.
Vabijo bodoče telovadke
KRŠKO - Gimnastično društvo Rain Krško vabi k vpisu v programe ženske športne gimnastike za deklice od 1. do 3. razreda, ki bo v torek, 11. septembra, ob 17. uri in četrtek, 13. septembra, ob 17. uri v telovadnici OŠ Jurija Dalmatina v Krškem.
Vajeti tokrat v ženskih rokah
Edino šentjernejsko kasaško zmago je na Brdu dosegla Sanja Zagorc z Leonom - Suriyi je v finalu velike nagrade Mobitela zmanjkalo moči - Vojo Maletič najboljši voznik
ŠENTJERNEJ - Na nedeljskih kasaških dirkah na Brdu je edino zmago za Šentjernej v 8. dirki osvojila Sanja Zagorc, novinka med kasači. Sanja je na dirki voznic, posvečeni spominu na pokojnega novinarja
Elan je prvič zmagal
NOVO MESTO, ČRNOMELJ -Nogometni drugoligaši so minuli teden igrali tekme četrtega in petega kroga. V četrtem krogu je novomeški Elan prvič zmagal, z 2:0 je v Rušah premagal tamkajšnji Fero-term Lenterm. Zadetka za Novome-ščane sta dosegla Delanovič v 60. minuti in Kmetič v 80. minuti. V petem krogu je Elan doma z 0:2 izgubil z Zagorjem, Bela krajina, ki tekme 4. kroga ni odigrala, pa je v petem krogu v Hrpeljah z 0:2 izgubila z Jadranom Šepičem. Bela krajina je na lestvici s 7 točkami ob tekmi manj šesta, Elan pa je s tremi točkami zadnji. Na lestvici vodi Livar Ivančna Gorica. V 6. krogu bo Bela krajina igrala v gosteh z Aluminijem, Elan pa prav tako v gosteh z Dravogradom.
Dela Henrika Obeleisa, nastopila z očetovim konjem Leonem, ki je vodil zadnjih 800 m dirke in se tudi na cilju ni pustil presenetiti.
Šentjernejčani so na Brdu največ pričakovali od finalne dirke velike nagrade Mobitela, saj so imeli v ognju tri železa: letos tako rekoč nepremagljivo Suriyo pa Bukefalosa in Sai Babo, vse tri iz hleva Voja Ma-letiča, kije sedel v sulkiju za Suriyo, s katero se je sredi dirke prebil na čelo, a tokrat šentjernejska zvezdnica ni zdržala do konca; tik pred ciljem jo je prehitel Vili Lobell z Bedekovičem. Suriya in Vojo sta se morala tako s kilometrskim časom 1:20,2 zadovoljiti z drugim mestom, z istim časom in taktično zrelo vožnjo pa je 3. mesto osvojil Bukefalos z Alešem Pavšičem. Sai Baba se ni uvrstil med prvih pet. Za uteho je Vojo Maletič na Brdu dobil pokal za najboljšega voznika v skupnem seštevku vseh predtekov in finala velike nagrade Mobitela.
Poleg tega so Šentjernejski kasači na Brdu dosegli še nekaj uvrstitev na nagrajena mesta. Na 2. dirki je 4. mesto osvojil Lewis z Borutom An-
tončičem (1:24,2). Na 3. dirki je Jože Judež po dolgem tekmovalnem premoru zaradi poškodbe z Mirabel-loprav tako osvojil 4. mesto (1:24,6),
Vojo Maletič
eno mesto za njima pa se je uvrstil Božo Radkovič z Lukasom (1:24,7). Na 5. dirki je Peli z Borutom Antončičem osvojila 5. mesto (1:22,7).
Gorazd Štangelj se spet vrača
Po zlomu ključnice je očitno spet v dobri formi, kar je dokazal na Giru del Friuli v Italiji, kjer se mu je s 16. mestom pridružil krkaš Branko Filip
NOVO MESTO - Kot je že v njegovi navadi, se novomeški kolesarski legionar Gorazd Štangelj tudi letos pred jesenskim delom sezone vrača v vrhunsko formo. Letos je uspešno začeto sezono podobno kot v preteklih letih moral prekiniti zaradi zlomljene ključnice, v ponedeljek pa je na 27. Giru del Friuli OZIROMA PO NAŠE DIRKI Po Furlaniji v Italiji spet dokazal, da kljub smoli, ki ga spremlja že dolga leta, sodi med najboljše kolesarje na svetu.
PRED STARTOM NAJVEČJE SKUPINE - Največja skupina, v kateri so bili od najmlajših do najstarejših, je štela 50 kolesarjev, srednja kategorija 12 in najmočnejša skupina, v njej so sodelovali že pravi poklicni kolesarji, 29 tekmovalcev. Slednji so prevozili 16- kilometrsko zahtevno progo. (Foto: A. K.)
Kolesarjenje 2001 uspešno
Dejavni klub nevtralcev
Na štartu 200 km dolge preizkušnje seje zbralo 124 kolesarjev, med katerimi je bilo kar nekaj znanih imen svetovnega kolesarstva, med katerimi velja omeniti Štangljevega klubskega tovariša Davida Rebellina in Ivana Bassa pa odličnega Rusa Konjiševa ter nenazadnje slovitega italijanskega superzvezdnika Marca Pantanija, kije po dolgem času prvič nastopil na dirki v domovini, a mu ni uspelo izpolniti pričakovanj številnih navijačev, ki so od njegovega nastopa veliko pričakovali, saj je moral odstopiti 60 km pred ciljem.
Vpis v teniško šolo
NOVO MESTO - Teniški klub Portovaid vabi k vpisu v teniško šolo otroke od 4. do 14. leta starosti. Šola bo delovala na igriščih pod štadionom Portoval, vodil pa jo bo poklicni klubski trener Jiri Volt. Za dodatna pojasnila pokličite na telefon 041 557 857!
Celoletna šola tenisa
NOVO MESTO - Teniški center vpisuje v celoletno šolo tenisa za otroke, stare 4 leta in starejše. Dodatna pojasnila dejejo po telefonu 33 47 114.
Sploh je bila letošnja dirka po Furlaniji precej zahtevna, saj jo je končalo vsega 27 kolesarjev, kar je posledica za poklicne dirke nenavadne taktike, saj so se napadi začeli vrstiti takoj po štartu, povprečna hitrost cele dirke pa je znašala skoraj 44 km/h. Skupina 34 kolesarjev,
Kolesarski skok na Lisco
SEVNICA - Kolesarsko društvo Sevnica bo v nedeljo, 9. septembra, ob 10. uri pripravilo 10. rekreativno gorsko kolesarsko dirko Skok na Lisco. Start prireditve bo na Glavnem trgu v Sevnici, cilj pa pri Tončkovem domu na Lisci (947 m). Od štarta na Glavnem trgu v Sevnici do odcepa za Podvine (10 km) na cesti Breg -Lisca bo kolona kolesarjev vozila po cestnoprometnih predpisih v zaprti koloni za spremljevalnim in sodniškim vozilom. Na Bregu bo leteči štart na 9,3 km dolgi progi z višinsko razliko 700 m in s ciljem pred Tončkovim domom na Lisci. Progi je v celoti asfaltirana.
Prijavite se lahko na dan prireditve na štartnem mestu od 8.30 naprej. Tekmovalci bodo razdeljeni v sedem starostnih kategorij med moškimi, medtem ko bodo ženske tekmovale v enotni kategoriji. Vsi udeleženci dobijo malico, majico in spominsko medaljo.
v kateri sta bila tudi Štangelj, Filip in Jure Zrimšek, je glavnini pobegnila 20 km po štartu na vzponu na San Giorgio. Ubežniki so si pred zasledovalci, med katerimi sta bila tudi Rebellin in Basso, hitro ustvarili zajetno prednost, 2 km pred ciljem pa seje za samostojen pobeg odločil Italijan Denis Lunghi (Colpack-As-tro), kije na cilj pripeljal z 10 sekundami prednosti pred Američanom Guidom Trentijem, rojakom Ellisom Rastellijem in Švicarjem Alexan-drom Moosom. Že omenjena ubež-na skupina se je na poti do cilja povsem razbila, več ubežnikov pa ni zdržalo ostrega tempa in so odstopili, med njimi tudi 19-letni Zrimšek, ki je prvič nastopil v tako močni konkurenci. Štangelj, ki je osvojil tudi nekaj zmag na letečih in gorskih ciljih, je na cilj pripeljal eno minuto in 50 sekund za zmagovalcem, kar je bilo dovolj za 9. mesto. Filip je zaostal 3 minute in 20 sekund in je osvojil 16. mesto.
Izidi: L Denis Lunghi (Italija/ Team Colpack-Astro) 4:33(43.960 km/h), 2. Guido Trenti (ZDA/Can-tina Tollo-Acqua e Sapone), 3. Ellis Rastelli (Italija/Liquigas-Pata), 4. Alexandre Moos (Švica/Phonak Hearing Systems) vsi +0:10... 9. Gorazd Štangelj (Slovenija/Liqui-gas-Pata) itd.
I. V.
Od Slovencev najboljši Nose
NOVO MESTO - Mlada slovenska kolesarska reprezentanca do 23. leta je nastopala na štiridnevni kolesarski dirki za veliko nagrado Zgornje Avstrije. Zmagovalec dirke je postal Belgijec Philippe Gilbert, Slovenci pa niso dosegli odmevnejših uvrstitev. Od Slovencev, med katerimi je manjkal Jure Zrimšek, kije ta čas na preizkušnji v poklicnem moštvu Krke Telekoma, je bil najboljši njegov klubski tovariš Tomaž Nose, ki je v skupnem vrstnem redu zaostal 3 minute in 51 sekund in zasedel 20. mesto. Nose je s 16. mestom v tretji etapi dosegel tudi najboljšo etapno uvrstitev. Žmagal je Belgijec Philippe Gilbert, drugi je bil domačin Christian Pfannberger in tretji Belgijec Ben Thaens. Uvrstitve slovenskih reprezentantov: 20. Tomaž Nose +3:51, 30. Rok Jerše 4:19, 35. Marko Žepič 5:58, 62. Matija Kotnik 8:50, 72. Tomaž Kališnik 14:57.
Krčani uspešno lovili lisice
KRŠKO - Tekmovanja v amaterski radiogoniometriji oziroma lovu na lisico za odprto prvenstvo radiokluba Vevče na Žagarskem vrhu se je udeležil tudi radioklub Krško. Lov na lisico je tekmovanje, kjer radio-materji s posebnimi sprejemniki odkrivajo skrite oddajnike, imenovane lisice. Izmed Krčanov sta se najbolje uvrstila Klemen Glas, ki je bil tretji med pionirji, in Janez Kuselj, ki se je na tretje mesto uvrstil med starejšimi veterani. Izkazali so se tudi Jaka Bernardič s četrtim mestom med pionirji, Eva Mirtič s petim mestom med ženskami in Ivan Lepki s šestim mestom med pionirji.
Povž je najbolje streljal
NOVO MESTO - Na lokostrelski tekmi za slovenski pokal v Škofji Loki se je v disciplini 9000 krogov od članov lokostrelskega kluba Novo mesto najbolj izkazal Matej Povž, ki je v olimpijskem slogu med kadeti osvojil drugo mesto. Med člani je bil Božidar Štam-pek prav tako drugi, s sestavljenim lokom pa je bila Darja Sluga med članicami tretja, Uroš Glavan pa med člani peti.
Pokal Dolenjskih pekarn Brunerju, Miklavčiču in Markoviču
NOVO MESTO - Na tekmovanju kegljaških trojk Dolenjskih pekarn so na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu s 420 podrtimi keglji zmagali Vlado Bruner, Miro Miklavčič in Gusti Markovič, drugo mesto so s 411 podrtimi keglji osvojili Viktor Koklič, Andrej Resman in Janez Gornik, tretji pa so bili Ciril Progar, Stane Blažič in Dušan Vukšinič, ki jim je uspelo podreti 405 kegljev.
Turistična društva tekmovala v odbojki
VELIKE MALENCE - Kljub slabemu vremenu so se na Velikih Malencah na igrišču pri gostilni Prah 2. septembra zbrale štiri ekipe turističnih društev iz občine Brežice na tekmovanju v odbojki. Tekmovanje sta pripravila Občinska turistična zveza Brežice in Turistično društvo Velike Malence. Najboljši so bili igralci iz Kapel, za njimi Brežičani. Ekipa iz Velikih Malenc je bila tretja. Po končani tekmi je Vili Pavlič, tajnik Občinske turistične zveze Brežice, čestital igralcem in jim podelil nagrade. Dogovorili so se, da bo naslednje leto gostitelj tekmovanja Turistično društvo iz Kapel.
Na Otočcu zmagala Malešič in Tiršek
OTOČEC - Tradicionalnega teniškega turnirja dvojic za pokal turističnega društva Otočec, ki so ga zaradi slabega vremena namesto na igriščih v Lutrškem selu pripravili v teniški dvorani na Otočcu, seje udeležilo 13 parov. Zmagala sta Marjan Malešič in Toni Tiršek. drugo mesto sta osvojila Tone Janežič in Brane Krošelj, tretje mesto pa je osvojila mešana dvojica Andreja Rifelj in Cveto Rus.
NOVO MESTO - Spiritus agens novomeškega športnega društva Grip Duro Oluič sije proti koncu avgusta zadovoljno mel roke, potem ko je z 18 sodelavci zaključil sedme Gripove aktivne tedne mladih, v katerih seje z 18 različnimi športi spoznalo 216 otrok iz Novega mesta in okolice. Organizatorji aktivnih počitnic so bili namreč najbolj zadovoljni, da so športne programe zaključili, ne da bi se kdorkoli od mladih udeležencev poškodoval.
Duro Olujič je z aktivnimi tedni mladih začel pred sedmimi leti, v tem času pa Gripove vsako leto bogatejše programe izkusilo blizu 2000 otrok. Da z njimi dobro delajo, potrjuje tudi dejstvo, da več udeležencev na Gripove tedne prihaja vsako leto in svojo udeležbo napovedujejo tudi za v prihodnje. Med mentorji programa je kar nekaj takih, ki so pred leti Gripove aktivne počitnice spoznali kot udeleženci.
Letos je bilo v programu dejavnosti kar nekaj novosti, še posebej pa je otroke navdušil baseball, organizatorji pa so jih na zaključnih prireditvah tudi tokrat presenetili z zani-
Odločile dvojice
OTOČEC - V drugem krogu tekmovanja v slovenski teniški ligi za dečke do 14. leta je ekipa Krke Teniškega centra Otočec na domačem igrišču premagala vrstnike iz Velenja. O zmagi je odločala tekma dvojic, ki sta jo s 6:0 in 6:2 dobila Aljaž Seničar in Žiga Deržič.
LOŠKI POTOK - Klub nevtralcev, ki trenutno šteje okoli 50 rednih članov, je edino tovrstno društvo v občini Loški Potok, ki leto za letom preseneča z raznimi domiselnimi tekmovanji. Poleti je to kolesarjenje in mali nogomet, pozimi pa pripravljajo skoke, sankanje in druge družabne igre. Njihovi načrti so veliki -razmišljajo, kako bi uredili porušeno 65-metrsko skakalnico - a se žal ustavijo pri denarju.
Na zadnjo avgustovsko soboto so pripravili zelo odmevno prireditev -kolesarjenje 2001, na kateri je sode-
mivimi gosti. Diplome so jim podeljevali znani vrhunski športniki, med
Slemenšek zmagovalec pokala v trapu
SEVNICA - Na zaključni tekmi pokala strelske zveze Slovenije v trapu se je na olimpijskem strelišču v Rakičanu zbralo 39 strelčev. Uspešni so bili tudi strelci iz Posavja. Sev-ničan Marko Slemenšek, ki tekmuje za Strelsko društvo Rudar Globoko, je osvojil naslov prvaka med mladinci. Od štirih letošnjih tekem je Marko zmagal dvakrat, dvakrat pa je bil tretji. V skupnem vrstnem redu je zbral 51 točk in prepričljivo zmagal red klubskim kolegom Janezom ekoranjo, kije zbral 45 točk. Matija Mlinarič je bil s 16. točkami četrti. Na zadnji tekmi je zmagal Šekoranja, Slemenšek je bil tretji in Mlinarič peti.
Guštin pospravil večino nagradnega sklada
NOVO MESTO - Teniškega turnirja Galerija Kralj Cup 2001 z nagradnim skladom 500 tisoč tolarjev se je udeležilo 32 rekreativnih igralcev tenisa., ki so jih prireditelji razvrstili v 6 skupin, najboljši iz vsake skupine pa so se pomerili v zaključnem delu turnirja. V polfinalu je Medle s 6:3 premagal Štokanoviča, Guštin pa s 6:2 Rusa. V finalu je Guštin premagal Medleta, s katerim sta osvojila tudi tekmovanje parov, kjer je bil drugi par Novak - Rus.
lovalo kar 91 kolesarjev, razdeljenih v tri skupine z različno dolgimi programi. Že na startu je bilo veliko gledalcev, še več pa po vaseh, ki so zavzeto spodbujali nastopajoče. V prvi skupini je zmagal Luka Knavs iz Loškega Potoka, v drugi Stane Vrtar iz Loške doline in v tretji Jože Kordiš iz Škofje Loke. Velja še omeniti, da je bil v tej najmočnejši skupini drugi Sodražan Klemen Košir, sicer pa so člani sodraškega kluba zasedli še 5., 6., 7. in 8. mesto.
njimi metalec diska Igor Primc, košarkarja Matjaž Smodiš in Radoslav Nesterovič, hokejist Tomaž Vnuk in kolesar Gorazd Štangelj.
KAREL OD DISKA K LOKU -Nekdanji trener slovenskega rekorderja v metu diska Karel Gačnik je letošnje počitnice posvetil otrokom v okviru Gripovih aktivnih tednov mladih, kjer je nadobudne športnike med drugim učil streljati z lokom.
I E* KRKNZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC


TENISKI CENTER OTOCEC
Kvadratlonci in jadralni padalci za pokal Toplic
Klub za prosto letenje Kanja bo v soboto pripravil dve preizkušnji za pokal Dolenjskih Toplic
DOLENJSKE TOPLICE -Klub za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic bo v soboto, 8. septembra, ob 9.30 pripravil tradicionalni kvadratlon za pokal Dolenjskih Toplic. Gre za tekmovanje ekip in posameznikov v štirih športnih disciplinah veslanju, kolesarjenju, teku in jadralnem padalstvu. Tekmovanje ekip bodo ob 9.45 začeli veslači, ki bodo morali premagati vodno pot po Radešci in Krki od Podturna do Soteske, kjer bodo štafetno palico predali kolesarjem, kijih bo čakal vzpon po obronkih Kočevskega Roga od Soteske do polharske koče na Pogorelcu, od tam pa bodo tekmovanje nadaljevali tekači, ki bodo svojo preizkušnjo zaključili na Sedlati gorici. Veslaški del tek-
movalne proge je dolg 6 km, kolesarski vzpon bo dolg 12,7 km tekaški del preizkušnje pa 5 km, medtem ko bodo padalci od štarta na Sedlati gorici do cilja pri Podturnu preleteli 2 km.
Doseženim izidom bodo dodali kazenske točke, ki sijih bodo pri pristanku na cilju pri Podturnu prislužili jadralni padalci. Posamezniki bodo morali vse štiri preizkušnje opraviti sami.
Isti dan bo klub Kanja ob 13.30 pripravil še tekmovanje jadralnih padalcev v natančnosti pristajanja. Prijave sprejema in dodatna pojasnila o tekmovanju daje Dušan Gorenc po telefonu 031 379 628. V primeru slabega vremena bodo tekmovanje pripravili naslednji dan, v nedeljo, 9. septembra.
S KOLESI PO ROGU IN OB KOLPI - Nekdanji novomeški kolesar Peter Štangelj, član športnega društva Smole, je v vročih avgustovskih dneh skupino rekreativnih popeljal na dvodnevni izlet čez Kočevski Rog in ob Kolpi. Svojo pot je 14 kolesarjev začelo v Novem mestu, obiskali so Bazo 20 in žago Rog, od koder so se peš povzpeli na vrh Roga, ogledali so si rajhenavski pragozd in najdebelejšo jelko v Sloveniji potem pa so se spustili do Kolpe in prespali na seniku pri Madroniču v Prelesju, na Kolpi so tudi čolnarili in se na koncu s kolesi ob Kolpi odpravili do Damlja in Vinice ter po Župančičevi poti do Črnomlja. V dveh dneh so po Kočevskem Rogu in ob Kolpi prevozili 105 km.
A. KOŠMERL
NOVOMEŠČANI V BERNSKIH ALPAH - Skupina 14 izkušenih in dobro pripravljenih planincev planinskega društva Novo mesto je pod vodstvom članov alpinističnega odseka tega društva zadnji teden v avgustu opravila dva zahtevna vzpona v Bernskih Alpah. Novomeščani so se povzpeli na 4099 m visoki Monch in na 4158 m visoko Jungfrau. Za vzpone in sestope so v kljub poletju precej zimskih razmerah potrebovali 6 oziroma 12 ur. Načrtovali so tudi vzpon na Eigar, vendar so se mu zaradi slabega vremena odpovedali. Za odpravo so se udeleženci pripravljali celo leto, v tem času pa so morali poleg dovolj moči in vzdržljivosti med pokrovitelji zbrati tudi kar nekaj denarja. (Foto: J. Hartman)
Najbolj navdušeni nad baseballom
Na Gripovih aktivnih tednov se je 216 otrok spoznavalo z 18 športi - Najvažnejše: brez poškodb - Na koncu so diplome podeljevali znani poklicni športniki
Šolski avtobus mlajši od 12 let
Poostreni pogoji za vozila in voznike vozil, s katerimi vozijo skupine otrok - Od 1. septembra ne več kot 12 let stara vozila - Redke šole o organiziranih prevozih obveščajo policijo
NOVO MESTO - Po podatkih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem otrok le izjemoma, na kratkih rela-prometu je na slovenskih cestah v zadnjih tridesetih letih umrlo 1579 otrok cijah znotraj naselja, in mladostnikov, skoraj 50 tisoč pa jih je bilo poškodovanih. Statistika si- Voznik, ki vozi skupino otrok, cer pravi, da se število prometnih nesreč s tragičnim izidom zmanjšuje, mora imeti ustrezno vozniško do-toda edini sprejemljivi cilj je, da med otroki ne sme biti smrtnih žrtev, za	voljenje najmanj tri leta. Avtobus,
kar se moramo truditi vsi: starši, učitelji in vzgojitelji, policisti,...	ki ima več kot 16 sedežev, sme vozi-
Ker so otroci v prometu še pose- Takšno vozilo mora biti oprem- le tisti, ki najmanj tri leta nepre-bej ogroženi kot potniki v motor- ljeno z ABS zavornim sistemom, kinjeno poklicno vozi avtobus.
nih vozilih, velja pogledati, kako je s prevozi skupin otrok v cestnem prometu. Izleti in ekskurzije so namreč sestavni del šolskega programa, tudi prevozi na različne treninge in tekmovanja, seveda pa se jih veliko tudi vsakodnevno vozi v šolo s šolskim avtobusom. Tedanji minister za notranje zadeve Borut Šuklje je za večjo varnost otrok pri organiziranih prevozih skupin leta 1999 izdal pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok.
servo volanom in tahografom. Od letošnjega 1. septembra je dovoljeno voziti skupine otrok (najmanj pet otrok, kar predstavlja večino potnikov v vozilu) le z vozili, ki niso starejša od 12 let. Šolski avtobus mora imeti oblazinjene sedeže z naslonjali za roke. Na vseh sedežih, pred katerimi ni sedeža z oblazinjenim naslonjalom ali varnostne pregrade, morajo biti nameščeni varnostni pasovi, ki morajo biti taki, da se jih da prilagoditi velikosti otroka. Sicer se avtobus lahko uporablja za vožnjo skupine
ŠOLARJI Z AVTOBUSI V ŠOfO - Prve šolske dni so policisti še posebej pozorni tudi na vozila, s katerimi šoferji prevažajo šolarje. Posnetek je nastal prvi šolski dan pred OŠ Bršljin. (Foto: L. M.)
Policist v bolnišnici
Opekla elektrika
Prepovedi ni upošteval
Ilegalci skriti v vagonih
V Dobovi našli 18 tujcev v silosih za pšenico - V Novem mestu pridržali ilegalca, osumljenega kaznivih dejanj
KRŠKO, NOVO MESTO -Pretekli teden je zlasti v Posavju kar mrgolelo ilegalnih prebež-nikov. Že 27. avgusta so brežiški policisti v smeri naselja Loče prijeli tri Romune, ki so ilegalno prestopili državno mejo, in sicer peš preko Ključkega mostu. V noči na 29. avgust so štirje Moldavijci ilegalno prestopili hrvaško-slovensko državno mejo peš izven naselja Rigonce. Pot so nato nadaljevali ob železniških tirih do Brežic, kjer so jih na železniški postaji izsledili in prijeli policisti.
Na vstop Mednarodnega mejnega železniškega prehoda Dobova pri Brežicah je 30. avgusta ob 7.40 pripeljal tovorni vlak, ki gaje sestavljalo 17 vagonov (silosov), polnih pšenice. Vlak je vozil na relaciji Arad (Romunija) - ZR Jugoslavija - R Hrvaška - R Slovenija - Padova (R Italija). Pri temeljitem pregledu vlakovne kompozicije je policist, preglednik skritih mest, opazil privzdignjene pokrove na vrhu vagonov, ki so bili zalivkani s carinskimi zalivkami v Romuniji. Zaradi suma, da se v zaprtih prostorih za tovor nahajajo ilegalni prebežniki, so jih policisti
ob sodelovanju carine odprli in odkrili deset Romunov in osem Moldavijcev, ki so tako skušali nelegalno priti v Slovenijo. Kršitelje so po končanem postopku vrnili na Hrvaško.
Med 31. avgustom in 3. septembrom so policisti na območju PU Krško prijeli osem Makedoncev in državljana ZRJ, ki so legalno prestopili državno mejo. Tudi njih so po postopku vrnili na Hrvaško. Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje pa so policisti isti čas odkrili osem tujcev, ki so hoteli v našo državo priti s ponarejenimi dokumenti. Osumljene so ovadili na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem, po postopku pa so jih vrnili na Hrvaško.
Tudi na področju PU Novo mesto so policisti preteklo nedeljo popoldne v Dolžu izsledili Romuna, kije ilegalno prestopil državno mejo. Ker je bil poškodovan. so ga odpeljali v novomeški zdravstveni dom, kjer so mu nudili zdravniško pomoč, nato pa so ga pridržali, ker je utemeljeno osumljen storitve kaznivih dejanj na območju Bele krajine.
L. M.
dežurni 1 poročajo |
POŠKODOVAL AVTO - Neznanec je na parkirnem prostoru v Cankarjevi ulici v Novem mestu z neznanim predmetom po celotni karoseriji poškodoval osebni avto. Lastnik M. B. je oškodovan za 100 tisoč tolarjev.
UKRADEL SEDEM ZAJCEV -Med 30. in 31. avgustom je neznanec v Trebnjem vlomil v dva zajčnika last I. P. in F. S., ter ukradel 7 zajcev.
PRIKOLICA IZGINILA - Izpod * kozolca na obrobju Vinje vasi je med 20. avgustom in 1. septembrom S. C. izginila-enoosna avtomobilska prikolica, vredna 50 tisoč tolarjev.
VLOMIL V HIŠO - V noči na 2. september je osumljeni 22-letni D. B. iz okolice Sevnice prišel do stanovanjske hiše na Orehovem pri Sevnici, okno s silo telesa odrinil in vstopil. Ukradel je 40 tisoč tolarjev in nato pobegnil.
KRADEL NA AVTO ODPADU - Na Livadi v Novem mestu je neznanec prerezal žično ograjo avto odpada ter ukradel tri rabljene menjalnike in štiri hladilnike za vozila. Lastnik M. B. iz okolice Novega mesta je oškodovan za okrog 150 tisoč tolaijev.
NI DVEH BUKEV - V gozdu v Zapudju je med 1. in 30. avgustom nekdo posekal dve bukvi, last M. S. iz okolice Črnomlja, vredni okrog 50 tisoč tolarjev.
ROŽE - Med 22. in 29. avgustom je neznanec v Šentjoštu z okenskih polic vikenda lastnici V. S. iz Novega mesta ukradel šest posod z rožami v vrednosti 30 tisoč tolarjev.
ODKLENJEN VIKEND - Neznanec ni imel težkega dela, ko je 30. avgusta v Gorenji Gori prišel v sobo odklenjenega vikenda in iz torbice na mizi ukradel 21.500 tolarjev.
Skoraj tri kilograme konoplje
DOBOVA - Na železniško postajo je 31. avgusta zvečer pripeljal iz Hrvaške potniški vlak. Pri mejni kontroli je policist v stropu vagona našel dva zavitka prepovedane droge indijske konoplje v skupni bruto teži 2955,9 grama. Lastnik droge je neznan.
Odnesel 300 rešetk
BOŠTANJ - Med 24. in 31. avgustom je neznanec iz skladišča deponije odpeljal okrog tristo litoželeznih rešetk za prekrivanje prepustnih jaškov, vrednih okrog milijon 300 tisoč tolarjev.
DOBOVA - Na železniški postaji Dobova je 30. avgusta okrog 20. ure prišlo do nesreče, v kateri je 24-letni policist - pripravnik D. R. iz okolice Brežic dobil hude telesne poškodbe.
Okrog 20. ure se je samoiniciativno odločil, da pregleda vagon, ki je bil priključen vlakovni kompoziciji in je na šestem tiru čakal na izstop iz Republike Slovenije. Pristopil je do omenjenega vagona ter se po kovinski lestvi povzpel na streho. Med hojo po strehi vagona se je najverjetneje z levo roko dotaknil žice (voznega voda), ki je pod električno napetostjo 25000 V in je bil od strehe oddaljen 1,57 metra. Ob dotiku ga je zaradi izmeničnega toka visoke napetosti odbilo, tako daje padel na streho vagona in nato na tla. Na pomoč so mu priskočili sodelavci in mu tudi pogasili goreče dele uniforme.
Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v brežiško bolnišnico in nato v ljubljanski Klinični center. V nesreči seje telesno hudo poškodoval, saj je dobil opekline 2. in 3. stopnje. Kraj nesreče sta si ogledala tudi preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec.
L. M.
Prepovedi ni upošteval
NOVO MESTO - 30. avgusta nekaj po polnoči so policisti med kontrolo prometa na Seid-lovi cesti ustavili 26-letnega voznika kombiniranega vozila G. F. iz okolice Novega mesta, za katerega se je izkazalo, da vozi pijan. Napihal je 1,93 promila alkohola. Prepovedi vožnje ni upošteval, zato so ga ponovno ustavili in pridržali. Čaka ga srečanje s sodnikom za prekrške.
Ukraden golf
KRŠKO-V noči na 31. avgust je neznanec na parkirišču v Kolodvorski ulici na neugotovljen način spravil v pogon osebni avto znamke Volkstvagen Golf, modre barve, reg. št. KK 51-84 Z, in se z njim odpeljal neznanokam.
Zažgal seno
GORENJE ZABUKOVJE - Neznanec je 28. avgusta zažgal seno v lesenem gospodarskem poslopju, kije v celoti zgorelo. Lastnik F. Z. je oškodovan za milijon 200 tisoč tolarjev.
KRŠKO - Ob začetku šolskega leta 2001/2002, to je od preteklega ponedeljka, so policisti v Posavju posvetili dodatno skrb varnosti predšolskih in šolskih otrok v prometu.
V okolici osnovnih šol izvajajo poostren nadzor prometa, predvsem kontrolo hitrosti, kar je še posebej pomembno v času, ko otroci prihajajo v šolo ali se vračajo domov. Zoper kršitelje bodo policisti dosledno ukrepali. Ne bodo pozabili na poostren nadzor nad tehnično urejenostjo vozil, s katerimi prevažajo otroke v šolo avtobusi in druga vozila. Policisti bodo pozornost posvetili tudi: opremljenosti otrok z rumenimi ruticami, ki morajo biti nameščene okrog vratu in odsevnimi telesi (v nočnem času ali ob zmanjšani vid-
otrok le izjemoma, na kratkih relacijah znotraj naselja.
Voznik, ki vozi skupino otrok, mora imeti ustrezno vozniško dovoljenje najmanj tri leta. Avtobus, ki ima več kot 16 sedežev, sme voziti le tisti, ki najmanj tri leta neprekinjeno poklicno vozi avtobus. Pred začetkom delovnega dne mora imeti najmanj 12 ur dnevnega počitka, v enem dnevu pa sme voziti največ osem ur. Najkasneje po štirih urah vožnje si mora vzeti 30-minutni počitek. Seveda mora biti voznik vedno v takšnem psihofizičnem stanju, da lahko varno vozi, sicer policisti lahko to pred vožnjo preverijo. Odveč je verjetno poudarjati, da mora biti vozilo za prevoze otrok tehnično brezhibno in urejeno, kar je skrb šoferja, otroci pa morajo med vožnjo sedeti vsak na svojem sedežu, za kar skrbijo učitelji oz. vzgojitelji, kijih spremljajo.
• V Sektorju za cestni promet v Upravi uniformirane policije Generalne policijske uprave podatkov o posledicah prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki šolskih avtobusov, ne zbirajo. So pa povedali, da je leta 1997 en voznik avtobusa umrl v prometni nesreči, od takrat do zdaj pa med voznikih avtobusov ni bilo mrtvih. Nekaj je vsako leto ranjenih, število nesreč z materialno škodo pa upada: leta 1997 jih je bilo 810, lani pa 674.
Kot je povedal inšpektor za varnost cestnega prometa na PU Novo mesto Jožef Kočevar, je ministrstvo za šolstvo in šport lani osnovnim in srednjim šolam priporočilo, naj o organiziranih prevozih šolskih otrok prej obvestijo policijo. “Če to storijo, policisti pred odhodom preverjajo tehnično brezhibnost vozila, dokumentacijo in seveda psihofizično stanje voznika. Do zdaj večjih nepravilnosti nismo odkrili, moram pa povedati, da je največji odziv zaznati iz šol trebanjske in belokranjskih občin,” je povedal Kočevar. Tudi v letošnjih prvih šolskih dneh bodo policisti posebno pozornost namenjali kontroli tehnične brezhibnosti šolskih avtobusov.
L. MURN
SEVNICA - Zjutraj v ponedeljek, na prvi šolski dan, so bili zaposleni v sevniškem vrtcu Ciciban neljubo presenečeni nad škodo, ki so jo storili neznanci (verjetno mladostniki) med vikendom. Hudo je poškodovana streha, ki povezuje enoti Rdeča kapica in Pika Nogavička, verjetno je poškodovana zaradi hoje po strehi tudi streha na enoti Pika Nogavička. K tej enoti je bilo namreč prestavljeno igralo “lokomotiva”, da so na ta način splezali na streho. Razdejanje in uničevanje je “doletelo” tudi stolčke in mizice, ki služijo za
tjivosti med hojo po cesti) ter opremljenosti koles in koles z motorjem, s katerimi se vozijo otroci oz. mladoletniki.
Z navedenimi aktivnostmi želi policija zagotoviti otrokom čimveč-jo varnost v cestnem prometu. Otroci do 14. leta starosti so bili v prvih sedmih mesecih letošnjega leta udeleženi v 17 prometnih nesrečah, lani v istem obdobju pa v
10.	V teh nesrečah so štirje otroci dobili hude in 11 lahke telesne poškodbe. Kot povzročitelji nesreč otroci nastopajo v štirih primerih, v vseh pa kot pešci.
Otroci na poti v šolo pridobivajo nove izkušnje o prometu. Zagotovimo jim, da bo ta pot varna, in bodimo pozorni tudi zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti!	L. M.
~ t
“ k
OGENJ ZARADI GOVEDINE - I. septembra zvečer je prišlo v Dalmatinovi ulici v Novem mestu v kuhinji stanovanjske hiše do požara. Ogenj je uničil štedilnik, leseno steno, pralni stroj in kuhinjske omarice. Do požara je prišlo, ker je hči oškodovanega Z. O. na štedilniku kuhala govedino, nato pa odšla, ne da bi štedilnik izključila. Požar so pogasili gasilci GRC Novo mesto. Škoda znaša okrog 500 tisoč tolarjev. (Foto: L. M.)
bivanje na prostem. Z veliko močjo je odtrgan del ograje... Dogodek je vodstvo vrtca seveda prijavilo tudi sevniškim policistom.
“Saj se je že zgodilo, da so med vikendom neznanci vrtec “nasmetili” in prestavljali naše igrače in igrala. Preplezali so tudi dodatno ograjo na igrišče malčkov, kjer imamo igrala, ki jih zaradi prostorske stiske ne moremo spravljati v igralnice... Zato smo tudi postavili to dodatno ograjo. Vendar ob tem vsaj niso v takšni meri uničevali naših igral in objektov (čeprav je bilo nekaj igrač tudi poškodovanih). Znano je, da ob minimalnih finančnih sredstvih, ki jih za investicije in investicijsko vzdrževanje namenja ustanovitelj (v letu 2001 nismo dobili nobenih finančnih sredstev za ta namen), predvsem z lastnimi napori opremljamo in vzdržujemo vrtec. Zato smo toliko bolj žalostni, da se uničujejo že tako “zdelani", skromni objekti in oprema vrtca.
Kaj bi lahko še storili? Zavarovali smo objekte in večkrat prosili Policijsko postajo Sevnica, naj med vikendi malo večkrat pogledajo tudi okoli vrtca, kolikor je v njihovi moči. Ali je rešitev res samo v ograji, ki bi onemogočala kakršenkoli pristop k vrtcu? Ali morda mladostniki res nimajo kje preživljati svojega prostega, počitniškega časa? Tu je še vprašanje vrednot, saj je zaznati veliko mero objestnosti ob poškodovanju npr. ograje. Brez finančnih sredstev vsekakor ne bo nič!”, je razočarana razmišljala psihologinja Danica Božič, ravnateljica sevniškega vrtca Ciciban, ki je na prvi šolski dan že tako imela polne roke dela. Razočarana je tudi, ker letos še ne bo nič s prenovo dotrajane, neprimerne kuhinje v vrtcu, čeprav so jim to Občinarji obljubili.	P. P.
Sporočil lažne podatke
NOVO MESTO - 24-letni A. A. iz okolice Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije in ponarejanja listin, ker je med 1. majem in 15.-junijem na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljano poslal zahtevek za pridobitev subvencij v kmetijstvu. V njem je napisal lažne podatke o površini obdelanih zemljišč. Osumljenec je na ta način skušal spraviti v zmoto ministrstvo, ki je oškodovano za 580 tisoč tolarjev.
Ognjeni zublji opustošili skedenj
Vzrok požara neznan
DALJNI VRH - V sredo, 29. avgusta, je pred tretjo uro zjutraj na Daljnem Vrhu izbruhnil požar, in sicer je zagorel skedenj Anice Murgelj. Sosedje, ki so plamene opazili prej kot lastnica, so poklicali na pomoč gasilce. Pri gašenju so sodelovali gasilci PGD Ka-mence, poklicni gasilci iz Novega mesta in vaščani. Na skednju je bilo spravljeno predvsem seno, zato je kljub prizadevnemu gašenju ogenj hitro napredoval in popolnoma uničil precejšnji del skednja, rešeni del pa je zelo poškodovan.
Vzrok požara še ni ugotovljen, po mnenju strokovnjakov pa najverjetneje ni prišlo do samovžiga, saj v bližini “pogorišča” ni električne napeljave ali naprav, ki bi lahko povzročile požar. Kolikšna je škoda, še ni ocenjeno. Sreča v nesreči pa je, da se plameni niso razširili tudi na le nekaj metrov oddaljene sosednje stavbe, saj za zanetenje požara v sušnih dneh zadostuje že majhna iskra.
TEJA BEZEG
OSTANKI SKEDNJA - Požar je zahteval, da je od skednja osralo le še bore malo. Razdejanje, ki ga je povzročil ogenj so pomagali pospraviti vaščani. (Foto.Teja Bezeg)
"ČRNA TOČKA” V ŠMIHELU - Vožnja postaja loterija, saj ima človek občutek, da je nepazljivih voznikov na naših cestah vse več. Včasih pa nesrečni situaciji botrujejo tudi pomanjkljivosti na ali ob cestah, kamor na primer sodijo prometne oznake, ki jih ni. Takšna 'Črna točka "je gotovo na Smrečnikovi ulici v Šmihelu. V mislih imamo seveda betonski zid ob cesti (na desni), v bližini župnišča, katerega funkcijo je res težko ugotoviti. Ker stoji skorajda na cesti, ga je zlasti v temi težko opaziti, če pa voznik zanj ne ve, pa celo ob belem dnevu. V bližini stanujoči povedo, da je tam že velikokrat počilo, toda kljub temu nihče ne poskrbi vsaj za kakšen odsevnik ali drugo opozorilo vozniku. Morda pa bo zdaj drugače? (Foto: L. M.)
Za varnost otrok v prometu
Tudi v Posavju policisti v prvih šolskih dneh izvajajo poostren nadzor prometa, predvsem kontrolo hitrosti
Vandalizem še nad vrtec
Ali mladostniki res nimajo kje preživljati svojega prostega časa? ■ Gre tudi za vprašanje vrednot - Brez denarja ne bo nič!?
Popravki in odgovori
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Bomo mar hlapci na svoji zemlji?
DL št. 33, 17. avgusta
Kmalu po objavi članka z zgornjim naslovom je bilo konec ugibanj. Sledila je še novica “Zaposleni prodali svoj delež tujcu” v DL št. 35 od 30. avgusta, ki pove, da je nemška firma KuW postala absolutni večinski lastnik. Tako je semiška Iskra prešla iz popolne samostojnosti, za katero so trdo delale cele generacije, v popolno odvisnost. Kakšna bo njena usoda, bo pokazal čas. Tudi če se bo poslovanje nadaljevalo po najbolj optimističnem scenariju, bodo rezultati dela prinašali koristi le lastniku.
Kot dober poznavalec Iskre Semič, kjer sem bil zaposlen kar 30 let na vodilnih položajih, od tega v letih 1991 do začetka 1. 2000 kot glavni direktor, sem prepričan, daje bil takšen prevzem nepotreben, celo škodljiv in v popolnem nasprotju z dolgoletno poslovno strategijo, ki je temeljila na globalnem trgu, širokem proizvodnem programu ter lastni tehnologiji. Dokaz za pravilno usmerjenost je bilo relativno uspešno poslovanje tudi v kriznih obdobjih.
Družba je bila zanimiva za' tujce že v preteklosti, saj je ista nemška firma že dvakrat poskušala pridobiti nadrejeni položaj nad semiško Iskro. Obakrat (1. 1991 in 1. 1996) smo znali odločno zavrniti podrejeno vlogo in skušali nadaljevati sodelovanje na partnerski osnovi. Tretji poskus je na žalost uspel. Uspel je zato, ker so se združili različni interesi zunanjih lastnikov, posameznih članov nadzornega sveta in tudi nekaterih predstavnikov notranjih delničarjev in delavcev. Brez upoštevanja dejstev iz preteklosti in brez vednosti predsednika uprave so posamezni člani Nadzornega sveta začeli pogovore o “tesnejšem sodelovanju” že v drugi polovici 1. 1999. Po mojem odstopu in razrešitvi v začetku 1.2000 je nova uprava dosegla dogovor o strateškem partnerstvu. Novico je objavilo več slovenskih časopisov in tudi nekaj nemških. Daje bil dogovor rezultat vsaj 90 % vseh delničarjev, torej tudi vseh notranjih delničarjev, je zapisano v intervjuju predsednika uprave v glasilu Iskra, d.d., Ljubljana junija 2000. Ta izvod glasila v Semiču ni bil razdeljen, ker je ob izdaji uprava že spoznala realnost, to je namero, da želi nemška firma Iskro v celoti podrediti svojim interesom. Ko sem sam opozarjal na to možnost na zboru delničarjev v začetku junija 2000,
sem doživel prezir uprave in prisotnih članov nadzornega sveta.
Poznejših dogajanj ne poznam v celoti, prepričan pa sem, da je uprava Iskre Semič storila vse, da bi preprečila prevzem. Na žalost ni uspela. Usodo Iskre so izoblikovali osebni interesi nekaterih posameznikov in kratkotrajno hlapčevanje zunanjemu lastniku.
V celotnem procesu seje pokazalo precej nekorektnosti, ki prizadenejo tudi mene osebno. Širile so se govorice, ki jih nihče od odgovornih v Iskri ni zanikal, pač pa so se uporabljale za opravičevanje nastalega stanja. Obtožen sem, da sem si premalo prizadeval za pridobitev večinskega lastništva zaposlenih, da sem prikrival informacije o delovanju Iskre holdinga, da sem vzpodbujal PID k prodaji delnic in da sem sodeloval s prevzemnikom. Vse te govorice so popolna neresnica, kar lahko dokažem z argumenti in dokazili.
Iz spoštovanja do Iskre in vseh iskrašev, ki so gradili Iskro, želim, da bi se kljub vsemu tako številen kolektiv tudi vnaprej uspešno razvijal v zadovoljstvo lastnikov in zaposlenih.
JANEZ ŠTEFANlC, univ. dipl. ing. el.
Brežice protestirajo pri zunanjem ministrstvu
Sporazum o meji
BREŽICE - “Občinski svet Občine Brežice najostreje protestira, da se kljub pravočasnemu vabilu predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije niso udeležili seje občinskega sveta Brežice 3. septembra in tam predstavili sporazum o državni meji s poudarkom na poteku meje v občini Brežice, ki zajema kar 67 km. Menimo, da smo kot državljani na najbolj frekventnem in urbaniziranem delu meje zapostavljeni, in zahtevamo, da se predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve vabilu odzovejo najpozneje v roku enega tedna, sicer bomo rešitvam iz sporazuma a priori nasprotovali.”
Tako je Vladislav Deržič, župan Občine Brežice zapisal v pismu, naslovljenem na Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Protest je napisal potem, ko so bili svetniki na ponedeljkovi seji ogorčeni, češ da se brežiška občina ne odziva na nastajanje slovensko-hrvaške državne meje.
Pozabljeno sporočilo!
Šestnajstega avgusta letos je minilo natanko pet mesecev od otvoritve najodmevnejšega sejma na Dolenjskem, poimenovanega po sv. Gregoriju. Velikanski plakat, ki visi na zahodnem pročelju poslovne stavbe na Rozmanovi cesti št. 34 v središču mesta, pa še naprej vabi Novomeščane na bogato in pestro sejemsko dogajanje, katerega že zdavnaj ni več! Mestu in Kmetijski zadrugi Krka, ki vsako leto organizira najuspešnejši sejem na Dolenjskem, takšno pozabljeno sporočilo gotovo ni v ponos.
FRANCI KONCILIJA
| ; I app
Ljubljansko pismo
Le zakaj vračati?
Bomo klonili pod pritiski?
LJUBLJANA - Dnevni tisk nam je v letošnjih "pasjih dnevih” (po)-stregel z razburljivim branjem. Najprej o tem, čigavi naj (p)osta-nejo pokljuški gozdovi, zatem o zahtevah povojnih izseljencev iz Istre v Italijo po vrnitvi njihovega nekdanjega premoženja (v naravi, ne v denarju) in končno še izjava prihodnjega ameriškega veleposlanika v Sloveniji, Johnnyja Youn-ga, da je eno izmed meril za članstvo Slovenije v zvezi Nato tudi vračanje odvzete lastnine povojnim razlaščencem, med njimi tudi sedanjim ameriškim državljanom.
Na Youngovo izjavo se je takoj prizadeto odzvalo Društvo izgnancev Slovenije. Po mnenju društva Young ne ve, da bo treba najprej vrniti premoženje slovenskim izgnancem, prvim množičnim civilnim žrtvam nacizma. Young daje verjetno enostransko obveščen in ni seznanjen s tem, “da Nemčija kot naslednica agresorske države Slovencem, ki jih je nasilno izgnala v izgnanska taborišča, še ni povrnila škode za odvzeto premoženje v korist utrjevanja nemštva”, so še zapisali v protestnem pismu.
Tudi nekdanji borci in udeleženci NOB so na Youngove izjave odgovorili z odprtim pismom. Poudarili so, da smo bili Slovenci poleg Judov edini narod, ki je bil v drugi svetovni vojni obsojen na popolno izginotje, kar je zahtevalo takojšen in odločen odpor. Zato je naš odnos do tistih Slovencev, ki so sodelovali z okupatorjem, zelo izostren. Kot navajajo v pismu, pričakujejo, da bodo naši pristojni organi pri ocenjevanju zahtevkov za denacionalizacijo lastnine ameriških državljanov (bilo naj bi jih okrog 400) upoštevali
njihovo dejansko upravičenost in dejstvo, da se takšna lastnina okupatorjevim sodelavcem ne vrača. Spomnili so tudi na tesne stike slovenskih in ameriških veteranov druge svetovne vojne, predvsem s 304 rešenimi pripadniki 15. ameriške zračne sile, ki so se namesto v ujetništvo ob pomoči slovenskih partizanov vrnili v svoje baze v Italiji. Prav tako je bilo na našem ozemlju kot strateško zelo pomembnem med vojno okoli 40 častnikov ameriške vojske. Borci so se v protestnem pismu tudi ponudili, da prihodnjega veleposlanika seznanijo z našim prispevkom v okviru protihitlerjevske koalicije. . Medtem ko se sosednje države in zdaj celo Amerika na vse krip-lje prizadevajo, da bi njeni državljani dobili vrnjeno svoje nekdanje premoženje, pa Slovenci pozabljamo, da vojna škoda, ki sojo povzročili okupatorji, našim državljanom še ni bila povrnjena. Porabila jo je država, kolikor je je bila sploh deležna.
Že na posvetu velikih treh na Jalti in v Potsdamu je bilo sklenjeno, da bo morala Nemčija zaradi razvrednotene marke in uničenega gospodarstva plačati odškodnino v obliki naturalne reparacije! V avstrijski državni pogodbi, podpisani na Dunaju 15.5.1955 in h kateri je FLRJ pristopila na podlagi 37. člena, jasno piše, da bo imela FLRJ pravico, da zapleni, zadrži ali ukine avstrijsko lastnino, pravice in interese, ki so na jugoslovanskem ozemlju na dan uveljavitve te pogodbe, avstrijska vlada pa se obvezuje odškodovati avstrijske državljane, katerih premoženje je bilo po tej točki odvzeto. Podobno je zapisano v mirovni pogodbi z Italijo.
Zdaj pa, odkar ni komunizma, pa naj bi nekdanji okupatorji ne bili več krivi za medvojne zločine na naših tleh. Celo nekatere slovenske stranke priporočajo, naj bi jim zato njihovo nekdanje premoženje vrnili. Kot da ni več pomembno, kdo je bil pred več kot po stoletja žrtev in kdo rabelj.
VINKO BLATNIK
PRIZNANJA ZA ZVESTOBO V OBRTI - Na 6. septembrskem srečanju obrtnikov in njihovih zaposlenih ter upokojenih obrtnikov, ki ga je Območna obrtna zbornica Novo mesto pod pokroviteljstvom Občine Žužemberk minulo soboto pripravila v novomeški športni dvorani Marof, so podelili tudi jubilejna priznanja obrtnikom. Priznanja za 10 let dela v obrti je po pošti dobilo 100 obrtnikov, bronasto plaketo je prejelo devet obrtnikov, srebrno enajst, zlato osem in zlati prapor za 35 let dela v obrti Jožef Gliha iz Žužemberka, Gvido Hren iz Novega mesta, Anton Zupet iz Škocjana in Ivana Jožica Živko-vič - Mervar iz Škrjanč. Na sliki: priznanje za 30 let deta v obrti je dobil tudi znani gostinec Jani Leskovar iz Škocjana. (Foto: S. Dokl)
Kako najhitreje do Ljubljane?
Povezava Kočevja z Ljubljano čez Grosuplje bi bila za občino Dobrepolje velika nadloga
DOBREPOLJE - Tiha želja o povezovanju Kočevske z Ljubljano čez dobrepoljsko dolino je stara več desetletij. Zaradi tega neuradna pobuda, ki so jo pred kratkim dali v Kočevju, ni presenetila Antona Jakopiča, župana Dobrepolj. Povedal je, da bi smer od kočevske Male Gore proti Strugam in naprej po dolini proti Grosuplju dejansko nekoliko razbremenila promet po državni cesti med Škofljico in Kočevjem, a bi bila za občino Dobrepolje velika nadloga. Povečan promet bi namreč zelo kalil mir ljudi, za nameček pa bi morali cesto na nekaterih odsekih posodobiti. Že pri odcepu pri Mali Gori jo je potrebno asfaltirati do Strug, urediti obvoznico okrog Zden-ske vasi in pri Grosupljem ter izravnati nekatere odseke.
Dobrepoljski župan pravi, da je malo verjetnosti, da bi država privolila v obnovo te ceste, saj namenja največ denarja za gradnjo avtocest. Malce je pobrskal o zgodovini in spomnil, da so na Dunaju svoj čas načrtovali gradnjo železniške proge Grosuplje-Dobrepolje-Kočevje in
Dan krških tabornikov
KRŠKO - Taborniki rodu Sivi dim Krško bodo v soboto, 8. septembra, ob 11. uri na travnatih površinah pri Stadionu Matije Gubca na propagandnem taboru predstavili taborniško življenje. Tisti z ustvarjalno žilico bodo lahko nekaj zase našli v likovni delavnici. Svoje orientacijske sposobnosti bodo malo mlajši lahko preizkusili v “lovu na lisico" in se razgibali na progi preživetja. Taborniki bo pokazali tudi, kako živeti v naravi in kako si postaviti bivak. Zvečer bodo prižgali taborni ogenj, zapeli in se zabavali. Poznavalci trdijo, da bo prijetno, zato lepo vabijo vse, da se jim pridružijo. Če bo slabo vreme, bo tabor žal odpadel.
Okvarjeno vozilo pustil
GRIBLJE - Na parkirnem prostoru je 2. septembra neznanec lastniku I. L. ukradel osebni avto, v katerem so bili kontaktni ključi, in se odpeljal proti Novemu mestu. Na Vahti je vozilo pustil, ker je bilo zaradi prometne nesreče v okvari. Škoda znaša milijon tolarjev.
naprej proti Reki, a je močni vpliv Velikolaščanov in Ribničanov na dunajsko gospodo le pripomogel, da so s progo kasneje šli čez Velike Lašče in Ribnico ter opustili povezovanje juga Slovenije s hrvaškim Primorjem.	m. G.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Delnice na čim manj delov
Že nekaj časa naraščajoči tečaji skoraj vseh delnic v kotaciji napovedujejo, da bo borzni indeks dosegel 2000 točk. K temu bodo prav gotovo v največji meri pripomogli dobri poslovni rezultati skoraj vseh družb v borzni kotaciji, med katerimi sta prav gotovo najbolj presenetila oba farmacevta, ki sta v prvem polletju zabeležila nekje nad 4,5 milijarde tolarjev čistega dobička v konsolidirani bilanci. Medtem ko pri Leku po objavi rezultatov ne beležimo 'Spremenjenega tečaja, saj se le-ta že nekaj časa giblje okoli
46.000	SIT, se je interes po Krkinih delnicah močno povečal, tečaj pa raste in se že približuje vrednosti
28.000	SIT.
Izjemno so lahko zadovoljni tudi delničarji Salusa, saj je vrednost njegovih delnic že presegla 41.000 SIT. Še vedno so ugodni trendi vseh primorskih družb, ki imajo v večinski lasti Banko Koper, katere tečaj se je že povzpel preko 87.000 SIT. V petek smo zaznali velike strukturne premike v lastništvu Intereurope, pri kateri se je tečaj povzpel na 3.250 SIT, kasneje ji je sledil tudi tečaj Luke Koper na isto vrednost ter Istrabenza preko 4.200 SIT. Poraste so tudi delnice Term Čatež, katerih tečaj se približuje 16.000
SIT, medtem ko Delo prodaja presega 5.500 SIT, BTC 16.500 SIT, Mercator 16.000 SIT itd. Vzporedno z nekoliko slabšo poslovno uspešnostjo se v negativno smer gibljejo tečaji Save (pod 17.500 SIT) in Žita (pod 15.500 SIT).
Na prostem trgu lahko pri pidih pričakujemo ugodnejše trende z zapolnitvijo vrzeli, do katere naj bi prišlo še v tem mesecu. Prav tako si lahko obetamo spremembe pri pokojninskih bonih, za katere je že dana zakonska pobuda, ki bi omogočala višjo dodatno pokojnino.
In še nasvet za danes. Če so predmet vaše zapuščinske obravnave tudi delnice in bi se morala majhna vrednost oz. majhno število delnic deliti med več dedičev, vas opozarjamo na izjemno visoke stroške pri prepisu teh delnic. V takšnem primeru svetujemo, naj delnice dobi le eden ali vsaj čim manj dedičev. Po pravnomočnem sklepu ne pozabite izvesti tudi spremembe lastništva na novega upravičenca. Prepis se lahko opravi neposredno pri Kllrin-škodepotni družbi v Ljubljani ali pri borznoposredniški družbi.
LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto TeL 07 371 82 22. 07 371 82 28
VSE BOLJ OBLEGANA IN ZANEMARJENA
Kolpa za mnoge le poceni raj na zemlji
Bliža se konec poletja in s tem na srečo tudi konec kopalne sezone na Kolpi. Kot vsako leto tudi letos lahko ugotovimo, da se ni ob Kolpi pravzaprav nič spremenilo, če pa se je, se je na slabše. Omejila se bom na kopališče v Adlešičih (pri Tržoku), od koder odnašam osebne vtise, mislim pa, da tudi na drugih kopališčih ni dosti drugače.
V Adlešičih se je spremenilo od lani to, da sta postavljena kontejner za smeti in WC. Še vedno pa na ravnici, kjer smo se včasih sončili, v gnusnem prahu (od trate že zdavnaj ni več sledu) parkirajo avtomobili na ravnici in na poti do vode. In to kljub temu da na odcepu od glavne ceste kasirajo po 200 tolarjev za parkirnino. Nato zvemo, da je strogo prepovedano parkirati na dovozni poti, da se plača parkirnina (ali vstopnina) samo za parkiranje na za to označeni ravnici. In zapeljemo dobre volje navzdol, misleč, da to, kar nam je povedal inkasant, tudi drži. Jok! Ponovi se stari, znani pogled na avtomobile na obeh straneh ceste, srečanje dveh je onemogočeno! Ko po nekaj zapletljajih parkiramo tudi mi in se končno prebijemo med avtomobili do vode, pride od nekod “prekrasen” vonj, ki nas spomni, da WC ni v uporabi. Ta vonj se meša z vonjem pravkar pečenih čevapčičev. Idila je na višku! Na slapu, kjer se vodica zaradi nizkega vodostaja reke komaj še prebija med kamenjem, hodim po čikih, praznih stekleničkah od šamponov...
Pravkar opisano seje zgodilo na začetku sezone. Zdaj, že v 2. polovici avgusta, se je prizor ponovil, le da je bila sedaj Kolpa pri Tržoku gnusno umazana in motna (zelene alge oz. zeleni glen na površini, tudi v največji globini). Otroci so čofotali po vodi, da jim je pljuskala v usta... Dekle, kije kasira-lo po 200 tolarjev , je zažgolelo, da je bolje, da ne gremo z avtomobilom “dol”, češ da je spodaj že preko 250 avtov. Poslušali smo jo in se odpravili peš po klancu. Prah, ki so ga vzdigovali avtomobili, drveči po klancu, je bil še najmanj obremenjujoč. Zanimivo pa je bilo, da so iz Tržoka izginili domačini. Zakaj, mi bo težko uganiti: domačinom se takšna Kolpa in način kopanja v njej gabi, vendar ne toliko, da bi se organizirali in naredili red.
Toda to še ni vse. Dva mlada fanta (nista bila domačina) sta kramarijo za peko prinesla kar v vodo, ovirala kopalce, ko so hodili iz vode in se obnašala, kot da sta sama na vsem svetu. Pri parkiranju spet ni bilo nobenega reda kljub obvestilu, ki smo ga prejeli tudi v Črnomlju, na katerem je podrobna skica, kje in kako parkirati. Strogo je prepovedano parkirati na dovozni cesti zaradi morebitnega pristopa intervencijskih vozil. Naj mi nihče ne zameri, ampak na misel mi je prišla humoreska Milčinskega o Butalcih, ki so Turkom strogo prepovedali pot...
Ampak Odlok o redu na Kolpi pa le imamo, sodeč po tem, kar se dogaja, pa ni bil še nikoli pre-verjen. Belokranjci Kolpo imamo in ji pojemo hvalnice, hkrati pa ne vidimo, da nam pred nosom umira. Samo kasiranje parkirnin brez kakršnegakoli nadzora ne bo prineslo ničesar razen nekaj denarja lastnikom parcel ali KS. Neposreden dostop do Kolpe z avtomobili bi bilo treba enostavno prepovedati in vrniti prostor kopalcem. Tako v Kolpi ne bi mogli prati svojih jeklenih konjičkov, tisti, ki to delajo sedaj, in tudi ne prinašati s seboj pravih poljskih kuhinj ter prirejati požrtij in popivanj na samem bregu, potem pa v reki s pralnimi praški pomivati umazane posode. Vrli Slovenci iz drugih krajev naše prelepe dežele so odkrili v naši Kolpi poceni raj, ki se mu ne nameravajo odreči. Vsako leto jih je več, za seboj pa puščajo svinjarijo, predvsem v divjih kampih in šotoriščih. Zato naj se nihče od odgovornih v občini ne hvali, kako imamo nekakšne odloke. Pač pa se bo lahko hvalil tisti, ki bo odloke oživil. Popolnoma se strinjam z vsem, kar je napisal Toni Gašperič v predzadnji številki Dolenjskega lista, in ga v celoti podpiram.
FANIKA POŽEK
95 LET KOŽELJEVE MAME - V vasi Loka v šentjernejski občini je minuli teden praznovala 95. rojstni dan Koželjeva mama Ana. Rodila se je na Tolstem Vrhu, z možem Francem, s katerim se je poročila pred vojno, pa sta sprva živela v Hrastju, kjer se jima je rodilo šest otrok. Po vojni sta se najprej preselila na Štajersko, kasneje pa sta na Loki zgradila svoj dom. Mož je umrl leta 1984, ima pa žive še štiri otroke in kar nekaj vnukov in pravnukov. Ob njenem visokem jubileju so jo poleg sorodnikov in znancev obiskali, ji čestitali, izročili darila in ji zaželeti vse najboljše, predvsem pa veliko zdravja, tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin s sodelavcem ter predstavnika Zveze borcev in Rdečega križa iz Orehovice. (Foto: Marijan Hočevar - Megafoto)
PRAZNOVAL JE IVAN VIDRIH - Aktivistke KORK Otočec so v soboto, I. septembra, s predsednico Špelo Tominšek obiskale najstarejšega otoškega krajana Ivana Vidriha - Žana, ki je praznoval visok življenjski jubilej - 91. rojstni dan. Pričakal jih je nasmejan in dobre volje. Povedal je, da je njihova rodbina trdna, saj so tudi njegovi starši in stari starši dočakali visoko starost. Pred dvema letoma je še vozil avto, pred letom in pot pa zaradi bolezni nekaj časa preživel v bolnišnici, vendar se danes dobro počuti. Doma še naseka drva, pospravi okoli hiše, gre rad v gozd in vinograd na Rupe - Trška gora, kjer še opravi nekatera dela. Več let je pel tudi v cerkvenem pevskem zboru, nedavno pa so ga obiskali pevci Fantje z vasi in ga posneli. Tudi aktivistkam je zapel nekaj starih ljudskih pesmi. (Foto: H. Murgelj)
OB SLOVESU - Sredi avgusta so otroci Petrovega vrtca z vzgojiteljicami iz župnije Šentpeter - Otočec pripravili prisrčno zahvalno prireditev župniku Blažu Gregorcu, ki je odšel v župnijo na Vrhniko. Župnik Gregorc je bil namreč ustanovitelj in voditelj prvega katoliškega vrtca na Dolenjskem, v katerega je danes vključenih že okoli 40 otrok. Po "uradnem" delu prireditve, ki se jo je udeležilo tudi veliko staršev otrok, so se vsi zbrali na dvorišču vrtca, kjer so poklepetali in se posladkali s sladoledom in drugimi dobrotami. (Foto: H. Murgelj)
NOVOMEŠČANI USPEŠNI V ZENICI - Novomeška pevca Sanja Cerjak in Marijan Novina sta v organizaciji Društva za razvijanja prostovoljnega deta Novo mesto nastopila na nedavnem tridnevnem mednarodnem festivalu Zenica 2001. Oba pevca sta se uvrstila v finalni del tekmovanja, kjer je Marijan Novina navdušil tako strokovno žirijo kot občinstvo in za avtorsko pesem “Zale "prejel bronasti kip festivala, Sanja, lanskoletna zmagovalka tega festivala, pa je zapela pesem z naslovom Kralj sveta". (Foto: M. Bukovec)
Zdaj elektronska redovalnica
Starši odslej na tekočem o ocenah, izostankih svojega otroka v šoli - Se bodo šole odločale za to novost?
LJUBLJANA - Pomembna novost v letošnjem šolskem letu je gotovo elektronska redovalnica. Zavod CERIS iz Ljubljane je namreč pripravil računalniški informacijski sistem, ki je namenjen tako profesorjem in vodstvom šol kot tudi dijakom in njihovim staršem, vključuje pa elektronski dnevnik ter redovalnico na dlančniku, obveščanje staršev o šolskih podatkih, povezanih z njihovim otrokom, ter še mnogo drugih novosti, ki se bodo razvijale sproti. Do osnovnega programa, ki se imenuje Musi ERD, so brezplačno upravičene vse slovenske osnovne in srednje šole.
Starši bodo tako lahko vstopali v virtualno mapo otroka (s spletnim digitalnim podpisom Sigenca, ki ga bodo pridobili v Centru Vlade RS za informatiko ali z uporabniškim imenom in geslom), v kateri bodo vsi podatki o njegovem šolanju: dobljene in zaključene ocene, izostanki, izrečeni vzgojni ukrepi ter obvestila razrednika, otrokovih ostalih učiteljev in šolske psihologinje. V mapi bodo lahko našli tudi druge pomembne podatke, kot so napovedane pisne naloge, spraševanja, obvestila itd. Vse zabeležke bodo opremljene z informacijo o datumu ter osebi, ki je podatek ustvarila. Komunikacija pa bo lahko tekla tudi v obratni smeri: starši bodo v virtualni mapi lahko najavili otrokovo odsotnost
in opravičili kakšno že izpuščeno učno uro. Ne glede na izbrano obliko dostopa bodo starši za storitve odšteli 700 tolarjev na mesec oz. 7 tisoč tolarjev na leto. Denar bo šola porabila izključno za nadgradnjo v celoten sistem.
Z elektronsko redovalnico postane vloga staršev v učnem procesu veliko večja, za učitelje pa pomeni to konec ročnega in zamudnega pisanja obvestil staršem ob konferencah in ob zaključku šolskega leta. Vsem ta novost prinaša tudi prihranek časa in energije, najpomembnejše pa je, da elektronska redovalnica spodbuja hitro obveščanje in ukrepanje - reševanje težav, ko se to še da. Statistična obdelava podatkov omogoča vodstvu šole in učiteljem spremljanje dolgoročnega razvoja otroka in primerjavo med dolgoročno ravnijo očen in znanja ter njuno medsebojno razmerje.
Avtorji trdijo, da so pri projektu elektronske redovalnice (več o tej novosti lahko najdete na internetni strani www.redovalnica.com) poskrbeli za največjo možno varnost tako pri uporabi programa kot na internetu. Napade “hekerjev” bodo preprečevali posebni preverjeni programi, ki jih bodo avtorji redno ažurirali in nadzorovali, vse povezave skozi katerakoli vrata pa bodo registrirane. Ob alarmu, ki se sproži ob poskusu napada, se bodo vsi dostopi zaprli.	L. M.
Mamljivi svet tetoviranja
Tetoviranje postalo popularno ■ Postopek lahko traja tudi do 4 ure
NOVO MESTO - Če ste dopust preživeli na obali, potem ste imeli priložnost opaziti, da je poslikava telesa postala hit. Če vas je ponudba pritegnila in so vam na kožo narisali neki lik, ste verjetno ugotovili, da se je obljuba o začasnosti poslikave uresničila - morda celo prehitro.
Veliko je takih, ki si zaželijo na koži imeti začasno imitacijo tatuja (poslikavo). Toda le nekateri so tako pogumni, da si kožo pustijo zaznamovati s trajnim, natančno in strokovno izdelanim tatujem. To pa je tema, ki jo dobro pozna mojster tetoviranja Bojan iz Novega mesta. Zaupal nam je nekaj veščin svojega hobija. Za tetoviranje se je navdušil v bivši jugovojski (JLA), kjer je imel velikokrat priložnost opazovati tetoviranje. S svojim konjičkom se ukvarja približno pet let in ima, sodeč po številnih tatujih, že veliko izkušenj. Za izdelavo dobrega tatuja sta potrebna spretnost pa tudi kakšen tečaj. Potek tetoviranja pa ima naslednji vrstni red. Najprej si stranka izbere motiv (lahko ga prinese tudi s seboj), nato ga je potrebno prerisati na poseben papir, s pomočjo katerega se izbrani lik odtisne na kožo. Potem se po koži začne postopek z iglami (za obrobo črtalnik -ena igla, za barvanje in senčenje ploščati senčilnik - sedem igel) pritrjenimi na napravico, ki naredi 50 do 80 vbodov v sekundi. To je tudi začetek vbrizgavanja barvil v kožo, ki lahko traja od dvajset minut pa tudi do štiri ure. Bojan je poudaril pomen sterilnih igel pri delu. Po opravljenem postopku je tatuju potrebno posvečati posebno nego še 14 dni, zato da je kasneje čim lepši. Oseba,
Nagrajenci Zadružne zveze
GORNJA RADGONA - Zadružna zveza Slovenije je na kmetijskem sejmu v Gorpji Radgoni razglasila 26 nagrajencev, med njimi so tudi Jože Vidmar (na predlog KZ Sevnica), Franci Zalokar (na predlog KZ Krka Novo mesto), Cveto Zupančič (KZ Stična), Anton Kastelic (KZ Dobrepolje) in Franc Valentinčič (KZ Grosuplje).
Spet obrtni sejem
CELJE - Pred vrati je mednarodni obrtni sejem v Celju, že 34. po vrsti, ki bo potekal med 14. in 23. septembrom. Na 60.000 kv. metrih razstavnih površin se bo predstavilo preko 1.800 razstavljavcev iz več kot 30 držav, organizatorji pa kot običajno pričakujejo vsaj 200.000 obiskovalcev.
UMETNINE NA TELESIH - Tetovaža z motivom leva (na fotografiji) je zahtevno delo, ki je nastajalo štiri ure. Za to sta potrebovala veliko potrpežljivosti tako izdelovalec Bojan kot tudi novi lastnik izdelka. (Foto: Bojan)
ki želi imeti tatu, mora biti stara najmanj 18 let, ob privolitvi staršev pa tudi manj. Lahko izbere barvni ali črno-beli tatu najrazličnejših oblik. Za postopek je potrebno, daje stranka sita, spočita, da ni pod vplivom alkohola ali drog, ovira pa so tudi bolezni srca, hemofilija, epilepsija, sladkorna bolezen itd. Zato bi se ti bolniki morali poprej posvetovati s svojim zdravnikom.
Obstajajo pa tudi ljudje, ki so naveličani svojega tatuja in bi se ga radi znebili. Za to obstajata predvsem dve možnosti. Da se star tatu preoblikuje v novega, žal pa ne v karkoli, saj so možnosti omejene s prejšnjo podobo. Če pa v nobenem primeru ne bi več želeli imeti tetovirane kože, potem se lahko obrnete na zdravnike, ki vam tatu za ustrezne denarce odstranijo z laserjem.
TEJA BEZEG
Z vinske olimpiade
GORNJA RADGONA - Vinogradniki vinorodne dežele Posavje so v ocenjevanje vin v Gornjo Radgono poslali 138 vzorcev (skupno je komisija ocenila 763 vzorcev), od tega je bilo 27 vzorcev in vinorodnega okoliša Bela krajina, 69 iz bizelj-sko-sremiškega in 42 iz dolenjskega okoliša. Trije vzorci s tega območja so postali tudi prvaki sort: cviček 2000 (16,44 in bronasta medalja) in modra frankinja 1997 (18,40 in zlata medalja) Jožeta Freliha iz Šentruperta ter Isteničeva (družba Barbara International) penina Gourmet, letnik 1995 (18,58 točke in zlata medalja).
Kdaj prizidek k OS Šmartno?
ŠMARTNO PRI LITIJI -Devetletka je pred vrati, za prizidek k Osnovni šoli Šmartno, ki bi se moral začeti graditi že pred dobrim letom dni, pa kljub zahtevam vodstva šole in šmarskih svetnikov do danes še ni bila zasajena niti prva lopata.
Osnovna šola Šmartno pri Litiji, ena izmed treh največjih osnovnih šol v litijski občini, zaradi prostorske stiske nima nobenih možnosti, da bi se lahko vključila v devetletni šolski program, čeprav se ta poskusno uvaja že skoraj v vseh osnovnih šolah v litijski občini, med njimi tudi v eni najmanjših podružničnih šol Osnovni šoli Dole pri Litiji. Pa tudi dijaki litijske gimnazije, ki so bili do sedaj štiri leta kot “podnajemniki” v osnovni šoli Gradec, so danes prestopili prag nove stavbe gimnazije Litija. Izpraznjene prostore bo osnovna šola porabila za devetletko, za kar so bili namenjeni že ob gradnji.
Ob začetku šolskega leta se govori, lahko pa tudi preberemo v Uradnem listu, da je Občina Litija razpisala gradnjo težko pričakovanega prizidka. Gradnja naj bi se začela takoj in bila končana v prvi polovici leta 2003. Celotna naložba bo litijsko občino stala 300 milijonov tolarjev, od tega naj bi ministrstvo prispevalo 92 milijonov.
K. ŠUŠTERŠIČ
Za medicinske instrumente
V sklad za drage medicinske instrumente pri Splošni bolnišnici Novo mesto so darovali: Ferročr-talič, d.o.o., 300.000 tolarjev, sodelavci Slavke Gregorič iz Krke, d.d., Sektoija za raziskave in razvoj Novo mesto in Ljubljana, (namesto cvetja za pok. Jožeta Rormana) 62.000; Jože Rorman (namesto cvetja za pok. očeta) 50.0000; krajani Lamutove ul. za pok. Antona Potočarja 45.000; prijatelji in sosedje ob smrti pok. Martina Pungerčarja 25.000 tolarjev; Rudi, Marjan in Zvone Ravnikar (namesto cvetja za Janeza Ravnikarja s Košenic) 21.000; Šolski center Novo mesto (namesto cvetja za pok. Janeza Ravnikarja) 16.000; Avguštin Avbar (namesto cvetja za pok. Janeza Ravnikarja) 15,000; Mirko Zupančič (namesto cvetja za pok. Janeza Ravnikarja) 15.000; druščina 7 mladih (namesto cvetja za pok. Janeza Ravnikarja) 15.000; stanovalci bloka Črnomelj 15.350; družina Judež (za pok. Martina Pungerčarja) 10.000; Anica Škrbec (namesto cvetja za pok. Antona Potočarja) 10.000; Jože Kastelic (za pok. Antona Potočarja) 5.000 in Pajk (za interni oddelek) 5.000 tolarjev.
Popravek: namesto Jožica Čampa za dializo se pravilno glasi sorodniki Jožice Čampa (namesto cvetja za pok. Fani Šmid).
• Vse darovalce prosijo, naj čitljivp napišejo svoje podatke in podatke o namenu nakazila oz. te podatke lahko sporočijo tudi po telefonu v bolnišnico na št. 39 16 137 ali po faksu 33 23 097. Tudi denar lahko oddate na blagajni Splošne bolnišnice Novo mesto, in sicer vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
Vsem darovalcem se lepo zahvaljujejo!
Po dvajsetih letih drugam
Semič dobi novega duhovnika
SEMIČ - Dolgoletni semiški dušni pastir Janko Štamparje v nedeljo že maševal v Veliki Nedelji, kamor je bil premeščen. Semič pa je dobil novega duhovnika, Janeza Šketa.
V stavbi semiške občine sta se pretekli četrtek oba duhovnika srečala z županom Semiča, Jankom Bukovcem. Tema pogovora je bilo predvsem sodelovanje med cerkvijo in občino, za katero sta se obe strani strinjali, daje nujno potrebno. Prvi tak skupni projekt v prihodnosti bo obnova taborskega obzidja, ki obkroža cerkveno dvorišče, na katerem bi lahko potekale kulturne prireditve. Janko Štampar se je strinjal z županom glede pomembnosti sodelovanja med cerkvijo in občino in izrazil upanje, da bo sodelovanje z novim duhovnikom uspešno. Tudi Janez Šket je zatrdil, da mu tovrstno sodelovanje ni tuje.
Župan je Štamparju ob odhodu izročil sliko cerkvice sv. Mihaela z upanjem, da se bo Semiča rad spominjal, duhovnik pa je obljubil, da se bo ob prvi priložnosti vrnil v Belo krajino. Marsikateri Semičan bo pogrešal Janka Štamparja, predvsem semiški otroci, s katerimi se je veliko ukvarjal tudi zunaj cerkve, v športnih in kulturnih društvih.
M. P.
Težave pri oskrbi z vodo
TRNOVEC - Predstavniki vodovodnega odbora iz Trnovca imajo težave pri oskrbi z vodo iz več kot 20 let starega sistema. Načrtujejo obnovo primarnega voda, na katerega bi se lahko kasneje na osnovi študije o povezovanju vodovodnih sistemov v občini Sevnica priključil sistem vodooskrbe za večji del KS Zabukov-je. Krajani so v skladu z usmeritvami občine in občinskega sveta, da morajo vsi z občinskimi sredstvi zgrajeni vodovodni sistemi imeti upravljavca, pripravljeni skleniti pogodbo za upravljanje. Občina bo krajanom poskušala pomagati k izboljšanju oskrbe s pitno vodo.
UJEL KAPITALNEGA SOMA -Ribiču Branetu Murnu, članu Ribiške družine Novo mesto, se je julija pri Seidlovem jezu v Novem mestu posrečilo potegniti na suho kapitalnega soma. Meril je 135 centimetrov in tehta! 17 kilogramov.
Zaupajmo “dobrim plesnim šolam”
Omenjeni naziv si je pridobilo osem slovenskih plesnih šol, med njimi tudi Plesni center Dolenjske
Da bi se izognili morebitnim prvim ne preveč vzpodbudnim izkušnjam s plesom ali plesnimi učitelji in šolami, v Sloveniji poteka projekt, imenovan “dobra plesna šola”. Projekt je rezultat prizadevanj Plesne zveze Slovenije, Združenja plesnih vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije ter Sekcije plesnih šol Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije za širjenje in popularizacijo plesa kot športne zvrsti, umetnosti in dela narodnostne kulture in kulture posameznika.
Plesna šola lahko pridobi naziv “dobra plesna šola”, ki zagotavlja strokovno kakovost in poslovnost, če je registrirana kot podjetje, pri Sekciji plesnih šol Slovenije mora imeti prijavljen ves svoj pedagoški kader, ki se nenehno strokovno izpopolnjuje, skrbeti mora za razvoj in napredek plesa ter deluje po načelih poslovne etike ter Kodeksa etike in
morale v plesu... Doslej si je pri Gospodarski zbornici Slovenije omenjeni naziv pridobilo osem plesnih šol v Sloveniji: Plesni center Dolenjske iz Novega mesta. Bolero, Fredi in Kazina iz Ljubljane, Devžej iz Mislinje, Pingi iz Maribora, Plesni val iz Celja in Plesni center Zasavja iz Hrastnika, individualno licenco pa ima 50 plesnih učiteljev.
V “dobri plesni šoli" pripravljajo tečaje za predšolske otroke, osnovnošolce in odrasle. Pouk poteka v skupinah ali individualno, poleg stalnega programa, ki zajema učenje standardnih in latinskoameriških plesov, pa se boste lahko seznanili z vsemi modnimi plesnimi smermi v svetu. Lahko boste obiskovali tudi tečaje sodobnih plesov, ki so pri mladih še posebno priljubljeni (hip-hop, swing, Street dance, salsa...), pripravljajo pa tudi tečaje za osmošolce in maturante.

TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 6.9.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nad.; Oko viharja; Življenje slovenskih vasi; Gradovi-13.00 Poročila-13.40 Večerni gost-
14.30	Blondinka, nad. - 16.00 Slovenski utrinki
-	16.30 Poročila - 16.45 Risanka - 17.10 Enajsta šola - 17.45 Humanistika - I8.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik
-	20.05 Tednik - 21.00 Na vrat na nos, nan. -
22.00	Odmevi - 22.50 Pisave - 23.20 Fundacija J. V. Valvasor - 23.50 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.40 Videospot-nice -16.00 Dok. oddaja -17.00 Komisar Rex, nan. - 17.50 Košarka - 19.45 Videospotnice -
20.05	Košarka - 22.00 Poseben pogled, film -23.35 Sopranovi, nad. - 0.30 Zločinski tango, nan.
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - H.20 Ricki Lake - 12.15 Begunec, nan. - 13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. -15.45 Lepi časi, nan. -16.40 Ricki Lake -17.35 Tretji kamen od sonca, nan.
-	18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. -
19.00	V1P, nan. - 20.00 Nepravi čas za smrt, film - 21.40 Will in Grace, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dantejeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Newyorška policija, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan,-15.30 Oprah show-16.25 Obala ljubezni, nan. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. -
21.30	Seks v mestu, nan. - 22.40 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Zlata krila, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.30 Spoznajmo jih - 18.00 Klepet z... -
18.50	Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - -21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.40 Iz združenja lokalnih TV
-	22.10 Avtomobilsko zrcalo - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Čarovnija, nan. -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.40 Naša zemlja, nad. -13.30 Poletni program: Veronikine tajne; Inšpektor Rex; Rosvvell -16.25 Glasba -16.35 Risanka -17.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes -
18.00	Ljudje, ki menjajo čas, dok. oddaja -18.35 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik
20.05	Kras in morje, nad. - 20.40 Kulturno poletje - 21.40 Iz sveta dogajanja - 22.10Odmevi
-	22.35 Prijatelji, nad. - 22.55 Pravica za vse, nad. - 23.40 Zlata krila - 0.30 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
15.50	V velikem planu -17.15 Poročila za gluhe in naglušne - 17.25 Severni veter, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Na zdravje, nan. -
19.30	Policija, nan - 20.10 Čarovnije, nad. -
21.05	Poročila - 21.15 Brigitte in prijatelji, nad.
-	22.10 Nevidni človek 2, nan. - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 7.9.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Duhovni utrip; Kljukčeve dogodivščine; Risanka; Enajsta šola; Oddaja za otroke; Humanistika; Dosežki; Alpe-Donava-Jadran; Dr, Quinnova, nan. -
13.00	Poročila -13.25 Zabava z glasbo -14.15 Na vrat na nos, nan. -15.10 Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Rdeči grafit-17.10 Enciklopedija znanja-17.45 Slovenski pesniki in pisatelji - 18.10 Oddaja o znanosti - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Ljubezen na deželi, nan. - 21.00 Deteljica - 21.10 Fina gospa, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.40 Videospotnice- 15.35 Obzorja, poljudnoznan. nan. -17.00 Komisar Rex, nan.-18.00 Mesmer, film-19.40 Videospotnice - 20.00 Dokumentarna oddaja -
21.00	Veliko pričakovanje, nad. - 21.50 Najdaljša noč, film - 23.20 Pobeg, nan. - 0.10 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake -12.15 Pop'n'roll -13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze -15.15 Princ z Bel Aira, nan. -15.45 Lepi časi, nan,-16.40 Ricki Lake-17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. -18.35 Varuška, nan. -19.00 VIP, nan. - 20.00 Čarovnice, nan. - 20.55 Izganjalka vampirjev, nan. - 23.20 Mesečniki, nan.
POP TV
9.00	Oprah show - 10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	črni biser - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Raztresena AI!y, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan -15.30Oprahshow-16.25 Oba-
la ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Morilci, film - 22.50 Nikita, nan. - 23.15 Zlata krila, nan.-0.10 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja - 18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Tedenski kulturni pregled - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike, ponov. - 21.40 Motosport mundial -
22.10	Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? -
23.00	Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.05 Čarovnija, nan.
-	10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -12.35 Naša zemlja, nad. -13.30 Poletni program: Veronikine skrivnosti; Inšpektor Rex; Roswell -16.30 Naravna dediščina -17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Motje -18.35 Kolo sreče -19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.05 Šibenik: večer šansonov - 21.10 Daljše od življenja, film - 22.45 Odmevi - 23.10 Prijatelji, nad. - 23.30 Pravica za vse, nan. - 0.20 Zlata krila, nad. -1.05 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -17.20 Poročila za gluhe in naglušne - 17.25 Nevidni človek 2, nan. -18.10 Naša zemlja, nad. -
19.05	Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nad.
-	20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila -
21.10	Zabavna oddaja - 22.15 Pravi čas - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 8.9.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Male sive celice; Grof, angleški film; Tednik -13.00 Poročila -13.20 Mostovi - 14.20 4 x 4 - 14.50 Izginili brez sledu, film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan.- I7.l0čarski sel, ris. nan,-17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Novi raziskovalci, nan. - 18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik - 20.05 Čez planke, film
-	21.40 Oko viharja, dok. nan. - 22.00 Poročila
-	22.30 Oz, nad.
SLOVENIJA 2
11.15 čarobne v velemestu, nan. -11.15 Ko zlate citre zapojo, L del -14.55 Odbojka: Slovenija-Češka -16.30 Športna oddaja -17.50 Košarka
-	22.00 Praksa, nan. - 22.40 Sobotna noč
KANAL A
9.00	Čarovnice, nan. - 9.55 Izganjalka vampirjev,nan,-11.00 Ljubezen in spletke,nan.-12.30 Divja Amerika, dok. oddaja -13.30 Appaloosa, film - 15.20 Mestece Angel, nad. -16.25 Mat-lock, nan. - 17.20 Mesto greha, nan. - 18.15 Policijska zgodba: Preutrujena, film - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.55 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.50 Dobri policist, film - 23.20 Striptizete, nan.
POP TV
8.30	Risanke -11.30 Hroščeborgi, nad. -12.00 Aljaska, film -13.50 Preverjeno - 14.50 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.40 Prva izdaja, nan. -
16.30	Otroški zdravnik, nan. - 17.30 Dotik resnice, film - 19.15 24 ur - 20.00 Čaka te pošta, film - 22.10 Nekoč in danes, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport mundial -18.00 Iz združenja LTV -18.30 Dolenjski obzornik -18.50 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja, ponov, - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Odkrito ni skrito - 22.15 Rezerviran čas - 23.00 Novice
HTV 1
8.05	Najlepša, film -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -
12.30	Glasbena oddaja -13.00 Prizma - 13.55 Poročila -14.05 Oprah show-14.50 Dokumentarna oddaja -15.40 Zlata dekleta, nan. - 16.I0 Krhko srce, nad. -17.00 Risanka -17.20 Oni nas potrebujejo, dok. film -17.50 Zabavno informativni program - 19.30 Dnevnik 20.10 Ameriški film - 21.55 Moške svinje, nan. - 22.25 Poročila - 22.35 Frostov pristop, nad. -1.05 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -l2.00,Hišni ljubljenci - I2.45 S polnimi jadri, zab. oddaja - 13.45 Risanka - I4.I0 Čarovnije, nad. - 17.35 Češki film -19.30 Policija, nan. -20.I0 Največje romance 20. stol. - 20.40 Svet zabave - 21.10 Poročila - 21.20 Glasbeni program - 23.I0 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 9.9.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Mumini; Mali leteči medvedki; Promenadni koncert; Pomagajmo si; Dnevnik velikih mačk, nad.; Ozare; H.30 Obzorje duha; Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.25 Tara -
13.45	Fina gospa. nan. - 14.I5 Ljubezen na deželi, nan. - 15.00 Ljubljanski tramvaj - 15.30 Umetnost gibanja -16.00 Lingo -16.30 Poročila -16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin - 18.15 Življenje slovenskih vasi -
18.45	Risanka - I8.50 Žrebanje lota - I9.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik -20.05 Blondinka, nad. - 21.40 Intervju - 22.35 Poročila - 22.55 Zgodbe o knjigah - 23.05 En-nio Morricone, dok. film - 0.00 Divja stran, film
SLOVENIJA 2
9.15	Tedenski izbor: Veliko pričakovanje, nad.; Obljubljena dežela; Policija; Step s plesalci Kazine; Poj in piskaj prelepo na to staro žveglico -12.25 Motociklizem - 14.50 Šport: atletika, speedway, odbojka, košarka - 22.15 Končnica -
23.15	Portret
KANAL A
9.00	Beverly Hills, nad,- 9.55 Melrose Plače, nad. - 11.00 Ljubezen in spletke, nad. - 11.30 Mesto angelov, nan. - 12.30 Divjina, dok. oddaja- 13.00 Kavboj, film-15.15 Slavne zvezde, dok. oddaja -16.15 Adijo, pamet, nan. -17.10 Beverly Hills, nad. -18.15 Melrose Plače, nad. -19.00 PopVroll - 20.00 Lov za zakladom, nan.
-	20.55 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.50 Žrtev vojne, film
POP TV
.8.30 Risanke -11.30 Hroščeborgi, nan. -12.00 Mladi Herkul, nan. 12.30 Brata, nan. -13.30 Ponedeljek po čudežu, nan. -14.30 Moja mala punčka, film - 16.30 Gorski zdravnik, nan. -17.30 Umor v ulici brez, film - 19.15 24 ur - 20.00 Sužnja ljubezni, film - 21.50 Športna scena -22.35 Ženska vzgoja, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami - 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka - 18.10 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Dolenjski obzornik - 20.45 Nas poznate - 21.00 Novice -
21.15	Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.50 Športna scena - 23.00 Novice
-	23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 10.9.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Rdeči grafit; Enciklopedija znanja; Srečanje z živalmi; Slovenski pesniki in pisatelji; Oddaja o znanosti; Na vrtu; Novi raziskovalci; Ljubljanski tramvaj - 13.00 Poročila - T3.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub -15.30 Pisave - 16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Tomažev svet - 16.50 Telebajski - 17.20 Radovedni Taček -17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka -
19.00	Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Klinika pod palmami, nan. - 21.00 300 let slovenske filharmonije - 22.00 Odmevi - 22.55 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.40 Videospotnice -16.00 Sloves, dok. nad. -17.00 Komisar Rex, nan. - 18.00 Oddaja Maribor - 18.30 Jasno in glasno - 19.30 Videospotnice - 19.55 Odbojka - 21.45 Obzorja, dok. nad. - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake -12.15 Dannyjeve zvezde - 13.15 Skrita kamera-14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. -15.45 Lepi časi, nan. -16.40 Riki Lake -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18v05 Osby, nan. -18.35 Varuška, hum. nan. -
19.05	VIP, nan. - 20.00 Nori na Mary, film -
22.00	Will in Grace, nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. -23.30 Seinfeld, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 20.55 Vrnitev v prihodnost 3, film - 23.00 Zlata krila, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.10 Športni pregled- 18.45 Nas poznate?-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Klepet z... -
22.00	Športni pregled - 22.20 Reportaža - 23.00 Novice
Nagrade v Dol. Pirošico, na Rako in Otočec
Do roka smo prejeli 160 rešitev in žreb je izmed reševalcev 34. nagradne križanke izbral Matejo Lopatic iz Dol. Pirošice, Andreja Metelka z Rake in Martino Zidarič z Otočca. Lopatičevi je pripadla denarna nagrada, Metelko in Zidariče-va pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 17. septembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 36”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 34. križanke
Pravilna rešitev 34. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OKTOIDA, DLESKET, KARIOKA, PURAN, LL, ŠPINAČA, RUBENS, ORK, AMONIAK, VAR, G1JON, AR1CA, AKA, AKT1NIJ, DANE, NADEJA, AJAS, ARAKAN.
i V'
TOREK, 11.9.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Tomažev svet; Lahkih nog naokrog; Recept za zdravo življenje; Pomagajmo si; Klinika pod palmami, nan. -
13.00	Poročila -13.10 Brez reza - 14.10 300 let slovenske filharmonije - 15.05 Ennio Morricone, dok. oddaja - 16.00 Prisluhnimo tišini -
16.30	Poročila -16.45 lzpodnebnik, nad. -17.10 Enciklopedija znanja -17.45 Maji, dok. oddaja
-	18.4J Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Titani, ameriška nad. - 21.00 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Nedolžne laži, angleška drama
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.40 Videospotnice - 16.05 Pogled z rdečega planeta - 17.00 Komisar Rex, nan. - 18.00 Mortadela, film -
19.30	Videospotnice - 20.05 Namizni tenis -20.35 Lige prvakov - 22.35 Sopranovi, nan. -
23.30	Svet poroča - 0.00 Diplomiranec, slovenski film - 0.10 Mož z Arana, ameriški film (čb)
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake-12.15 Adijo pamet-13.15 Skrita kamera
-	14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. -15.45 Lepi časi, nan. -16.40 Ricki Lake -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, hum. nan. -18.35 Varuška, nan. -19.05 VIP, nan. - 20.00 King fu - 22.00 Will in Grace, nan. - 22.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.30 Seinfeld, nan. -0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Sedma nebesa, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan,- 15.30Oprahshow-16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Otrok po naročilu, film -
22.30	Zlata krila, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani - 17.00 Odkrito ni skrito -17.30 Klepet z... -18.20 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glengary Glen Ross, film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled - 22.25 Brez panike - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
SREDA, 12.9.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; lzpodnebnik, nad.; Enciklopedija; Lingo; Maji, dok. oddaja; Titani, nad. - 13.00 Poročila - 13.15 Obzorja duha -
13.45	Grof, film -15.10 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -
17.45	Svet narave, nad. -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.55 Portret
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.20 Videospotnice - 15.55 Najlepši slovenski šopki, dok. oddaja -16.20 Policija -17.00 Komisar Rex, nan. -18.00 Kapitan Boycott, film-19.30 Videospotnice -19.55 Odbojka - 21.30 Liga prvakov - 0.00 Sopranovi, nad. - 0.55 Umori, nan.
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake - 12.15 Dannyjeve zvezde - 13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze -15.15 Princ z
asun&jsvAij'.
Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan,-18.35 Varuška, nan.-19.05 VIP, nan. - 20.00 Begunec, nan. - 20.55 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Will in Grace, nan. -22.20 Tretji kamen od sonca, nan - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Danny-jeve zvezde
POP TV
9.00 Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Preverjeno -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala
ljubezni, nad.- 17.20Črni biser, nad.-18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Odpuščanje, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Zlata krila, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani- 16.15 GlengaryGlen Ross, pon. filma-18.15 Klepet z... - 18.15 Otroška oddaja - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja -20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Smo dobri gospodarji? - 21.40 Brez panike - 22.10 Turistična oddaja - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Pred male zaslone vas vabimo danes ob šestih zvečer, ko bomo predvajali Klepet z... Tokratni gost bo slovenski veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič.
•	Vas zanima trgatev? Potem ne zamudite petkovih Kmetijskih razgledov ob 18. uri, kjer lahko zvete vse o pripravah na ta, za vinogradnike najlepši dogodek. Odkrito ni skrito je naslov oddaje, v kateri vam bomo ob osmih zvečer pokazali, kako lahko shujšate zdravo in za zabavo. Uro in dvajset minut pozneje je na vrsti mladinska oddaja Brez panike.
•	Ob sobotah je na vrsti obzornik, tokrat Dolenjski obzornik. V njem si lahko med drugim ob qpl sedmih zvečer ogledate izkustvene delavnice mladih.
•	Športni pregled bomo zavrteli v ponedeljek, ob 18.10. Klepet z... pa 21.15. Tokratni gost bo pisatelj in ravnatelj šentrupertske osemletke Jože Zupan.
•	V mladinski oddaji Brez panike si lahko v sredo ob 21.40 ogledate PGD Vavta vas.
ni mi pudri (ali uporabite kar navadnega, v vodi netopljivega).
Prehrana - uživajte veliko agrumov in zelenjave (paradižnik), bogate z vitamini (Cin E), saj zagotavljajo dobro prekrvavitev in preprečujejo nastanek krčnih žil; uporabljajte čim manj soli, saj natrij povzroča zaslajanje vode v telesnih tkivih; izbirajte polnovredna živila, ki čistijo strupe iz telesa, ter brez konzervansov in umetnih barvil; pijte veliko vode in nesladkanega čaja.
Gibanje - med dolgotrajnim sedenjem vstajajte, se pretegnite in naredite nekaj vaj za raztezanje mišic; če imate pogosto utrujene noge, si privoščite posebne nogavice, ki jih bodo med hojo masirale (izogibajte se samostoječih); višina pet na čevljih naj bi bila približno 4 cm.
Sedenje - vedno sedite zravnano in nikakor ne s prekrižanimi nogami, saj ta položaj ovira krvni obtok; vsakič, ko imate priložnost, noge dvignite za nekaj minut visoko v zrak.
Spanje - pred spanjem si noge podložite z blazino (30 cm nad višino glave).
Za vse skupaj potrebujete v povprečju le pol ure na teden. Potrebujete še kakšen argument?
JERCA LEGAN
MODNI KOTIČEK
Noge
Lepe in negovane noge niso le (ne (estetski “pripomoček ” sleherne posameznice, pač pa tudi ogledalo zdravstvene kondicije in ne nazadnje skrbnosti za zdrav videz. Žal preveč pogosto opazim zanemarjena stopala, trde pete, oti-ščance, kurja očesa, grdo nala-kirane nohte, ki zijajo iz odprtega sandala. Kratka krila pa razkrijejo še več: od krčnih žil in odebeljenih gležnjev do modric ter nedepilirane in iuskaste kože.
Če že ne morete preprečiti zdravstvenih težav, kot so na primer krčne žile, pa naredite vse, da bodo vaše noge videti skrbno negovane. Ne nazadnje si po nekaj desettisoč korakih dnevno in povprečno 185.000 prehojenih kilometrih v življenju to gotovo najbolj zaslužijo. Poglejmo.
Nega - vsakodnevno umivanje in mazanje s kremo (npr. za roke), tedensko striženje nohtov, skrb za obnohtno kožico in drgnjenje stopal s kamnom (mehčanje kože v slani vodi); mažite kožo pod koleni, ki je običajno zelo suha (predtem odstranite odmrle, poroženele celice in umazanijo); krčne žile lahko prekrijete s poseb-
NAGRADNA KRIŽANKA 36
AVTOR:
JOŽE
UDIR
STRNIŠČE
ORAČ
GIOCONDA, ZNANI PORTRET LEONARDA DA VINCIJA
REKA
NA
PELOPO-
NEZU
SEZNAM BLAGA S CENAMI
BELGIJSKI
PEVEC
ITALIJAN.
RODU
SAMICA
SOMA
ATOL V OTOČJU TUAMOTU
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
DOBRA
JED
ALI
PIJAČA
KEM.
ELEMENT
(LANTANID,
Eu)
TUJE ŽENSKO IME
ROČKA
POKRAJINA V S. ITALIJI
IVAN
MINATTI
OBDOBJE
STAREJŠEGA
PELEO-
ZOIKA
GRŠKA MITOLOŠKA BOGINJA NEPOMIRLJIVE JEZE
BODICA PRI RASTLINI
PRESTOL-NICA ITALIJE
VRSTA
PLETENE
KOŠARE
PRIKAZ
MNENJA,
SODBE
OČEM
SOL
BROMOVE
KISLINE
ZBIRKA ST. ISLAND. SLOVSTVA
NEKDANJI
BRAZILSKI
NOGOMETAŠ
OKENSKA
NAVOJNICA
STARI
SLOVAN
UČENEC
REALKE
KOLIČINA, NA KATERI SE NAREDI RAČUNSKA OPERACIJA
POVRŠIN-SKA MERA
EISENHO-
WERJA
IZRAELSKI
GENERAL
(MOŠE,
1915-1981)
GRŠKI MITOLOŠKI POVELJNIK PRED TROJO
VRSTA
PAPIGE
Šolski center
Novo mesto
Novo mesto, Šegova ulica 112
Izobraževanje odraslih in avto šola
Tel. (07) 393-22-00 393-22-02; 393-22-03: GSM (041)726-763
V šolskem letu 2001/2002 vas vabimo v izobraževanje odraslih po naslednjih programih:
Programi za pridobitev izobrazbe Naziv poklicne/strokovne izobrazbe	vpisnih mest	Programi usposabljanja in tečaji Naziv tečaja - programa usposabljanja	vpisnih mest
Poklicno tehniško izobraževanje	Programi usposabljanja za delo
Strojni tehnik	30 Elektrotehnik elektronik	30 Lesarski tehnik	30 Kemijski tehnik	30 Tehnik zdravstvene nege	30 Prometni tehnik	30 Gradbeni tehnik	30 Vzgojitelj(ica) predšolskih otrok - prekvalifikacija	30	Zidar za zidanje in ometavanje	12 l esar opažev	12 Polagalec keramičnih oblog	12 Upravljanje mostnih žerjavov	18 Upravljanje vrtljivih stolpnih žerjavov	20 Upravljanje avtomobilskih dvigal (HIAB)	12 Upravljanje viličaija	60 Upravljanje ročnega vozička	20 Upravljalec težke gradbene mehanizacije	30 Strojnik centralnega ogrevanja	20 Varilec kovin	20 Pnevmatika - hidravlika	20 Skladiščnik	20 Hišnik	20
Srednje poklicno izobraževanje	
Voznik	30 Elektrikar elektronik	30 Mizar	30 Gradbinec H: zidar, tesar	30 Strugar, frezalcc orodjar.	15 Konstrukcijski ključavničar, klepar, avtoklepar	15 Monter vodovodnih naprav, ogrevalnih naprav	15 Mehanik vozil in voznih sredstev	- avtomenanik	15 Strojni mehanik	15 Bolničar - negovalec	30	
	Avto šola Šolski center Novo mesto
	30 let tradicije in izkušenj
	Naša ponudba: -» Tečaji cestno prometnih predpisov za kandidate za voznike A,B,C D, E G, in H kategorije. Dijakom in Študentom nudimo posebne ugodnosti. Avto šola ŠC Novo mesto —> Učenje praktične vožnje motornih vozil B, C, D in E kategorije z motornimi vozili: RENAULT CUO 1,4 RT in RENAULT MIDLUM 180 Tečaje izvajamo vsak mesec.
Nižje poklicno izobraževanje	
Gradbinec: Polagalec keramičnih oblog	15 Gradbinec: Zidar za zidanje in ometavanje	15 Tesar opažev	15 Obdelovalec lesa	15 Obdelovalec kovin	15	
http://www.s-sc.nm.edus.si/indexl ,htm; e-pošta: stefan.gorse@guest.ames.si	
® MAPE/
Smo uspešno, mednarodno uveljavljeno podjetje s področja gradbenih materialov. Za koordinacijo distribucijske mreže in strokovno pomoč uporabnikom naših izdelkov smo v Sloveniji ustanovili svoje hčerinsko podjetje. Poleg Slovenije podjetje koordinira aktivnosti v Hrvaški, Bosni in Hercegovini, ZR Jugoslaviji in Makedoniji.
V dinamičen kolektiv želimo vključiti:
strokovnega sodelavca za marketing in prodajo
Od kandidatk/-ov pričakujemo:
•	VI. ali VII. stopnjo izobrazbe gradbene ali ekonomske smeri,
•	najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
•	sposobnost komunikacije s partnerji v podjetju in zunaj njega,
•	aktivno znanje angleškega jezika,
•	poznavanje dela z računalnikom.
Ponujamo:
•	urejeno delovno okolje,
•	ustvarjalno in dinamično delo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti pričakujemo v 10 dneh po objavi na naslov:
MAPEI, d.o.o., Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto, s pripisom “Za razpis".
Borovnice na Ribniškem
LJUDSKA UNIVERZA
KRŠKO
učimo se za Življenje —
Skupaj z matičnimi šolami Vas vabimo k vpisu v naslednje
programe za pridobitev izobrazbe:
•	Osnovna šola za odrasle
•	Trgovec
•	Kuhar
•	Natakar
•	Bolničar
•	Voznik
•	Ekonomski tehnik
•	Gostinski tehnik
•	Vzgojitelj predšolskih otrok
•	Višjo strokovno šolo za gostinstvo Maribor
•	Visoko poslovno šolo EF Ljubljana, 1. in 3. letnik
Rok za zbiranje prijav: 15. september 2001.
Informacije in prijave: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, 8270 Krško.
Tel: 07/ 48 81 160 in 07/48 81 170, e-pošta: liudska.univerza.krško@siol.net. spletne strani: www.lukrsko.si.
OBČINA ŠENTJERNEJ Trubarjeva cesta 5 Šentjernej
Občane, podjetja in druge organizacije, organe in društva v Občini Šentjernej vabim na
JAVNO OBRAVNAVO
OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA TERCIARNE CONE S STANOVANJSKO GRADNJO KALUDER - 1. FAZA.
i za osnutek omenjenega zazidalnega načrta bo
v ponedeljek. 10. septembra 2001. ob 19. uri, v sejni sobi Občine Šentjernej, Trubarjeva c. 5, Šentjernej.
Predstavniki izdelovalcev prostorskih dokumentov bodo uvodoma predstavili predlagane rešitve, v nadaljevanju obravnave pa odgovorili na vaša vprašanja, pripombe in predloge.
Vljudno vabljeni!
OBČINA ŠENTJERNEJ
župan
Franc HUDOKLIN, I. r.
NOGOMETNI TABOR - 32 otrok nogometne kole Portoval, starih od 6 do 9 let, se je zadnji teden počitnic udeležilo nogometnega tabora v Dolenjskih Toplicah. Poleg nogometnega treninga so se mladi nogometaši ukvarjali tudi s številnimi dejavnostmi, ki jih nudi tabor mladih. Tako so med drugim jahali konje, streljali z lokom in se vozili 3 kanuji pa Krki.
Kisla zemlja z Ljubljanskega barja - Brez kapljičnega namakanja bi se sadike posušile - Dopolnila dejavnost
Revija o konjih
LJUBLJANA - Revija za vse ljubitelje konj tokrat piše o reji haflin-gerjev in podarja tudi poster z motivom teh plemenitežev. Podrobno poroča o kasaških dirkah ter o drugih tekmovanjih in prireditvah, napoveduje 1. državno prvenstvo v spretnostni vožnji dvovpreg in piše o vrstah vpreg. Prinaša še pogovor z Vilijem Resnikom - na konju.
NOVA ŠTIFTA PRI RIBNICI -Dolenjski in belokranjski pritrkovalci so izpolnili svojo lanskoletno obljubo in tudi letos nadaljevali s poletno šolo, ki je tokrat od 30. julija do 5. avgusta potekala v Novi Štifti pri Ribnici. Mladi iz vse Slovenije, med katerimi je bilo tudi veliko deklet, so s praktičnimi in teoretičnimi vajami, ki sta jih podajala prof. Andrej Vovk in predsednik društva pritrkovalcev Dolenjske in Bele Krajine Marko Česen, pridobili veliko novega znanja, mentorji Branko, Jure, Dominik, Jožko, Roman in Tadej pa sojih s svojim praktičnim znanjem popeljali v svet glasbe zvonov.
Obiskal nas je tudi livar Jože Melik iz Ljubljane, ki je natančno razložil in prikazal poučen film o litju in izdelavi zvonov. Spoznali smo, da je za izdelavo dobrega zvona potrebno veliko napornega dela in ljubezni, zato smo sklenili, da bomo v bodoče bolj cenili in varovali te največje in dragocene inštrumente. Ob koncu so mladi pred strokovno komisijo opravili še izpite in pokazali veliko znanja, celo najmlajša skupina je vse presenetila s točnimi odgovori.
Ob tem se zahvaljujemo patrom, ki so nas prisrčno sprejeli medse ter nam priskočili na pomoč, in vsem ostalim. Pokarali pa bi občinske može, ki so gluhi za naše prošnje za prepotrebni denar, ki bi omogočil še večjemu številu mladih, ki nimajo sredstev, da bi se lahko udeležili edi-
GORENJI LAZI PRI RIBNICI - Na območju občine Borovnica so največji nasadi bioloških borovnic v Sloveniji. Pridelovalci namreč plodov ne škropijo, zaščitna sredstva uporabljajo praviloma le dvakrat na leto. Prve nasade tega slastnega sadja so na borovniškem delu
ne tovrstne šole v Evropi in svetu. Za drugačne prireditve, kot so rock koncerti ipd., pa gre veliko denarja. Zanimivo, da se za ta namen pobirajo tudi vstopnine, vsi predavatelji pa se odpovemo honorarju, še več, celo prispevamo svoj doprinos, da se omogoči mladim bodočim Slovencem duhovno in kulturno prihodnost ter znanje.
Letos mineva 150 let od rojstva našega največjega zvonoslovca Ivana Mercina, katerega življenje in delovanje nam je predstavil njegov rojak prof. Andrej Vovk. Sicer pa se dolenjsko-belokranjsko društvo že pripravlja na veliko slovesnost, ki bo potekala oktobra in novembra v počastitev 150-letnice rojstva priznanega glasbenika, rojaka patra Hugoli-na Sattnerja, za katerega mnogi ne vedo, daje bil rojen v Novem mestu. Slovenski glasbeniki ga imenujejo tudi slovanski Mozart. Ustvaril je veliko svetovno priznanih glasbenih del, pritrkovalci pa ga cenimo kot odličnega svetovalca in ocenjevalca zvonov. Zato bomo priredili 21. oktobra 2. dolenjsko tekmovanje pritrkovalcev na Novem trgu v Novem mestu. Kot prvi v Sloveniji bomo svoje znanje prikazali na posebnih pravih zvonovih, ki jih bomo pripeljali na kamionu iz Italije. Vsi, ki vas kaj več zanima o proslavi, zvonovih in našem delovanju, lahko to preberete v novem časopisu Klenkarski Glas, ki ga brezplačno dobite v društvu.	MARKO ČESEN
Ljubljanskega barja zasadili leta 1983, danes pa se lahko pohvalijo z več kot dvajsetimi tisoči sadik. Marija in Jože Rigler iz Gorenjih Lazov pri Žlebiču v ribniški občini pa sta z gojenjem borovnic pričele pred tremi leti s 70 sadikami na zemljišču ob družinski hiši. Hotela sta se prepričati, ali ameriške borovnice uspevajo tudi izven Ljubljanskega barja.
"Naša kmetija, največ je travnikov, meri okrog 15 hektarjev. Z možem sva zaposlena v Kmetijskem zavodu Ljubljana, na območju Ribniške doline. Imava štiri otroke in sva se zavedala, da brez dopolnilne dejavnost ne bo šlo. V hlevu imamo deset glav živine, veste pa, da kmetu tenka prede. Sprva sva načrtovala nasad z jagodami, a je delo z njimi bolj zahtevno, zato sva se odločila, da zasadimo borovnice,” je povedala Marija Rigler.
Voljo jim je dal sosed, ki je imel nekaj sadik posajenih v loncu in so lepo uspevale.
Na štirih arih zemlje sta skopala kanale, v katere sta položila kislo (PH 3,5-4) barjansko zemljo. “Še posebej je bilo treba paziti na sestavo zemlje. Osnova je šota, kateri lahko dodajamo tretjino borovega (smrekovega) žaganja in tretjino humusa. Večkrat zmešamo tudi smrekove iglice,” pojasnjuje Jože Rigler, ki je imel letos precej dela, saj je kmetom s kombajnom od Rakitnice do Velikega Osolnika žel "rumeno zlato”.
Čeprav sadika borovnice lahko dočaka dolgo starost, saj raste okrog 80 let, povrh ima vedno pridelek, pa je zelo zahtevna, predvsem, ko dozoreva. Brez kapljičnega namakanja zjutraj in zvečer bi se posušila, bila bi tudi brez pridelka. Spomladi sadike obrezujejo, v juliju in avgustu, ko dozorevajo, pa je potrebno zaradi ptičev s posebno mrežo zaščiti vso parcelo.
Povpraševanje po borovnicah ju je presenetilo. V sezoni jih bosta nabrala okrog 200 kilogramov, in če bi jih imeli še več, bi vse proda-
li.	“Imava kar nekaj načrtov. Lahko bi uredila turistično kmetijo in bolj oživila sicer mirno vas, v kateri je vse manj ljudi. Obiskovalci imajo kaj videti. Okolica je razgibana. vas pa se drži glavne ceste med Ribnico in Ljubljano.”
M. G.
Bogatejši Sad
KRŠKO - Poletna številka revije Sad piše o tem, kako bi bolje in lažje obvladovali tveganja v sadjarstvu, pri čemer največ pozornosti tokrat namenja zaščitnim mrežam. Ena od osrednjih tem je tudi delovanje organizacij pridelovalcev sadja in zelenjave, pridružuje pa si je še obširen prispevek inž. Alojza Pirca o veliki trti v naših vinogradih.
V nasadu borovnic.
Poletna šola pritrkovanja
Društvo pritrkovalcev Dolenjske in Bele krajine pripravilo drugo poletno šolo v Novi Štifti pri Ribnici - 21. oktobra tudi drugo dolenjsko tekmovanje pritrkovalcev
Cerkev sv. Helene je zaživela
Na žegnanje pri cerkvici sv. Helene v Zemlju sem iz Ljubljane prišel po naključju kot nekdanji faran in domačin. Presenetila me je njena obnovljena podoba. Bilo je žegnanje in zbralo se je veliko ljudi. Zvonovi so pritrkovali, cerkev je bila lepo okrašena. Vse lepo urejeno.
Zanimalo meje, kdo so tisti, ki so za to poskrbeli. Domačini so mi povedali, daje za manjši zvon, kije dal tudi pobudo za obnovo, poskrbela nekdanja faranka Julijana Lovšin. Podaril ga je župnik iz sv. Jurija iz Slovenskih Goric, nato pa so organizatorji poskrbeli še za večjega. Na prošnjo Lovšinove je cerkvi župnik Košir s Kureščka (Ig pri Ljubljani) podaril kip Matere božje, sliko brezi-janske Marije pa P. Ciril z Brezij. Sliko Srce Jezusovo je darovala Neža Kapušin s Krasinca in kip z istim imenom Antonija Gregorič iz Zemlja. Oltarsko mizo je naredil župnik Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi, za ostalo opremo iz lesa je poskrbel mizar Silvo Tomc, za keramiko pa Jaka Štrucelj iz Zemlja. Obnovo je vodil Branko Jurejevčič.
Cerkvica, kije bila obnovljena kot zadnja podružnica v podzemeljski fari, je ponovno zaživela. Mašo je tokrat v prisotnosti več domačih duhovnikov daroval nekdanji slovenski nadškof Perko, po maši pa so vse prisotne domačini postregli z dobrotami in pijačo. Lepo smo si segli v roke in pokramljali, obujal sem spomine na mladost, srečal pa sem se tudi s svojimi sošolci, kar me je še bolj razveselilo.
Faranom želim, da bi ju sv. Helena in Marija Roža skrivnostna obvarovali pred vsakim zlom ter uslišali njihove in moje prošnje.
P. L.
Toni Mrvic
Kočevje dobilo duhovnika evangelijske cerkve
To je Stražan Tone Mrvic
KOČEVJE-S 1. julijem seje štiričlanska družina Mrvič iz Novega mesta preselila na Kočevsko. Stražan Toni Mrvič (26 let) je bil po končani teološki fakulteti v Osijeku (bil je v skupini s študenti štirinajstih narodnosti iz vsega sveta) na Hrvaškem in uspešno opravljenem pripravništvu nameščen za prvega duhovnika evangelijske binkoštne cerkve v Kočevju. Cerkev je praznovala petdeset let delovanja v Novem mestu.
Dobro leto dni je od tega, ko je v mestu ob Rinži sprva širil poslanstvo Svetega pisma. A kot kaže, so se v tem času zadeve nekoliko spremenile, saj se je v pogovoru z ljudmi ugotovilo, da so potrebe večje kot se jim je zazdelo. Morda tudi zaradi tega, ker so lani ob dnevu reformacije v Šeškovem domu pripravili dobrodelni koncert za društvo Sožitje. Bili so lepo sprejeti, dvorana je bila domala polna. Z izbranimi besedami je zbrane pozdravil tudi kočevski župan Janko Veber, z značilnimi plesi je nastopila skupina Benedction iz Združenih držav Amerike. Prireditev bodo letos 5. novembra ponovili in tako blagajni društva Sožitje primaknili kakšen tolar več za njihovo delovanje.
Toni je povedal, da evangelij oznanjajo v prostorih krajevne skupnosti Kočevje mesto, za kar gre zahvala občini, ki jim je priskočila na pomoč. Tam se z verniki srečuje vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 18. uri. Sicer pa so vrata odprta vsem kristjanom za sodelovanje v besedi in dejanjih.
Povedal je. da se je na študij odpravil v nič kaj prijaznih časih. Hrvaška je bila namreč pred sedmimi leti še v vojni, v Osijeku so večkrat tudi v bližini fakultete padale granate. Krutost vojne je še bolj spoznal v Bosni, kamor je hodil kot član dobrodelne organizacije.
Stane Metež
V petek, 24. avgusta, smo se na črnomaljskem pokopališču za vedno poslovili od dobrega prijatelja in soseda Staneta Meteža.
Rodil seje leta 1934 kot kmečki sin v Velikem Nerajcu in že kot otrok okusil grozote vojne. Osnovno šolo je obiskoval v Drag-atušu. Tu je navezal stike s člani mešanega pevskega zbora in se jim kot mladinec pridružil. Želja za boljšim kruhom ga je pripeljala v Črnomelj v rudnik Kanižarica in nato na Elektro Črnomelj, kjer se je izučil za električarja in poklic z veseljem opravljal do upokojitve.
S pokojnikom smo izgubili dobrega prijatelja in soseda. Njegova pokončna osebnost se je odlikovala po izrazitem občutku za odgovornost, za zunanjo zadržanostjo pa se je skrivala izjemna človeška toplina. Vsi tisti, ki nas je štel med svoje prijatelje, smo mu lahko popolnoma zaupali. Vseh trideset in več let, kar smo bili sosedje, je s svojim znanjem pomagal pri elektrifikaciji domov in pri drobnih popravilih gospodinjskih aparatov, rad pa je svetoval tudi kot sadjar in vinogradnik.
Dragi Stane, delo, skromnost in poštenje - to je bilo tvoje življenje, zato v naših srcih ne boš umrl. Hvala ti za vse.
Tvoji sosedje
1 i2. INOVOIVlEŠkE
pouodiNiŠNicE
V času od 20. do 2. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Mateja Ribarič iz Črnomlja - Maksa, Vesna Grubič iz Šmarja pri Šentjerneju - Saro, Renata Pršina z Urš-nih sel - Gašperja, Martina Povše z Raven nad Šentrupertom - Mateja, Ana Rožman iz Male Lahinje -Domna, Renata Derganc Cizelj z Mirne - Aneja, Alenka Buršič iz Krškega - Lino, Marjetka Mavrinac iz Metlike - Karmen, Milojka Marjanovič iz Straže - Nikola, Renata Novčič iz Gor. Suhadola - Zlatka, Marjetka Durjava iz Hrastulj - Žiga, Jerneja Škrbec iz Ostroga - Katjo, Janja Tratnik z Drske - Klemena, Vladka Gazvoda z Vinjega Vrha -Niko, Nataša Vranešič iz Tribuč -Niko in Katjo, Melita Jarc iz Vrbovca - Lucijo, Lidija Kerin s Sel pri Raki - Sabino, Irena Šeruga iz Čr-mošnjic pri Stopičah - Ano, Darja Perše iz Gorenje vasi - Jana, Nataša Brlogar s Homa - Aleksandra, Angela Šev iz Leskovca - Ksenijo, Jelka Gabrijela Kopar iz Kanižarice -Matica in Marija Miroslavič iz Pod-klanca - Sabino.
Iz Novega mesta: Mateja Bohte, Marjana Kozine 2 - Patricijo, Barbara Barbarič, Ulica Slavka Gruma 60 - Ivana Žana, Vanja Jakše, Vidmarjeva ulica 22 - Jana, Darja Krevs Šmajdek, Na Lazu 28 - Žiga, Mirjam Skube, Ulica Mirana Jarca 18 -Lizo, Slavica Starešinič, Mestne njive 1 - Emo, Urška Lamovšek Gutman, Lebanova ul. 32 - Lovra in Tatjana Mehle, Jakčeva 11 - Saro.
Čestitamo!
1 i z buEŽiškE
V času od 16. do 31. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Mojca Kraševec iz Vel. Mraševega - Mitjo, Sabina Urek iz Kapel -dečka, Diana Dina Platovšnik iz Slovenske vasi - Majo, Vesna Buko-vinski iz Brežic - Bena, Devla Klja-
jič iz Krškega - Alena, Lidija Galič z Obrežja - Špelo, Jožica Pečnik iz Koprivnice - Patricijo, Damjana Salmič iz Sevnice - Gašperja, Ro-zana Zlokar z Dobrove - Moniko, Renata Leskovec z Obrežja - Ano, Vladka Šetinc iz Brežic - Tima in Mojca Gračnar iz Kladja nad Blanco - Kristjana.
Čestitamo!
ZAHVALA
%
V 90. letu se je tiho poslovila naša draga stara mama, prababica, teta in svakinja
ANTONIJA
BREZOVAR
teta Tonka roj. Zajc, z Gornjih Laz
K večnemu počitku smo jo pospremili v Petrinji na Hrvaškem. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili na šmihelskem pokopališču, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala gre kolektivu novomeškega Doma starejših občanov, g. župniku za lepo opravljen slovesni obred in pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči: vnuk Franjo z družino
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojenec
STANISLAV
METEŽ
monter el. omrežij iz Črnomlja
Vestnega in prizadevnega delavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, sestre, babice in prababice
VIDE KRAŠEVEC
iz Metlike
ZAHVALA
V 62. letu je nehalo biti srce očetu in bratu
JOŽETU
BUKOVCU
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Iskrena hvala tudi osebju Doma počitka Metlika, župniku g. Florjanu Božnarju za lep cerkveni obred, pevcem in g. Piškuriču za skrbno opravljene storitve.
Vsi njeni
Na njegovi zadnji poti smo ga pospremili prijatelji, znanci in družina. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje in pozornost ob smrti.
Žalujoči: sin Matjaž, brat Janko z družino, sestre Anica, Sonja, Valentina in Marija z družinami in svakinja Mira
ZAHVALA
Ob nepričakovani boleči izgubi 68-letnega moža, očeta, brata in strica
TONETA
KNEZA
iz Koluderja 1 pri Šentjanžu
se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku J. Cevcu za pogrebni obred, g. J. Slapšaku za poslovilne besede in sodelavcem iz podjetja Inkos Krmelj za solidarnost in pozornost.
Žalujoči: žena Pavla, sinova Tomaž in Rajko, sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Mnogo prezgodaj nas je v 67. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
PETER JAKŠE
s Sel pri Otovcu 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku. Hvala vsem, ki sočustvujete z nami, ste nam v oporo in pokojnega ohranjate v lepem spominu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, tašče in babi
FANI
RAJMER
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse obiske in tople besede v času bolezni, za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujem se praporščakom, šmihelskim pevcem za zapete žalostinke, Komunali za lepo pripravljeno pogrebno slovesnost, sodelavcem ZVNKD in Domu starejših občanov Novo mesto. Še posebej se zahvaljujem Društvu invalidov Novo mesto in gospodu Zvonetu Tkalcu za vso skrb in pomoč v času bolezni ter izbrane besede ob grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
ZAHVALA
Odpočij zdaj trudne si oči, za vse dobro Bog poplačaj li.
Tiho nas je zapustila dobra žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA
SAJE
iz Brezij 9 pri Trebelnem
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala Domu starejših občanov Trebnje, podjetjem Beti Mirna Peč, gasilcem Revoza, Labodu iz Novega mesta, Komunali Novo mesto, Novoteksu Novo mesto ter gradbeništvu Krnc, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku, pevcem ter pogrebni službi Blatnik. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Žalujoča: hčerka Breda z družino
Vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
V 74. letu starosti je vzel slovo naš dragi mož, oče, ded, brat in stric
FRANC MARKOVIČ
iz Dolenjskih Toplic, Pod Cvingerjem 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnemu v zadnjih tednih življenja lajšali bolečine: patronažni sestri Jelki, posebno še sestri Erni, zdravnavnici Pavlinovi in zdravniku Koklju ter Visceralnemu oddelku novomeške bolnišnice. Dolžni smo zahvalo pogrebni službi Oklešen za dostojno opravljen obred. Zahvaljujemo se Lovski družini Toplice in rogistom za zadnje slovo in šmihelskemu pevskemu zboru za ubrano petje in izvajalcu Tišine. Hvala za občuteno izgovorjene besede slovesa govornikom Alojzu Puhanu, Franciju Vovku, Metodu Romu in Igorju Volku. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, pisne izraze sožalja in vsem, ki so pokojnega pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Tilka, sin Miran z družino, sestri Pepca in Milka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nič ni me strah poslednjega povelja, z roko trdno vzdignil bom svoj križ, bridkost je prag do večnega veselja in smrt je le vstopnina v paradiž.
(Ivan Cankar)
V 74. letu nas je po hudu bolezni zapustil naš dragi
FRANC AJSTER
iz Novega mesta, Cesarjeva ulica 31
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za ustne in pisne izraze sožalja in sočutja s toplimi besedami ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala šmihelskim pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred ter Komunali za potek pogrebne svečanosti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom dr. Dušanki Kavšek, dr. Alenki Simonič, dr. Tereziji Krese, dr. Jerneju Kranjcu, dr. Jelki Repar, patronažnim sestram Aniti in Mojci ter vsem v ZD Novo mesto za nesebično in požrtvovalno pomoč v času bolezni. Iskreno se zahvaljujemo medicinskemu in strežnemu osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, kjer so mu nudili vso skrb in pozornost ter mu neutrudljivo lajšali trpljenje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
rpn trpni-^npri \V7/i\G^ l7Z/i\ninnn/I\ TEDENSKI K0LEDAR * KIN0 • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO U lA_ Jl3L-/LBlaJ \JLr\cD Z_]L-iAIaJULMJL-A POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 6. septembra - /aharija Petek, 7. septembra - Marko Sobota, 8. septembra - Marija Nedelja, 9. septembra - Peter Ponedeljek, 10. septembra - Nikolaj Torek, 11. septembra - Milan Sreda, 12. septembra - Gvido
Lunine mene
10. septembra ob 21.01 -
zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 5. do 12.9. (ob 19. in 21. uri) Lara Croft: Tomb Raider.
ČRNOMEU: 7. in 8.9. (ob 20. uri) Pravi moški. 9.9. (ob 18. in 20. uri) Malena.
GROSUPLJE: 7.9. (ob 18. uri) Shrek. 7.9. (ob 20. uri) Kdo je tu nor?
IVANČNA GORICA: 6.9. (ob 18. uri) Shrek. 6.9. (ob 20. uri) Kdo je tu nor?
KOČEVJE: 8. in 9.9. (ob 17. uri) Shrek. 9. in 10.9. (ob 19. uri) Kdo je tu nor?
KRŠKO: 6.9. (ob 19. uri) ter od 7. do 9.9. (ob 18. uri) Pravi moški.
6.9.	(ob 21. uri) ter od 7. do 9.9. (ob
20.	uri) Čokolada. 11, in 12.9. (ob 19. uri) Biti John Malkovich. 11. in
12.9.	(ob 21. uri) Volčja bratovščina.
METLIKA: 7.9. (ob 20. uri) Malena. 9.9. (ob 20. uri) Pravi moški.
NOVO MESTO - Dom kulture:
Od 6. do 12,9. (ob 17.30) Cesarjeva nova podoba. Od 6. do 12.9. (ob 19. uri) 100 deklet. Od 6. do 12.9. (ob
21.	uri) Brigitin dnevnik.
NOV O MESTO - KC Janeza Trdine: Od 6. do 12.9. (ob 18. uri) Mu-nje. Od 6. do 12.9. (ob 20. uri) Pearl Harbor.
RIBNICA: 8.9. (ob 21. uri) Kdo je tu nor?
VELIKE LAŠČE: 8.9. (ob 19. uri) Kdo je tu nor?
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KUPIM
RABLJEN mešalec za beton, lepo ohranjen, kupim na relaciji Novo mesto - Trebnje, fr (041)274-538.	1876
MOTORNA VOZILA
WV CADDY 1.6, letnik 1998, zastekljen, ka-sko zavarovan do junija 2001,prodam. B (041)693-528.	1868
AUDI 80 TD, letnik 1991, srebrne kovinske barve, 100.000 km, v odličenm stanju, prodam. ff (07)33 22 500 ali (041)540-204.
' PREPIS VOZIL "
041/546-159
R 5 CAMPUS, letnik 1991. prodam. ff (041)510-877.	1890
OPEL ASTRA CARAVAN, 1.6,16 V. srebrne barve, letnik 1999, 26.500 km. prodam. B (041)630-394.
POSEST
GRADBENO PARCELO, komunalno urejeno, v Črnomlju prodam. O (041)961-250.
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
f//A
Resslova 4, Novo mesto 3 07/30 24 791
s
SWIFT 1.0/3V	1.342.880	SIT
BALENO 1.6 GU 4 WD sedan 2.686.880	SIT
LIANA 1.3 GL	2.788.800	SIT
JIMNY 1.3 VX	2.798.880	SIT
Št. 36 (2715), leto Ul • Novo mesto, četrtek, 6. septembra 2001 • Naklada 15.964 izvodov Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p. p. 212 Direktor: Drago Rustja
Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolporlainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto:
11970-001 1425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510. mati oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
KUPIM zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše v Novem mestu ali na relaciji Otočec -Bela Cerkev. B (031)317-578.	1896
NJIVO za cvetličarstvo ali vrtnarstvo, z možnostjo namakanja, v velikosti 25 a, ob regionalni cesti Novo mesto - Straža oddam, ff (041)625-246.	1902
PREKLICI
PREPOVEDUJEM hojo, vožnjo in podiranje škarpe na parceli št. 129. Cerovec. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Anton Bohte, Dol. Lakovnice 6.	1898
PRODAM
DVOJNO beto korito za kuhinjo, še zapakirano, prodam. '3(041)860134.	1588
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam, B (03)5451-082.	1837
SPALNICO (omare), brez postelje, prodam. fT (041)581-631.	1862
VEČ hrastovih no^h sodov, 55- do 520-litr-skih, prodam. Jože Jenič, Pristava pri Podgradu 19, Novo mesto.	1870
BELO in rdeče vino prodam. ff (07)3040 052.	1872
MLIN za grozdje - pecljalnik, belo in rdeče vinoprodam.fr (07)3024 069.	1877
GROZDJE šmarnice prodam. fT (041)583-498.	1880
JEDILNI KROMPIR in trgatev dostopnega starega mešanega vinograda prodam. B (041)274-107 ali (07)30 82 390.	1881
VEČ BAL sena, suho koruzo in sod, 850-Iitr-ski, prodam. fT (07)30 89 252.	1882
DRVA, suha, bukova, kalana, prodam. B (07)3079 760.	1885
CISTERNE, 200- in 150-litrske, malo rabljene, prodam. fT(07)818-02-44.	1887
VINO šmarnico, belo in rdeče, prodam. fT (07)30 66062.	1888
HIDRAVLIČNO PREŠO, 100-litrsko. prodam. H (031)688-284.	1889
DRVA, bukova, razžagana, za centralno, prodam. B (07)30 83 227.	1893
BUKOVA kalana drva prodam. B (07)30 84 044.	1897
KAMEN, pohorski lomljenec, siv, za oblaganje in urejanje okolice, prodam, ff (041 )842-609.	1899
GROZDJE, belo, šmarnico, ugodno prodam, ff (07)30 84 341.	1901
DVA 500-litrska soda prodam. B (07)30 25 351.	1904
MLIN za grozdje - pecljalnik, ročni, in rdeče vinoprodam. ff (041)987-120.	1908
HRASTOVO KAD, 1300-litrsko, rabljeno 4 sezone, in litoželezno prešo, 70-litrsko, prodam, ff (07)3040135.	1914
SUHA bukova drva ter akacijev in češnjev klasični parket prodam, ff (041)651-291. 1N0X CISTERNE za vino, belo vino. Kliči po 15. uri. B (041)422120.	1820
DRVA bukova, kalana, lahko tudi razžagana, z dostavo na dom, prodam. B (041)693-219. BRIKETE ZA KURJAVO zelo ugodno prodam, ff (07)3847 506, ff (07)3847 507. BUKOVA DRVA, žganje sadjevec in krompir prodam. Možnost dostave. B (07)30 71 543.
RAZNO
NUDIM POMOČ starejši osebi ali paru brez naslednikov, ff (040)5'17-505.	1867
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade, ff (031)623 000.
V NEGO vzamem starejšo osebo, ff (041) 584-213.	1864

<
S
Kopanje tudi še v oktobru
Turisticka /diedmca Županije primorsko qoranske Nikole Tesle 2. HR 51410 Opatija Tel 00385-51 272988, 272665 Fax 00385 51272909	«
e mail tžžpg opafiia-ri tel hr ATSKA-
www.kvarnftr.hr
*
KVARNER
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
Livada 8, Novo mesto ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
•
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o.
ob nedeljah: od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan
•	od 8. do 11, ure: samopostrežba Bršljin
________________________________________
mizarstvo
Jože Zupančič s p.
Sevno 12a, 8000 Novo mesto
•	lesena okna in vrata po naročilu
•	suhomontažna obnova oken in vrat
•	panoramske stene
•	vhodna vrata in vrata za zidanice
4 Telefon: 07/30-99-262 GSM: 041/682-512
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 SO 210 040/202 S6S
DOMAČE PECIVO po ugodnih cenah (piškoti, potice, pecivo, torte). Dostava brezplačna, ff (07)3073 083, (041)746 330, Slaščičarstvo Rogljiček, Gornje Kronovo 8, Otočec.	1753
V NAJEM oddamo poslovni prostor, primeren za gostinsko ali drugo dejavnost, s parkirnim prostorom. V pisni ponudbi (do 20.9.2001) navedite namen in obseg dejavnosti ter najvišji ponujeni znesek. Radioklub Prekopa, 8311 Kostanjevica na Krki. 1865 DEKODIRANJE GSM aparatov (Siemens, Alcatel, Nokia, Ericsson). Cena 1.500 SIT/ kom. ff (040)320-489.	1869
FIESA: ugodno polni penzion za odrasle 4.400 SIT. polpenzion 3.800 SIT, spanje, z zajtrkom, 3.200 SIT. Informacije: (01)515 3576 ali (031)692-227.	1878
2 POSLOVNA PROSTORA v Metliki, 20 m2 in 50 m!, z velikim parkirnim prostorom, oddam. ff (07)30 59 432 ali (041)837-582. LOKAL v Brežicah, 76 m2, ugodno prodamo, ff(041)642-556.	1900
APARTMA s teraso in vrtom, ob morju, na otoku Pagu oddam po ugodni ceni. ff (041)230-393.	1909
SNEGOLOVE za vse vrste kritin, barvne in pocinkane izdelke izdelujemo, ff (041)634-134 ali (07)30 83 069.	1912
SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM nudim cenovno ugodno vodenje poslovnih knjig, ff (031)304-247, po 18. uri.	1917
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko pro-vozijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi nudimo. BPH Medveše Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)393 02 62.	1919
SLUŽBO DOBI
VOZNIKA s kategorijami B, C, E zaposlimo, ff (041)740-070, Novak Novo mesto, cLo.o., Na Lazu 1.	1863
SIMPATIČNO dekle ali fanta za strežbo v lokalu Dodos pub. Novo mesto, zaposlimo, ff (041)686-900.	1871
HONORARNO ZAPOSLIMO dekle za delo za šankom v Palčku. Vida Sanjkovič, s.p., Ragovo 13, Novo mesto, ff (041)729-892.
KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš, ff 07/33 22 765 ali 041/628 385.
Podjetje DENEL, d.o.o.,
ekskluzivni zastopnik in distributer za Ferrero izdelke, išče trgovskega predstavnika - pospeševalca prodaje za območje širše dolenjske regije.
Pogoj:
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu,
•	najmanj V. stopnja ustrezne izobrazbe.
Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
DENEL, d.o.o., Vodovodna cesta 97, 1000 Ljubljana.
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto | 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA. 'J
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! I
NESN1CE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, ff (07)3052 806, v gostilni Krulc, Mostec, Dobova. B (07)4967 587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, ff (07)3084 111. BELE PIŠČANCE za dopitanje in bele težke kokoši bodo v prodaji 22. septembra dopoldan na farmi Draškovec. Naročila: Kuhelj. Šmarje 9, Šentjernej, ff (07)33 80 360.	1886
KRAVO, brejo 9 mesecev, in telico, staro 11 mesecev, prodam. B (07)33 41 173.	1892
MLADE lepe muce oddam ljubiteljem živali, ff (07)30 75 154.	1894
ENOMESEČNE bele piščance za pitanje ter rjave jarkice pred nesnostjo prodajamo. Ramovš, Šentrupert, ff (07)30 40 189 ali (041)542-756.	1895
ČRNO-BELEGA TELIČKA, starega 10 dni, prodam, ff (07)30 75 002.	1907
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 7 dni, prodam, ff (07)30 83 358.	1911
KRAVO SIVKO po teletu prodam, kupim pa traktorsko kiper prikolico, ff (07) 49 75 405. TELIČKO, staro 1 teden, bikca, starega 6 tednov, in kravo sivko, brejo 5 meseev, prodam, ff(07)30 87 539.	1915
ČRNO-BELEGA TELIČKA, starega 10 dni, in mešana suha drva prodam, ff (07)30 78 086.	1916
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, Mestne njive, 57 m2, prodam, ff (07)33 26 369 ali (041)705-194.	1910
ŽIVALI
SPREJEMAMO naročila za bele kilogramske piščance. Ob delavnikih pa lahko dobite enoletne kokoši, mlade jarkice in purane, ff (07)8189 710, ff (07)8189 711. Metelko. Hudo Brezje 16, Studenec.	1650
KRAVE po izbiri prodam. B (07)33 441 37.
MESARSTVO KRUSIC
Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42
PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
ROK PLAČILA 15 DNI!
tel.: 041/653-525, 041/644-711, 041-755-848
/j	------------------------nN
•S 07/33 24 377
^	.........V
FAMILY FROST, d.o.o.
Tacenska 20 1000 Ljubljana
Zaposlimo več delavcev za prodajo zamrznjenih živil na področju Dolenjske.
Inf.: Paradiž 9, 8230 Mokronog Tel.: 07/34-99-563
VOZNIKA C- in E- kategorije na gozdarskem vozilu zaposlimo. Uniles, d.o.o., Laze, ff (041)653-574.	1875
V	MIZARSTVU zaposlimo delavca pomočni-
ka in mizarja. Mizarstvo Miklič. Šranga 43, Mirna Peč, ff (041)637-114.	1883
V	DNEVNEM BARU zaposlimo natakarico
in v okrepčevalnici natakarja (-ico), kuharja (-ico), lahko pripravnika gostinske smeri, ff (041)643-707, Brane Kramarič, s.p.. Grajska c. 4, Otočec.	1905
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE, neopremljeno, najem v Novem mestu. ® (040)291-148, popoldan.	1874
TRISOBNO STANOVANJE, 66 m2, Nad mlini, v pritličju, lastna centralna na plin, KATV, telefon, prodam. TT (041)585-767.
V NOVEM MESTU oddam garsonjero mlajši ženski brez otrok. TT (07)30 24 834, od 18. do 20. ure.	1906
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):____________________________________________
Pošta:___________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne ho pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
DOLENJSKI LIST
£ KZ Krka
Z ADRUZNI N AKUPOVALNI <3 ENTER
PARKETARSTVO
Vabimo vas,
da od 7. septembra 2001 naprej obiščete nov Zadružni nakupovalni center!
Na Šentjernejski 6 (v Žabji vasi) v Novem mestu
OTVORITEV OB 9. uri
ROLETARSTVO
n€ii€
Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33
mm = mmm
ROLETE ALU IN PVC ŽALUZIJE
'VERTIKALNE ŽALUZIJE ■ PLISEJI ROLOJI TENDE KOMARNIKI 'MONTAŽA IN SERVIS
MK
Prodajni center podov
PCP PUREBER2
Foersterjeva 10, Novo mesto
DOLENJSKI UST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
■0* 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
GOSTILNA-PRENOČIŠČA
B 07/30-85-603
RATEŽ
* pri Novem mestu ‘
STORITEV
... na en mah!
Vetrobransko steklo v veliki meri pripomore k vaši varnosti, saj bistveno vpliva na trdnost karoserije. Pesek na cesti, mraz, vsakodnevna vožnja in drugi vplivi pa na njemu puščajo znake dotrajanosti. V servisih Renault zato zdaj po ugodni ceni popravimo ali zamenjamo vetrobransko steklo na vašem vozilu. Naša ponudba velja tako za lastnike vozil Repault kot 2a lastnike vozil ostalih znamk.


■
i Dve muhi ..
Mi poskrbimo za prvo muho, za drugo pa ...


PONUDBA VEDA V DELAVNICAH RENAULT HITRA KAROSERIJA -STEKLENI DEU.
www.rensun.st
wap. renault, si
BREZ SKRBI, RENAULT VSE POSTORI!

Klimatizirane


tehnounion
MAKOMA Novo mesto, Belokranjska cesta b.š., tel.: 07 393 42 15
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa župana z dne 4.9.2001 izvedena
JAVNA RAZGRNITEV
a)	osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Novo mesto (programska zasnova za zazidalni načrt IMOS Češča vas)
b)	osnutka Odloka o zazidalnem načrtu IMOS Češča vas
v času od 7.9.2001 do 8.10.2001
•	v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, 3. nadstropje
•	v prostorih krajevne skupnosti Prečna: v prostorih stare osnovne šole Prečna
Pisne pripombe k osnutkoma lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, 8000 Novo mesto.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
•	Javna obravnava osnutkov dokumentov bo potekala v prostorih stare osnovne šole Prečna v ponedeljek 1.10.2001 ob 19. uri.
Na javnih obravnavah bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6
BETI TEKSTILNA INDUSTRIJA d.d. Metlika
objavlja prosto delovno mesto:
VODJA RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Pogoji:
•	univerzitetni diplomirani ekonomist,
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj ter poznavanje veljavne zakonodaje s področja računovodstva,
•	poznavanje poglobljenega dela z računalnikom,
•	znanje vsaj enega tujega jezika,
•	sposobnost komuniciranja in dela v timu.
K sodelovanju vabimo tudi kandidate z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ekonomske in tehnične smeri, ki imajo delovne izkušnje s področja trženja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: BETI d.d., Kadrovska služba, Tovarniška 2,8330 Metlika. O izboru bomo kandidate obvestili v zakonitem roku.
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, na Mirni, v Novem mestu (in okolici), v Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, Družinski vasi, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Šentjerneju, Črnomlju, Ljubljani (enoin-pol- in 2-sobna)
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, na Uršnih selih, Hrastu pri Jugor-ju, Ljubnu, Kartaljevem
•	STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Straži, Novem mestu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin - Rialto, Hedera)
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (6 km od Črnomlja)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
</////
//////
//////
/V//*/
Novoteks Tkanina, d.d. Foersterjeva 10 8000 Novo mesto
Novoteks Tkanina vabi vse cenjene kupce, da jo obiščejo v njeni
industrijski prodajalni v Bršljinu, kjer bo do 22. septembra 2001 zaradi opustitve programa razprodaja konfekcije. Ženske in moške hlače samo po 2.900 tolarjev, ženske jakne po 7.900 tolarjev, ženske bluze po 1.500 tolarjev in moške srajce po 2.900 tolarjev.
Poleg konfekcijskih izdelkov vam nudijo tudi bogat izbor modnih tkanin in pletenin za prihajajočo jesen in zimo.
Delovni čas prodajalne je od 8. do19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Vljudno vabljeni!
ZDRAVILIŠČE RADENCI Tei 02/ 520 10 00, 520 27 20
Oaza zdravja, miru in sprostitve.
20%popusta za upokojence pri bivanju od pet dni dalje!
Septembra na vikend v Radence! Brezplačno, en otrok do 12. leta in otroci do 7. leta v sobi z dvema odraslima!
Vikend paketi le od 17.100 SIT naprej.
od 1. do 30. septembra 2001
Že 58 prekrškov
GRADAC - Policisti so 21. avgusta po klicu občana v Gradcu izsledili in ustavili 16-letne-ga voznika osebnega avta S. B. iz okolice Semiča. Vozil je brez vozniškega dovoljenja neregistrirano vozilo in pijan - napihal je 2,53 promila. Ker je S. B. večkraten kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj je bil zaradi kršitev obravnavan že 58-krat, so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
PORTRET TEQA TE<JnA
Jožica Klarič
Po dobrih dveh mesecih počitnic se je v ponedeljek ponovno začela šola. Začela se je za vse otroke - tiste, ki pridejo v šolo odeti od glave do peta v nova oblačila in oprtani z najdražjimi šolskimi torbami, ki jih kar razganja od cele vrste bolj ali manj potrebnih šolskih potrebščin, kot tiste, ki jim starši ne morejo kupiti šolskih potrebščin ali pa si morajo, zalo da to lahko storijo, skoraj dobesedno trgati od ust. Da gredo lahko tudi otroci iz socialno šibkejših družin v šolo dovolj dobro oblečeni in obuti, da ne bodejo v oči že v prvim šolskih dneh in da imajo vsaj najnujnejše šolske potrebščine, skrbijo humanitarne organizacije ter ljudje, ki delajo v njih. Jožica Klarič iz Kočevja je to počela celih 30 let, in če pred petimi leti ne bi imela prometne nesreče, bi lahko rekli, da ni koristila niti dneva bolniške.
“Drugače tudi ni moglo biti. Moje geslo je, da nikoli ne sme nič odpasti, če to res ni nujno potrebno, ” pravi dolgoletna sekretarka kočevskega območnega združenja Rdečega križa. Tako ni nikoli odpade! noben tečaj ali izpit iz prve pomoči, za krvodajalsko akcijo pa se, kot pravi, tako ve, da ne sme odpasti. Uradno je v pokoju že od začetka letošnjega leta - neuradno od aprila, ko je nastopila delo novo delavka -dejansko pa sploh
še ni in verjetno, kot pravi, nikoli ne bo. “Naš generalni sekretar pravi, da če si pravi aktivist RK, si to do smrti, "pravi in dodaja, da se s tem povsem strinja, da pa ji je sedaj, ko je prostovoljka, celo lažje. Razbremenjena je namreč očitkov, ki jih je bila deležna, ker ljudje niso poznali ali hoteli razumeti narave njenega dela, ki ni omejeno na 8 ur v pisarni. Nikoli pa ni bila deležna nobenih očitkov od svojih nadrejenih!
Leta 1971, ko se je zaposlila pri ■ RK, kjer je kasneje ob delu dokončala srednjo komercialno šolo, je bila s 24 leti najmlajša sekretarka v državi. Spominja se, da so jo nekoč na sestanku v Ljubljani vprašati, če je v Kočevju za kazen. “Prišla sem, da bi videla medveda, ” pravi napoI za šalo. Resnica je namreč, da sta se z možem za življenje v Kočevju odtočila na njeno željo, čeprav so jo domači odvračali od tega, češ da so v Kočevju medvedi. Mož je bil doma iz Kočevja, vendar je bil sam bolj naklonjen Kamniku, kjer sta se z Jožico, ki je takrat delata kot izučena trgovka v eni izmed tamkajšnjih trgovin z blagom, tudi spoznala.
“Medveda sem do sedaj videla trikrat," pravi. Ogromno dela je namreč opravila na terenu. Brez razumevanja in podpore moža in hčere Mateje, ki je sedaj tudi že sama mamica dveh otrok, ji “ne bi uspelo". Še posebno pozimi sta jo pogosto spremljala mož ali tast, vedno in povsod pa je, kot se pravi, prišla pravočasno, tudi takrat, ko se je na teren v 10 kilometrov oddaljen Mozelj odpravita kar peš. Rojena v Stranjah pri Kamniku v številni družini, ki je očetu pomagala pri žganju apna, je tedaj prvič videla jelene, ki so jo dodobra prestrašili. Sicer pa ji je bilo najhuje v času, ko so imeli begunce. Zato potem, ko so odšli, niso sicer nehati delati, so pa se, kot pravi, “nekoliko umirili- času in tudi že letom primerno “!
M. LESKOVŠEK-SVETE
HRUŠKA CVETI V JESENI - Na vrtu Potokarjevih z Lokev pri Črnomlju se je jesen umaknila povsem spomladanskemu dogodku. Njihova mlada hruška je vzcvetela. Očitno je, da je narava malce pomešala zadeve, kar se zadnje čase kar pogosto dogaja. Tokrat je napakica očarljiva, toda vse niso tako nedolžne. (Foto: M. P.)
“KROMPIRJA V OBLICAH LETOS NE BO" - Tako je ves nasmejan pripovedoval Stane Henigman iz Dolenjskih Toplic, ki je na njivi ob cesti proti Dolenjim Sušicam letos pridelal izredno debel krompir. Nekaj jih je prineseI pokazat tudi v uredništvo (na sliki), med njimi je najtežji tehtal kar 1,15 kg. Sicer pa je povedal, da je zemlja njegovo družino obdarila z množico debelih, tudi po 80 dekagramov in več težkih krompirjev. “Drobnega pravzaprav sploh ni. Pa poglejte, kako je gladek in čist, čeprav smo ga samo enkrat škropili!" (Foto: B. D. G.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Kdo bo pokosil na Trdinovi? - Kmetje bi morali dobiti odločbe o odškodnini - Odpadki ob pokopališču v Mirni Peči - Ob telefonu čakal 17 minut - Na sodišču pa kar visi zastava
Marija iz Trdinove ulice v Novem mestu si ni jasnem, kdo ima na skrbi košnjo na travniku ob bloku št. 5 b nasproti osnovne šole Grm. Pravi, da je travnik na sredini pokošen, okrog pa ne, tako da visoka porjavela trava visi na pločnik. Upa, da bo ta zapis vzpodbudil pristojne k ukrepanju.
Antonu Klepcu iz Gradca je žal za lepo kontaktno oddajo z domačo glasbo na Studiu D. “Zdaj med
12.	in 13. uro vrtijo cigu-migu. Le za koga? Mladi so takrat v šoli, srednja generacija je zaposlena, doma smo pa stari,” meni Anton, ki je že klical na radio, pa ni rezultata. Klical pa je v prvi vrsti zato, da bi okrcal oblast - občino ali pa državo. Po njegovem bi morali kmetje s povračilom škode, ki jo je povzročila lanska suša, dobiti tudi odločbo. “Če morajo kmetje zbirati toliko potrdil, bi oblast lahko spisala tudi odločbo, pa čeprav na naš strošek. Sicer si lahko še mislimo, da občina dobljeno vsoto razdeli kar tako, po obrazih,” je dejal.
Jože Nemanič iz metliške občinske uprave je pojasnil, da so oškodovani kmetje doslej dobili tri
C	"s
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega tista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisati, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telejonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\_________________________/
akontacije, ki jim bosta sledili še dve. Ko bo izplačevanje akontacij povračil zaključeno in bo država izpolnila z zakonom sprejete obveznosti (sproti se ni niti vedelo, koliko denarja bo), bodo prejemniki dobili obvestilo o tem. V njem bodo poleg višine ocenjene škode ter odobrenih sredstev navedena tudi merila, po katerih so se dodeljevala.
Jožico Grivec iz Radovljice moti črno odlagališče odpadkov na mirnopeškem pokopališču. “Že tako je vse nekam nedokončano, pa še ti odpadki - naj se odgovorni zmigajo!” je zapisala v pismu, mi pa smo o tem vprašali občinsko upravo in kar smo zvedeli, zapisa-' li na 4. strani današnjega časopisa.
Jože iz okolice Škocjana si ni mogel kaj, da ne bi poklical na dežurni telefon, potem ko je že prej klical v mladinsko okrevališče na Debelem Rtiču, da bi zvedel kaj o svojem otroku ali z njim govoril.
Pravi, da se je nekdo oglasil in ga potem pustil pri telefonu čakati 17 minut. “Muzika na drugi strani je bila že lepa, a impulzi so tekli!” Upa, da so po naključju pozabili nanj.
Leopold Korevec, naš stari znanec iz Črnomlja, ima ostro oko. Slabe volje je, ker Slovenci ob državnih praznikih ne izobešamo zastav, po drugi strani pa je odkril primer, ki sega v drugo skrajnost. “Na črnomaljski hiši pravice zastava visi še od zadnjega praznika, če ne že od prej, tako da je že čisto revna. Ali zato, da se ve, kdo je kdo, ali zato, da jim ni treba za vsak praznik znova izobešati zastave? Ali pa morda računajo na sodnike iz akcije Herkules, ki bodo prišli reševat zaostale zadeve!” se je pošalil. Po tem zapisu bo zastava najbrž izginila, razen če ni tam za nalašč kot opozorilo, da je sodišče tako zatrpano s primeri, da še zastave nima kam spraviti.
B. D. G.
LIČKANJE V KRATKIH ROKAVIH - Konec avgusta je, čeprav smo poročila o suši poslušali vsak dan, vseeno nenavadno videti ljudi pri ličkanju. Kmetje so v minulih dneh na veliko silirali koruzo, pospravljali pa so že tudi klasje. V družini Koncilja iz Srednjega Lipovca v Suhi krajini, ki skrbi za 5 ha zemlje, klasje še ličkajo po stari navadi, ga zvežejo in obesijo. Na stiki so tri generacije: 92-letna babica Lucija, njena hčerka Valerija in vnuk oz. pravnuk Simon. Babica se še loti skoraj vsakega dela in postori še marsikaj okrog živali, dveh bikov, krave, telice ter zajcev in kur. Simon je le dni že stopil v drugi razred podružnične šole na Dvoru. (Foto: B. D. G.)
26. semenj in 2. Rokodelski festival
Zaključil se je že tradicionalni ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva - 30 do 40 tisoč obiskovalcev - Letos že drugič tudi Rokodelski festival
RIBNICA - Tako kot zadnjih 25 let, je bila tudi letos prva septembrska nedelja v Ribnici v znamenju suhe robe in lončarstva. Že tradicionalni, 26. ribniški semenj, ki ga organizira Turistično društvo Ribnica v sodelovanju z ribniško občino, sije kljub ploham v popoldanskem delu dneva ogledalo 30 do 40 tisoč obiskovalcev, kar je, kot je povedal predsednik TD Ribnica Andrej Klemenc, nekaj manj kot lani, ko je po oceni na podlagi števila parkiranih vozil sejem obiskalo okoli 40 tisoč ljudi.
V skladu s tradicijo in napovedano zamudo se je sejem pričel s sprevodom, na čelu katerega je bil konjenik z zastavo, sledili pa so mu krošnjarji, narodne noše, godba, pevci in nastopajoče skupine. Pred dvema letoma, ko so se odločili, da bodo dali sejmu novo vsebino, so k sodelovanju povabili ljudske pevce in godce, lani so po končanem sprevodu nastopile skupine ženskih zasedb iz sveta narodne in narodno-zabavne glasbe, letos pa se je na odru za obzidjem ribniškega gradu predstavilo 10 narod-no-zabavnih ansamblov iz Koroške, Štajerske, Primorske, Gorenjske in Dolenjske. Sledil je nastop Turkov iz Velikih Lašč in vitezov iz Turjaka, ki gaje organiziralo Vaško etnološko društvo Hrovača, obiskovalci pa so si lahko poleg razstave v Miklovi hiši, gobarske raz-
Belokranjsko
sejmišče
Vsi tisti, ki bi želeli kupiti rabljene šolske učbenike, si lahko na spletni strani Kluba belokranjskih študentov http://www.klub-kbs.si ogledate “Belokranjsko sejmišče”, kjer mladi iz vse Bele krajine ponujajo stvari za šolo. Tu lahko kupujete, prodajate ali menjate stare knjige za skoraj nove.
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Od II. do H. oktobra v Medugorje, na obiranje mandarin v dolino Neretve, v Dubrovnik in k slapovom Me
V	mesecu oktobru smo pripravili večdnevni izlet z zanimivimi postanki in ogledi Trogira, Medugorja, Neuma, doline Neretve, Dubrovnika ter nacionalnega parka Krke pod Dinaro.
Odhod iz Novega mesta bo II. oktobra v zgodnjih jutranjih urah. Pot nas bo vodila mimo Karlovca, Plitvic in Gračca do Zadra. Od tam naprej se bomo po jadranski magistrali peljali mimo Biograda, Vodic, Šibenika in Trogira. Sledi postanek in ogled mesta. Pot bomo nadaljevali do romarskega središča Medugorje, kjer si bomo ogledali svetišča in prizorišča romanj številnih vernikov. Iz Medugorja se bomo odpravili do Neuma. se namestili v hotelu in se odpočili. Sledi večerja in družabni večer. Po zajtrku si bomo ogledali mesto z lokalnim vodnikom, poležali na plaži in se okoli 13. ure odpravili na obiranje mandarin v dolino Neretve. Zvečer nam bodo v hotelu postregli s slavnostno večerjo ob zvokih dalmatinske glasbe.
Naslednji dan je na vrsti ogled Dubrovnika in na poti nazaj še srednjeveškega mesta Ston. V nedeljo zjutraj se bomo odpravili nazaj proti domu in si pod planino Dinaro ogledali še slapove Krke.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 29.500 tolarjev, za ostale 32.500 tolarjev. Možno plačilo na obroke!
V	ceno je vključeno: 3-krat polpenzion v hotelu Stella v dvopostelnjih sobah I VVCB v Neumu, izlet v Medugorje, trgatev mandarin s pozdravno pijačo, smokvami in 3 kg mandarin, vstopnina v nacionalni park Krka, vsi ostali ogledi po programu, prevoz s turističnim klimatiziranim avtobusom, vodenje in organizacija.
Doplačilo: za 1/1 sobo 1.500 SIT/ os./dan, turistična pristojbina 1X0 SIT/dan, izlet v Dubrovnik 2.500 SIT/os., doplačilo za superior sobo s TV in minibarom 800 SIT/dan/os.
Zaradi zasedenosti prvega avtobusa sprejemamo prijave za drugi avtobus čimprej na tel. številkah: 07/33 21 115, 33 25 477.
DOLENJSKI UST
A4AN145P
turistična, agencija
stave in razstave malih živali ogledali tudi niz prireditev s Festivala mladih Ribnica 2001, ki gaje organiziral Ribniški študentski klub. Na vseh prireditvah, ki so se pričele že v petek z nočnim turnirjem v malem nogometu na športnem igrišču na Griču in so na sejemski dan potekale domala skozi ves dan do večernih ur, je sodelovalo okoli 2.500 ljudi.
Na Škrabčevem trgu do Ljubljanske banke so bile razvrščene stojnice 50 izdelovalcev domače suhorobarske in lončarske dejavnosti, med katerimi je bilo kar dve tretjini suhorobarjev, od Ljubljan-
ADLEŠ1Č1 - Tako kot vsako leto so se tudi letos vaščani Adlešič in ostalih okoliških vasi zbrali pri opravilu, ki že dolgo ni več nujno. Nekdaj so Belokranjice sejale lan z mislijo na domače platno, ki ga bodo stkale iz lanenih niti. Danes so se opravila povezana z lanom ohranila kot priložnosti za druženje, ki hkrati pripomorejo, da še en del naše kulturne dediščine ne zdrsne v pozabo.
Lan se seje konec marca ali v začetku aprila. Semena se le narahlo ročno zagrebe. Lan raste, modro cveti in ustvari semena. Konec junija je pripravljen, da se ga popu-li. Semena se otolčejo, stebla pa razgrnejo na travo za tri tedne. V tem času vsako jutro na lan pade rosa, ki se čez dan posuši. Nekdaj so lan namakali tudi v Kolpo, in sicer za tri dni, in ga potem tri dni sušili na soncu. Po treh tednih lan poberejo in ga posušijo na krušni peči ter povežejo v snope.
Ob tako pripravljenem lanu so se preteklo soboto zbrale ženske iz Društva kmečkih žena Adlešiči pa tudi kar lepo število moških predstavnikov. Tako kot nekdaj so se ob starih opravilih zbrali skoraj vsi vaščani. Lanena stebla je bilo potrebno stolči na “tukači", "izmikati" ali prečesati na “grebenu" in streti na “trlici”. Zaman bi iskali ustrezne zborne besede za ta delovna orodja, ki so bila v Beli krajini del preteklega vsakdana. Iz lanenih stebelc je na koncu ostalo “povesmo", lanena vlakna, pripravljena za prejo, oh kateri se bodo
ske banke proti bivši stavbi PP Ribnica pa so bili razvrščeni izdelovalci bolj ali manj že pozabljenih obrti na Slovenskem. Od 39 prijavljenih se je rokodelskega festivala, ki ga je letos že drugič zapovrstjo organizirala Območna obrtna zbornica Ribnica, udeležilo 35 rokodelcev. Na vseh preostalih ulicah, ki so povezane s centrom mesta, je bilo postavljeno 250 stojnic prodajalcev blaga široke potrošnje tako, da so imeli številni obiskovalci, ki so prišli v Ribnico kljub napovedanemu dežju, dovolj pestro izbiro najrazličnejših izdelkov.	M. L.-S.
žene zbrale v zimskih mesecih, ki j sijih bodo tako kot nekdaj krajšale s sukanjem niti.
Lepo je, da stari običaji še živijo. Ne kot del prireditev ali umej-nih prikazov nekdanje folklore, temveč kot del vaškega življenja, tistega, ki je preskočilo vrzel med nekoč in danes.
MARJETKA PEZDIRC I
“TUČNJA" LANU - Delo na “tukači "je precej naporno, vendar se marsikdo rad pohvali, da je v mladosti stoike! tudi po sto in več snopičev lana brez predaha. Starejši vedo povedali, da je bilo včasih povabilo na “tukačo" podobno kot povabilo na ples, kjer seje razkrita marsikatera simpatija. (Foto: M. P.)
RIBNIŠKI SEMENJ - Ob otvoritvi letošnjega že 26. Ribniškega semnja, na kateri je kot slavnostni govornik spregovoril minister za kmetijstvo mag. Franci But, je TD Ribnica podelilo posebna priznanja za vsa leta udeležbe na sejmu štirim družinam: Gornikovim iz Kota, Pajničevim in Goršetovim iz Zapotoka ter družini Tanko-Trdan iz Sušja. Na posnetku: ribniški sejem suhe robe in lončarstva se je tudi letos pričel s sprevodom (Foto: M. L.-S.)
ŠE ENA VELIKA IZ KRKE - Članu Ribiške družine Novo mesto Adolfu Kraševcu je 19. avgusta na Otočcu uspelo iz tolmunov reke Krke na suho potegniti ščuko, ki je merila 101 centimeter in tehtala dobrih 8 kilogramov. Srečni ribič je rečno lepotico prevaral na blestivko, poznavalci pa pravijo, da je takih in še večjih rib v Krki še veliko. (Foto: Babič)
“Tukla baba lan”
Tolčenje lanu kot priložnost za druženje - Pomembno ohranjanje starih navad in opravil