ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 6. septembra 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 16 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija MISIJON V EL DORADO, MISIONES Po polletni pripravi smo se koncno v petek, 29. julija, skupina Slovenske mladine v Ar- gentini in skupina Slovencev iz programa POTA odpravili v Eldorado, Misiones. Po razgovorih, srecanjih, pripravah in molitvah smo se odpravili na dolgo vožnjo. Vsi smo bili navdušeni nad to misijonsko izkušnjo. V soboto popoldne smo se pripeljali na rdeco zemljo mesta Eldorado, kjer nas je se­stra Kristina Grilj cakala z odprtimi rokami in velikim nasmehom. Odpocili smo se in si ogledali mesto, zvecer smo se pa udeležili svete maše. Ob koncu dneva smo skupno vecerjali in se pogovarjali, imeli refleksijo in pripravili vse potrebno za naslednji dan. V nedeljo zjutraj smo bili pri sveti maši v cerkvi San Miguel z domacini in sestrami Franciškanskega reda. Potem smo se odpra­vili proti KM 18, kjer smo stanovali cel teden misijonskega dela. Dan smo preživeli skupaj in premišljevali o nacrtih za naslednji teden. V ponedeljek smo v manjših skupinah obi-skali lokalne družine, se z njimi pogovarjali in tudi kaj zmolili. Po kosilu smo pa vodili dejavnosti za otroke višjih razredov osnov­ne šole San Miguel. Predstavili smo se, se z njimi igrali in delali, zapeli in plesali ob pesmi “El dibujo perfecto de Dios”, in tako obdelavali tematike o pomenu družine in skupnosti. Tudi v torek smo naprej obiskovali družine. Popoldan smo pa imeli dejavnosti z najmlaj­šimi ucenci osnovne šole, s skupno malico in molitvami. Zatem smo se udeležili svete maše v kapelici Nuestra Sera del Rosario. Pri vecernem razgovoru smo si pa med se­boj delili razlicne izkušnje, ki smo jih preži­veli med dnevom. Kakor vsak dan, smo se v sredo odpravili na obisk k družinam, tokrat v “Barrio Buen Pastor”, in jih povabili k popoldanski maši in programu. Po kosilu smo se razdelili v dve skupini: ena je nadaljevala z dejavnostmi s starejšimi otroki pod tematiko Sv. Jožefa, druga pa delila malico z otroki predela Buen Pastor. Popoldansko sv. mašo smo imeli v kapelici Nuestra Sera del Rosario. Dan pa zmo zakljucili z skupno vecerjo s katehisti kapelice, pogostili son nas s Sopa paragu­aya, ki je tipicna jed te province, in okusnim asadom. Pri vecerji seveda ni manjkalo sku­pnega petja. V cetrtek smo nadaljevali z obiskom družin in imeli dejavnosti s šolskimi otroci. Poseb­nost tega dne je bilo popoldansko srecanje z mladimi. Peli smo, se pogovarjali, preb­rali odlomek svetega pisma in razmišljali o njem. Potem pa nas je katehestinja Nelli povabila na dom, da bi se ob prijetni družbi in okusni hrani še malo bolj cutili kot doma. V petek je bil dan praznovanja Marije del Iguazú. Delo smo organizirali v treh skupi­nah. Prva je šla na obisk k družinam, druga je spremljala duhovne vaje otrok drugega in tretjega razreda pod tematiko Dobrega Sa­marijana, tretja pa je šla v šolo in z otroki ostalih razredov obdelovala razne dinamike o Mariji del Iguazú. Povedali smo otrokom Njeno zgodbo, pobarvali risanke o njej in Nekaj utrinkov naredili zapestnice z desetko rožnega venca. Po kosilu nas je ravnateljica šole povabila na turisticni ogled mesta in sprehod po Parque Provincial Salto Kuppers in ob obrežju reke Paraná. Slikali smo se in pili mate s chipa le par kilometrov stran od Paragvaja. V soboto je bil zadnji in pomembni dan, ker smo popoldan praznovali otroški dan. Tik pred tem je bila huda nevihta in skrbelo nas je, da ne bomo imeli praznovanja, a so otroci z drugimi copati ali pa kar z vrecami na nogah do šole in z nami delili malico, igre in rocna dela. Bila sta prisotna tudi župnik Eduardo in sestra Kristina. Dan in misijon smo zakljucili s sveto mašo in se tako poslo­vili od otroki in ljudi iz Eldorado. Po obisku slapov Cataratas del Iguazú v ne­deljo popoldne smo se vrnili v Buenos Aires. Po tej koristni ter milostni izkušnji smo se vracali domov s polnim srcem in hvaležni Bogu ter naši Materi Mariji. Še naprej moli-mo za sadove tega misijona in za vso skup­nost v Eldorado, da bo Bog poskrbel zanje. Mikaela Mehle, Misijonska skupina JEKLENE MAGNOLIJE V SLOVENSKI VASI V soboto, 27. avgusta zvecer, smo cakali v dvorani Hladnikovega doma, da bi si ogledali in uživali z igro Jeklene magnolije. Gledališka skupina Pristava je nastopila pri nas po poto­ vanju in predstavah v Sloveniji. Polna dvorana je cakala, da se oder odpre in malo vec kot sto gledalcev se nas je takoj uživelo v dramo in tudi v prijetne trenutke v frizerskem salonu v Chinkuapinu. Užitek je bil pri vsaki primerjavi z odnosom med moškimi in ženskami, takrat se je v dvo­rani zaslišal pravi krohot. Aplavzi po koncani igri so bili res pravi poklon. Pozdrave, cestitke in objemi pred odrom so igralkam pokazali naš entuziazem ob njihovem delu! Seveda je nato sledila še prijateljska vecerja. Kar hitro smo se obrnili in pripravili mize, topel golaž je bil v pravi sintoniji z mrzlim vecerom. Prav lepo se zahvalimo Gledališki skupini Pri­stava, da so prišli k nam in nam razveselili ve-cer. Po prijetnem druženju in klepetanju se je vecer kar hitro koncal! Upamo, da se bomo kmalu srecali, saj nas oder in gledališce vedno vabi. LvS RAZGOVOR O PRAVICNOSTI IN USMILJENJU Pristava V nedeljo, 28. avgusta, smo imeli na Pristavi srecanje z g. prof. Ernestom Córdoba, kateri nam je pripravil lepo razmišljanje o pravicnosti in usmiljenju. Kot osnovo za to razmišljanje je prof. Córdo­ba vzel evangelije, v katerih nam Jezus govori o pravicnosti in usmiljenju cloveka, a v tej pris­podobi nakazuje pravicnost Boga in neskoncno božje usmiljenje. Bog nam ne da samo tega, kar nam po pravici pripada, ampak v svojem neskoncnem usmiljenju vedno še mnogo vec. V zadnjem delu razmišljanja pa nam je razložil priliko o »Izgubljenem sinu» ter Rembrandto­vo sliko o njem. Slika ima izrazite poteze, ki prikazujejo usmi­ljenje oceta do svojega izgubljenega sina. Izra­žajo ocetovo odpušcanje in ljubezen, mehkobo materine in zanesljivost ocetove roke. Na-sprotno pa trde poteze brata, ki je užaljen in ne odobrava ocetovega ravnanja ter ne odpus-ti izgubljenemu bratu njegovih zablod, kažejo na trdo srce, ki ne pozna usmiljenja in zavraca tudi ocetovo usmiljenje do brata. Sledilo je nekaj vprašanj in kratek razgovor. Gospodu prof. Córdoba smo zelo hvaležni, da nam je pripravil to srecanje in nam razložil glo­bino teh Kristusovih evangelijev. STRAN 2 6. SEPTEMBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA OkrOgle OBLETNICE Dr. Maks Fabiani (1865-1962) Pred šestdesetimi leti je v Gorici umrl arhi­tekt Maks Fabiani. Bil je prvi slovenski arhi­tekt z doktoratom iz urbanizma, univerzitetni profesor na Dunaju, slikar, pisatelj, inova- tor, humanist, popotnik, politik in vizionar. Zasnoval je prvi urbanisticni nacrt za obnovo popotresne Ljubljane konec 19. stoletja, po katerem se je kasneje zgledoval arhitekt Jože Plecnik. Njegova dela najdemo v Avstriji, Slo­veniji, Italiji, na Poljskem in na Hrvaškem. Življenje arh. Fabianija Maks Fabiani se je rodil 29. aprila 1865 v Kobdilju pri Štanjelu kot dvanajsti od štirinajstih otrok posestnika Antona Fabianija in tržaške plemkinje nemškega rodu Charlotte von Kofler. Osnovno šolo je obiskoval v Štanjelu, realko pa v Ljubljani. Med letoma 1882 in 1887 je obiskoval dunajsko Politehniko, oddelek za arhitekturo. Leta 1892 je dosegel naziv diplomirani arhitekt in dobil študijsko štipendijo, ki mu je omogocila, da je skoraj tri leta prepotoval številne evropske dežele od Nemcije do Grcije. Po vrnitvi s potovanja je dve leti delal v ateljeju arhitekta Otta Wagnerja ter sodeloval pri nastajanju njegovega znamenitega dela »Moderna arhitektura«. Leta 1896 je na Dunaju odprl svoj lastni atelje, ki je deloval do leta 1917. Obenem je bil profesor na dunajski Tehnicni visoki šoli. Bil jetudi osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda. V tem obdobju je Fabiani dosegel svoj vrhunec. Dobival je prestižne projekte, med drugimi je uredil paviljon Treh komisij na razstavi ob 50-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa ter spremni avstrijski paviljon v Parizu leta 1900. Po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 so Fabianija vpoklicali v vojsko. Decembra 1917 je odšel v Gorico, kjer se je zaposlil v Uradu za obnovo Gorice in Gradišca ob Soci. Obenem je prevzel vodilno vlogo arhitekta in urbanista pri obnovi obmocja Goriške, Posocja in Krasa. Leta 1918 je odprl lastni atelje v Gorici, kjer je deloval do leta 1962. Med letoma 1935 in 1945 je bil županŠtanjela. Leta 1947 se je preselil v Gorico. Leta 1952 mu je Dunajska univerza podelila zlati doktorat. Umrl je v Gorici 12. avgusta 1962 in bil tam tudi zacasno pokopan. 12. februarja 1984 so njegove posmrtne ostanke prenesli na majhno pokopališce sv. Gregorja v Kobdilju. Ustvarjalnost in delo arh. Maksa Fabianija Kot arhitekt in urbanist je Maks Fabiani najpomembnejše sledi pustil v Ljubljani in na Dunaju. Po njegovi zaslugi je moderna ar­hitektura pognala najgloblje korenine prav v Ljubljani, kjer je potres leta 1895 ustvaril posebne pogoje za njen razcvet. Fabiani je bil sodelavec arhitekta Otta Wagnerja, eden tvorcev Dunajske secesije, novega umetno­stnega sloga, art nouveau, ki je zaznamoval vec evropskih mest na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Fabiani je prispeval k uveljavitvi moderne arhitekture z delovanjem v krogu dunajskih umetnikov in s svojimi znameniti-mi stavbami v secesijskem slogu na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu. Bil je tudi avtor nove urbanisticne zasnove Ljubljane po ka­tastrofalnem potresu leta 1895. Moderna arhitektura, za katero je znacil-no barvno okraševanje fasad, uporaba ele­gantnih linij v pohištvu in barvito slikarsko okraševanje notranjšcine vil in mešcanskih hiš, uporablja tudi svobodne forme, ki se razživijo s pestrimi rastlinskimi in geome­tricnimi ornamenti. Po letu 1917, ko je Fabiani pricel z obno­vo Goriške, Posocja in Krasa, je svojo arhi­tekturo prilagajal vsakemu kraju posebej. Prikljucil se je modernizmu, a pri vsem tem vedno upošteval lastnosti in lego kraja, ki ga je obnavljal. • Fabianijeva dela v Ljubljani - Popotresni nacrt Ljubljane: Po rušilnem potresu leta 1895 je Ljubljana pospešila svoj razvoj. Za popotresni nacrt Ljubljane je Fabi­ani dobil doktorat iz urbanizma. Preurejanje Ljubljane je v dunajskih krogih urbanistov spodbudilo številne razprave. Mestni nacrt je najprej naredil priznan dunajski urbanist Camillo Sitte, ki pa mestni oblasti ni ustre­zal, zato je ljubljanski župan Ivan Hribar dal priložnost Fabianiju. Fabiani je v nacrtu ob­stojece glavne ulice in trge povezal v niz, ki krožno ovija grajski gric in s tem poudarja motiv stare Ljubljane. Fabianijev regulacij-ski nacrt je tako postal merilo in ogrodje za nadaljnji razvoj mesta. - Prešernov spomenik: Kipar Ivan Zajec je avtor spomenika, arh. Maks Fabiani pa je sodeloval pri dokoncni zasnovi podstavka in pri postavitvi spomenika v prostor. Spome­ nik je sestavljen iz kamnitega podstavka iz pohorskega granita in skale, ki nosi bronasti figuri Prešerna in njegove muze, ter dva re-liefa z motivi iz njegovih pesmi in je visok skoraj deset metrov. - Slovenski trg (danes Miklošicev park) - Dekliška osnovna šola na Levstikovem trgu - Krisperjeva hiša ob Slovenskem trgu - Bambergova biša na Miklošicevi cesti - Hribarjeva hiša na vogalu Slovenske in Tav-carjeve - Župnišce pri cerkvi sv. Jakoba - Jakopicev paviljon (podrt leta 1962) • Fabianijeva dela na Goriškem, Posocju in Krasu - Prva svetovna vojna je mocno spremenila podobo obmocja takratne srednje Evrope. So-ška fronta je pustila celotno Goriško, Posocje in Kras v ruševinah in Fabiani se je takoj po koncu vojne preselil iz Dunaja v Gorico, kjer je bil ustanovljen Urad za obnovo Posocja. V letih od 1917 do 1922 je izdelal skoraj 100 ur­banisticnih nacrtov za porušene kraje. - Med drugimi je obnovil skoraj popolnomaporušene vasi Kostanjevica na Krasu, Šem­ peter pri Gorici, Kanal ob Soci in Gradišce ob Soci. - Štanjel: Vse do pozne starosti se je Fabianiukvarjal z urejanjem Štanjela, kjer je med leti 1935 in 1945 prevzel celo županovanje. Preuredil je grad v obcinsko središce s se­dežem županstva, šolo, otroškim vrtcem, kinodvorano in ambulanto. Preurejeni grad je deloval le do druge svetovne vojne. Zasnoval je vilo Ferrari z vrtom. V Kobdilju je zgradil vilo Max ter uredil družinsko grob­nico. Med drugo svetovno vojno je bil Šta­ njel znova zelo poškodovan, a se je Fabiani – kljub starosti – vkljucil v ponovno obnovo kraja in izdelal številne nacrte. • Druga Fabianijeva dela - Gorica: Cerkev svetega srca, Samostan in konvikt sv. Uršule, Trgovski dom - Trst: Narodni dom, palaca Bartoli - Dunaj: Palaca Urania, palaca Artaria Fabiani in Plecnik Maks Fabiani in Jože Plecnik sta postavila temelje moderne arhitekture na Sloven-skem. Bila sta sodobnika. Odnosi med njima so bili prijateljski. Spoznala sta se na Duna­ju, kjer je bil Fabiani celo nekaj casa Plec­nikov profesor. Fabiani je obcudoval Plec­nikov osebni arhitekturni ideal in njegovo umetniško moc ter je o Plecniku brez zavisti govoril, da je eden najboljših arhitektov ta­kratne dobe. Pripravil: Jože Jan Viri: Wikipedija, Slovenska biografija, Obrazi slovenskih pokrajin, VisitŠtanjel, Ognjišce, Siol.net, gov.si, ljubljana.si, Peter Dijak – Znana dela arh, Fabianija, VisitLjubljana, Zimk.zrc-sazu.si SVOBODA O svobodi se veliko govori, ker je velika vredno­ta. Osebna in neodtujljiva pravica vsakega clo­veka. Uzakonjena v vecini družbnih sistemov, demokraticnih in nedemokraticnih ustavnih ureditev. In je neprestano v nevarnosti. Med ljudmi dogovorjene zakonodaje ji ne morejo za­gotoviti popolne veljave. Vzrok je neustavljivost samoljubnih interesov ne le med posamezniki, ampak tudi v politiki, ekonomiji, kulturi … da ne govorimo o nevladnih organizacijah, kar vzame veter z jader v zakon zapisani besedi. V ustavo in zakonodajo zapisana beseda razvodeni v cloveš­kih praksah. Za svobodo nas je oprostil Kristus. Pavlovo be-sedo poznamo iz Svetega pisma. Ta beseda je Božja. Zapisal jo je clovek, Kristusov apostol, in beseda ni njegova. On jo le oznanja in iz lastne izkušnje ve, kaj govori. Beseda ga je popolnoma zlomila, ga vrgla ob tla. Nemocen in oslepljen je moral priznati, da je premagan v vsem, kar je imel za najsvetejše in najjasnejše spoznanje. Vse leži z njim vred v cestnem prahu. Pobirajo ga spremljevalci in mu najdejo streho in posteljo. Iz teme in nemoci pa ga dvigne šele obiskovalec, Jezusov ucenec, ki mu pojasni, da ima Bog z njim svoje nacrte. Privoli in zacne spoznavati svobo-do, ki mu jo zagotavlja Jezus, cigar ucence je srcno preganjal. Sedaj je postal eden izmed njih. Tega si ni izbral sam, bil je izbran in poklican. In klica ni zavrgel. Te svobode mu ne more vzeti noben clovek. Eno so ideali, drugo pa je življenje. In vendar je med zgoraj omenjenim pojmovanjem in spreje­manjem osebne svobode velika razlika. Cloveška zakonodaja je slovesno zapisana in razglašena, vendar v praksi pušca pogosto po­sameznika ali cele skupine ljudi na cedilu. Tudi milijonski narodi in ljudstva z lastno kulturo ne uživajo prostosti za svoj razvoj v prihodnost. Pred mocnejšim nasilnežem cloveški zakon ne ubrani pravice do svobode. Revež ostane sam in ima uteho le v svoji zavesti, da je sicer poteptan, zanicevan, osiromašen, nemocen ... Krepi ga le lastni ponos, dokler zdržijo telesne in duševne moci. Sam se bori med soborci enake usode. Po-tem pa pade. Božja zakonodaja je tudi slovesno zapisana. Najprej v kamniti tabli, potem v clovekovo srce. Dostojanstvo besede je zagotovljeno, ker pride v cloveka kot razodeta Beseda z mocjo, ki izhaja iz Božje svetosti in vsemogocnosti. Njen garant ni dogovor med ljudmi, ampak dogovor med Bogom in clovekom. Zaveza. To je obljuba, ki je cloveku podarjena iz Božjih ust. Beseda Božje zvestobe velja kljub clovekovi slabosti. Slabost te svobode je torej le na strani cloveka, z Božje strani pa uživa popolno gotovost. In ta daje moc cloveku sredi preizkušenj. Tudi njega lahko stre­jo, umažejo, poteptajo, mu vzamejo življenje. Vtem ni sam. Živi v zavesti, da stoji v preizkušnji enako nemocen kot tisti njegovi sodobniki, ki ni­majo vere v razodetje. Svet egoizmov ga tolce, ugonablja, mori – kakor Pavla. Vendar ve, da mu je Bog pripravil zavetje. In da ga On vzdržuje v dostojanstvu notranje svobode, ki mu jo je pri­dobil Kristus. Kristjan ve za cilj svojih preizkušenj. Ve, kaj so minljive dobrine in katere so vecne. Vi ste luc sveta, vi stesol zemlje. Jezusov ucenec se vedno premalo zaveda velikega poslanstva, ki ga nosi za druge ljudi v svoji veri. Ljubezen Božja nas pošilja v prostor, ki ga poznamo, med ljudi našega okolja in sveta do konca zemeljskih meja, da živimo in delimo luc vere. Luc je potrebna povsod, kjer je mrak in tema v srcih ljudi. Sol ne more popraviti sprijenih stvari, ampak pomaga ohranjati zdrave, da ne zgnijejo. To razlocevanje omogoca vsakemu, da spozna osebno nalogo, ki jo ima in nosi zase in za druge okrog sebe. Spoznanje je Božje vabilo. Sprejem vabila je odlocitev in vstop na pot oznanjevanja. Oporo najde vsak v skupnosti vernih, v župniji, to je živo telo Kristusove Cerkve. Cloveku ni dobro, ce je sam. Janez Pucelj | Naša luc, september 2022 SVOBODNA SLOVENIJA | 6. SEPTEMBRA 2022 STRAN 3 ZBORNIK | ZMAGOSLAVNO LETO 1991 “Pred tridesetimi leti se je spisala zgodba o uspehu naroda v srednji Evropi. To ni bila podarjena zgodba, uvožena iz tujine, am-pak si je slovenski narod pravico do samo­stojnega bivanja in spoštovanje moral pri­ boriti v težkih okolišcinah s svojimi dejanji tudi v mednarodnih odnosih.” Tako je zapisano v predstavitvi slikovne monografije »Zmagoslavno leto – Osamo­svojitvena zgodba naše države Slovenije«, ki je meseca aprila izšla v Sloveniji v sode­lovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (Ukom) in založbe Družina. Gre za obširen projekt, z zanimivo kom­binacijo strnjene tiskovne vsebine in obšir­nejše digitalne, most med obema pa so QR kode ob prispevkih. Na prvih straneh beremo pozdrave po­membnih akterjev tistih dni: takratni minister za obrambo Janez Janša, poveljnik enote TO Alojz Kovšca, predsednik vlade Lojze Peterle, minister za notranje zadeve Igor Bavcar ter minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. Dogodki med 23. decembrom 1990 in 15. ja­nuarjem 1992 so zapisani jasno in natancno, zato je zbornik tudi pomemben pricevalec in vir za študij teh zgodovinskih dni, s katerimi je Slovenija stopila na pot prikljucitve zboru evropskih držav. Besedo iz Argentine je prispevala uredni-ca Svobodne Slovenije in clanica odbora društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznic: “Z razglasitvijo samostojne države je nam, Slovencem, rojenim v tujini, domovina star-šev postala otipljiva, bližnja. V casu osamo­svojitve smo na daljavo sledili dogodkom, po svojih moceh osebno in kot skupnost sodelovali, ob razglasitvi pa tudi javno pra­znovali. Danes želimo biti aktiven in polno­praven del naše skupne domovine. Slovenija je mlada država in kot taka ima pred seboj številne možnosti. Vsi želimo, da bi bila uspešna in priznana clanica zbo­ra narodov. Za to je potrebno, da Slovenci DOKTORSKO DELO NA TEMATIKO SLOVENCEV V ARGENTINI Zagovor doktorskega dela Procesos de confi­guración identitaria de los eslovenos de Ar­gentina: perspectivas transnacionales desde el siglo XIX hasta la actualidad (2020) (Procesi oblikovanja identitete argentinskih Sloven-cev: transnacionalne perspektive od 19. sto­letja do danes (2020). Pred leti je Nadia Molek zagovarjala svoje magistrsko delo na buenosaireški univerzi (gl. Svobodna Slovenija, l. 65, št. 29, 26. 6. 2012, st. 3). A zdaj je doktorirala, in to z delom, ki ponovno govori o slovenstvu v Argentini. To ni prvi doktorat na UBA na slovensko temo, a Nadiin ima neko posebnost, in sicer da je na-logo pisala in dokoncala v Sloveniji, predsta­vila in zagovarjala pa iz same Slovenije. Za­govoru smo lahko sledili na Youtube kanalu univerze 12. avgusta ob 10.00. Nadia se je nazadnje preselila v Slovenijo leta 2016, že porocena z Juanom de Jagerjem, ki ni slovenskega, temvec nizozemskega pore-kla, in si tam ustvarila družino. Z njo smo se pogovarjali po že omenjenem zagovoru doktorskega dela. . Nadia, kako in zakaj si se oz. sta se odlo-cila za selitev v Slovenijo? Leta 2016 sva z možem prišla v Slovenijo na izmenjavo. Jaz sem takrat že bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Univerzi v Buenos Airesu, zaradi svojega študija pa sem mora-la priti na teren v Slovenijo. In tukaj naju je življenje presenetilo. Po dolgih letih želje po otroku sem zanosila prvega sina in odlocila sva se, da bi poskusila ostati. . In tvoj otrok se je rodil prav tam, v Slo­veniji. Ja, tako, on se je rodil tukaj. Pravzaprav sem v tretjem mesecu imela manjšo komplikacijo v nosecnosti in zato mi je zdravnica priporoci-la, naj rajši ostanem in ga rodim tukaj, saj sem bila slovenska državljanka. In tako je Lucas prišel na svet januarja 2017. . Najbrž se ni enostavno preseliti v dru-go državo, še posebno za tvojega moža, ki takrat še ni govoril slovensko. Kakšni so bili zacetki? Ja, migracije niso nikdar enostavne, a je šlo. Moj mož je takrat hitro dobil službo kot ucitelj španšcine. . In ti si dobila zaposlitev? Jaz sem obdržala službo oz. štipendijo na Univerzi v Buenos Airesu in od tega živela. Velik izziv je prišel, ko je peso zacel deval­virati, na koncu sem imela v roki samo 25 % prvotne place. Zato sem iskala dodatne službe, delala sem v pilates studiu, tudi pi-šem clanke … A ni enostavno, Slovenija je draga država. Moj mož je sredi pandemije, ko sem jaz bila noseca z drugim otrokom, izgubil službo ucitelja in si moral priskrbeti novo. Zacel je opravljati fizicno delo, cepravima tudi visokošolsko izobrazbo. Šele po tretji menjavi službe je bil zadovoljen z delodajalcem, prej je namrec doživel kar pestre delovne razmere. Mislim, da mu v prejšnji službi niso podaljšali pogodbe, ker je zbolel za covidom. Jaz pa sem lansko leto dobila službo v osnovni šoli, kjer sem zelo zadovoljna. Seveda bi raje delala na svojem podrocju, ampak delo z otroki me veseli, mi napolni srce in cutim, da tako tudi sodelu­jem pri oblikovanju družbe za prihodnost. . Zanimivo, kako si obdržala slovenšci-no, glede na to, da mama ni Slovenka in tudi da nisi imela pogostega stika s sloven-šcino tu v Buenos Airesu. Ni tako s tvojo sestro, ki je pa po drugi strani bila rojena tam. Kako si to dosegla? Ker me je slovenstvo vedno veselilo. Vedno pravim, da mi je preživljanje otroštva v Slove­niji ogromno pomenilo. In zaradi tega je bila Slovenija vedno moj drugi dom. Odkar delam v šoli, sem svojo slovenšcino tudi izboljšala. . Odziv clanov komisije je bil odlicen, vsaj kolikor se je dalo slišati med preno­som zagovora v živo. Tudi ocena je bila naj­višja možna. Kako je pa univerza nasploh sprejela, da to delo razviješ in dokoncaš v tujini, prav od koder so priseljenci, o kate­rih raziskuješ? Jaz sem raziskovala transnacionalne iden­titete in prakse Slovencev v Argentini, moj teren je bil tukaj, torej argument, ki sem ga dala za delo v tujini, je bil terensko razisko­vanje. . Omenil bi še, da so bili komentarji in vprašanja komisije zelo zanimivi. Ocitno je bilo, da se je delo izkazalo zanimivo tudi zanje. Bi še kaj dodala glede težav pri zbi­ranju podatkov, intervjujev, ki si jih morda svoje energije vložimo v skupno dobro, v iskanje sprave med nami, v zagotavljanje blagostanja za vse Slovence, predvsem za najbolj ranljive. Le tako bomo dosegli, da bo domovina naših prednikov postala pravi skupni dom za vse Slovence, tudi za nas, ki bivamo okoli po svetu.” Ukom je tudi poskrbel, da so slovenska društva v Argentini prejela izvod zbornika, za kar smo zelo hvaležni, zato si zbornik lah­ko ogledate v slovenskih domovih v Buenos Airesu. Zedinjena Slovenija imela, urejanju podatkov in pisanju same-ga besedila, še posebno, ker si delala dalec od kraja, ki je predmet raziskave? Jaz raziskujem Slovence v Argentini že odleta 2008. Podatkov imam res veliko. Šla sem po arhivih, govorila sem z ljudmi, na­redila sem vec kot sto intervjujev, naredila sem si zapiske, raziskovala sem na Face-booku. Najtežje je bilo dati vse to skupaj, najti pravi teoreticni okvir. Jaz sem hotela primerjati skupine Slovencev, primerjati, kako Slovenci v Argentini vzpostavljajo svo­je identitete … Kakšne so njihove povezaves Slovenijo, pa je bilo težko. Še posebej, ker smo bili zaprti zaradi covida, z dvema otro­koma, brez staršev ali druge pomoci. Drugo vrsto težav sem našla na terenu, še posebej pri ljudeh, ki niso bili pripravljeni sodelova-ti, in za to mi je bilo zelo žal. . Tudi Jaka Repic je bil clan komisije. Jaka Repic je v bistvu moj mentor v Slo­veniji. Z njim sem se veliko pogovarjala in debatirala o temi. Zelo sem vesela, da je bil on del komisije, ker je zelo odprta oseba, pozna podrocje, ki ga študiram, in me hkrati lahko veliko usmerja. . Ce bi kdo želel videti in slišati zagovor, Povezava Tebi, Nadia, pa hvala, da si si vzela cas za pogovor z nami, in iskrene cestitke! Hvala tebi, Rok, in lepe pozdrave rojakom v Argentini. Rok Fink Lektorirala: Tjaša Lorbek VABILO Dragi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Le še nekaj dni nas loci do zacetka svetovne­ga odbojkarskega prvenstva za moške, ki ga bosta med 26. avgustom in 11. septembrom gostili Slovenija in Poljska. Gre za najvidnejše in najprestižnejše odbojkarsko tekmovanje na svetu, posebno priznanje pa je Sloveniji kot izjemnemu organizatorju pomembnih športnih dogodkov izkazala mednarodna zveza, ki je Odbojkarski zvezi Slovenije zau­pala organizacijo odbojkarskih tekem v štirih tekmovalnih skupinah. To pomeni, da bomo v Areni Stožice do 7. septembra spremljali vrhunsko odbojko, vkljucno s tekmami osmi­ne finala in cetrtfinala. Ker smo Slovenci razpršeni tudi zunaj matic­ne Slovenije, si želimo, da bi bili tudi vi, naši dragi rojaki, vkljuceni v ta velik športni dogo­dek, ki se bo dogajal na slovenskih tleh. Naj bo to priložnost za druženje in skupno navi­janje ob ogledu katere izmed tekem. Morda lahko tudi sami odigrate kakšno odbojkarsko tekmo, ali pa imate idejo še za kakšno drugo aktivnost/dogodek, s katerim bi lahko v vašem društvu/organizaciji obeležili ta velik športni dogodek, ki se odvija v Sloveniji. Vabljeni, da nam pošljete fotografije, kratek video, lahko pa tudi kratko besedilo, z odboj­karsko obarvanih dogodkov ali pa preprosto druženj ob ogledu katere izmed tekem. Z ve­seljem jih bomo objavili na naših družbenih omrežjih in portalu slovenci.si ter drugih kana­lih, kjer bomo skupaj z Uradom Vlade RS za ko­municiranje promovirali aktivnosti v povezavi s svetovnim odbojkarskim prvenstvom. Na spodnji povezavi najdete spored tekem: Povezava Za objave na vaših družbenih omrežjih so na voljo virtualni navijaški rekviziti v GIF-zbirkah na družbenem omrežju Instagram in posebni filtri za Instagram zgodbe, ki jih najdete pod kljucno besedo Fans of Slovenia. Vabimo vas, da oznacite tudi Urad Vlade Republike Slove­nije za Slovence v zamejstvu in po svetu (FB) in oz. slovenci_si (Instagram) Vsi tisti, ki se boste v nedeljo, 28. avgusta 2022, mudili v Sloveniji, vljudno vabljeni v na­ vijaško cono pred Areno Stožice v Ljubljani, kjer bo Urad Vlade RS za komunicirane v so-delovanju s Fakulteto za šport in Odbojkarsko zvezo Slovenije organiziral poseben dogodek, na katerem boste lahko preizkusili svojo fi-zicno pripravljenost, igrali odbojko na mini igrišcu ali druge športne igre ter si ogledali predstavo cirkusa Fuskabo in se preizkusili v cirkuških spretnostih. Slovenci smo narod vrhunskih športnikov in svetovno prvenstvo bo odlicna priložnost, da nas v tej luci spozna tudi širša svetovna jav­nost. Slovenci v zamejstvu in po svetu pa ste že od nekdaj nepomembnejši promotorji Slo­venije zunaj njenih meja, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Komaj cakamo, da si ogledamo in objavimo fotografije in videe iz vaših dogodkov. STRAN 4 6. SEPTEMBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR 10. septembra Praznovanje 70. obletnice Rožmanove šole 11. septembra Mladinski dan v Našem domu San Justo 18. septembra Obletnica v Slomškovem domu 24. septembra Šolska Slomškova proslava 25. septembra Mladinski dan v Slovenski vasi 2. oktobra Obletnica ZSMŽ 9. oktobra Obletnica v Našem domu San Justo MISIJONSKA TOMBOLA 2022 V nedeljo, 21. avgusta, smo prejeli še 2 darova za misijonarje: • us$ 100 od n.n. iz Lanusa • $ 100.000.- od g. Franceta Zurca S tem bomo lahko skupno poslali € 9.592 na Misijonsko središce. Vsem darovalcem najlepša hvala! ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI SUŽENJSTVO Vsako leto se 23 avgusta spominjamo ene najvecjih sramot cloveštva: trgovine s sužnji. 23. avgusta 1791 se je zgodila najvecja vsta­ja sužnjev na Haitiju in zaznamovala zacetek dolgotrajnega procesa za izkoreninjenje su­ženjstva po svetu. Suženjstvo se pojavlja skozi vso zgodovino, od starodavne Grcije, Egipta in Rima. Posledice suženjstva so še danes globo­ko prisotne v številnih kulturah: od rasizma in diskriminacije do prisilnega dela, prisilnih po­rok in drugih oblikah podjarmljenja. Mojstrsko je Fran Saleški Finžgar v romanu »Pod svobodnim soncem« opisal boj Slova­nov proti suženjstvu: V gradišcu se je izprehajal po okopu Sva-run, sivoglavi starosta Slovenov. Ljubinica mu je bilŕ stkala iz belega lanu mehko haljo. Za okrog ledij mu je bilŕ sešila gorkih jag-njecevin, a stara pleca mu odela z najlep­šo ovnovo kožo. Ko se mu je oko potopilo v morjé ognjev, so se zravnala široka, od let upognjena pleca. Dvignil je pest in zamah-nil proti jugu. »Hilbudij, Hilbudij — tat naše svobode! Ti moc Bizantincev, ti naša groza, oj, tale ogenj te požre, tale ogenj opali tvoje orle — Hilbudij, hlapec crnih besov! Svarun, siv in star in upognjen, stisne svoja ledja z jermenom od bivola in najtežji mec obesi nanj — pa pojde na vojsko zoper tebe, da zasije Slovenom zopet svobodno sonce!« Obe pesti je dvignil starec, mišice na rokáh so se vzvalovile, oko je odsevalo kakor og­nji iz doline. Pocasi pa so se pesti razkleni­le, odprte roké so se dvignile še više; ozrl se je s pepelastim obrazom proti vzhodu in s tresocim se glasom vzdihnil: »Svarog, usmili se nas! Perun, udari ga! Morana, prizane­si meni, prizanesi vojšcakom! Groblje belih kosti mojih sinov leže od jastrebov raztroše­ne po deželi, koder hodi Hilbudij. Morana, usmili se, dosti imaš žrtev!« Svarunu se je utrnila solza in kanila na belo brado, prva solza za prvega sina — in še dru­ga in tretja — in deveta — za devetega sina, katere so mu poklali meci Hilbudijevih voja­kov. Starosta se je stresel, koleno je klecnilo in v bridki žalosti je sédel na okope. »Oce, ne jokaj! Poglej ognje! Prišli so mladi vojšcaki, prinesli so loke, ki prožijo strelice ka­kor Perun z neba silne bliske. Oce, mi zmaga-mo! Perun je z nami!« Iztok je dvignil oceta. »Mordŕ še ti, edini moj…« O suženjstvu nam govorijo tudi pregovori in citati: • Suženj ne izbira gospodarja. (malgaški pregovor) • Raje imamo revšcino in svobodo, kot pa bogastvo in suženjstvo. (Ahmen Sekou Toure, gvinejski politik) • Obstaja samo ena svoboda: resnica. Obstaja samo eno suženjstvo: laž. (španski pregovor) • Samo tisti, ki je v sebi premagal sužnja, pozna svobodo. (Henry Miller, ameriški pisatelj in slikar) • Skrivnost ti je sužnja, ce ti pa uide, si ti njen suženj. (slovenski pregovor) • Gorje narodu, ce pognoji travnike z lastno krvjo. Ne bo pasel svojih cred po zelenicah. Sovrag pride in popase s tujo credo. Sin, ce od oceta vse pozabiš, ce se ne domisliš niti gomile, kamor zasuješ moj prah, ce se napo­tiš na jug, ce odrine narod za soncem proti zatonu, ne pozabi teh besed: Velik bo Sloven, bival bo v mirnih hišah, rejene bodo njegove crede, svobodno sonce mu bo svetilo leto in dan, ce bo složen z brati. Ce ne, pride tujec, postavi mu peto na tilnik in svobodni posta­ne suženj. (Svarun svojemu sinu Iztoku – Pod svobodnim soncem – Fran Saleški Finžgar) • Kdor sprejema darila, zaradi daril postaja suženj. (latinski pregovor) • Suženjstvo je najhujša od vseh nesrec. (Mark Tulij Cicero, rimski državnik, pravnik, politicni teoretik in filozof) • Skopuh svojega zlata ni lastnik, ampak suženj. (španski pregovor) • V verigah sužnji izgubijo vse, tudi željo, da bi se jih osvobodili. (Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj) • Beseda, ki jo zadržiš v sebi, je tvoj suženj. Beseda, ki ti uide, je tvoj gospodar. (arabski pregovor) Izbral: Jože Jan Prijateljem in znancem sporocamo, da je v torek 23. avgusta v 86. letu starosti odšel v vecnost naš dragi mož, oce, ded in praded Lovro Jerovšek Prisrcna hvala vsem, ki ste izrazili sožalje, molili zanj in ga spremljali na poti k Bogu ter gospodu Janezu Cukjatiju za molitve ob krsti. Žalujoci: žena Mici Grintal, sina Larry in Henrik, snaha Delia, vnuki Liza, Vladko in Eva, pravnukinja Izabela in ostalo sorodstvo Mendoza, Buenos Aires, Bariloche, ZDA, Slovenija | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar