KRANJ, petek, 27. 7.1984 CENA 18 din Glavni urednik Igor Slavec ■b 35-letntci izhajanja odlikovan z Odgovorni urednik: Jože Košnjek zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 57 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO nekaj Vsako leto novega Sobec - Čeprav je zadnje deževje odpodilo precej * ki so taborili v kampu Šobec, je ta se vedno gostov k so tabon „^ ^ ^ jKSiff e le borfdefetma domačih. Med 2000 go-52 kolikor jih običajno letuje na Šobcu na visku se-Sne ie letos največ Holandcev. tudi Dancev in Nem-zone je it; j . evropskl narodi imajo v kTmpVsvoje0 zastopstvo. Prejšnja leta so beležili naj-^obiska iz Nemčije, letos pa glavmna teh turistov Ifn?r>rispela. Pričakujejo jih avgusta. ^obec sodi še z dvema kampoma ob slovenski . T kateeoriio letovišč, zato je seveda tudi obah v prvo kategorijo ^ ^..^ g nemških nekaj dražji, -^a j J ke) domači pa odštejejo m^(ZfrefčepavPza domače veljajo popusti (če 2°°dPio za več kot 10 dni, se jim dopustovanje poceni pndejc) za vec nočitev vendarle ne spre- 23 de1f01 v n^hov prid. Za domače pa velja še ena meni bolj v n-£n°megecev letovanja v Šobcu plačajo i^SofdSa^evLetošnji Sobec.se ne razprodaja, le 24.000 din a j doRaj pocem m ceprav SSTnji lahko s turističnimi boni tudi kaj privarcuje- >° T^t^s so v kampu zabeležili že 46.000 nočitev kar ^Hmerjavi z lanskim julijem za, skoraj tretjino je v Prl"le§obec tako privlačen za turiste, gre zahva-več. Da je Sobec tano p ustavlja le pri postavitvi ^rakGoPs°toUmd je na voljo igrišče za odbojko, košar- ko, mini golf, nedaleč od Šobca je igrišče za golf, prav tako se v bližino lahko odpravijo jahat, pa na sprehode, izlete, kopanje . .. Dvakrat tedensko jim v kampu igra glasba, enkrat je ples in enkrat folklorni nastop. Gostom pa vsako leto pripravijo kako presenečenje. Letos so v kampu postavili privlačne fontane v obliki kozolcev, prav tako pa v kamp ob magistralni cesti vabijo reklamni panoji v obliki kozolcev. Prihodnje leto, pravijo, da bodo nove sanitarije. Ob njihovi gradnji bodo mislili tudi na otroke in invalide. In kamp bodo razširili za nekaj mest. V ta namen so leski jadralci in letalci letos trebili gozd in grmovje v kampu. D. Z. Žlebir. foto: F Pprdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Odstop, ki opominja Huda železniška nesreča v Divači še vedno odmeva v slovenski in jugoslovanski javnosti. Vsaka smrtno poškodba ali nesreča na delovnem mestu je naš skupni greh, ki ga ni moč odpustiti. Kadarkoli že se zgodi v delovni organizaciji nesreča s smrtnim izidom, potem ni nikakršnega opravičila, kajti delovno mesto ni cesta, kjer ni moč predvideti, kaj se bo zgodilo v naslednji sekundi. Na delavnem mestu se dobro ve, saj je delo znano, organizirano, vodeno, vse možne nevarnosti so predvidene. Najraje potem opletamo s tem nesrečnim »človeškim faktorjem«, da si po liniji najmanjšega odpora lajšamo vest. In četudi je v Divači ali kjerkoli drugje v delovni organizaciji in na delovnem mestu odpovedal človek, ni zato, ker je sam hotel. Odpovedal je zaradi neodgovorne organizacije, pomanjkljivih tehničnih ukrepov, odpovedal je lahko tudi zato, ker ima družinske skrbi, odpovedal je lahko iz tisoč vzrokov. Človek na delovnem mestu ni stroj, ki ga ob šesti uri vključiš in potem izklopiš. Človek na delovnem mestu so težave zaradi stanovanja, vrtca, slabega zaslužka, pehanja od plače do plače. In če živi znatno slabše, se ne brani dodatkov za nadure in nočno delo, ki ga utruja, načenja zdravje in delovne sposobnosti. In če se temu »človeškemu faktorju« potem pridruži še zaostalost in tehnološka iztrošenost ter slabi medsebojni odnosi, lahko le pišemo črne kronike. Črnih kronik s takšno vsebino pa bi se morali obvarovati znatno bolj kot doslej. Prav nič ne koristi in prav nič ne pomeni, da se po nesreči razglablja o varnosti, kajti besed smo siti. Nikdar ne bodo našle opravičila. Tudi odstop direktorja ali vodja problematike, vzrokov in posledic ne rešuje. Odstop direktorja slovenskih železnic niti za kanček ne spreminja žalostne tragedije in hudih posledic, vendarle pa moralno opozarja in opominja. V naši današnji praksi, ko nesreče na delovnih mestih, železnicah, v rudnikih, v težki industriji niso redke in ko se opiramo na »človeške faktorje« ali tehnične malomarnosti, ni pač pogosto slišati, da vodja ali direktor pretresen odstopa. Tokrat smo slišali, vsaj nekdo se je nečemu odpovedal, da bi resno opozoril. Ta moralni korak, ki ga mnogi ne zmorejo in ki v svetu ni nič nenavadnega, pa ima svojo težo in obveznost, ki bi jo morali poznati, če že nismo do vseh in vsega postali popolnoma brezbrižni in malodušni. D. Sedej Štipendije povečane ftlisei razdvaja se bodo v Los Angelesu v Združenih državah Ame-jutri 28. jui 1.1 , olimpijske igre - tekmovanje, ki ga imenujemo rike začele zl ^ jadme vsega sveta«, a to že dolgo ni več. V antični Gr-»športno slavje mrodavnin olimpijskih iger prekinili vojne; olimpijska 'jk - . ctaroduviim ..... -o-- i----------- -j— >------r-j—— ćiji so v casu => ^ močnejša od politike in rožljanja orožja. Danda-misel je bila ta >razvnemajo politične strasti in vse večje postajajo nes je drugace-.terih ni več mogoče prirediti olimpijskih iger z ude-zapreke, zarak vsega sveta — ne glede na njihovo rasno pripadnost ležbo špor ° deijtev. Spomnimo se terorističnega izgreda v Miinch-ali politlcn° °P rotpstnega odhoda številnih afriških ekip s prizorišča nu leta 19^: ^ v Montrealu leta 1976 in bojkota Združenih držav olimpiJskl5 x° ne republike Nemčije, Japonske, Kitajske in drugih dr-Amerike, ^v M kvi štjri leta kasneje. žav na igran v ' s Ro je olimpijski ogenj krenil na 14.400 kilome-Osmega maj zdruz'enjh državah Amerike, ko je predsednik ZDA trov dolgo pot po Jrejef predsednika Mednarodnega olimpijskega ko-Ronald TReafaAntonia Samarancha, ko so se na pariški univerzi, kjer miteja Juan , on pierre de Coubertin obnovil starodavni olimpijski je francoski na ^ proslavo 90-letnice olimpijskega gibanja, je iz običaj. Pnprd g:prišla vest, da se njeni športniki ne bodo udeležili iger o~,,i*>tske zvez h , »niet« (nel so kasneie sledile še ŠDortne NOV VOZNI RED MESTNE- miteja JuaJia. ron pierre de Coubertin obnovil starodavni olimpi je francoski Ddi ^ pr0slavo 90-letnice olimpijskega gibanja, j običaj. pnprp7e prišla vest, da se njeni športniki ne bodo udeležili w Sovjetske zvez £ovjetskemu »njet« (ne) so kasneje sledile še športne v Los Angelesu. sQVjetskega vplivnega območja. Nihče pri tem ni zveze >n„ V tnikov ki so se štiri leta ali še več pripravljali za nastop vprašal spor jjenjske cilje podredili športnim ... na igrah' hitno olimpijsko misel, ki združuje športnike in krepi pnja-V prvo;DiL narodi in državami vsega sveta.se je vgnezdila politi- teljske vezi m . qd vsem tem se nam zdijo sarajevske igre, kjer ka ki r Letniki obeh blokov ter pripadniki različnih ras, kot pre- so se zbrf.11 Ruskem gibanju in dokaz, da je svetovni sporazum kljub blisk v 0nč Ob tem je zanimiva pobuda, da bi leta 1992 priredile razlJkarnirn°niiske igre sosednje dežele - Furlanija-Julijska krajina, zimske Koroška, ki pripadajo trem različnim državam - blokov- Slovemja in' ..j neuvrščeni Jugoslaviji in nevtralni Avstriji. Ceprav sko vezan\ri države že izkušnje z organiziranjem olimpijskih iger, v imajo vse trikotniku je tudi 80 tisoč postelj, tri letališča in dobre pro-omenJene p za zdaj nimajo realnih možnosti za leto 1992. Časa do metne zV- mai0 kandidatov pa na pretek, med njimi tudi taki, ki že metnc • malo kanamčllUV pa na uieLen., mt-u njimi ^u. ^ odločile je • nak|onjenost olimpijskih mož. Morebiti pa bo med-1&1 • Hmoiiski komite le premislil in idejno različno usmerjenim dnarodni oim P Jmožnost, da v politični usmeritvi Jugoslavije, Italije in blokornepz°nnova odkrijejo in oživijo prvobitno olimpijsko misel? _ AvstriJe C. Zaplotni J GA PROMETA V KRANJU REPORTAŽE IN ČESTITKE OB PRAZNIKIH GORENJSKIH OBČIN STI GORENJSKE ZANIMIVO- Skupščina udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je na julijski seji sprejela dva pomembna sklepa: z novim šolskim letom se bodo štipendije povečale za 35 odstotkov. Združevanje sredstev za štipendiranje v višini 0,5 odstotka od bruto osebnega dohodka se bo začasno ukinilo za dva meseca, to je za avgust in september. Prihranek bo dobrodošel zlasti za organizacije, pri katerih bi utegnilo zaškripati z revalorizacijo kadrovskih štipendij, a tudi sicer začasna ukinitev prispevka pomeni vsaj kamenček pri razbremenjevanju gospodarstva. r Gospodarsko poslopje zgorelo do tal — Med ponedeljkovim neurjem je strela udarila v gospodarsko poslopje Marije Zupan na Jezerski cesti v Kranju in zanetila požar. Kljub hitri pomoči gasilcev je poslopje pogorelo do tal, v njem pa domala vsa kmetijska mehanizacija, od trosilnice, cisterne, puhalnika, kosilnice, do pluga in voza, in kakih 10 ton sena. * * * * Po dokončni oceni Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjske območne skupnosti Kranj znaša škoda na objektih, strojih in pridelkih (seno) 4,323 milijona dinarjev. Celotno premoženje (nepremičnine in premičnine) je bilo ocenjeno na 8,73 milijona dinarjev, zavarovano pa je bilo za nekaj manj kot 5 odstotkov od celotne vrednosti. Zavarovalnica je odškodnino v višini 252 tisoč dinarjev že izplačala. — Foto: I. Kokalj Nova vrednost točke za kadrovske štipendije bo s 1. septembrom 8,65 din, kar pomeni, da bodo učenci z zadostnim šolskim uspehom prejemali 3460 din, z dobrim uspehom 4152 din, s prav dobrim 5104 din in odličnjaki 6228 din. Študenti s povprečno oceno 6 do 6,5 bodo dobili 5190 din štipendije, če pa se bodo pri študiju bolje odrezali, pa jih čakajo takele štipendije: 5623 din (za povprečno oceno 6,6 do 7,2), 6228 din (za oceno 7,3 do 7,9), 6920 din (za oceno 8 do 8,6), 7785 din (za oceno 8,7 do 9,3) in za najboljše 9342 din (za oceno 9,4 do 10). Le pri učencih in študentih prvih letnikov se šolska uspešnost iz osnovne oziroma srednje šole ne upošteva, zato dobijo vsi enako: učenci 4152 din, bruci 5623 din. Številnim štipendistom bodo primaknili še znesek za deficitarnost, ki bo po novem lahko največ 1730 din. Za 35 odstotkov se bodo dvignile tudi štipendije iz združenih sredstev. V letošnjem razpisu je tudi novost, saj morajo prosilci za štipendije iz združenih sredstev vso zahtevano dokumentacijo oddati do 5. septembra (kar velja prav tako za štipendiste iz prejšnjih let). Doslej smo namreč doživljali, da so mnogi predpisani rok zamujali ter s tem zavlačevali in zapletali delo organov, ki odločajo o podelitvi. Po novem so za zamudnike upravičeni razlogi natančno zapisani; kdor pa bo kas-nil zaradi malomarnosti, tega štipendija ne bo čakala. Franc Belčič MEDNARODNI 34. GORENJ kranj, 10. - 19. 8.84 ugodni nakupi blaga široke potrošnje sejemske cene kmetijska in gozdarska mehanizacija tradicionalni večerni zabavni program O LA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 27. JULIJA 1984 Začetek prazničnih prireditev Jesenice — VT počastitev letošnjega občinskega praznika bodo že danes, 27. julija, odprli v likovnem salonu DOIJK na Jesenicah razstavo likovnih del RELIKa Trbovlje in DOIJKa Jesenice. Ob 20. uri bo v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar nastopil folklorni ansambel KUD Obraševič iz Valjeva. V soboto, 28. julija bo srečanje borcev Prešernove brigade in jeseni-ško-bohinjskega odreda, ob 11.30 uri pa proslava ob odkritju plošče ob 40-letniei vdora Prešernove brigade na Jesenice v spominskem parku Podmežakla. Ob 12.30 uri bo proslava s podelitvijo domicila Prešernovi brigadi v športni dvorani Podmežakla. Nogometni turnir za pokal mesta Jesenic z udeležbo ZSK Valjeva iz Valj eva, NK Rudar iz Trbovelj in NK Šentjakob iz Avstrije ter NK Jesenice bo v soboto, z začetkom ob 9. uri. V nedeljo bo v počastitev občinskega praznika začetek mednarodnega balinarskega turnirja na balinišču v Logu Ivana Krivca, v sredo pa ob 18. uri promenadni koncert Pihalnega orkestra jeseniških železar-jev na prostoru pred občinsko skupščino. Slavnostna seja skupščine bo v sejni dvorani ob 19. uri. V četrtek, 2. avgusta, bo ob 18. uri slavnostna otvoritev druge faze dograditve osnovne šole Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli, v soboto, 4. avgusta pa ob 11. uri slovesna otvoritev obnovljene in povečane Prešernove koče na Stolu. V nedeljo, 5. avgusta bo ob 9. uri tekmovanje za pokal mesta Jesenice v plavanju v letnem kopališču Ukova na Jesenicah, ob 16. uri otvoritev razstave likovnih del V. planinske kolonije Vrata v osnovni šoli 16. december v Mojstrani in ob 17. uri slovesna otvoritev Triglavskega muzeja v Mojstrani. D. S. Bodo Jesenice brez zdravstvene šole? Jesenice — Po programu republiške izobraževalne skupnosti naj bi v naslednjem šolskem letu ukinili zdravstveno šolo na Jesenicah. Jeseničani se že nekaj časa zavzemajo, da bi obdržali oddelke in šole srednjega usmerjenega izobraževanja v občini, saj je znano, da kader, ki se šola v domačem kraju, ostane v domačih delovnih organizacijah. Skupaj z radovljiško občino imajo ekonomsko šolo v Radovljici, prispevali so za pedagoško v Kranju, že nekaj časa pa razpravljajo o tem, da bi na Jesenicah v Centru usmerjenega izobraževanja ukinili oddelek elek-tro stroke. Nikakor se zato ne morejo strinjati s tem, da bi nehala z delom še zdravstvena šola. Zato terjajo od delovnih in temeljnih organizacij gorenjskega zdravstva, da povedo, če na Gorenjskem zdravstveni kader potrebujejo. Zdravstvena šola naj bi bila po predlogu republiške izobraževalne skupnosti v Ljubljani. D. S. Lani za krajevni praznik so v krajevni skupnosti uredili spominski park (na sliki); drevi ob 19. uri bo v domu Franca Mraka slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, pred tem pa bodo odprli razstavo likovnikov Kokriee. Krajevna skupnost Kokrica Svečano in hkrati delovno praznovanje Med letošnje pomembnejše delovne akcije v krajevni skupnosti sodijo: urejanje telefonskega omrežja, asfaltiranje cest in gradnja kanalizacije — Delovnim uspehom se tokrat pridružuje tudi nagrada občine Kokrica — Krajani v naseljih Bobo-vek,.Ilovka, Kokrica, Mlaka, Srakovlje in Tatinec v krajevni skupnosti Kokrica so si za krajevni praznik izbrali 1. avgust. V začetku avgusta 1941. leta je namreč domačin Franc Mrak zbral okrog sebe poštene rodoljube in ustanovil na Kokrici odbor Osvobodilne fronte. V začetku leta 1942 pa je Franc Mrak, po katerem se danes imenuje kulturni dom, padel pod streli okupatorja v Dragi. Letošnje praznovanje krajevnega praznika bo še posebno svečano in hkrati delovno. Za dosedanje delovne uspehe bo namreč krajevna skupnost ob bližajočem se občinskem prazniku dobila nagrado občine Kranj. »Občinska nagrada nam pomeni veliko priznanje, hkrati pa je tudi velika spodbuda za nadaljnje delo in uresničitev začrtanega programa, so med nedavnim obiskom razlagali predsednik skupščine krajevne skupnosti Miro Fornazarič, predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Žbontar ter predstavniki nekaterih organizacij. »Tudi letos imamo v krajevni skupnosti nekaj pomembnih delovnih akcij. Glavna in tudi največja je vsekakor urejanje telefonskega omrežja v naseljih Srakovlje in Tatinec. V obeh naseljih bi krajani že imeli 30 novih telefonskih priključkov, vendar se je akcija malo zavlekla zaradi težav s kablom. Do konca leta bo vse narejeno. Ko bomo jeseni sprejemali program za prihodnje leto, pa nameravamo še posebno skrb nameniti urejanju problemov v obrobnih naseljih.« »V naselju IVI luka smo letos položili na cestah okrog 400 metrov asfalta in uredili 300 metrov kanalizacije. Obnovljena je tudi javna razsvetljava. Le-to bomo morali urediti še v Ilovki, Tatin-cu in Bobovku. Se posebno skrb nameravamo v prihodnje posvetiti ureditvi telefonskega omrežja in kanalizacije v Bobovku. To naselje naj bi že v bližnji prihodnosti dobilo prek 50 novih stanovanj, zato bo tovrstno komunalno problematiko treba razrešiti. Pred- vsem velja to za kanalizacijo, ki nam zdaj dela velike težave pri ureditvi rekreacijskega območja Bobovek,« ocenjuje predsednik sveta Ivan Žbontar. Trenutno je na območju krajevne skupnosti odprtih več gradbišč. Najpomembnejši sta izgradnja avtoceste in dela na izgradnji hidromelioracijskega sistema. »Ob vseh dosedanjih uspešnih akcijah in naporih krajanov za ureditev krajev v krajevni skupnosti bo prav trgovina pomenila uresničitev ene glavnih želja in nalog, ki smo si jih v organih krajevne skupnosti zadali v tem obdobju. Tudi to bo spodbuda za še aktivnejše samopravno delo in društveno dejavnost. Slednja je še posebno živahna na športnem in kulturnem področju. Športno društvo praznuje letos že 10-letnico uspešnega dela, na kulturnem področju pa se lahko pohvalimo z ustanovitvijo folklorne skupine. Aktivno je tudi turistično društvo, ki je lani dobilo priznanje Gorenjske turistične zveze za urejenost kraja.« Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku se začenjajo danes (petek), ko bodo ob 18.45 v dvorani kulturnega doma na Kokrici odprli razstavo likovnikov Kokriee, ob 19. uri pa bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Jutri. 28. julija, ob 18. uri se bo ob jezeru v Bobovku začelo praznovanje z različnimi športnimi in zabavnimi igrami. Igral bo ansambel Strmina iz Poljanske doline. Med prireditvami prihodnjega tedna omenimo, da bo 3. avgusta ob 18. uri tek po ulicah Kokriee. 4. avgusta ob 18. uri bo praktični prikaz gašenja objekta v Ilovki. 5. avgusta ob 8. uri se bo na nogometnem igrišču začel turnir za pokal Kokriee. Med prireditve v poč.isti tev krajevnega praznika so vključili tu di kolesarsko dirko za pokal Kokriee, ki bo 8. septembra ob 9. uri, in orienta cijski patruljni pohod ekip ZRVS 22. septembra ob 17. uri. A. Žalar Lažna skrb Vedno smo se radi spogledovali s tujino, tujimi izkušnjami in spoznanji in jih velikodušno poskušali uveljaviti v domači praksi. Pri tem smo v domače okolje prinašali žal le drobce, ki so bili koristni in tržno vredni le za nekaj kratkih hipov, potem pa nas je stisnilo. Kaj pomagajo tuje licence in dosežki, če so naši stroji stari po sto let in če krepko capljamo za napredkom v svetu! Nihče nam ne more očitati, da nismo nenehno skrbeli tudi za človeka za tovarniškim strojem in mu nudili vso družbeno in socialno varnost. Vendar pa se marsikdaj zdi, da je bila tudi tu skrb bolj kratkega diha, od danes do jutri. Delavcem na težjih in zdravju škodljivih delovnih mestih smo pred dolgo leti na široko priznavali beneficirani delovni staž in še danes je izredno veliko delovnih mest, kjer delajo po devet mesecev za eno leto. Delavci prej odhajajo v pokoj, a kaj pomaga, ko po obratnih ambulantah brez natančnih analiz in evidenc lahko povedo, da vsi ti delavci odhajajo v zasluženi pokoj z resnimi poklicnimi obolenji. Pokoja uživajo malo, nenehno so pri zdravnikih, nenehno bolni. Kljub našemu spoznanju, da beneficirani delovni staž sploh ni nobena rešitev in da bi ga marsikje morali ukiniti, delavci trdno vztrajajo na tem, da se jim ga ne odvzame. Dokazujejo z meritvami, zdravniškimi analizami in vsem, da so do staža upravičeni in vsako razpravo o tem jemljejo hudo sumničavo. Res je, da so se jim ponekje že tako izboljšali delovni pogoji, da bi mirne vesti morali priznati, da neupravičeno prejemajo benefikacijo. Povsod tam, kjer so zdravju škodljiva delovna mesta in kjer bo beneficirani delovni staž brez razprav ostal še nadalje v veljavi, pa bi morali razmisliti še o nečem. Če se že zgledujemo po tujini in imamo v mislih in besedah skrb za humano delovno okolje in predvsem človeka v proizvodnem procesu, potem ne bi smeli dovoliti, da dela domala noč in dan v dimu, ropotu in prahu, da bi ga nekaj let prej poslali v pokoj. Delati bi moral manj, manj dni v tednu ali mesecu, a vse do splošno veljavne upokojit-vene starosti ali delovne dobe. Po svetu »naših« beneficiranih stažev ne poznajo, vsem tistim, ki jim resnično ne morejo zagotoviti znosnejših delovnih pogojev, že v času delovne dobe ponudijo take ugodnosti, ki vsaj deloma obvarujejo človeka in njegovo zdravje. D. Sedej Karavanški predor prihodnje leto Objave v Uradnem vestniku Gorenjske V slovenski skupščini so potrdili dor začne graditi prihodnje leto drugače Na zasedanju zborov skupščine Slovenije so razpravljali o gospodarjenju, naložbah in izgubah, o železniški nesreči v Divači, o deviznem primanjkljaju in o gradnji karavanškega predora. Redkokdaj se v naši skupščini zgodi, da bi kar dva zbora tako odločno zavrnila predlog nekega zakona kot sta zbora združenega dela in zbora občin, ki sta kljub priporočilu družbenopolitičnega zbora zavrnila zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za pridobitev določenih objektov v letošnjem in naslednjem letu. Predlog zakona je nekakšen interventni ukrep, ki je uperjen proti negospodarskim naložbam, ki so jih v prvih šestih mesecih našteli 89, naložbena vrednost pa znaša 3,4 milijarde dinarjev. Prepoved velja le za našo republiko, delegati pa so menili, da takšne prepovedi po hitrem postop- Jutri osrednja svečanost Britof — V krajevni skupnosti Bri-tof v kranjski občini, kjer so ta teden na programu različne prireditve v počastitev krajevnega praznika, bo jutri, 28. julija, osrednja svečanost. Ob 19. uri bo najprej zbor krajanov s proslavo pred spominskim obeležjem, kjer je bil pred 43 leti posvet organizatorjev OF tega področja. Tako za tem bo v domu Andreja Kmeta slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih orguniza-cij. Ze ves teden je v domu odprta ra/.stavu ročnih del. A. Z. program, da se karavanški pre-— O negospodarskih naložbah ku in v času dopustov ni umestno sprejeti. JOŽE STANONIK je v imenu vseh gorenjskih občin označil predlog zakona kot potezo, ki ni v skladu s samoupravnim uresničevanjem policentričnega razvoja republike in je ostra ločitev med gospodarskimi in negospodarskimi naložbami nesprejemljiva. Dejal je, da je bilo med štiriletno veljavnostjo sorodnega zveznega omejitvenega predpisa dovolj časa, da bi izvršni svet poiskal ustreznejšo rešitev. Gorenjsko mnenje so popolnoma podprli tudi Dolenjci, vsi skupaj pa so podvomili v petmesečno veljavnost prepovedi, saj izkušnje kažejo, da pomeni to le zgolj uvod v dolgotrajnejše administrativno omejevanje razvojnih slovenskih načrtov. Delegati so bili v skupščini mnenja, da je treba ponovno preveriti vse gospodarske naložbe, saj je znatno premalo denarja. Med naložbami je tudi železarna, Boris Bre-gant, predsednik poslovodnega organa pa je delegate opozoril, da vsako odlašanje gradnje elektrojeklar-ne, ki velja v prvi fazi 18 milijard, le podraži. Popolnoma pa so se delegati strinjali z začetkom izgradnje Karavanškega predora, ki ga bodo predvidoma začeli graditi prihodnje leto. Po meddržavni pogodbi moramo predor zgraditi do državne meje in avtocesto do vstopne ploščadi, prestaviti magistralno cesto, regulirati Savo, zgraditi vodovod in vzdrževalno bazo za cesto in predor. Skupni investicijski stroški bodo znašali 21 milijard dinarjev, polovico bo lastnega denarja, drugo pa krediti Evropske investicijske banke in dru-tfi. Kranj — V številki 10 Uradnega vestnika Gorenjske, ki je izšla 17. julija, objavljajo predpise občine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Med predpisi samoupravnih organov pa jih tokrat objavljajo Območna SIS za PTT promet Kranj, Medobčinska zdravstvena skupnost Kranj in Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica. Občina Jesenice objavlja odlok o podelitvi domicila VII. slovenski narodnoosvobodilni udarni brigadi Franeta Prešerna Listino o podelitvi domicila in trak na zastavo bodo podelili na srečanju borcev brigade 28. juliju. Občina Kranj objavlja sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1984. Leta znaša v coni za stanovanjske namene 0,016 dinarja, v coni za proizvodne, poslovne in družbene namene ter družbeno preskrbo pa 0,039 dinarja. V odredbi o tarifah za geodetske storitve v občini Kranj, ki jih objavlja Geodetska uprava Kranj, so določene tarife geodetskih storitev občanom državnim organom, organizacijam združenega dela in drugim. Objavljena je tudi tabela nosameznih storitev in cena zanje. Odredba o cenah komunalnih storitev ter višina stanarin in najemnin v občini Kranj določa, da znaša cena /a kubični meter odpadne vode 11,57 dinarjev. Od tega znaša prispevek za razširjeno reprodukcijo 4.05 dinarja, tena za odvoz brneti naprimer pri dvakratnem tedenskem odvozu /naša 1,82 dinarja za kvadratu, meter stanovanjske površine Cene prevozov v po n.skem ""S. se! povečane na .»dinarjev.najem= prometu so fj*^^^^ Cena za kubični njega odčitka števea naprej, cene za odvoz smeti in za potniški promet veljajo od 1. julija, najemnine pa od 1. septembra letos. Med pomembnejšimi objavami pa je vsekakor odlok o ureditvi cestnega prometa v delu mesta Kranja. Odlok namreč določa, da je območje starega dela mesta Kranja tako imenovana posebna prometna površina, rezervirana oziroma namenjena izključno pešcem. Promet z vozili na motorni pogon je prepovedan. Odlok bo začel veljati 1. avgusta. Z namenom, da se zavarujejo zaloge in kakovost pitne vode objavlja občina Kranj odlok o varovanju vodnih virov Bistrica nad Novo vasjo, Bašelj, Povije, Čemšenik, Zabukovje in črpališča pri Koreninšku ob Kokri. Odlok o določitvi višine prispevka za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji pa določa, da prispevek plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi proizvodi; prav tako pa tudi temeljne gozdnogospodarske organizacije, organizacije združenih kmetov ter druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti. Občina Škofja I,oka objavlja sklep o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Osnovna šola in v/.gojnovarstveni zavod Poljane. Osnutek bo javno razgrnjen po 30 dneh od dneva objave v Uradnem vestniku v prostorih občine Škofja Lo ka in v prostorih krajevno skupnosti Poljane. Sklep tudi določa, da se med javno ra/.grnitvij osnutka organizira javna razprava. Z odredbo o oblikovanju cen stanarin, komunalnih storitev in cen mestnega prometa v obi , ni Škofja Loka se s L avgustom povečajo: smeta-rina za 10,10 odstotka, kanališčina /a (i.22 odstotka in vodarina /a 12,20 odstotka. Stanarine se s 1. septembrom povečajo /a 40 odstotkov, mestni promet pa s L avgustom za 25 odstotkov. Občina Radovljica / odredbo o visim stanari ne na tem območju v letu 1984 najprej določa, da si' stanarine v občini s 1. septembrom povečajo za 30 odstotkov. Z objavo odredbe o povečanju cen kanališčine in odvoza smeti na območju občine Radovljica pa se s 1. avgustom poveča cona kanalščine za gospodinjstva nu 0,88 dinarja /a kubični meter, i gospodarstvo in ustale porab nike pa na 7,55 dinarja za kubični meter odplak V ceno kunalščine je vključen tudi prispevek /a razširjeno reprodukcijo in /naša 2,20 dinarja /a kubični meter odplak. Cena odvoza smeti znašu od 1. avgusta letos naprej /a stanovanjske povi šine 1,55 dmurja za kvadratni meter in za poslovne prostore 1,95 dinarja za kvadratni meter. Podobno kot kranjska tudi radovljiška obema v tej številki Uradnega vestnika objavlja sklep o cenah za geodetske storitve Občina Tržič objavlja odlok 0 spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju jredttm za pospeševunje kmetijstva in intervencij v proizvodnji hrane v obdobju 1062—1965. Dosedanja stopnja 0,50 odstni ka se i stopnjo 0.75 odstotka. Nadalje objavlja odlok o spremembah in dopolnitvah odloka 0 davkih občanOV občine Tr/ic in sklep o povišanju cen komunalnih storitev, stanarin in najemnin v letu 1064. Sklep določa, da se cena vode poveča za 38 odstotkov, cena kanuist ine /h 29 odstotkov in »ena /a odvoz smeti za 31 odstotkov. Nove cene se uporabljajo od 15. julija letos dalje. Stanarine in najemnine pa se s 1. septembrom letos povečajo v občini za 35 odstotkov. Mni predpisi samoupravnih organov Območna SIS za PTT promet Kranj objavlja sklep o d,,ločitvi visine sbrazmernega deleža vrednosti novega naročniškega telefonskega priključka Ta •naša .'50 odstotkov višine sorazmernega deleža vrednosti novega naročniškega telefonskega priključka oziroma 28 tisoč dinarjev. Občinske zdravstvene skupnosti Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič objavljajo sklep ,, valorizaciji osnov za nadomestilo osebnega dohodka za čas od L L 1084 do 30. 6. 1984. Po tem sklepu se za začasno zadržanost z dela v obdobju od l 7. do :U. 12. 1984 poveča nadomestilo oseb-i , _ (1(,|10(ika > občinskih zdravstvenih skupnostih na .Jesenicah za 27.1 odstotka, v Radovljici za 27 5 odstotka, v Škof ji Loki za 30,7 odstotka in v Tržiču za 29,8 odstotka. Omenjene občinske zdravstvene skupnosti objavljajo tudi sklep o znesku posmrtnine in p0-bi ine ' '»tO 1984 in sklep o prispevkih za Nravstveno vrstvo za leto 1984. Samoupravna intresna komunalna skupnost občine Radovljica objavlja sklep o povečanju prispevka /a razširjeno reprodukcijo primernih Vodovodnih in kanalizacijskih objektov in na. ..... :, , odpravo smel. / njim določa, da se s 1 'lvr„stom prispevek poveča in znaša za vodoV( ' PETEK, 27. JUUJA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS I Bohinj ni dovolj izkoristil turističnih možnosti lAJpetourov tozd Hoteli Bohinj je v šibkem gmotnem položaju — Likvidnostne težave, dohodkovna in naložbena šibkost, kadrovski problemi — Posledice čuti turizem Bohinj — Nič novega ni, da je bo-ainjsko turistično gospodarstvo zelo azdrobljeno, kar ne povzroča le organizacijskih zapletov, temveč se draža tudi v gmotnem položaju, saj so stroški take organizacije nepn Tierno večji. Tozd Hoteli Bohinj razpolaga s 6 hoteli, 2 depandansama, 3 brunaricami, eno gostilno, 2 restavracijama, okrepčevalnico in 5 bifeji. 7 hotelih je 662 ležišč, polovica od teh jih je B kategorije, ostalo pa C in oenzioni III. kategorije. Slednji se *žko prodajajo, zato je povprečna ftna zasedenost le 61-odstotna. V nezasedenosti tiči razlog za ekonomsko šibkost tozda, ki je nenehno ujet v začarani krog. Težje je namreč izkoristiti vse možnosti za turi-rični razcvet Bohinja, pa ceprav ma to gorenjsko turistično središče zvrstne naravne pogoje za zimski in letni turizem. Težave, ki tudi zmanjšujejo možnosti za boljše izkoriščene naravnih lepot in turističnih ob-itov so tudi: odmaknjenost od prometnic slabe povezave z drugim, območji, nezadostna urejenost komunikacij v samem Bohinju . .. Velik problem so infrastrukturni objekti. Žičnice, golf in teniško igrišče namreč ne zadoščajo, da bi bili gostje zadovoljni. Turisti bi nedvomno raje prihajali, ko bi bilo v Bohinju še kakšno športno igrišče več, še kakšno urejeno kopališče, rekreacijski center, zabavišča ... Tudi ostala ponudba, izvzemši živilsko prodajalno, je prav revna. Resda si je Bohinj že veliko prizadeval za razvoj (če omenimo le prenovo hotela Jezero, ki ga turisti najraje obiskujejo in je zdaj v sezoni tudi najbolj polno zaseden) in se na ta račun precej zadolžil. Tudi dolgovi zdaj bremenijo gospodarsko sliko bohinjskega turizma, čeprav jih še koliko toliko zvesto poravnavajo. Šibki gmotni temelji pa pogojujejo ostale težave, od likvidnostnih do kadrovskih. Ker gostinskim delavcem ne morejo nuditi spodobnega zaslužka, jih težko zadržijo v gostinstvu in v Bohinju. Bohinjci, ki jih leto razsveseljuje večje število gostov, vidijo rešitev v enotnejši organizaciji turizma in v povezanosti z drugimi dejavniki, ki v u , • 9 r,km „red Bohinjskim jezerom, stoji lepo urejena gostilna VPolju. ****™J' - zblrko 8000 značk, ki so postavljene v točilnici v Pristavec. fonuau - H gOStinski prostori pa so dekorirani z gobelini. lepih vltnna Hpla,a zakonca Pristavec. Gostilna je vsekakor vredna katere sta ' tem koncu Gorenjske pomagajo oblikovati turistično ponudbo. Tudi dolgoročni program razvoja manjka Bohinju. Ko bi se malce izboljšalo materialno stanje, bi bilo tozdu laže načrtovati, ker zdaj zaradi minulih obveznosti nima dovolj sredstev. A kljub temu ne bodo smeli čakati pri obnovi tistih zmogljivosti, ki gostom ne nudijo dovolj udobja in zato niso zasedene, temveč stojijo kot mrtev kapital: hoteli Pod Voglom, Črna prst in Triglav. D. Z. Žit bir Železarjem ne bodo znižali dohodkov JESENICE — V jeseniški železarni so zabeležili v letošnjih mesecih precejšnjo izgubo, saj znaša že milijardo in pet milijonov novih dinarjev. Takšna izguba je nastala predvsem zaradi nizkih cen metalurških proizvodov, medtem ko so cene surovin, energije in repromateriala precej naraščale. Po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku bi morali zmanjšati osebne dohodke zaposlenih za okoli 18 odstotkov, zato je železarna naslovila na jeseniški izvršni svet poročilo, v katerem pojasnjuje, da je izguba nastala predvsem zaradi objektivnih vzrokov. Člani izvršnega sveta so se strinjali, da se železarni dovoli izplačilo akontacij osebnih dohodkov v večjem obsegu in da se ne zmanjša izplačilo akontacij za osebne dohodke. Vendar pa mora železarna v 45 dneh začeti s sanacijo izgube. D. S. TUDI TO SE ZGODI Gramoxone je zaščitno sredstvo za uničevanje krompirjeve nadrasti. Primerilo se je, da se je kmet zaradi neprevidnosti z njim zastrupil. Škropivo so takoj uvrstili v prvo skupino strupov, republiška inšpekcija pa je zadrugam poslala odločbe, da morajo pri škropljenju s tovrstnimi pripravki zagotoviti strokoven nadzor. Mar to pomeni, da bomo prav kmalu tudi na gorenjskih poljih videli pospeševalce (morebiti tudi direktorje), kako kmetom škropijo krompir? No, težava ni samo v tem! Nadomestno škropivo je namreč manj učinkovito in skoraj trikrat dražje, (cz) pELOVNEM MESTU "kar^a Rezka Mulej: Če je gost dobro postrežen bo še prišel je iz ie-letališču. stavrac.J.d[i('-.tj ';„:;;„,„,,„ „„ po- ker prihajajo Od novega leta je ob konicah moč°Pr^ gostje je že pride Ka« ^fjujeta prevelikih k°,k i* nitev°Kur vidim, kako hu-obremeniu rcstavracijo, go- d°jl,jefih^e vajena. Sami stari Ste' K! Shajajo, tfsi jo poznajo, znanci P"nandJska druz.nica je VIlada Prišla. Z Rezko se vsi po na kosila. S Ho-vsa leta pri: gobec, se poznata že šest-t Takrat je bila se majhna. Zdaj je pnsl« hka prijateljstva, pripravljeni, seve- G ?^kobjamejro, poljubijo vrsti ol»j £e haja na najst let na Punčko. Vgostinstvuse.v. S^pajove Če so da - ', Mulei ie doma z Uorjus ReZttlne Pn Boštetu. Vaško go- Z gOStll"t H ^ nJim JO Je stilno Je 'd 1949, do 1954. vodila Pet flct'Ni ir»ela vese!jaza flf RezkaUnl v kuhinjo jo je vleklo. *>« 16 ?e zaposlila pri Milanu Ko K° SeJ Bibnem. jo žarela delati v ka,JU^. Gospodar sploh ni hotel strežbi- ^ v kuhinjo. Da je slišati- f"strežbo, ji je pravil In v rojena taia ,>,,,! ena.ndvaj strežbi J« k Pnstavcem, »etimi ie« JnQ §ob( ,,. pred šestim! v VHin0r, letališče Pa k i ■ / k ■1 resnic no rojena za Da Je Vrdiio vsi, ki jo poznajo, strežbo. y JsQ ,n(. napotiIi k njej. S»mi *2Scarice. kolje Rezka, ni Take krog. so rm povedali pri daleč n«°*m ^ &d Murki- 1 idne in pr.ja/.ne ljudi, znajo nakPsioh ne more povedat., »*10 ^Vneni. če so gostjo M ti Rezka To ie naj voljni P ___ več, kar lahko dosežeš v svojem poklicu. Seveda pa ni dovolj, če postrežeš z nasmehom, /. vso prijaznostjo, kar jo premoreš, važno je tudi, kaj prineseš na mizo. Vedno sem delala pri ljudeh, ki so gledali na kvaliteto. Dobra jed in pijača, prijazna postrežba, pa bo gost zadovoljen in se bo rad vračal. Vedno sem delala pri ljudeh, ki so tudi sami delali. To je poseben čar. Ko vidiš, kako se oni sami trudijo, te zgrabi v vrtinec dela in daš res vse od sebe. Hudo pa je, kadar je dela preveč, ko »zaplavaš«. Če se delo lepo veže, je najlepše. V gostinstvu moraš biti pripravljen na odpovedovanje. Ko je delo, moraš pozabiti na družino, na nedelje, praznike. Letos, ko sem v pokoju, sem bila prvo poletje v življenju na morju. Pa mi ni žal, saj so mi poletja minila med prijaznimi ljudmi. Na svetu je veliko dobrih ljudi, tudi mladih. Če si prijazen do njih, ti prijaznost zagotovo vračajo. Nikoli ni preveč pozdravov, ne »prosim« ne »hvala«. Če bi v našem poklicu iskal samo profit, bi imel zagotovo izgubo. Pošten moraš biti do gostov in do hiše. Saj vendar hiša skrbi za vse, tudi za tvoj osebni dohodek.« »Kaj pa napitnina?« »Vedno manj jo je, to je res. Vendar, če je gost dobro postrežen. ga bo zagotovo premaknilo in jo bo dal. Je pa postalo drago in gostje dobro premislijo, kaj naročijo. Nam, tule na letališču, še velikokrat rečejo, da m drago, ker je sveže, okusno in še vedno ponudimo količine, kakršnih so od nekdaj vajeni. Gost se vedno rad vrača, če je za tisto, kar je plačal, dobil tudi kvaliteto. Kuhi- nja na letališču slovi blizu in daleč. Oba Pristavca, Janez in Marinka, sta odlična kuharja. Izvrstne so vse jedi z žara, ribe, razne omake, hoppel-poppel slovi, posebno pa naša sladica »grmada«. Težko je reči kaj je boljše. Vse je dobro, odvisno od tega, kaj gost rad je.« »Kako kot dobra natakarica gledate druge natakarje?« »Žal mi je za mlade ljudi, ki se ne znajo obrniti, ko je toliko dobrih ljudi, ki radi pohvalijo, če so dobro postreženi. Saj so sitni tudi, toda te mimogrede pozabiš. Vidim pa tudi napake. Toda te niso narejene namenoma in jih ne vzamem kot napake. Vedno ocenjujem po sebi. Sicer pa, verjemite, sama ne hodim veliko po lokalih. Saj niti ne znam sedeti v restavraciji, se mi zdi. Po dolgem času sem bila zadnjič z mojimi na Bledu v Konobi. Odlična restavracija je to. Prav vse moram pohvaliti. Postrežbo in okusne jedi. Tu se mi je še enkrat potrdila moja misel o gostih: če si dobro postrežen, boš še prišel.« D. Dolenc Z energijo skrajno varčno V železarni niso toliko razmišljali o uporabi plavžnega plina, saj so bili prepričani, da so ob predvideni novi modernizaciji starim plavžem dnevi šteti Jeseniška železarna je največji porabnik električne energije v Sloveniji. Stroški energije v materialnih stroških železarne predstavljajo že 35 odstotkov. V vsej energiji, ki jo za proizvodnjo uporablja železarna, predstavlja električna energija 15 odstotkov, 57 odstotkov odpade na zemeljski plin in 28 odstotkov na kurilna olja. Zemeljski plin pa ni tako poceni, saj se je samo v zadnjem letu podražil trikrat, vsakokrat do 20 odstotkov. Prav zaradi skokovitega povišanja cen energetskih virov poskušajo v železarni varčevati na vseh področjih. Ocenjujejo, da bi le pri kompresorjih, črpalkah in tehnoloških napravah privarčevali 5 odstotkov električne energije. Prav tako se kažejo prihranki pri zmanjšanju porabe hladilne vode, saj bi lahko delovalo manj črpalk za hladilno vodo. Izgradnja nove hidroelektrarne Javor-nik bo prinesla novo energijo železarni, pripravljajo pa se na izgradnjo nove hidroelektrarne na Savi, ki bojstala pod Mežaklo. Železarna zato, da bi zmanjšala izgubo, prodaja tehnične pline, kot so dušik, kisik, argon in vodik, ki jih ima preveč. Prodaja je iz leta v leto večja. Ogromen strošek predstavlja prekoračitev električnih konic, zato porabo dosledno nadzorujejo in usklajujejo delovanje agregatov, ki pora- bijo največ električnega toka. Parne kotle zdaj kurijo s plavžnim plinom namesto z zemeljskim. Maja so po-kurili za 35 odstotkov več plavžnega plina in tako skoraj v celoti nadomestili zemeljski plin. Ker se na Jesenicah večkrat pojavlja vprašanje, zakaj se za energijo ne uporablja več plavžnega plina, ki nenadzorovano uhaja v zrak, v žefe-zarni pojasnjujejo, da posebna delovna skupina že preučuje možnost večje izrabe le-tega. Do zdaj o tem niso mogli resno razmisliti, saj so za to potrebna velika naložbena vlaganja, prepričani pa so bili, da bo plavže nadomestila sodobnejša tehnologija. Tudi zato parne kotle niso predelali na plavžni, temveč na zemeljski plin. V železarni zdaj znatno bolje izkoriščajo električno energijo ob nedeljah in praznikih, ko so nižje tarife. Zelo pomembno je tudi, da primarne vode za vse vrste energije pod zemljo in nad njo redno pregledujejo in vzdržujejo. Dosledni sanacijski ukrepi se že obrestujejo, še večja odgovornost slehernega delavca pa prinaša nove in nove prihranke. Le-ti so še kako potrebni; ne toliko zaradi pomanjkanja energije, temveč zato, ker se nenehno draži. Samo od lani se je cena električne energije povečala za 58 odstotkov. D. Sedej zame- Obvezna menjava semena V zemljo le kakovosten krompir V kranjski občini, kjer so zdravi krompirjevi nasadi le še otoki sredi okuženih, so prvi v Sloveniji sprejeli odlok, po katerem bodo morali kmetje vsako tretje leto zamenjati krompir in posaditi seme predpisane kakovosti. Kranj — Odlok velja za kmete s področja katastrskih občin Britof, Spodnji in Zgornji Brnik, Cerklje, Češnjevek, Čirče, Grad, Hrastje, Huje, Klanec, Kokrica, Kranj, Lahovče, Luže, Olševek, Predoslje. Primsko-vo, Rupa, Struževo, Šenčur, Šmartno, Trboje, Velesovo, Visoko, Voglje in Zalog ter zajema približno dve tretjini krompirišč v kranjski občini — 427 hektarov v cerkljanski zadrugi, 130 v kranjski Slogi in 29 hektarov v nakelski zadrugi. Že naslednjo pomlad naj bi s potrjenim semenom posadili tretjino krompirišč na navedenem območju — v cerkljanski zadrugi na 164 hektarih, v Slogi na 47,5 in v nakelski zadrugi na 29 hektarih. V Gorenjski kmetijski zadrugi še tehtajo med dvema možnostima izvajanja odloka: ali naj bi vsak kmet z navedenega območja posadil S potrjenim semenom le tretjino svojih krompirišč ali naj bi zadruga določila del območja, na katerem bi morali vsi kmetje v celoti zamenjati seme in posaditi krompir predpisane kakovosti. Prva možnost ne bi prinesla pravega učinka; zdravi nasadi bi bili še vedno v manjšini in v veliki nevarnosti, da se okužijo z virusom in drugimi povzročitelji bolezni. Ustreznejši je drugi predlog, po katerem naj bi prihodnjo pomlad sadili potrjeno seme le na krompiriščih od Struževega do Vogelj ter od Trboj do Kranja. Zastavlja se vprašanje, ali bi kmetje, predvsem večji pridelo- valci, denarno zmogli v celoti njati seme. Odlok o obvezni uporabi semena predpisane kakovosti ne bo prizadel dobrih pridelovalcev krompirja, ki so že doslej vsako drugo leto menjali seme; »udaril« bo le po kmetih, ki so se za menjavo odločali, denimo, na vsakih deset let, vmes pa so sadili nepotrjeno in bolno seme, s katerim so okužili še druge krompirjeve nasade. Odlok bo zajel tudi vrtičkarje; tako kot največji pridelovalci bodo morali saditi potrjeno seme, ki ga bo moč kupiti v zadružni trgovini. V Gorenjski kmetijski zadrugi bodo za izvajanje odloka potrebovali letno okrog 600 ton semenskega krompirja, poleg tega pa še 200 ton za področja, ki jih odlok ne vključuje. Načrtujejo, da bodo okrog 500 ton semena pridelali člani in kooperan-tje zadruge, malenkost ga bodo uvozili, ostale količine pa bodo dobili v Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske in v Kmetijskem inštitutu Slovenije. V zadrugi poudarjajo, da bo izvajanje odloka zahtevno in zapleteno, »ker nimajo natančnih podatkov o krompiriščih (podatki iz pogodb se s stanjem v naravi precej razlikujejo). Ne vedo pa kako ravnati s kmeti, ki sami dokaj uspešno seme-narijo za lastne potrebe, za to pa niso registrirani in tudi nimajo potrdila, da je njihov krompir res predpisane kakovosti. C. Zaplotnik 't, * slovenske železarne ljubljana Po sklepu delavskega sveta TOZD Vzdrževanje in na osnovi določil Statuta TOZD razpisna komisija TOZD Vzdrževanje razpisuje prosta dela in naloge VODJE TOZD VZDRŽEVANJE Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati za opravljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko šolsko izobrazbo in pet let uspešnega dela v industriji, — da imajo moralno-politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Mandat izbranega kandidata bo trajal 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (diploma, opravljanje dosedanjih del in nalog, delovni dobi) v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo TOZD Vzdrževanje« v 8 dneh po objavi na naslov: SŽ, Železarna Jesenice, o. sol. o., Kadrovski sektor, C. železarjev 11, 64270 Jesenice. 1 i '.t rt DO Iiib A S I b Ji O i S l k it i «? Itll GLASI STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 27. JULIJA 1984 POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Krajevna skupnost Podbrezje Nekajkrat oplemenitena družbena sredstva Ludvik Vidic, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Jutri, 28. julija, ob 1830 bo v gasilskem domu najprej slavnostna seja, na kateri bomo ocenili dosedanje delo, ob 20. uri pa bo svečanost pred spomenikom. — Pohvala krajanom« Podbrezje — Med krajevnimi skupnostmi v kranjski občini, pa tudi na Gorenjskem, ki v zadnjih julijskih in bližajočih se avgustovskih dnevih slavijo krajevne praznike, je tudi krajevna skupnost Podbrezje. 835 krajanov v naseljih Bistrica. Gobovci in Podbrezje. ki so povezani v krajevno skupnost, se 28. julija spominja dogodka pred 42 leti. V povračilo in zaradi maščevanja, ker so partizani na takratnem Jurčkovem klancu napadli sovražnika, je le-ta pod sedanjim bistriškim klancem pozgal tri domačije, postrelil devet domačinov in še 50 talcev iz Begunj. Spomin na krvavi dogodek zdaj obeležuje praznik krajevne skupnosti Podbrezje. »Naša krajevna skupnost sodi med tiste v kranjski občini, ki na svojem območju nimajo kakšne večje oziroma pmn* ■ibm j"i delovne organizacije, kamor bi od časa do časa lahko potrkali in se dogovorili za skupno akcijo,« pripoveduje predsednik sveta krajevne skupnosti Ludvik Vidic. »Vendar pa zato razvoj pri nas ni zastal. Vedno smo se zavedali, da moramo tudi zato pri uresničevan i želja in potreb še bolj poprijeti za delo. Seveda pa moram povedati, da smo vseeno deležni širše družbene pomoči, in da vsak tako pridobljeni dinar nekajkrat oplemeni - Pred štirimi leti so se v krajevni skupnosti na referendumu odločili za samoprispevek. Denar so začeli zbirati za razširitev pokopališča, asfaltiranje vaških poti, urejanje kanalizacije in odvodnjavanja in obnovo kulturnega doma. »Iz tega programa smo doslej že asfaltirali dobre tri kilometre in pol cest; marsikje pa so se krajani pri tej akciji odločili, da sami asfaltirajo še dvorišča. Za to akcijo smo dobili pomoč tudi iz združenih sredstev občine. Za to akcijo smo dobili pomoč tudi iz združenih sredstev občine. Kar zadeva razširitev pokopališča smo že pridobili lastništvo nad zemljiščem in načrte. Zgradili oziroma uredili smo 500 metrov kanalizacije in odvodnjavanja in delno že obnovili kulturni dom; čaka nas še prenova ostrešja. Iz tako imenovanega referendumskega programa nas v prihodnje čaka še ureditev kanalizacije v zaselku Srednja vas, asfaltiranje v vasi Gobovci in asfaltiranje avtobusnih postajališč. Razen tega pa prav zdaj poteka v krajevni skupnosti posebna akcija za razširitev telefonskega omrežja. Kabel je že položen in do jeseni bomo pridobili 65 novih telefonskih priključkov. Med interesenti, ki so za telefon že prispevali 65 tisoč dinarjev, je še 10 novih. Če bo moč ustreči tudi njihovi želji, se bomo z dvema priključkoma v Jutri, 28. julija, ob 18.30 bo v gasilskem domu slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ob 20. uri pa bo pred spomenikom (na sliki) svečanost s kulturnim programom. Ludvik Vidie, predsednik svela krajevne skupnosti vasi Žeje povezali tudi s sosednjo krajevno skupnostjo Naklo. V prihodnje nas čaka še ureditev stavbe krajevne skupnosti, za kar so nam Gozdno gospodarstvo Kranj, Kmetijska zadruga in Kmetijsko zemljiška skupnost že odstopili les. Iz združenih sredstev smo dobili 450 to-soč dinarjev. V programu imamo tudi razširitev javne razsvetljave.« Pri vseh dosedanjih akcijah so krajani s prostovoljnim delom veliko sami naredili. Včasih jim pomagata tudi Kemična tovarna Podnart in SGP Tržič, ki ima separacijo na območju krajevne skupnosti. Vse organizacije in društva v krajevni skupnosti aktivno delajo. Zelo dobro sodelujejo tudi s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. »Letošnji krajevni praznik bomo svečano proslavili jutri, 28. julija, ob 18.30 na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti v gasilskem domu. Ocenili bomo dosedanje delo in podelili bronasta priznanja OF. Ob 20. uri bo spominska svečanost s kulturnim programom pred spomenikom v Podbrez-jah,« pravi Ludvik Vidic. A. Žalar Popravek V torkovi številki smo objavili pismo bralca Alojzija Vovka z Bleda, ki se pritožuje zoper plevel, ki obrasca hotel Triglav. V besedilu nam jo je zagodel tiskarski škrat, ki je Apa-tin zamenjal z Alpetourom. Upra-vljalec omenjenega hotela je namreč počitniška skupnost Apatin in ne Al petour, kakor smo pomotoma zapisali. Bralcu in delovni organizaciji Alpetour se opravičujemo. zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem občanom, zavarovalcem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznike občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI. Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in pri delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah, boste dobili vse potrebne informacije, da se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje. ^ahyaljyj^mp<(se za zaupanje in.se priporočamo. i It v, " (87. zapis) K zapisu št. 85 velja dodati še nekaj gradiva, ki sem ga naknadno napaber-koval iz raznih virov, tudi iz še živega ljudskega izročila (tradicije). RUDARSKI UPOR -PRED TISOČ LETI! Zanimala me je zgodovinska osebnost koroške grofice Heme, solastnice bogatih rudnikov pri Brezah (Friesach) in Selčah (Zeltschach) ob severni slovenski jezikovni meji na Koroškem. Hema Koroška, po rodu menda izvirajoča iz starega slovenskega plemstva, je bila poročena z nemškim fevdalcem, vazalom bavarskega kralja Henrika. Hema in njen soprog sta združila dve veliki posesti, ki sta imeli tudi bogate rudnike. Legenda govori cer o »zlatih in srebrnih«, a so bili najbrž le železovi rudniki. No, pa poslušajmo, kako govori o teh rečeh pobožna knjiga iz leta 1867: »Grofica Hema in njen soprog sta zlate in srebrne rudnike v Selčah pri Brezah izročila natančnemu nadzorstvu svojih sinov, Viljemu in Hartviku. Zaradi velikega zaslužka prevzetni rudarji se čisto popačijo in zato od He-minih sinov ostro posvarjeni in kazno- vani — peklensk črt začno zoper nju kuhati. Tedaj pa eden od teh delavcev /eno imenitnega meščana iz Brež silovito oskruni. Ko stari grof to zvedevši, ga ukaže neutegoma na vislice pripeti' To pa rudarje tako razljuti, da se v krvavo maščevanje zarote. In res nekega dne, ko Viljem in Hartvik rudnik pregledujeta, nenadoma nad nju planejo in ju pobijejo. Oče grof se v vihri burne strasti za-priseže v grozno maščevanje. Z veliko trumo vojakov hiti zoper uporne rudarje, ki so se po okoliških gozdovih vta-borili in utrdili. Grof predre njihove zaseke in strašna je bila pomoritev vseh delavcev. Pekoča vest, da je v maščevalski strasti toliko krvi prelil, da je toliko nedolžnih žen in otrok storil v plakajoče vdove in zapuščene sirote, žene starega grofa v Rim h papežu, prositi za odpuščanje. To je sicer dosegel, a domov grede, ga ne meji smrt dohiti.« Tako pripoveduje moj vir; hote sem ohranil blagoglasno staroslovenščino. No, zgodbo pa sem povedal tudi zato, ker dokazuje, da se v teku tisoč let marsikaj ni spremenilo: nasilje je rodilo nasilje, oblast je s pomočjo vojske krotila uporne rudarje .. . Celo to tvegam trditi, da je bil to prvi zgodovinsko dokazani rudarski upor na Slovenskem! V. VASA PISMA KDAJ BO KANALIZACIJA Leto se je prevesilo v drugo polovico, podbreška kanalizacija pa še ni urejena. Posebej potrebna bi bila pri spomeniku padlih borcev in talcev ter pri hišah številka 56 in 57. Tu se nabira odpadna voda, prav tako pa tudi nesnaga iz bližnjih hlevov in greznic. Poleti zaradi tega smrdi, pozimi pa je tod najraje poledica, kar je nevarno za pešce in avto-mobiliste. Še posebej pa je hoja nevarna pozimi za kmetijce, ki še v mraku nosijo mleko v zbiralnico, pa tudi za avtomobiliste ni lahko. Prav tako menim, da bi kazalo bolje skrbeti za okolico spomenika padlim borcem in talcem. Saša Pretnar, Podbrezje 67 ALPSKI KVINTET ODGOVARJA: »MATERINŠČINE NISMO POZABILI« člane ansambla Alpski kvintet je presenetilo in prizadelo pisanje Našega tednika iz Celovca, glasila Narodnega sveta Slovencev na Koroškem, in kasneje Glasa iz Kranja, da smo na prireditvi v Šmarjeti v Rožu na Koroškem prepevali izključno nemško in tako na ozemlju, kjer je še slovenski živelj, pozabili na slovenščino. To je laž, katere namen je škodovati našemu ansamblu. Takšnih podtikanj so bili v preteklosti deležni tudi nekateri drugi znani narodnozabavni ansambli. Z organizatorji veselice v Šmarjeti smo se pogodbeno dogovorili, da odigramo svoj standardni program, s katerim nastopamo v Švici, Zvezni republiki Nemčiji, Avstriji in Italiji. V njem je kar precej slovenskih pesmi, med njimi Mi se imamo radi, Jaz pa poj-dem na Gorenjsko, Srne, Moje dekle je še mlado itd. V Šmarjeti pa smo jih na željo občinstva zaigrali še celo več, zato je trditev o popolnoma nemškem nastopu še bolj zlobna. Iz komentarja v Našem tedniku, na katerem je grajena kasnejša Glasova kritika našega domnevnega »nemškega« nastopa v Šmarjeti, zveni določena nastrojenost zoper narodno-zabavno glasbo, čeprav avtor komentarja Janko Kulmesch v isti sapi poudarja, da pa je tovrstna glasba za našo narodnostno skupnost na Koroškem pomembna. Lažno pisanje o našem ansamblu nas preseneča tudi zaradi tega, ker že od leta 1977 dalje igramo na Koroškem. Med drugim smo igrali na slovenskem plesu, pa tudi na prireditvi ob 30. obletnici Našega tednika, ki pa nas je sedaj tako grobo napadel. S Koroške prejema ansambel pisma s prošnjami, naj pridemo igrat in jim prinašat slovensko pesem. Če bi na nastopih v tujini tako radi pozabljali slovensko besedo, potem nam občinska konferenca SZDL Radovljica leta 1981 ob 15. obletnici ansambla v čestitki ne bi zapisala, da je ansambel v letih obstoja veliko naredil za širjenje slovenstva, pesmi in glasbe doma in v tujini. Krajevna skupnost Besnica Avgusta akcija za javno razsvetljavo Miha Sušnik, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Obletnico ustanovitve krajevne skupnosti bomo proslavili prihodnje leto skupaj s 60-letnico gasilskega društva. Takrat nameravamo odpreti tudi preurejeni dom družbenopolitičnih organizacij« bruarja 1942. leta padlo sedem borcev druge kranjske čete. Prvotno je bil ta dan potem tudi praznik kraje Besnica — »Glavna naloga iz letošnjega programa je obnova in razširitev javne razsvetljave.« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Besnica v kranjski občini Miha Sušnik. »Upali smo, da bomo to nalogo opravili do krajevnega praznika 4. julija. Ker pa nismo pravočasno dobili materiala, so se dela zavlekla. Zdaj material imamo in takoj po julijskih dopustih oziroma že avgusta bomo začeli z deli. I/kopati bo treba 1500 metrov jarka /a kabel, hkrati pa bomo obnovili celotno javno razsvetljavo. Vrednost vseh del je ocenjena na 4.4 milijona dinarjev in pomeni uresničitev programa samoprispevka.« 7.v letos bi morali v krajevni skupnsoti proslaviti 20-letnico obstoja. Praznovanje oziroma svečanosti ob tem jubileju pa so preložili na pri hodnje leto. »Prihodnje leto gasilci slavijo 00-letnico obstoja gasilskega društva. Da ne bi dvakrat razmetavali denarja, smo se odločili, da bomo skupaj praznovali prihodnje leto. Do takrat pa bomo preuredili tudi prostore doma družbenopolitičnih organizacij. Osrednje svečanosti bodo ob krajevnem prazniku.« Sicer pa je bilo tudi lotos v krajevni skupnosti precej živahno. V začetku maja so vse družbenopolitu ne orghni/nr1! je' organizirale1 Bp^mftHk i *k--4< Tj vne skupnosti, ki pa so ga kasneje prestavili na 4. julij. Letošnjega prvega pohoda v maju se je udeležilo od 330 gospodinjstev v krajevni skupnosti kar 360 krajanov. Poslej bo ta pohod tradicionalen. »Letos za krajevni praznik so pio-nirji-gasilci razvili svoj prapor in nabavili gasilsko pionirsko črpalko. Pokroviteljstvo je prevzela krajevna skupnost. Za praznik smo Mirku Berniku za uspešno delo v Kudu in Alojzu Blazniku za delo v krajevni skupnosti in organizacijah podelili priznanje. Razen tega pa smo iz letošnjega delovnega programa do takrat uredili tudi parkirni prostor pri pokopališču in okolico mrliških vežic. 840 tisoč dinarjev so veljala ta dela, /brali pa smo jih s samoprispevkom, prihranki krajevne skupnosti in i/, združenih sredstev občine. Ob vseh dosedanjih delovnih akci-jah v krajevni skupnosti pa zaslug,, še posebno pohvalo mladinci. Dobili . , že občinsko priznanje za delovne akcije. Zdaj urejajo mladinsko sobo v bivši šoli, ki jo bodo odprli konec avgusta. Omeniti pa moram tudi željo krajanov, da bi se nadaljevala dela na cesti v Besnici.« f 'ETEK, 27. JULIJA KULI;. 5. STRAN S Modeli za cesto in vsak dan Ob občutnem padcu življenjskega landarda je videti, da ne bomo bolj srčni le pri hrani, rekreaciji, dru- Ubnem življenju, ampak da bo denarna suša vplivala tudi na gardero-», obleko in čevlje. Že zdaj pride tov vsaka, že zdavnaj pozabljena tajica v omari, kajti konfekcija se >tako silno podražila, da enostavno fci mogoče kupovati vsak mesec, saj * še s sezonskimi nakupi huda za- "vlndar pa so določena obdobja v ir/lienju, ko sledimo modi in se na *un krila ali bluze zavestno odpo-edujerrio drugim potrebam. Slovenje in Slovenci smo radi lepo oblece-i in če se ozreš po cesti, tujci po na-•ih oblačilih nikakor ne morejo sluti-i da je naša konfekcija astronomskih cen Pri tem ni važno le to, da mamo često prej za krilo kot za kodo, temveč tudi to, da nam ne manjka iznajdljivosti pri vsakda-•jem oblačenju. Naša konfekcija je draga, ce je saj malo moderna. Odšteti za jesenjo krilo, ki bo viselo v trgovinah, *oraj milijon starih dinarjev da ništiti Če je že tako drago, se splača ogledati tudi v butike - ce ze zara-: drugega ne, tu vsaj ne bo sleherni ,nski nadvse zoprne informirano pa naši konfekciji na žalost ni tiar i • Med modnimi kreatorkami ki so svojo pot lastne obrti, je tudi Al-itaJelS.. Pred. leti je dala^ s lovo -senjskim oblačilom na J^vomiku C odDrla butik v Hotelu Park na ,:4uPzdaj Pa še butik in delavnico Uavorniku pri Jesenicah. Almira je pridna kreatorku, ki je začela čisto sama, danes pa ima že pet zaposlenih. Kreira dneve in noči, sama šiva, zraven tega pa riše modne kroje še za dve konfekcijski tovarni. Po vsej Jugoslaviji »se žene« za materialom, izbira, spremlja modne novosti in spet šiva in sama prodaja. »Modeli, ki visijo na Bledu ali na Javorniku, so vsi preprosti, moderni, vsi so »primerni za cesto«, pravi Almira. »Zdaj, ko delamo tudi po naročilu, je dela toliko, da ga komaj zmoremo; naročil je za vso letošnjo jesen. Stranke prihajajo iz vse Slovenije, Ljubljane, Kranja, Ajdovščine, Trbovelj. Prav gotovo smo veseli, da je naključni kupec zadovoljen in ostane stalni obiskovalec. Cene izdelkov so le malo višje od konfekcijskih — odvisno od blaga, vloženih ur, porabljenega materiala. V naših dveh modnih trgovinah smo ubrali nekoliko drugačno pot: želimo čimveč izdelati, po znosnih cenah, za vsak dan in za cesto. Nikakor ne gremo v smeri, da bi delali drage, ekstravagantne modele, ki bi potem s ceno dveh ali treh milijonov starih dinarjev viseli na obešalnikih. Moda je moda, za letošnjo jesen se napoveduje široka, s krili do glež-njev, s prefinjenim moškim stilom z bluzoni in kravatami, v rjavih odtenkih. Modo v svetu, ki jo moram spremljati tudi tako, da grem dvakrat letno v Pariz, narekujejo veliki tekstilni koncerni, vključno z velikansko kemično in drugo industrijo. Če je gospodarska svetovna kriza, ne bodo stilistom narekovali, naj ri- ^ s JANEZ JAKLIČ K/ SLIKOPLESKARSTVO A> IN POLAGANJE TAPET Kranj, Bičkova2 izvaiamo vsa slikopleskarska dela, polagamo tapete, ^KniiMiemo fasade s toplotnimi izolacijami z lastnim drom in obdelujemo montažne hiše s »KNINGIPS« ploščami In bandažiramo. Oestltamozaobč^^ Almira Jelen, modna kreatorica šejo mini krila, temveč modele, v katerih bo kar največ blaga in materiala.« Jelenova mala delavnica in prodajalna — pri nabavi ji znatno pomaga mož — je poleg odličnih modelov polna delovne ustvarjalnosti, zagnanosti in poleta, novih zamisli in idej. Zaposlene šivilje, med katerimi sta se dve že odlično usposobili in odšli »na svoje«, dobro zaslužijo z vsemi socialnimi varnostmi, ki jih ima delavec v združenem delu. A tudi dobro in vestno delajo, ob strojih, ki stanejo tudi do 300 tisoč dinarjev in jih je težko kupiti. Take in podobne zasebne delavnice bi morali pri nas le izdatno podpreti, saj bi s tem kar najbolj občutno stopili na prste »fušu«, v tej dejavnosti zasebnim šiviljam, ki šu-šmarijo in mimo vseh dajatev zaslužijo toliko kot zidarji, pečarji ali vodni instalaterji. Če so modni buti-ki dobri, nas ne bi smelo motiti, da so konkurenca družbenim šiviljskim obratom. V vsaki, tudi ali predvsem stabilizacijski ekonomiji je konkurenca nadvse zdrava, da bolj pestri ponudbi, ki jo nudi zasebna prodajalna, novem zaposlovanju in družbeni koristi nasploh niti ne go- VOrimo- D. Sedej Pogačnik: MIlill^M^MH iNfenehno spoznavam, kar ne poznam PonOVnro žSe7efB?lo je pre™ 58111 Si Vldt ko a se zadnjikrt desetimi lf %k°Xat je 25-letni pogovarjala. Ze tokrat.i Miha Pogač^l^Xnem studiji. d\S/tebrega je odhajal v ZDA ju, na katereg* j za nada- kot dohit^g^U spet vr-Ijevanje studlJa v violinist nil; vendar ne> zgoLaborah, Rojen v. K^nJkU0nčani srednji 1M9. leta je Po j kot sam glasbeni sol vW J lahko praVS S odšel nattudij violine k 18«7. leta odšel norju violinistu m v lasbeno šolo v Ozimu na Visoko g o , Koln- VSna glasbeno šolo v Blp-tolii% fndiani v Združenih j d^bie^ dokončal študije, spo-Tam Je Hanes živi v ZDA z i znal ženo^n dane ^ kr družino- ^1JKo sva se pred t obiske _f*°"£d odhodom, ko se je dnevi tiK P^ staršev na Labo-fe ^^orarjala sem imel vtis, rah' P°?^ov daljši obisk v prvi da je njegov meseca p0menil P°loviCliiko več kot željo po sreca-zanj vebko ^ izpolnitev zelje, da nju. Bila je to P ko loh. se predstavi m žeIja da nist na "»^"ivi svoj Idriart. tudi dorna p ■ namreč na °° 9 okvfru letošnjih poletnih Bledu v optičnih prireditev po-bleJsk^rtort festival. Bila je to tekal ^ ki ie tako doma, se po-prireditev. Ki i vzbudila veliko *bn° PSe Požela je številne po-^nirnanJ6- njej pa so bih do-hvale- Gostje ^ B,ed bl_ mala s cceJkf kor ne le turistično J* to ySfudi kulturno popestrilo marveč ki bo še odmeval tudi in dogodek, k orek litija Idriart festivala Priredit?" Inštitut za razvoj Bted **fur„ih odnosov skozi medkultur" dežem v Ženevi in umetna poslova Ime. :e.U val Prireditv vloga> v kater st je Ljubljf efiha Pogačnik na tem fe pojavil M^nbila dvojna: nastop v stivaiu- Jf . kot soustanovitelj progr***1" ženevi tudi orgamza-idriarta rska »V današnjem industrijskem svetu ima glasbenik, umetnik izredno veliko odgovornost. Brez kulture človek izgubi človečnost. Moje prepričanje je, da mi kulturniki v tem industrijskem svetu moramo paziti na ravnotežje; kajti brez kulture tudi ni miru na svetu. To pa je tudi moto Idriarta. Ob tem pa mimogrede; beseda mi zveni tako domače, spominja me na Idrijo. Vendar pa Idriart ni mirovno marveč zgolj kulturno gibanje. Izhajamo namreč iz tega, če deluješ s pomočjo kulture, potem pride mir sam po sebi. Morda malo poenostavljeno povedano: človeka, ki se notranje kulturno razvijata, se ne moreta prepirati.« »Kako takšno gledanje sprejemajo mladi?« »Zdi se mi, da mladina ni več tako zainteresirana zgolj za tako imenovane materialne dobrine. Sicer pa imam nasploh vtis, da ljudje niso več tako začarani na tem materialnim razmahom. To pa daje tudi večje možnosti kulturi. Eno od pomembnih izhodišč Idriarta je tudi, da gremo preko tako imenovanih specializiranih strok. Osebno menim, da imamo danes na vseh področjih preveč specialistov. Povsod v svetu je to prisotno. Zal se tudi v vzgoji že zelo zgodaj preveč specializiramo. Po moje je to zelo nevarno. Čeprav specializacija pomeni spoznavanje stroke, pa po drugi strani poraja prepade in razhajanje med ljudmi. Idriart pa zagovarja kulturo in zbliževanje; pa naj bo to na vzhodu ali na zahodu, problem je isti.« »Govorite, kot da gre za politiko.« »Namen Idriarta je, da deluje v vseh državah. Deluje že dlje časa. Uradno pa je bil ustanovljen pred približno letom dni. Danes deluje v desetih državah na vseh kontinentih. Vendar je osnova njegovega delovanja umetnost in ne politika; čeprav se strinjam, da se s tem posredno tudi spušča na področje politike in sicer na področju, ki mu na kratko pravimo Mir. Vesel sem, da je moja domovina, Jugoslavija tudi na tem področju takšen zagovornik. In moja želja je, da Jugoslavijo, Slovenijo čimbolj spoznajo v svetu. Vesel in zadovoljen sem, da je sedanji festival na Bledu z Idriar-tom vzbudil tolikšno pozornost v svetu. Obiskovalci oziroma udeleženci so bili tudi iz Avstralije.« »Torej bo festival ostal na Bledu?« »Blejski delavci so pokazali izredno zavzetost in tudi zanimanje za naprej. Težko je obljubljati, posebno še, ker je program široko zastavljen. Zavedam pa se, da je s tem tako kot z rastlino: ko začne rasti, jo je treba negovati. In prihodnje leto bo na Bledu spet Idriart. Povezali ga bomo skupaj z Budimpešto.« »Kaj pa prosti čas; očitno ga ne ostane veliko?« »Odkrito povedano, ne poznam prostega časa. Osem let že nisem imel počitnic. Pri mojem delu in prepričanju ne gre zgolj za igranje, za moj violinski nastop; gre tudi za delovanje. Moje prepričanje je namreč, da ni dovolj, da sem zgolj dober violinist, marveč da sem tudi cel človek pri kulturnem delu. Težko je včasih biti solist na nastopu in hkrati slediti tem ciljem. Malo lažje pa je vse skupaj, ker gledam na celotno delo tako, da igram za ljudi in ne za glasbenike. Res je, da mi ljudje potem včasih pravijo, da takšno igranje težko razumejo. To je povsem razumljivo, jim pravim, saj tudi sam vsega ne razumem, kar igram. Pomembno pa je, da nenehno spoznavam to, kar ne poznam. In tako človek skozi umetnost postaja bolj človek.« A.Žalar Jezikovno razsodišče (160) Slovenski delegatski jezik Dolgo sem odlašal, danes, ko sem v Delu (11. 5. t.l.) prebral izjavo Jezikovnega razsodišča, pa sem se odločil tudi jaz kritično oceniti uporabo slovenskega jezika v federaciji in njenih organih. Tako kot mene moti večino slovenskega življa, da naši predstavniki na vseh ravneh v organih federacije (Skupščina, zbori, ZIS, in dr.) v večini primerov uporabljajo srbohrvaški jezik. Razumem, da v medse-' bojnem osebnem stiku naši delegati, člani ZlS-a in drugih institucij uporabljajo jezik svojega sogovornika, ker ta pač v celoti ne razume našega. Vendar: kadar nastopajo javno pred Skupščino SFRJ zbori republik in v drugih ustanovah, vključno z ZK Jugoslavije, bi pa morali uporabljati slovenski jezik. Kakor drugi naši narodi in narodnosti smo se tudi mi Slovenci borili v enotah NOV, bojevali za enakopravnost vseh narodov in narodnosti, zato zahtevamo tudi od naših predstavnikov, kadar nastopajo javno, da uporabljajo izključno slovenski jezik (in enako naj bi ravnali tudi drugi narodi in narodnosti: Makedonci, Albanci, Madžari itd.). Mar se naši delegati, pa naj bo to kdor koli (Zvone Dragan, Stane Dolanc, Anton Vratuša in vsi drugi), sramujejo uporabe svojega ma-ternega jezika? In sramujejo tudi svojega naroda, svojih občanov Slovencev, ki morajo zato ob TV sprejemnikih besedo svojih delegatov razbirati le iz podnapisov. Menim, da ta moja opomba zasluži ne le javno objavo, ampak tudi javni odgovor, in sicer ne le z jezikovnega razsodišča, ampak tudi vsakega posameznika, ki tako omalovažuje svoj in naš slovenski jezik. Ko imamo simultano prevajanje za tiste, ki katerega jezika naših narodov ali narodnosti ne razumejo, zakaj se tega ne poslužujejo ljudje, ki bi vendar morali uporabljati slovenski jezik. Ali ni bilo odrešujoče poslušati zaprisego našega Bojana Križaja na olimpiadi v Sarajevu v slovenskem jeziku, pa intervjuje Franka in še koga« F. P., udeleženec NOB in član ZB. V vsem Vam dajemo prav. Res je sicer, da praksa ni tako črna in da mnogi delegati na sejah Skupščine SFRJ govorijo slovensko, res pa je tudi, da v večini primerov uporabljajo srbohrvaščino. Z neuporablja-njem slovenskega (ali po statutu njemu enakega) jezika v večjezičnih političnih skupnostih ter v okoliščinah, ki jih navajate, z dejanjem preklicujemo tisto, s čimer se z besedami hvalimo: enakopravnost tvorbenih sestavin naše politične skupnosti. Zaradi negativnega odziva, ki ga ima kritizirano govorno vedenje, pri vseh narodn(ostn)o normalnih ljudeh, se objektivno krepijo sredobežne sile naše skupnosti, dolžnost in interes nas vseh pa je ravno sredotežnost različnega, vendar enakopravnega. Kdor torej naši skupnosti res dobro hoče, ne sme počenjati stvari, ki tej skupnosti škodijo. S tem se hkrati pokopava načelo jezikovne enakopravnosti tudi — in zlasti — v zadevah državnosti. Jezikovno razsodišče zato poziva delegate in druge uradne predstavnike naše republike, da to prakso korenito spremenijo. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Bogatejša pot kulturne dediščine Jeseničani so Pot kulturne dediščine letos obogatili s koncerti stare glasbe v cerkvici svetega Marka v Vrbi, v Doslovčah so odprli galerijo, posvečeno otroški likovnosti in mladinski ilustraciji, uprizarjali pa bodo tudi ljudsko igro Pot kulturne dediščine v jeseniški občini je privlačna in polna kulturnih in narodopisnih znamenitosti, vendar že nekoliko izpeta. Zato jo letos jeseniški kulturniki dopolnjujejo z novo ponudbo. Zasnovali so niz kulturnih programov, ki naj privabijo kultureželjne domačine in turiste v ta del Slovenije. V Doslovčah, pri domačiji Frana Šaleškega Finžgarja, so letos za poskus uprizorili Verigo, ki je spodbudila razmišljanja o tem, da bi tudi vnaprej razvijali ljudsko igro v izvedbi amaterskih odrov. V času sodobnih odrskih del se domače igre kar nekoliko sramujemo, čeprav sodi v vrh bogate kulturne dediščine Slovencev. Jeseni bodo skušali privabiti občinstvo še z eno tovrstno predstavo, prihodnje leto pa bodo že v začetku sezone spodbudili skupine, naj pripravijo uprizoritve iz Finžgar-jeve dramske zakladnice. V Doslovčah so odprli tudi »galerijo«. Na domačem skednju poleg Fin-žgarjeve rojstne hiše bodo poslej večkrat razstavljali. Prva razstava je prikazala izdelke učencev jeseniške osnovne šole s prilagojenim programom. Razmišljajo, da bi otroški ustvarjalnosti tudi v prihodnje odpirali vrata doslovške galerije, ali pa bi v teh prostorih razstavljali mladinske in otroške ilustracije. Tematsko naj bi se te razstave navezovale zlasti na Finžgarja, Jalna, Janšo, Prešerna, skratka može, ki se jih spominjamo na Poti kulturne dediščine. Biser prireditev, ki naj bogatijo Pot kulturne dediščine, so poletna glasbena srečanja v Vrbi, ki jih Glasbena mladina Jesenice, Glasbena mladina Slovenije in Poletna akademija za staro glasbo Radovljica prirejajo v cerkvi svetega Marka. Priznani svetovni glasbeniki kot Game-rith Consort iz Gradca, Lucy Hal-man Russel iz Munchna, Joaquin Beltran iz Kolumbije, pa Ljubljanski baročni trio in zbiralca starih ljudskih instrumentov in poznavalca pristne slovenske ljudske glasbe Matija in Mira Terlep, prikazujejo pristno staro glasbo na avtentičnih instrumentih. Najbolj so se posvetili baroku. Jeseniški kulturniki nameravajo v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, potem ko bo odprta še tretja soba, prirejati razstave in kulturna srečanja. Domačijo največjega slovenskega pesnika bi morali razviti v hram slovenske poezije, vendar v sodelovanju z Društvom slovenskih dramskih umetnikov in Društvom slovenskih pesnikov in pisateljev. Prireditve, s katerimi bi letos in v prihodnje radi privabili več ljubiteljev glasbe, literature in slovenske narodopisne dediščine, bodo torej bogatejše. Še bogatejše pa bi bile, ko bi se združile blejske, radovljiške in jeseniške. Tako bi laže nudili obiskovalcem vrhunsko kulturo, za katero pogosto mislimo, da ostaja na ravni lokalnih prizadevanj, če se ne dogaja ravno v slovenskem kulturnem središču, v Ljubljani. D. Z. Žlebir r KULTURNI KOLEDAR JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo drevi, 27. julija, ob 18. uri otvoritev skupinske razstave likovnih del članov Relik iz Trbovelj in Dolika z Jesenic. Razstava je organizirana v počastitev občinskega praznika Jesenic in bo odprta do 8. avgusta. KRANJ — V počastitev praznika občine Kranj bodo odprli naslednje razstave: V Prešernovi hiši bo razstavljal slikar Mladen Radojčič in kranjska likovna skupina Studio Si-gnum. Razstavi bosta odprti drevi ob 18. uri. V mali galeriji v Mestni hiši bo drevi, ob 18.30 otvoritev slikarske in kiparske razstave (Kladnik, Slapar, Pibernik). V galeriji v Mestni hiši pa bo drevi ob 19. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Rafaela Trpina in fotografske razstave Rafaela Podobnika. OLA85 STRAN KAMNIK PRAZNUJE PETEK, 27. JULIJA 1984 metalka MERCATOR — živilska industrija ETA Kamnik Za praznične dni vam nudimo naše kakovostne izdelke. Predvsem vam priporočamo namaze, gorčico, francosko solato in ostale naše proizvode. Vsem krajanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik. KAMNIK UTOK Kamnik tovarna usnja Kamnik tozd usnjarna tozd usnjena konfekcija tozd maloprodaja HmhTn Z38 V SV°jf tr9°vine' ^gato založene z modno usnjeno konfekcijo, torbicam, drobno usnjeno galanterijo, dekorativnimi kožami in ekskluzivnimi izdelki priznanih tekstil-nin proizvajalcev. Delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznike občine Kamnik, Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič eksperimentalna tkalnica svetovalno prodajni studio IDEJA KAMNIK TITOV TRG ŠT. 5 Eksperimentalna tkalnica v svojam svetovalno-prodajnem studiju IDEJA svetuje, kreira, konfekcionira in prodaja zavese, roloje, pregrinjala, svetila, preproge, steklo, karnise ter druge dodatke tekstilijam za notranjo opremo prostorov. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznike gorenjskih občin! »TITAN« TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA n. sol. o., KAMNIK proizvaja: — ključavnice vseh vrst, navadne in varnostne s cilindričnimi vložki — fitinee (spojnice za cevi) za vodne in parne napeljave v pocinkani in nepocinkani izvedbi v celotnem asortimentu od 3/8 cole do 3 cole ulitke iz bele temprane litine za elektro, strojno in avtomobilsko dekTromotorne mesoreznice za mletje mesa in kavne mline — ostale proizvode za široko potrošnjo Vsem občanom čestitamo za občinski praznik prodajalna kamnik Obveščamo, da imamo na zalogi: kompletni instalacijski material, orodje in stroje, gospodinjske stroje in potrebščine, talne obloge, vse vrste keramike, kopalniško opremo, vse vrste profilnega železa. Delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom čestitamo za praznik gorenjskih občin Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure LET Za praznike gorenjskih občin čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem SOZD MODA — ELITA Kranj s svojimi poslovalnicami v Kranju, Škofji Loki, na Jesenicah in v Kamniku Čestita vsem kupcem in občanom za občinski praznik |g*Tui Servisno podjetje ImET Kranj l#l Tavčarjeva 45, telefon 21 -282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAI^ACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik PETEK, 27. JULIJA 1984 Kamničanom za praznik I Vsakoletno praznovanje občinske-1& praznika /e še posebej pomemb- fo, saj je priložnost, da preverimo, pko smo uresničili zastav/jene cilje, j" spregovorimo, zakaj dosledno ne Vesničujemo sprejetih dogovorov. Zavedati se moramo zgodovinske j *oge osvobodilnega boja in partizanke vojske za usodo Slovenije in Jugo-i &w/e, zato ne moremo sprejemati podtikanj zbeganih posameznikov, ki \*ušajo razvrednotiti razredno bistvo, Racionalni pomen, humanistični smi-|*r in svobodoljubnost partizanskega Poja. Preveč je bilo namreč žrtev, tr-Vjenja, uničenja, da bi lahko pozabili Ta početje okupatorja in domač/h izdajalcev. Prvi žrtvi junaškega dejanja "a Kamniškem sta bila Anton Miklavže in Dominik Mlakar, katerih življe-$ sta ugasnili pod okupatorjevimi Zreli v noči med 27. in 28. julijem. Ta Vatum smo izbrali za praznovanje ob-' irskega praznika. Svobode, tako tež-{(opridobljene in dragocene, zato ne htore nihče razvrednotiti. Nekatere \«ednote NOB so zlasti danes izrazito l*tualne: skromnost, požrtvovalnost, tovarištvo, solidarnost, iniciativa, pez katere noben boj, nobeno delo s*more uspeti. Razpravljanje o nalogah gospodarje stabilizacije, med katerimi izsto-razbremenjevanje gospodarstva, * v zadnjih mesecih seglo v domala te organizacije* združenega dela in tupnosti, mesto je našlo tudi na imniški delegatski skupščini. Spreje-•program je podlaga za akcijo sle-*mega delavca na vseh področjih ■nižbenega življenja, [/rednost spre-ttega programa je v tem, da smo za-$ razmišljati in delovati v tem srni-k da je moč živeti le od tistega, kar Kvarimo, in da so, čeprav neradi pri-^amo, še velike notranje razerve v ^herni temeljni sredini. Res pa je, da * treba vsa bremena enakomerno l&azdeliti, da ne bo vseh nosil le de- v neposredni proizvodnji. Neka-trepi, ki pomenijo omejevanje so nujni in neizogibni. Brez KAMNIK PRAZNUJE 7. STRAN GLAS uskladitve porabe s stvarnimi možnostmi, z razpoložljivimi sredstvi, ni in ne more biti stabilizacije. Živimo v zapletenih gospodarskih razmerah, ko mora sleherni delavec spoznati, da je le z boljšim delom, večjo proizvodnjo, moč zaustaviti negativne trende. Rezultati letošnjega gospodarjenja v kamniški občini so izredno spodbudni. Njihova vrednost je toliko večja, če upoštevamo stalno pomanjkanje nekaterih surovin, repromateriala in veliko odpisanost opreme. A rezultati ne smejo uspavati, povsod bo treba odpravljati globlje vzroke nestabilnosti. Treba bo zlasti oblikovati nove in znova vspostaviti prekinjene reprodukcijske verige, krepiti samoupravno, poslovno, tehnološko in dohodkovno povezovanje, da bi izboljšali sestavo in kvaliteto proizvodnje in izvoza ter dosegli večje dohodkovne učinke, zmanjšali stroške proizvodnje, bolje izkoristili zmogljivosti in podobno. Samo taka politika, podprta s sistemskimi rešitvami, lahko utrdi temelje stabilnejšemu poslovanju, spodbuja k boljšemu delu in gospodarjenju. Vsem občanom Kamnika čestitam za praznik z željo, da strnemo vrste, kajti le tako bomo lahko premagovali težave, s katerimi se vsak dan srečujemo. Anton Ipavic predsednik skupščine občine Kamnik I M. #• i*> nosnetek, je bila prenova Utokove prodajalne v Kamnino je 1*3^1 J~ Zamahu V obnovljeni trgovini bo poslej več prostora za ku v najveegeni** utokovih modnih izdelkov, zlasti za moške, povečali obsežr^Si°but^ Obnovljeno prodajalno na Kidričevi cesti odpirajo da- pa so nes h nridobitev ob kamniškem občinskem prazniku je dograjeni večjiyj: ncev oba letos zgrajena prizidka, ki sta domske zmogljivo- £na v^^t L-nienCeV W uu.ium dom ^P^°ia skoraj stoodstotno, bodo odprli jutri dopoldne. stipo* Iz preteklosti črpamo moč V spomin na vstajo na Kamniškem in prvi žrtvi okupatorja slavi Kamnik danes, 27. julija, svoj občinski praznik — Ob prazniku številne delovne zmage in pridobitve Kamnik — Danes se Kamnik znova spominja dogodka izpred več kot štirih desetletij, ko so pod Kamniškimi planinami počile prve puške in naznanile vstajo v tem koncu Slovenije. Skupina aktivistov, med katerimi sta bila tudi Anton Miklavčič in Dominik Mlakar, se je prva hrabro zoperstavila tujčevemu nasilju, toda bila je izdana. V noči s 27. na 28. julij sta padli prvi žrtvi kamniškega odpora, Miklavčič in Mlakar, ki sta bila hkrati med prvimi padlimi slovenskimi borci. Iz ponosa nad prvimi slovenskimi borci na Kamniškem so občani kamniške občine 27. julij proglasili za svoj občinski praznik. Vsako leto ga slovesno obeležijo. Številne športne, kulturne in druge prireditve so se vrstile že ves mesec, jedro praznovanja pa bo jutrišnja slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bodo nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili srebrna in bronasta občinska priznanja, javno občinsko priznanje in nagrade Toma Brejca. Danes, jutri in prihodnjo nedeljo bodo slovesno odprli tudi nekatere objekte, ki so jih zgradili to leto. V Tovarni usnja Utok Kamnik so docela prenovili prodajalno, v kateri poleg svojih izdelkov prodajajo tudi drugo konfekcijo. Jutri bodo slovesno izročili namenu nova prizidka Domu upokojencev, ki so ju zgradili tik pred praznikom. Prihodnjo nedeljo pa v krajevni skupnosti Sela odpirajo nov gasilski dom. Morda se letošnje pridobitve zde skromne, pa vendar so nekakšna krona celoletnim prizadevanjem, da bi z delom izboljšali življenje kamniških občanov. Še izraziteje pa se ta prizadevanja kažejo v letošnjem kamniškem gospodarjenju, ki presega vsa pričakovanja. Letos poslujejo brez izgube, še več izvažajo in vsepovsod iščejo notranje rezerve, kako kaj prihraniti in več narediti, da bi kljub kriznim razmeram lahko bolje živeli. Kamniški uspehi so bržkone plod skupnega dela, razumne poslovnosti, tehnološkega izboljševanja, upoštevanja novih, svežih zamisli, pa tudi odrekanja. Pa tudi iz vrednot revolucionarne preteklosti lahko za sedanjost črpajo moč, kako skupno poprijeti, da bo vsem bolje. Priznanja najzaslužnejšim Jutri, 28. julija, se bodo zbori kamniške občinske skupščine sestali na slavnostni seji in ob tej priložnosti podelili tudi občinska priznanja in nagrade Toma Brejca. Srebrno plaketo občine Kamnik bodo letos podelili Slavku Ribašu, direktorju Pletenine v Ljubljani, Zvonetu Verstovšku (posmrtno), upokojenki Silvi Šircelj in Petru Kuretu, delavcu Kemijske industrije Kamnik. Bronasto plaketo tokrat prejmejo Eksperimentalna tkalnica Kamnik, Pionirska planinska skupina osnovne šole Kamniškega bataljona iz Stranj, Franc Potočnik, komandir Postaje milice Kamnik, Marjan Prelovsek iz Stola, Marija Mrak, profesorica Srednješolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku, Stanka Golob, delavka iz Kemostika in Ivanka Šinkovec, upokojenka. Javno priznanje občine Kamnik gre letos mladinski delovni brigadi dr. Emila Orožna, Janezu Golobu iz Stola, Francetu Prezlju, delavcu Izolirke, Francetu Vidicu iz Titana, Ivanu Dolencu, obrtniku iz Šmarce, Francu Piberniku, obrtniku iz Most in Ivanu Močniku, delavcu Kemijske industrije Kamnik. Nagradi Toma Brejca so letos prisodili dekanu Viktorijanu Demšarju za življenjsko delo — prevode rokopisov in oživitev del Petra Pavla Glavarja, in Viktorju Mihel-čiču, učitelju glasbe, za številne skladbe in zavzeto vzgojo pevskih zborov. Program prireditev v čast občinskemu prazniku PETEK, 27. julija ob 16. uri — otvoritev prenovljene trgovine Tovarne usnja Utok Kamnik na Kidričevi ulici SOBOTA, 28. julija ob 9. uri — slavnostna seja občinske skupščine v dvorani Kina Dom ob 9. uri — tradicionalni turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku ob 11. uri — otvoritev prizidkov k Domu upokojencev ob 20. uri — tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku NEDELJA, 29. julija ob 9. uri — lovsko strelsko tekmovanje za pokal občine Kamnik na Lipovcu — Motnik NEDELJA, 5. avgusta ob 15. uri — otvoritev gasilskega doma v krajevni skupnosti Sela NEOFfaNTO Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, predstavništvo in skladišče Kranj čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. KOP KOVI NSKO PODJETJE KRANJ KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 čestita občanom in delovnim ljudem Kra nja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike J KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI m KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec. Grundig in Sever PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA B. STRAN PETEK- 27. JULIJA 1984 NOVVOZNI RE 4^4r4k4o NOVI VOZNI RED MESTNEGA PR01V 1. GLOBUS-PRIMSKOVO-PLANINA-HRASTJE POSTAJE Globus AP Kranj Dijaški d Zdr dom Vodovod st Pri Jaku Plinarna Planina lit. Pokopališče Otok Novi dom OŠ St Žagar Stolpnice Čirče N. Hrastje 1 N Hrastje 2 Hrastje V D V 0 V V V V V D V 0 V D V D V V V 00 5.40 6.10 6.40 7.10 7.40 8.40 940 10.40 11.40 12.10 12.40 13.10 1340 14.10 14 40 15.10 1540 16 40 17.40 1 5.42 6.12 6 42 7.12 7.42 8 42 942 10 42 11.42 12.12 1242 13.12 13 42 14.12 14.42 15.12 15 42 16 42 17.42 2 544 6.14 6.44 7.14 7.44 8.44 9.44 10.44 11 44 12.14 12.44 13.14 13.44 14.14 14.44 15.14 15.44 16 44 17 44 2 5.45 6.15 6.45 7.15 7.45 8.45 9.45 10 45 11.45 12.15 12.45 13.15 13.45 14.15 14 45 15.15 1545 16.45 17 45 2 5.47 6.17 6.47 7.17 7.47 8.47 9.47 10.47 11.47 12.17 12.47 13.17 13.47 14.17 14.47 15.17 15.47 16.47 17 47 5 49 6.19 6.49 7 19 7.49 8.49 9.49 10.49 11.49 12.19 12.49 13.19 13.49 14.19 14.49 15 19 15.49 16 49 17.49 3 5~1TF 6 21 6.51 7 21 7.51 8.51 9 51 10.51 11 51 12 21 12.51 13.21 13 51 14.21 14.51 15.21 15.51 16 51 17 51 3 5.52 6.22 6.52 722 7.52 8.52 9.52 10.52 11.52 12.22 12.52 13.22 13.52 1422 14.52 1522 15.52 16.52 17.52 4 5.53 623 6.53 723 7.53 8.53 9.53 10.53 11.53 12.23 12.53 13.23 13.53 14.23 14.53 1523 15.53 16.53 17.53 4 5.54 6 24 6 54 724 7.54 8.54 9.54 10.54 11.54 12.24 12.54 13.24 13.54 14 24 14.54 15.24 15.54 16.54 17.54 5 5 55 6.25 6.55 7 25 7.55 8 55 9.55 10.55 11.55 1225 12.55 1325 13.55 1425 14.55 15.25 15 55 1655 17.55 5 5.58 628 6.58 728 7.58 8.58 9.58 10.58 11.58 12.28 12.58 13.28 13.58 14.28 14.58 15.28 15.58 16.58 17.58 6 6.00 6.30 7.00 7.30 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 14 30 15.00 15.30 16.00 17 00 18.00 6.01 6.31 7.01 731 8.01 9.01 10.01 11.01 12.01 12.31 13.01 13.31 14.01 1431 15.01 1531 1601 17.01 18.01 6 6.01 6.31 7.01 7.31 8.01 9.01 10.01 11.01 12.01 12.31 13.01 13.31 14.01 14.31 15.01 1531 16.01 17.01 18.01 7 6.03 6.33 7.03 733 8.03 9.03 10.03 11.03 12.03 12.33 13.03 13.33 14.03 14.33 15.03 15.33 16 03 17 03 18.03 7 605 6.35 7.05 7.35 8.05 9.05 10.05 11.05 12.05 12.35 13.05 13.35 14.05 14.35 15.05 15.35 16.05 17.05 18.05 8 6 06 636 7.06 7.36 806 9.06 10.06 11.06 12.06 12 36 13.06 13.36 14.06 1436 15.06 15.36 16 06 17 06 18.06 9P 6.07 6.37 7.07 7.37 8.07 9.07 10.07 11.07 12.07 12.37 13.07 13.37 14.07 14.37 15.07 15.37 16.07 17.07 18.07 18 10 18.12 18.14 18 15 18.17 18.19 1821 18.22 1823 1824 18 25 1828 18 30 1831 1831 18 33 1835 1836 18.37 18 40 18.42 18.44 18 45 18 47 18 49 18 51 18.52 18 53 18 54 18 55 18.58 19 00 19.01 19.01 1903 19.05 19.06 19.07 19.10 19 12 19.14 19 15 19.17 19.19 19.21 19.22 19.23 19 24 19.25 19.28 19.30 19.31 1931 19.33 19.35 1936 19 37 19.40 19 42 19 44 19.45 19.47 19.49 19.51 19.52 1953 19 54 19.55 19.58 20.00 20.01 20.01 20.03 20.05 20.06 20.07 20.10 20.12 20.14 20 15 20.17 20.19 20.21 20.22 20.23 20.24 20.25 20.28 20.30 20.31 20.31 20.33 20.35 20.36 20.37 OPOMBA: Pod V PodO Pod D* — vozi vsak dan — vozi oh delavnikih — vozi oh delavnikih, razen sobote Vozni red velja od 1/8-1984 dalje. 1. HRASTJE-PLANINA-PRIMSKOVO-GLOBUS POSTAJE Hrastje N. Hrastje 2 N. Hrast|e 1 Čirče Stolpnice OŠ St Žagar Novi dom Otok Pokopališče Planina III. Plinarna Pri Jaku Vodov stolp AP Kranj Globus 00 5.15 5.45 6.15 6.45 7.15 7.45 8.15 9.15 10.15 11 15 12.15 1245 13.15 13 45 14.15 14.45 15.15 15.45 1 5.16 5.46 6.16 646 7.16 7 46 8 16 9 16 10 16 11 16 12.16 12.46 13.16 13 46 14.16 14.46 15.16 1546 1 5.17 5.47 6.17 6.47 7.17 7.47 8.17 9.17 10.17 11 17 12.17 12.47 13.17 13 47 14.17 14.47 15.17 15.47 2 519 5.49 6.19 6.49 7.19 7.49 8.19 9 19 10.19 11 19 12 19 12 49 13.19 13 49 14.19 14.49 15.19 1549 3 5.21 5.51 6.21 6.51 7.21 7.51 8.21 9.21 10.21 11 21 12.21 12.51 13.21 13.51 14.21 14.51 15.21 15.51 523 5.53 6.23 6.53 7.23 7.53 8.23 9.23 1023 11 23 12.23 12.53 13 23 13.53 14.23 14.53 15 23 1553 3 5 24 5.54 6.24 6.54 7.24 7.54 8.24 9 24 10 24 11 24 12.24 12 54 13.24 13 54 14.24 14.54 15 24 15 54 4 5 26 5 56 6.26 656 726 7.56 8 26 9 26 10.26 11 26 12.26 12 56 13.26 13.56 14.26 14 56 15.26 15 56 4 529 5.59 6.29 6.59 7.29 7 59 8.29 9.29 10.29 11 29 12.29 12 59 13.29 13.59 14.29 14.59 15 29 15.59 5 5.30 6.00 6.30 700 7.30 800 8.30 9.30 10.30 11 30 12.30 13.00 13.30 14.00 14.30 15.00 15 30 16.00 5 5.31 6.01 6.31 7.01 7.31 8.01 8.31 9.31 10.31 11 31 12.31 13 01 13.31 14.01 14.31 15.01 15.31 16.01 6 5.32 602 6.32 7.02 7.32 8.02 8 32 9.32 10 32 11 32 12.32 13.02 13.32 1402 14.32 15 02 15.32 16.02 5.33 6.03 6 33 7.03 7.33 8.03 8.33 9 33 10.33 11 33 12.33 13.03 13.33 14.03 14.33 15.03 15.33 16.03 6 533 6 03 6.33 7.03 7.33 8.03 8 33 9 33 10.33 11 33 12 33 13 03 13.33 14 03 1433 15 03 15 33 16.03 7 5.35 6.05 6.35 7.05 7.35 8 05 835 9 35 10.35 11 35 12.35 13.05 13 35 14.05 14.35 15.05 15.35 16.05 7 5.37 6.07 6.37 7.07 7.37 8.07 8.37 9.37 ' 10.37 11 37 12.37 13.07 13.37 1407 14.37 15.07 1537 16.07 8P 539 6.09 6.39 7.09 7.39 8.09 8.39 9 39 10.39 11 39 12 39 13 09 13.39 14.09 14.39 15.09 15.39 16 09 OPOMBA Pod V — vozi vsak dan 16.15 16 16 16.17 16 19 16 21 16 23 16 24 16.26 16 29 16 30 16.31 16.32 16.33 1633 16.35 1637 16.39 17.15 17 16 17.17 17 19 17 21 17 23 17.24 17 26 17.29 17.30 17.31 17 32 17.33 17 33 17.35 17.37 17.39 18.15 18 16 18.17 18 19 18.21 18.23 18.24 18.26 18.29 18.30 18.31 18.32 18.33 1833 18.35 1837 18 39 18 45 18 46 18 47 18 49 18.51 18 53 18 54 18 56 18 59 19 00 19.01 19 02 19.03 19 03 1905 19.07 19.09 19 15 19.16 19.17 19 19 1921 19 23 19 24 19.26 1929 19.30 19.31 19.32 19.33 19 33 19.35 1937 1939 19 45 19.46 19.47 19 49 19.51 19 53 19 54 19.56 19.59 20 00 20 01 20.02 20 03 20.03 20.05 20.07 20 09 PodO PodO* vozi ob delavnikih vozi ob delavnikih, razen sobote Vozni red velja od 1/8-1984 dalje 2. GLOBUS - PRIMSKOVO - PLANINA - STRAŽIŠČE - GLOBUS POSTAJE D D* D D' D 0* 0 D 0 0 0 D' D Globus 00 5.25 5 55 6.25 655 7.25 7.55 8.25 9.25 10.25 11 25 1225 12.55 13.25 AP Krani 1 5.27 5.57 6.27 6 57 7.27 7.57 8 27 9.27 10.27 11 27 12.27 12 57 13.27 Oijaiki dom 2 5 29 5 59 6.29 6 59 7.29 7.59 829 9.29 10.29 11 29 12.29 12 59 13 29 Zdr dom 2 5.30 6 00 6.30 7 00 7 30 8.00 8.30 9.30 10 30 11.30 12.30 13.00 13.30 Vodovodni it. 2 5.32 6.02 6 32 7 02 7 °2 8.02 8 32 9.32 10.32 11 32 12.32 1 3.02 13.32 Pri Jaku • ■ * m 534 6.04 6 34 7 04 7.34 8.04 8.34 Oš 9 34 10.34 11.34 12 34 13.04 13.34 3 5l5 605 OŠ Toš 7 35 Oš 9 35 TOŠ 11 35 12 25 13.05 13 35 Plinarna 3 536 606 6.36 706 7.36 8.06 836 9.36 1036 11.36 1236 13 06 13 36 Planina III. 4 537 6.07 6.37 7.07 7.37 8.07 837 937 1037 11.37 12.37 13.07 13.37 Ručiga|eva K 4 5.39 6 09 639 709 7.39 8.09 839 9.39 10.39 11 39 12 39 13.09 13 39 likozarjeva 5 540 6 10 6.40 7.10 7.40 8.10 840 940 10.40 11 40 12 40 13.10 13.40 Novi dom 5 5.41 6.11 6.41 7.11 7.41 8 11 8.41 941 10.41 11 41 12 41 13.11 13.41 OŠ St Žagar 5 5.43 6 13 6.43 7.13 7.43 8 13 843 9.43 10.43 11 43 1243 13.13 13 43 Stolpnice 6 5.44 5.44 6 14 6 14 6 44 6.44 7 14 7 14 7 44 744 8.14 8 14 8 44 844 9 44 9 44 10.44 10.44 11.44 11.44 12 44 12 44 13.14 13.14 13 44 1344 Iskra II 7 5.47 5 55 6 17 6 25 6.47 655 7.17 7 25 7.47 7.55 8 17 825 847 8.55 9.47 9 55 10.47 10.55 11 47 11 55 1247 12 55 13.17 13.25 13.47 13 55 Zg. Bitnje 9 5.57 627 6.57 7.27 7.57 8.27 8.57 9.57 10.57 11 57 12.57 13.27 13 57 Pražarna 9 5.58 6 28 6 58 7 28 7 58 828 8 58 9 58 10 58 11 58 12 58 13 28 13.58 Ješe 10 5.59 6 29 6 59 7 29 7 59 829 859 9.59 10.59 11 59 12 59 13 29 13 59 Straž PTT 11 6.01 603 6 31 6 33 7.01 7 03 7 31 7 33 8 01 8.03 8.31 833 9 01 903 10 01 10 03 11.01 11.03 1201 1203 1301 13.03 13 31 13 33 14.01 14 03 lahore 11 6 04 6 34 7.04 7.34 8 04 834 9 04 10.04 11.04 12 04 13.04 13 34 14 04 Krani ŽP 12 606 6.36 7.06 7.36 8 06 836 9 06 10 06 11 06 12 06 13 06 13 36 14.06 Gor sejem 13 6 09 6 39 7.09 7 39 8.09 8 39 9 09 10 09 11 09 12 09 13 09 13.39 14 09 Dijaški d 14 6 12 642 7.12 7 42 8.12 842 9 12 10.12 11.12 12.12 13 12 1342 14 12 Zdr dom 14 613 643 7.13 7.43 8.13 843 9 13 10 13 1113 12 13 13 13 1343 14 13 AP Krani 14 6 15 645 7 15 745 8 15 845 9 15 10.15 1115 12 15 13.15 13 45 14 15 Globus 15P 6.17 647 7 17 7.47 8 17 8.47 9.17 10.17 11.17 12 17 13 17 13 47 14 17 13 55 13.57 13.59 14 00 14.02 14.04 14 05 14 06 14.07 1409 14.10 14.11 14.13 14.14 14.14 14 17 14 25 14.27 14 28 14.29 14 31 14 33 14 34 14 36 14 39 14 42 14 43 1445 14 47 1425 1427 1429 1430 1432 14.34 TOŠ 14.36 14.37 14.39 14.40 14 41 14.43 14.44 14 44 14.47 14 55 14.57 1458 1459 15.01 15.03 1504 15 06 1509 15.12 15 13 15 15 15 17 15.25 15.27 15 29 15.30 15.32 1534 TOŠ 15 36 15.37 15 39 15.40 1541 1543 15 44 15 44 15.47 15 55 1557 15 58 15 59 1601 16 03 1604 16 06 16 09 16 12 16 13 16 15 16 17 1625 16.27 1629 16 30 1632 16 34 TOŠ 16 36 16.37 16.39 16 40 1641 16 43 16 44 16 44 16.47 16.55 16.57 16 58 16 59 17 01 17.03 17 04 17 06 17.09 17 12 17 13 17 15 17 17 17.25 17 27 17 29 17 30 17 32 17 34 17 35 17 36 17 37 17 39 17 40 17 41 17 43 17 44 17 44 17 47 17 55 17 57 17.58 17 59 1801 18 03 18 04 18 06 18 09 18 12 18 13 18 15 18 17 18 25 18.27 18 29 18 30 18.32 18 34 TOŠ 18 36 18.37 18 39 18.40 1841 18.43 18.44 18 44 18.47 18 55 18 57 18 58 18 59 19 01 TOŠ 1904 1906 1909 19 12 19 13 19 15 19.17 19 25 19.27 19 29 19 30 19.32 19 34 1935 1936 1937 19 39 1940 1941 1943 19 44 19 44 1947 1955 1957 1958 1959 20 01 20 03 20 04 2006 2009 20 12 20 13 20 15 20 17 20 25 20 27 20.29 20 30 20 32 20.34 20 35 20 36 20.37 20 39 20.40 20.41 20 43 20 44 20"44 20 47 20 65 20 57 20 58 20 59 21 01 21 03 21 04 21 06 21 09 21 12 21 13 21 15 21 17 21 25 21.27 21 29 21 30 21 32 21 34 2T35 21 36 21 37 21 39 21 40 21 41 21 43 21 44 21 44 21 47 22 05 22 07 22 08 22 09 22 11 22 12 22 14 22 17 22 20 22 21 22 23 22 25 OPOMBA Pod D PodO* vozi ob delavnikih vii;i ob delavnikih, razen sobote 3. GLOBUS - STRAŽIŠČE - PLANINA - PRIMSKOVO - GLOBUS Vozni red vel|a od 1/8 1984 dane POSTAJE KM Globus 00 AP Kran| 1 Gor sejem 2 Krani ZP 3 labore 4 Straž PTT 4 Ješe 5 Pražarna 6 Zg Biiii|e 7 Iskra II 8 Stolpnice 9 OSSt Žagar 10 Novi dom 10 Likozar|eva 11 Ručigajeva K 11 Planina III 12 Plinarna 12 Pri Jaku 13 Vodov st 13 AP Krani 14 Globus 15P o- D D" D o- D D D D 0 o- D D* D o- D D" D D 0 5 25 5 55 8 25 6 55 7 25 7.55 855 9 55 10 55 • 11 55 12.25 12 55 13 25 13 55 14 25 1455 15 25 15 55 16 55 17 55 527 5 57 6 27 6 57 7.27 7.57 8 57 9 57 10 57 11 57 12 27 12 57 1327 13 57 1427 14 57 15 27 15.57 16 57 17 57 5 30 6 00 6 30 7 00 7 30 8 00 900 10.00 11 00 1200 12 30 13 00 13 30 14 00 14 30 15 00 15 30 16 00 17 00 18 00 5 33 6 03 6 33 703 7 33 803 9 03 10 03 11 03 1203 12 33 13 03 13 33 14 03 14 33 15 03 16 33 16 03 17 03 18 03 5 35 605 6 35 7 05 7 35 8 05 9 05 10 05 11 05 12 05 12 35 13 05 13 35 14.05 14 35 15 05 15 35 16 05 17 05 18 05 537 607 6 37 7 07 7.37 8.07 9 07 10 07 11.07 1207 12 37 13 07 13.37 14 07 14 37 1507 15 37 18 07 17 07 18 07 5 39 6 09 6 39 7 09 7 39 8 09 9 09 10 09 11 09 12 09 12 39 13 09 13 39 14 09 14 39 15 09 15 39 16 09 17 09 18 09 540 6 10 6 40 7 10 740 8 10 9 10 10 10 1110 12 10 1240 13 10 13 40 14 10 14 40 15 10 1540 16 10 17 10 18 10 541 6 11 6 41 7.11 7 41 8 11 9.11 10 11 11.11 12 11 12 41 13.11 13 41 14.11 14 41 1511 1541 16 11 17 11 18 11 5 44 5 50 6 14 6 20 6 44 6 50 7 14 7 20 7 44 7 50 8 14 820 9 14 9 20 10 14 10 20 11.14 11 20 12 14 12 20 12 44 12 50 13 14 13 20 13 44 13 50 14 14 14 20 14 44 14 50 15 14 1520 15 44 15 50 16 14 16 20 17 14 17 20 18 14 1875 5 53 5 53 6 23 6 23 6 53 6 53 7 23 773" 7 53 7 53 823 823 9 23 9 23 10 23 10 23 11.23 11 23 12 23 12 23 12 53 12 53 13 23 TT23 13 53 13 53 14 23 14 23 14 53 14 53 1523 1523 15 53 16 53 16 2J 16 23 17 23 T773 18 23 1823 5 54 6 24 6 54 7 24 7 54 8 24 9 24 10 24 11 24 12 24 12 54 13 24 13 54 14 24 14 54 15 24 15 54 16.24 17 24 18 24 5 56 6 26 6 56 7 26 7 56 8 26 9.26 10 26 11 26 12 26 12 56 13 26 13 56 14 26 14 66 15 26 15 56 16 26 17 26 18 26 557 6 27 6 57 7 27 7.57 8 27 9 27 10 27 11 27 12 27 12 57 13 27 13 57 14 27 14 57 1527 15 57 16 27 17 27 18 27 5 58 6 28 6 58 7 28 7 58 8 28 9 28 10 28 11 28 12 28 12 58 13 28 13 58 14 28 14 58 15 28 15 58 16 28 17 28 18 28 6 00 6 30 7 00 7 30 8 00 8 30 10 00 10 30 11 30 12 30 13 00 13 30 14 00 14 30 15 00 15 30 16 00 16 30 17 30 18 30 602 6 32 702 7 32 8 02 8 32 10 02 10 32 11 32 12 32 13 02 13 32 14 02 14 32 15 02 1532 16 02 16 32 1/ 32 18 32 603 6 05 6 33 7 03 7 33 8 03 8 33 1003 10 33 11.33 1233 13 03 13 05 13 33 1403 1433 1503 1533 16 03 16 33 17 33 1H 33 6 36 7 05 7 35 8 05 8 35 TOŠ 1035 11 35 12 35 13 35 14 05 1435 15 05 15 35 16 05 TOŠ TT35 TTE 607 637 707 7 37 8 07 837 10 07 1037 11 37 12 37 1307 13 37 14 07 14 37 1507 1537 16 07 16 37 1737 183/ 6 09 6 39 7 09 7 39 8 09 8 39 10 09 10 39 11 39 12 39 13 09 13 39 14 09 14 39 1509 1539 16 09 16 39 17 39 18 39 6 11 641 7.11 7 41 8 11 841 10 11 1041 1111 1241 13 11 1341 14.11 14 41 15 11 1541 16 11 16 41 17 41 18 41 18 55 1857 19 00 1903 1905 1907 1909 19 10 19 11 19 14 T9~2TJ 19 23 7573 19 24 19 26 19 27 19 28 19 30 19 32 19 33 19 35 19 37 19 39 19 41 19 55 19 57 20 00 20 03 20 05 20 0 7 20 09 20 10 20 11 20 14 2T20 20 23 20 23" 20 24 20 26 20 27 20 28 20 30 20 32 20 33 20 35 20 17 20 :>9 20 .1 21 25 21 27 21 30 21 33 21 35 21 37 21 39 21 40 21 41 21 44 2715 22 08 22 08 22 09 22 11 22 12 22 13 22 16 22 17 22 18 2778 22 20 22 22 22 24 OPOMBA Pod D Pod 0* vozi ob delavnikih vozi ob delavnikih razen sobote Vozni red velia od 1/8 1984 dal|e 4. STRAŽIŠČE — KRANJ — STRAŽIŠČE POSTAJE Stražišče 00 Straž samop Stražišče PTT labore Zel postal« Globus AP Krani Gor seiem Zel postaia labore Stražišče PTT Straž samop Stražišče DO 5 30 5 31 5 33 5 35 5 37 5 40 5 40 5 42 5 45 5 48 5 50 5 52 5 54 5 55 6 00 601 6 03 6 05 607 6 10 6 10 6 12 6 15 6 18 6 20 6 22 6 24 6 25 6 30 831 633 635 6 37 6 40 6~40 6 42 6 45 6 48 650 652 6 54 6 55 7 00 7 30 8 00 9 00 10 00 11 00 12 00 12 30 13 00 13 30 14 00 14 30 15 00 7 01 7 31 8 01 9 01 10 01 11 01 12 01 _ 12 31 1301 13 31 14 01 14 31 15 01 7 03 7 33 8 03 9 03 10 03 11 03 12 03 12 33 13 03 13 33 14 03 1433 15 03 7 05 7 35 8 05 9 05 10 05 11 05 12 05 12 35 13 05 13 35 14 05 14 35 15 05 707 7.37 8 07 9 07 10 07 11 07 12 07 12 37 13 07 13 37 14 07 1437 1507 7 10 7 40 8 10 9 10 10 10 11 10 12 10 12 40 13 10 13 40 14 10 14 40 15 10 7 10 7 40 8 10 9 10 10 10 TT 10 12 10 12 40 13 10 13 40 14 10 14 40 iTiU 7 12 7 42 8 12 9 12 10 12 11 12 12 12 12 42 13 12 13 42 14 12 14 42 15 12 7 15 745 8 15 9 15 10 15 11 15 12 15 12 45 13 15 13 45 14 15 14 45 15 15 7 18 7 48 8 18 9 18 10 18 11 18 12 18 12 48 13 18 13 48 14 18 14 48 15 18 7 20 7 50 8 20 920 10 20 11 20 12 20 12 50 13 20 13 60 14 20 14 50 15 20 7 22 7 52 8 22 9 22 10 22 11 22 12 22 12 52 13 22 13 52 14 22 14 52 15 22 7 24 7 54 8 24 9 24 10 24 n 24 12 24 12 54 13 24 13 64 14 24 14 54 15 24 7 25 7 55 8 25 9 25 10 25 11 25 12 25 12 55 13 25 13 55 14 25 1455 1525 OPOMBA Pod V PodO vozi vsak dan vozi nb delavnikih 16 00 16 01 1603 16 05 160/ 16 10 IFTo 16 12 16 15 18 18 16 20 16 22 16 24 16 25 1/00 1701 1/03 17 05 17 07 17 10 TTT5 17 12 17 15 17 18 1/20 1/22 1/24 1/25 1800 18 01 18 03 18 05 180/ 8 10 18 10 18 12 18 15 18 18 18 20 18 22 18 24 1825 18 30 18 31 18 33 18 35 18 3/ 18 40 18 40 18 42 18 45 18 48 18 50 18 52 18 54 18 55 19 00 1901 19 03 19 05 190/ 19 10 T975 19 12 19 15 19 18 19 20 19 22 19 24 19 25 19 30 19 31 19 33 19 35 19 3/ 19 41) I'I 411 19 42 19 45 19 48 19 50 19 52 19 54 19 55 70 00 20 01 20 03 2005 200/ 20J0 2TTO 20 12 20 15 20 18 20 20 20 22 20 24 20 25 Pod 0- vozi oh delavnikih lažen sobote Vozni red velja od 1/8 1984 dal|e 5. GLOBUS —PRIMSKG POSTAJE KM 1 \ D Globus 00 525 AP Kranj 1 527 Dijaški dom 2 5 29 Zdr dom 2 5 30 Vodov, stolp 2 532 Pri Jaku 3 5 34 534 Pnmskovo Z. dom 3 535 Primskovo G. dom 3 536 Gorenje 4 5 38 Britof Johanca 5 539 Britol trg. 5 540 Predoslje sob 6 541 Predoslje 6 542 Brdo 7 544 Bobovk K 8 546 Lakner 9 5 48 5 48 Veliki hrib 10 549 Gor oblačila 10 551 Kranj AP 11 553 Globus 12P 5 55 6. GlOBUS-KOKRIC.J POSTAJE KM t 1 V 1 Globus 00 5.101 AP Kranj Dij. dom J 5 12 5 14 Zdr. dom 2 5 15' Gor. obtočila 2 5174 Veliki hrib 3 5 19 lakner 4 5 20 5 20 Bobovk K. 4 5 22 Brdo 5 5 2« Predoslje 6 5 26 Predos šola 6 527 Biitof 7 5 28 Britof Johanca 8 5 29 Gorenje 8 5 30 Primskovo GD 9 5 32 Primskovo ZO 9 5 33 Pri Jaku 9 5 34 5 34 Vodov, stolp 10 5 36 AP Kranj 11 5 38 Globus 12P 540 7. GLOBUS-RUPA-I POSTAJE KM jtobus OO W Kranj 1 »jaški d 2 Zdr dom 2 OŠ Simon Jenko 2 C. Kokrikega odreda 3 Rupa vas 3 Rovka K 3 hm 4 Lakner Nedelska 5 vas 6 Toporš 7 P OPOMBA: Pod D — vozio* Pod D* — mm ob 1 Vrani red valji od 1/8-1984 1 7. MLAKA—RUPA—H POSTAJE KM 1 D Mlaka 00 5 05 Toporš 1 5.06 Nedeljska vas 1 5.0« Lakner 1 5 10 hm 2 5.12 llovkaK 3 5.15 Rupa vas 3 5.18 C. Kokrškega odreda 4 5.19 OŠ Simon Janko 5 5 20 AP Kranj 6 5 23 5 23 Globus 7P 526 OPOMBA PodO — vozi ob I Pod D* - vozi ob 1 Vozni red valja od 1 /8-1984 dalje 8. GLOBUS-BREG POSTAJE KM 1 Globus 00 5 a AP Kranj 1 5 '2 Gorenjski tajam 2 5 15 Kranj ŽP 2 5.H Labore Draksler 3 Orehek 4 Orehek trgovina 5 524 Oru lovka 6 5 2« Breg Aleš 7 5 2« Breg 8P OPOMBA: Pod D * - vozi ob Pod D" — vozi ob 1 Vozni rad velja ad 1/8 1984 dat|*. 8. BREG—GLOBUS POSTAJE Breg Breg Aleš Drulovka Orehek — Labore Zal post Gor sejem Dijaški d Zdr dom AP Kranj Globus OO 5 3! 1 5 3] 2 5 3S 3 5 4 4 5.4 4 bi 6 5.4 7 5. B 5.1 8 5 i 9 5,! 9P 5.! OPOMBA Pod D - Pod 0" — ob dej Vozni red valuj od 1/8-1984 dat Alples odločno prodira na zahodno tržišče V tovarni pohištva Alples v Železnikih so v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda slovesno odprli nov obrat, v katerem bodo izdelovali ohišja za televizorje, zvočnike in druge podobne aparate ter masivno in ploskovno pohištvo. V temeljni organizaciji Fonsko in garniturno pohištvo, kamor sodi nov obrat, bodo že letos trikratno povečali lanski izvoz in prodali na zahodno tržišče za milijon in 273 tisoč dolarjev izdelkov. Predelava lesa ima v Selški dolini bogato tradicijo. Zgodovinski viri navajajo, da je bila tu že pred šestimi stoletji, leta 1358, prva žaga; njej so se v kasnejših letih desetletjih in stoletjih pridružile številne nove venecijanke. Na prelomu iz prejšnjega v sedanje stoletje, natančneje leta 1897, je bila v Selški dolini že dobro organizirana gospodarska zadruga, ki je združevala sodarje iz številnih krajev. Pred drugo svetovno vojno je bila ustanovljena lesna produktivna zadruga, ki je močno pospešila razvoj lesnega gospodarstva v dolini; vseskozi se je zavzemala, da je treba na Gorenjskem odkupiti in predelati vso hlodovino. Po vojni sta bili sečnja in predelava lesa organizirani v različnih zadružnih oblikah, med katerimi velja omeniti predvsem medzadružno lesnoindustrijsko podjetje na češnjici, ki se je leta 1969 preimenovalo v Alples, v tovarno pohištva Železniki. Nov obrat — prelomnica v razvoju Alples je do danes doživel nesluten razvoj, posodobil in razširil je proizvodnjo, slavil številne delovne zmage; zadnjo med njimi prav prejšnjo soboto, ko je v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda slovesno odprl nov obrat za izdelovanje ohišja za televizorje, zvočnike in druge podobne aparate ter masivno in ploskovno pohištvo. V temeljni organizaciji Fonsko in garniturno pohištvo so se za izgradnjo novih prostorov odločili pred dvema letoma z namenom, da bi izboljšali delovne pogoje, odpravili ozka grla v proizvodnji, uvedli sodobno tehnologijo, bolje izkoristili domač les in naredili več kakovostnih iz-- zahtevno in konkurenčno stalno prodajo na tuje tržišče, smo v preteklosti sovlagali v združeno podjetje SK v Združenih državah Amerike ter v proizvodno kooperacijo v Žitari vasi. Dohodek pri izvozu je trenutno nezanimiv, ker se domače surovine in reprodukcijski materiali dražijo hitreje kot narašča vrednost tuje valute. Smatramo pa, da bo pri izvajanju gospodarske stabilizacije in v zaostrenih gospodarskih razmerah še nadalje padala kupna moč na domačem trgu, zato bo le izvoz zagotovilo za nemoten potek proizvodnje in za sprotno prodajo izdelkov.« Alples se je z izgradnjo obrata vključil v družbena prizadevanja za povečevanje konvertibilnega izvoza. Za naložbo se je odločil v času, ki ni bil najbolj ugoden za začetek. Izgradnja obrata je veljala 344 milijonov dinarjev, od tega gradbena dela 200 milijonov, domača in uvožena oprema blizu 100 milijonov, okrog 40 milijonov pa je bilo treba zagotoviti za začetek proizvodnje. Približno tretjino denarja so zbrale Alpleso-ve temeljne organizacije, 23 milijonov dinarjev članice sestavljene organizacije GLG (Gozdno gospodarstvo Kranj, Gradiš in Jelovica in Škofje Loke, LIP Bled in Aero Medvode), ostalo pa so s posojili zagotovili Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, mednarodna denarna organizacija IFC, izvajalci gradbenih del in dobavitelji domače opreme. Nov pohištveni obrat je odprl slavnostni govornik, predsednik škofjeloške občinske skupščine Matjaž Cepin Stane Čadež, glavni direktor Alplesa- »Novi vrZlninT,Tt0ri 50 P°memb»* Prelomnica v razvoju Alplesa.« ZahSimZ'daCesmo te cilje v glavnem že dose-ali - ie ob odprtju novega obrata, v katerem je kalš čas že tekla proizvodnja poudaril glavn. Krajši____ — /^ariP7 »Lani ie teme ina "^VUOlli" —--- / oefkov za prodajo na Ino vr* kislin 3 ob krajši čas ^« icn,a K. ---- direktor Alplesa Stane Čadež. »Lani je temeljna organizacija Fonsko in garniturno pohištvo izvozila le za 430 tisoč dolarjev izdelkov, medtem ko, letos načrtujemo v tem tozdu trikrat večjo prodajo na tuje tržišče — izvoz v vrednosti milijon in 273 tisoč dolarjev. V srednjeročni načrt smo zapisali, da bomo v Alplesu s prodajo na tuji trg \ ustvarili 15 odstotkov vsega prihodka. Danes I lahko ponosni ugotavljamo, da z izvozom zaslužimo že četrtino vsega denarja. Letos bomo i proizvedli za tri milijarde dinarjev izdelkov, od tega jih bomo za pet milijonov dolarjev prodali na konvertibilno tržišče — v Združene države Amerike, v zahodnoevropske države in v arabske dežele. Izgradnja obrata je za delovni kolektiv Alplesa pomembna prelomnica v razvoju. S tem smo za daljše obdobje končali z izgradnjo proizvodnih prostorov za lesno predelovalne obrate. Zdaj imamo nove prostore in v njih ugodne razmere za delo. Zavedamo se, da imamo lesarji dobre možnosti za izvoz; še toliko bolj, ker za proizvodnjo potrebujemo sorazmerno malo uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala. Da bi si zagotovili Posodabljanje proizvodnje in uvajanje novih programov V prihodnosti bo Alples največ znanja, dela in denarja vlagal v posodobitev tehnologije in zamenjavo starih in izrabljenih strojev z novimi, elektronskimi napravami in roboti, enako skrb kot strojem pa bo posvečal uvajanju novih proizvodnih programov. V skladiščih so že prvi paketi njihovega novega sistemskega pohištva DOM, ki je nastajalo nekaj let in bo agusta našlo pot tudi v trgovine. Novi program omogoča pri razmeroma majhnem številu sestavnih delov prodajo številnih različnih izdelkov: regalov, dnevnih sob, spalnic, mladinskega pohištva in predsob; daje širše možnosti opremljanja bivalnih prostorov in, čeprav je ponudba velika, pomeni osvežitev na pohištvenem trgu. Ne glede na to, da je na Beograjskem sejmu dobil laskavo priznanje, pa uvajanje novosti na tržišče ne bo preprosto, ker je v zadnjem času močno padla kupna moč prebivalstva. V tovarni že gradijo toplarno, skladišče za kosovne odpadke in 3000 kubičnih metrov velik silos, kamor bodo prek celega leta shranjevali lesne ostanke — vse to z namenom, da bi bolje izkoristili odpadne kose lesa in jih uporabili za ogrevanje tovarne, drugih podjetij v kraju in precejšnjega števila stanovanj v Železnikih. Pridobitev bo precejšnjega gospodarskega pomena, saj se bo tovarna lahko odpovedala nakupu uvoženega mazuta, to pa bo prispevalo tudi k manjši onesnaženosti zraka. Naslednje leto nameravajo urediti ustrezne prostore za temeljno organizacijo Kovinska predelava, ki je v petih letih povsem upravičila svoj obstoj. Alples se je s tem obratom vključil v proizvodnjo lesnoobdelovalnih strojev predvsem v izdelovanje razrezovalk, od najmanjših, obrtniških do takih, ki so zasnovane na računalniškem krmiljenju. Investicijske »injekcije« bosta potrebni tudi žaga in zabojarna; prva predvsem zato, da bi zagotovili bolj smotrno žaganje listavcev. V naslednjem srednjeročnem obdobju namerava Alples zgraditi tudi nov obrat v Selcih. Naložba bo odvisna od števila delovne sile, ki bo v prihodnosti na razpolago v Selški dolini. Delovni kolektiv Alplesa ima vedno dovolj razumevanja za skupne potrebe v kraju in dolini. Sodeluje pri razreševanju krajevne problematike, podpira domače športnike in pihalno godbo, prispeva za vse objekte skupnega, krajevnega pomena. Letos vlaga denar za razvoj telefonije v kraju in dolini, v prihodnosti se bo zavzemal predvsem za obnovo ceste v Selški dolini, ki je nevarna in neprimerna za sodoben prevoz s kontejnerji. A/ples bo tudi v prihodnosti največ dela znanja in sredstev vlagal v posodabljanje proizvodnje. V novem obratu — izdelovanje ohišja za televizorje. Čeprav so doma in v svetu težavne gospodarske razmere, Alples optimistično zre v prihodnost; ima 90 odstotkov domače surovine in reprodukcijskega materiala in, kar je najvažnejše — bogato tradicijo in znanje v predelavi lesa Sodobna tehnologija in boljši delovni pogoji. m vstaje slovenskega naroda so v tovarni pohištva Alples v Železnikih slovesno Ob dPev . ____. Wr\ alples Delavci Alplesa čestita/o delovnim ljudem in občanom Kranja, Tržiča. Radovljice in Jesenic ob njihovem prazniku! ^prli nov pohištveni obrat. O LAS 10. STRAN PETEK, 27. JULIJA 1984 REPORTAŽA V parku se ne sme niti kihniti Triglavski narodni park naj bi privabil čimveč obiskovalcev, a program vsebuje tako stroga določila, da se ne sme v parku nabirati niti gob — Mar ni bilo območje že prej temeljito varovano? V zadnjem času se vse pogosteje govori in razpravlja o Triglavskem narodnem parku. V treh občinah: jeseniški, radovljiški in tolminski imajo opravka s Triglavskim narodnim parkom, ki obsega kar 848 kvadratnih kilometrov najlepših predelov Julijcev. Po sprejemu republiškega zakona o parku je morala delovna organizacija, ki upravlja z njim, pripraviti program dela. Ta obširni predlog pa je v praksi in v delegatskih skupščinah deležen živahne razprave, v jeseniški občini celo zavrnitve. Delegati so bili mnenja, da so varstvena določila za nekatera področja prestroga, neživljenjska, težko uresničljiva. Vsakdo, ki mu je narava ljuba, se zaveda, da je še kako prav, da smo dobili največji park v Sloveniji in v Jugoslaviji v najlepšem koncu domovine. Prav je, da kakor je le mogoče zaščitimo naravo, ki nam ni dar, ampak dediščina, ki jo zapuščamo poznejšim rodovom. Če pa smo že dobili park, je prav, da se pomenimo, kako ga bomo razvijali naprej, predvsem pa ohranili tisto, kar se mora ohraniti. Zakonska določila o parku in tudi program, ki izhaja iz njih, pa marsikje opozarjata na stvari, ki so hudo boleče za prebivalce na tem območju, za gozdarje, ki jim les v parku reže kruh. Pri tem ne bomo več mislili na domala smešna določila, da je v obrobnem pasu parka dovoljeno nabrati le kilogram gob in da v osrednjem območju domala ne bi smel niti kihniti, temveč na življenjsko boleče stvari — nekoliko drugače kot upravljavci parka in tako, kot pravijo ljudje, ki hočeš nočeš žive v tako lepem predelu, da so ga razglasili za nacionalni park. Lepo je in imenitno se sliši, če na park gledaš izza pisalne mize ali povabiš v gozd in na parkovne jase goste od drugod. Vse drugače pa je v parku živeti, iz dneva v dan in se tudi stalno srečevati z omejitvami. Kot nikdar pač ne bosta našla skupnega jezika tisti kmet, ki obnavlja staro hišo z majhnimi okenci in spomeniški var-stveniki, ki terjajo, da majhna okenca ohrani, streho pa pusti pokrito s skodlami. Živeti za majhnimi okenci ni prijetno, naj bo za kulturno dediščino slovenske vasi še tako koristno. Vsi se strinjajo, da je treba v parku zatreti črnograditelj-stvo, ki se je v tem območju zares razmahnilo. A le zato zakona o Triglavskem narodnem parku vendarle ni bilo treba, saj bi svojo moč morale pokazati urbanistične inšpekcije in preganjati črnogradite-lje, v mestu in v naravi. Vse do zdaj smo verjeli, da načrti naših gozdarjev prvenstveno varujejo naravo in šele nato od poseka lesa tudi živijo. Da imajo svoja pravila in merila, ki ne dovoljujejo, da bi gozdove uničevali. Povsod po svetu je jasno, da do gozdov, nedostopnih, brez gozdnih cest ne moreš priti in jih je treba zgraditi. Res je, da s tako obljudenih območij beže divji petelini in divjad, a lovci in gozdarji so venomer trdno zatrjevali, da dobro sodelujejo in da ni bilo veliko spornih vprašanj. Vodne regulacije kot je Ra-dovna terjajo precej prostora in dela, področje in življenje v njem se precej spreminja. Prav tako je z industrijo, ki v desetletjih temeljito spreminja krajino. A verjeti je, da so se že načrtovalci gospodarskih naložb toliko varstveno osvestili, da sami ne bodo dovolili NA ŠIJI POD KOFCAMI IN KLADIVOM PASETA NADA IN LENART RIBNIKAR Na Sijo na masovnek Pozno popoldansko sonce se je iznad vrhov smrek pod Kofeami upiralo naravnost v hišico in planšarijo na Šiji. Žehta je plapolala v vetru in naznanjala, da so planšarji doma. Še bolj zgovorna so bila na široko odprta vrata, polni lončki in škafci rož po oknih, po stopnicah, ogenj, ki je na drobno prasketal v štedilniku, voda v velikem črnem loncu, ki se je grela za bogvekaj, za čaj, za pomivanje, za pranje, za molžo . . . Lenart se je oglasil od hlevov sem, da bo gospodinja takoj prišla, da je šla samo dve kravi zavrnit. Nagajata kot sama vraga. Zdaj le še ti dve, prej pa vseh sedem, kar jih molzeta. Malo so se že navadile, včasih je pa še treba skočiti za njimi in jih prignati sem dol na molžo. O, dosti jima dajo opraviti krave. 120 jih imata na 120 hektarjev pašnikov. Hektar za vsako! Tako se ne godi povsod kravam! Pa je že tu gospodinja. Upehana je, kajti visoko se je poganjala za kravami. Kar z daljnogledom gre za njimi, da jih zagotovo najde. Letos prvič paseta na Šiji. Na Tegoš-čah sta bila prejšnja leta, pa je lani tam pogorelo. Tudi tu je lepo, le navaditi se bo treba. Prijetno sta uredila kočo. Vse diši po čistem, po svežem. Nežne, skrbno zlikane zelene zavesice na kuhinjskih okencih še poudarjajo to svežino. Zaboj za drva pri štedilniku je oblepljen s prijetno opečnato tapeto, okence, ki gleda v dnevni prostor pa z zeleno. Odlično se ujemajo barve, tople in sveže obenem. Toploto daje seveda tudi štedilnik, ki pri Nadi menda nikoli ne ugasne. Saj tudi ne sme. Vedno se kdo pojavi na vratih za to ali ono. Radi prihajajo sem planinci, posebno lovci in stari znanci s Tegoške planine. Ob koncu tedna je tu vse polno. Planinci pes, drugi se pripeljejo /. avtom. Vsak si pa zagotovo zaželi najprej nekaj za odžejat, potem pa še kaj za prigriznit. Nada jih nikoli ne razočara. Če ve vnaprej, da pridejo, jih pričakajo sirovi štruklji, sirov zavitek, hitro so na mizi tudi žganci. ajdov, .koruzni, polenta vedno je tu mleko, sladko al. k.slo. skuta domač kruh in pa. seveda, masovnek. Nada ga dela ./ bele moke. Kako nežno mehko se topi v ustih! Kako ga naredi-.' Nada ne skriva svojega recepta. Kislo smetano prevre. posebej P^vbm^v, kij« kislo smetano, ajce, mak™£^*m pu vse to skupaj /li.|." V zavreto smetano m nj u t ako dolgo, da masovnek nu- mesa na ognj raste. Ko spusti han. Vročega j» mast, *ba je ie masovnek ku- Nada in I cimrt letos paseta na Siji boljši so pa z njim zaboljeni ajdovi žganci. To so dobrote, ki so najboljše v gorah, kajti nikjer ni smetana tako bogata in tako dobra kot prav tu. Okrog 1510 metrov visoko nad morje m |e Šiju. Lepa planina ln razgled je <.d tu tudi lep. Če gledaš od desne proti levi. je pred te boj najprej Križka gora s svojim dolgim hrbtom, na koncu Tolsti vrh, špička vmes je Velika Poljana, potem je greben Storžiča, na jezerski strani pa se vidi Stegovnik. Nad hišo se dviga vrh Kladiva, naprej pa Veliki vrh in Škrbina. Za te vrhove zadostuje le osebna izkaznica, če boste pa hoteli na Tegoško goro, na Pungarško goro in na planino Koroši-co in Košutnikov turn nad Dolgo njivo, bo pa treba posebno dovoljenje. Potni list za te obmejne vrhove ne velja! Tudi prenočiti se da pri Nadi in Lenartu. Deset do petnajst planincev lahko tu vsako noč najde ležišče. Ko bi imel človek malo več časa. ko bi ne priganjalo delo v dolini, bi si po temlem masovneku privoščil kozarec belega, se zleknil na tistole široko tesano klop in užival v zahajajočem soncu Zvečer, ko bi Nada m Lenart pomol/ki in t >b\ a nit-vala, bi pa kakšno rekli. Večeri tu gori morajo biti najlepši. Posebna tišina vlada tod. In ce to raztrga jelen s SVOJIM rukom, ti /ledeni ko/a ... Ko se bodo pa gobe /ačele tu gori pridem zagotovo spet Trde so kot skale, da veste. Takih zagotovo še niste nabirali! prevelikega onesnaževanja. Tu so spet gozdarski varuhi in gozdarski strokovnjaki, ki se še kako zavedajo, da so slovenski gozdovi ogroženi, saj se naša jelka suši, za njo še smreka. Gozdovi pa ne propadajo le ob industriji, temveč tudi drugod, tudi v triglavskem narodnem parku. Propadajo pa zaradi splošnega onesnaževanja nad Evropo, kislih padavin, ki jih »uvozimo«. In ker so seznanjeni, da gozdovi počasi, a vztrajno umirajo, da prihaja domala do nepopravljive ekološke, naravovarstvene in gozdno-gospodarske škode je prvo, proti čemer se vztrajno borijo, prav lokalno onesnaževanje. Lovcem nimamo kaj zameriti, saj skrbe za divjad. Morda bi jim poočitali lahko le, da se lovske družine v primeru gar-javosti gamsov sprva nikakor niso mogle sporazumeti za enotno akcijo, a naposled so epidemijo le omejili in v naših loviščih je zdrava divjad. Zaščita Triglavskega narodnega parka je bila pred zakonom dobra, varovali so ga lovci, gozdarji, vodarji, ribiči in vsi drugi. Vsak po svoje, a vsi z enim samim ciljem: varovati naravo. Triglavski narodni park je do zdaj postavil table, kar je lepo in prav, park varujejo nadzorniki, redno in amatersko zaposleni. Ljudje, ki preživljajo dneve v počitniških hišah so že postavili smetnjake, planinci odvažajo embalažo s planinskih hiš s helikopterji — ostane le eno samo, čisto in preprosto vprašanje, s čim se bodo pravzaprav ukvarjali nadzorniki. Tiste redke nabiralce borovnic in gob, ki so nedisciplinirani, se že da ugnati; gozdarji sami vedo za vsako na črno posekano smreko; lovci slišijo »raubšicarski« strel. Naš nacionalni park je park in ne rezervat, kjer se prav svobodno res ne smeš obnašati. Za park pa so v navadi prožnejša pravila kot zdaj, ko raa-lodane v gozd sploh ne bi smel stopiti. Po svoje večino obiskovalcev ta pravila tudi žalijo — zaradi redkih izjem vandalizma, roparstva in kraje vendarle Slovenci nismo narod, ki bi kar kipel od želje, da čimprej in čimbolj temeljito uničuje dar narave. D. Sedej Taborniki Mustang, Fazan, Kazor in Punt ponosno nosijo taborniško uniformo Rod modrega vala tabori v Besnici V Spodnji Besnici že ves mesec taborijo zamejski taborniki iz Trsta in Gorice — Murni, medvedki, čebelice in zapriseženi taborniki Rodu modrega vala že leta prihajajo letovat v Slovenijo Besnica — Prejšnja leta so zamejski taborniki Rodu modrega vala letovali v Bovcu, Kobaridu, na Snežniku, v okolici Škofje Loke, v Martuljku, lani v Završnici, letos pa so svoje šotore postavili v Spodnji Besnici. Do 31. julija bo na jasi, nedaleč od vasi zvenela razposajena taborniška pesem, potem bodo taborniki pospravili šotorišče in se, bogati izkušenj o Sloveniji in življenju v naravi, vrnili domov. Taborniški dan rano zasvi ta. Takrat se pod zastavo zbe-ro korenjaški skavti in do obhoda ocenjevalne komisije kar se da zgledno pospravijo svoja zasilna bivališča. Nato jih kli če gozdna šola. Ta jih uči mnogih taborniških veščin, iz kate tih potem najmlajši taborniki ob koncu taborjenju polagajo izpit. Slovesen sprejem med zaprisežene tabornike je izreden dogodek, na katerega je ponosen vsak, ki je kdaj prebi val pod šotori murnov, med vedkov in čebelic. Po kosilu, ki si ga sami skuhajo in jim zato mnogo bolj tekne kot ono z domačega štedilnika, zavlada »tiha ura«, nato pu skupina kre ne na izlet uli pohod, si krajša popoldne z neobhodnimi tu borniškimi opruvili. se uri za večerni program ob tuboinem ognju. Ko smo v sredo okrog kosilu obiskuli tubor Rodu modrega vala, da bi jih družno /a lotili pri kosilu, smo se poste no ušteli. Tum smo nušli le dežurne Vsi ostali so odšli na izlet v Kranj in potem na kopu lisce Preostalih tubornikov, dežurnih v taboru, ni nU gn /la zavist. Taka je namreč"' tu-bornišku disciplina in tej se pokoravajo bre/. obotavljanja.. i antje m dekleta si i pi idm i na ogenj pod kotlom, v katerem so kuhali kosilo. Polnili so vodni zbiralnik, rezali kruh in sem ter tja mešali mineštro, ki je omamno dišala iz lonca. Na prostem, kjer si mladi kuhajo po svoji spretnosti in domišljiji, tekne celo tisto, kar doma ne. Taborniška veterana Igor Devetak iz Gorice s taborniškim imenom Javor in Sergij Kukanja-Kis, doma iz Trsta, imutu oba že čez 20 let in za sabo domala IS let taborniškega sta/.a, a se se ne moreta lo oiti od taborništva. Takole sta nanizalu letošnje vtise: »Na Gorenjskem smo že večkrat tuborili, ker nam je blizu, pu tudi narava je privla-ni,i V okolici Kranja smo letos prvič. Odkar taborimo, smo se že dodobra razgledali po okolici. Bili smo na Storži-ču in v Kranju, spoznali smo Besničane. Z domačini bomo te dni igrali nogomet in odboj ko . Za sabo imava že lepo število taborjenj, a tale kraj je eden najlepših, kjer smo doslej postavili šotore.« 13 letna Beba Dehora iz Prošeka pri Trstu, učenka slovenske osnovne šole Frana Levstika, tokrat prvič tabori: • Prijateljice tabornice so me nagovorile, naj grem tudi jaz mednje Ojunacila sem se, starši niso uii«di nič proti in /da, sem tu. Veliko lepega s,.m že doživela, tako da ko-ni.i sproti urejam vtise. Prihodnje leto zagotovo spet pridem.« ,. .„ To so zagotovili tudi Mustang. Kazan, Razor in Punt. sami vrli ze dodobra izkušeni taborniki, k. jih je v Slovenijo prignala zelja spoznati Slove- lll|(J jn živeti z. naravo. Staro Prešeren ne bo ve« morda se bo okoli avgusta naprej po tranzitnega promet1 Krajani Centra so motornega promet stanovalcem brez zapore boje trgov Kranj — »Komaj dela mesta. »Ne vem prometa,« komentirajc pa čakamo, kakšno pot ko mu bodo na mestne i ja na sredo, 1. avgusta,\ zarisali vse potrebne u menilo, da bo poslej st^ promet. ha Posebno nova podoba starem delu mesta ne bo zala, saj se Kranjčani še minjajo dvomesečne zčv mesta v letu 1979, ko jej I treba popraviti most čez i kro pri Pošti. Že takrat so.le kateri spraševali, zakaj m ^( zapore kar podaljšali, ne j da je po Prešernovi ulici in h oba trga znova stekel trana :* promet, ki stresa temelje j* rih stavb, smradi ozračj« H polni ušesa s hrupom. Če si kdo morda predf^ vi j a, da bodo zdaj stare ^ stne ulice postale resničen *r za pešce, se malo moti. ] ^r bolj zaprta bo Prešernova ' « ca, kjer bo pešcem, ki so ^ slej na ozkih, le zarisanih I čnikih na vsakem koraku | gali, da jih zadane avtor ali vsaj nepreviden kolesc se ni menil za že zdaj prej dano pot. Prešernova ulicSr odprta le za dostavo in safl dokaj raztegnjenem času f mih ur (od 5. ure zjutraj 12. ure dopoldne). V kraji skupnosti Center so tak gnjen čas za dostavo bolj-pozdravili, saj je bilo še nutku in tudi v predlogu ka o ureditvi cestnega ta določen čas le do 9. Uf. traj, v zadnjem trenutku; amandma izvršnega svet so ga delegati na skupščir čine sprejeli, spremer.il kovanja o mirnejšem dd dnevu v tem delu mesta] Prešernovi bodo seveda lak v svoje garaže zapeljan ai mobile tudi stanovalci. Promet, kolikor ga bo, potekal po vzporednih uli^j Tavčarjevi in Tomšičevi, te ulice, kjer se s težavo si ta dva avtomobila napi prehodne, so se v Kranju čili za enosmerni pror ko bo s Poštne ulice peljati po Tavčarjevi prot istrovem trgu. Z Maistroj trga bo dovoljeno zavijat prav tako enosmerno Reg vo in Tomšičevo ulico. Pn 1* z motornimi vozili bo v tej^P lu dovoljen le za stanoval delovne organizacije s žem v tem delu mesta in da za komunalno službe što, reševalno službo, ta f in drugo. »V teh ulicah zaradi z^ vitve nujnega prometa in J*1^1 d i dostave ne bo stanova J di dovoljeno parkirati,« je ; ;*ćdj dal Franc Markun s Kom za urbanizem skupščine \ ~ ne Kranj. »Ne bo ravno **vni težav, da bi zagotovili dl ; St parkirnih mest za stano> ;mes skupaj s krajevno skupn }l, r« smo določili kot parki ''spr Pra\ vila 1 >še i ml .Jože K I v n HO SLO HHFZ V OVIR? - Ozkm /,n| ulica bo posebej odprti jen promet proti M ■'!<> do 20.30, razen 5. m H avgusta, ko imajo šahisti prosta dneva. mu, da je moštvo pomlajeno, saj je od starejših igralcev ostala le peterica. To SO Miro in Zmago Malavašič, Kuhar, Stanišič in Jerman. Lestvica: Triglav Koper Burin Biograd Opatija Brodograditelj Delfin Jedinstvo 1 1 1 0 0 0 1 0 46:24 1 0 37:31 1 1 42:38 35:29 35:31 27:34 23:38 2 38:57 0 [zidi! Koper : Triglav 9:9, Delfin : Triglav 0:5 bb, Triglav : Brodograditelj 17:9, Triglav : Jedinstvo 15:6. Jutri in v nedeljo Triglav gostuje na Reki in v Opatiji. V soboto igra na Reki / Burinom, v nedeljo pa v Opatiji z domačim moštvom. -dh Nočni tek v Tržiču Tržič — V počastitev občinskega praznika bo v petek, 3. avgusta, ob 20. uri v Tržiču nočni tek po mestnih ulicah. Sodelo\ ale bodo ekipe osnovnih organizacij ZSMS, osnovnih šol, druž-benih organizacij in društev, JLA in posamezniki. Ženske in veterani, stari od 30 do 50 let, bodo tekli po progi, ki si. ho začela na mostu čez Tržiško Bistrico (v bližini občinske zgradbe), na-daljevala mimo avtobusne postaje do svobode, po Partizanski ulici, čez m, si na Cankarjevo mesto in nazaj do startnega in ciljnega mesta. Vsi ostali bodo tekmovali na daljši progi — ocj občinske zgradbe do Trga svobode in ,„ partizanski ulici, odtod po klancu 11 i \ irje, mirno pokopališča do Švelca po Cankarjevi cesti in čez most do ob-(-.lllske zgradbe. Moško ekipo sestavlja pet Članov, žensko trije. Prijave spreje. ma organizator, komisija za šport pri občinski konferenci ZSMS Tržič, na naslov: OK ZSMS Tržič, Trg svobode IS ,|„ srede, 1. avgusta. ?€GA PROMETA PETEK, 27 JULIJA 1984 1.1 STRAN TA V KRANJU OD 1. AVGUSTA 1984 —KOKRICA—GLOBUS 4 5 LJ_°- 7 25 7.27 7.29 7.30 7.32 7.34 7.34 7.35 7.36 7.38 7.39 7.40 7.41 7.42 7.44 7.46 7.48 7.48 7.49 7.51 7.53 7.55 "j 655 657 i 659 5 700 D 702 704 X 704 ;* 705 ' X 7.06 i 708 i 7.09 7.10 ■ 7.11 7.12 « 7.14 7.16 i 7.18 7.18 I 7.19 i 7.21 7.23 ■ 7.25 7 55 7.57 7.59 800 8.02 8.04 8.04 8.05 8.06 8.08 8.09 8.10 8.1 I 8 12 8.14 8.16 8.18 8 18 8.19 8.21 8.23 8.25 8.55 8.57 8.59 9 00 9.02 9 04 9.04 9.05 9.06 908 9.09 9.10 9.11 9.12 9.14 9.16 9.18 9.18 9.19 9.21 9.23 9 25 9 55 9 57 9 59 10 00 10 02 10 04 10 04 10.05 10.06 1008 10.09 10.10 10.11 10.12 10.14 10.16 10.18 10.18 10.19 1021 10.23 10.25 9 10 11 12 13 14 V V D V 0 V 10 55 11 55 12 25 12.55 1325 13.55 10 57 11.57 12 27 12.57 13.27 13.57 10 59 11 59 12 29 12.59 13.29 13.59 11 00 1200 12.30 13 00 13.30 14.00 11 02 12 02 12.32 13.02 13.32 14.02 11 04 12.04 12.34 13.04 13.34 14.04 11 04 12.04 12 34 13.04 1334 14 04 11 05 12.05 12.35 13.05 1335 14.05 11 06 12.06 12.36 13.06 13.36 14.06 11 08 12.08 12.38 1308 13.38 14.08 11 09 12.09 12.39 13.09 13.39 14.09 11 10 12.10 12.40 13.10 13.40 14.10 11 11 12.11 12.41 13.11 13.41 14.11 11 12 12.12 12 42 13.12 13.42 14.12 11 14 12.14 12.44 13.14 13.44 14.14 11 16 12.16 12.46 13.16 13.46 14.16 11 18 12.18 12.48 13.18 13.48 14.18 11.18 12 18 12.48 13.18 13.48 14.18 11 19 12.19 12.49 13.19 13 49 14.19 11 21 12.21 12.51 13.21 13.51 14 21 11 23 12.23 12.53 1323 1353 14.23 11 25 12.25 12.55 13.25 13.55 14.25 14.25 14.27 14.29 14.30 14.32 1434 14.34 14.35 14.36 14.38 14.39 14.40 14.41 14 42 14.44 14.46 14.48 14.48 14.49 14.51 14.53 14.55 16 17 18 19 20 21 22 23 24 U V V V r V D' V o- 14.55 15.55 16 55 17 55 18.25 1855 1925 19.55 22 25 14.57 15.57 16.57 17.57 18.27 18 57 19.27 19.57 22 27 14 59 15.59 16.59 17.59 18.29 18 59 1929 19 59 22.29 15.00 16.00 17.00 18.00 18 30 19 00 19 30 20 00 22 30 15.02 16.02 17.02 18 02 18.32 19 02 19 32 20 02 22.32 15.04 16.04 17.04 18 04 18.34 19 04 19 34 2004 2234 15.04 16.04 17.04 18 04 18 34 19 04 19 34 20 04 2234 15.05 16.05 1705 18.05 18.35 19.05 1935 20.05 22 35 15 06 16 06 17.06 18.06 1836 19.06 1936 2006 2236 15.08 16.08 17 08 1808 18 38 19.08 19 38 2008 22 38 15.09 16.09 17.09 18.09 18.39 19.09 19.39 20 09 22.39 15.10 16.10 17.10 18.10 18.40 19.10 19.40 20.10 22 40 15.11 16.11 17.11 18.11 1841 19.11 19.41 20.11 22.41 15.12 16.12 17.12 18 12 18.42 1912 19.42 20.12 22 42 15 14 16.14 17.14 18.14 18 44 19.14 1944 20 14 22 44 15.16 16.16 17 16 18.16 18.46 19.16 19 46 20 16 22.46 15.18 16.18 17.18 18.18 18.48 19.18 19 48 2018 2248 15.18 16.18 17.18 18 18 18.48 1918 19 48 20 18 2248 1519 16.19 17.19 18.19 18 49 19.19 19 49 2019 22.49 15.21 16.21 17.21 1821 18.51 19.21 1951 20.21 2251 OPOMBA: MV - VOTVSkdaO 15.23 16.23 17.23 1823 18 53 19.23 19 53 20 23 22 53 PHD - miUmU 15.25 16.25 17.25 18.25 18.55 19 25 19 55 20 25 22.55 M D* — wn ob ddavodub. rana snbsor Vam red vdfa H 1/8 1984 ttjr ^-raiMSKOVO-GLOBUS 640 642 644 645 6.47 649 6 50 6.50 8.52 6.54 6.56 657 6.58 6.59 7.00 7.02 7.03 7.04 7.04 7.06 7.08 7.10 7.10 7.12 7.14 7.15 7.17 7.19 7.20 7.20 7.22 7.24 7.26 7.27 7.28 7.29 7.30 7.32 7.33 7.34 7~34 7.36 7.38 7.40 7.40 7 42 7.44 7.45 7.47 7.49 7.50 7.50 752 7.54 7 56 7.57 7.58 7.59 8.00 8.02 8.03 8.04 8.04 8.06 8.08 8.10 8.10 8.12 8.14 8.15 8.17 8.19 8.20 8.20 8 22 8.24 8.26 8.27 8.28 8.29 8.30 8.32 8.33 8J4 8.34 8.36 8.38 8.40 9 10 9.12 9.14 9.15 9.17 9.19 9.20 9.20 9.22 9.24 9.26 9.27 9.28 9.29 9.30 9.32 9.33 9 34 9.34 9 36 9.38 9 40 10.10 10.12 10.14 10.15 10.17 10.19 10.20 10.20 10.22 10.24 10.26 10.27 10.28 10.29 10.30 10.32 10.33 10.34 10.34 10.36 10.38 10.40 11.10 11.12 11.14 11.15 11.17 11.19 11.20 11.20 11.22 11.24 11.26 11.27 11.28 11.29 11.30 11.32 11.33 11.34 11.34 11.36 11.38 11.40 12.10 12.12 12.14 12 15 12.17 12.19 12.20 12.20 12.22 12.24 12.26 12.27 12.28 12.29 12.30 12.32 12.33 12.34 12.34 12.36 12.38 12.40 12.40 12.42 12.44 12.45 12.47 12.49 12.50 12.50 12.52 12.54 12.56 12.57 12.58 12.59 13.00 13.02 13.03 13.04 13.04 13.06 13.08 13.10 13.10 13.12 13.14 13.15 13.17 13.19 13.20 13.20 13.22 13.24 13.26 13.27 13.28 13.29 13.30 13 32 13.33 13.34 13.34 13.36 13.38 13 40 13.40 13.42 13.44 13.45 13.47 13 49 13.50 13 50 13.52 13.54 13.56 13.57 13.58 13.59 14.00 14.02 14.03 14 04 14.04 14.06 14.08 14.10 14.10 14.12 14.14 14.15 14.17 14 19 14.20 14.20 14.22 14.24 14.26 14.27 14.28 14.29 14.30 14.32 14.33 14.34 14.34 14.36 14.38 14.40 14.40 14.42 14.44 14.45 14.47 14 49 14.50 14.50 14.52 14.54 14.56 14.57 14.58 14.59 15.00 15.02 15.03 15.04 15.04 15.06 15.08 15.10 15.10 15.12 15.14 1515 15.17 15.19 15.20 15 20 15.22 15.24 15.26 15.27 15.28 15.29 15.30 15.32 15.33 15.34 15.34 15.36 15.38 15.40 16.10 16.12 16.14 16.15 16.17 16.19 16.20 16.20 16.22 16.24 16.26 16.27 1628 16.29 16.30 16.32 16.33 16.34 16.34 16.36 16.38 16.40 17.10 17 12 17 14 17 15 17.17 17.19 17.20 17.20 17.22 17.24 17.26 17.27 17.28 17 29 17 30 17.32 17.33 17.34 17.34 17.36 17 38 17.40 18.10 18 12 18.14 18 15 18 17 18.19 1820 18.20 18 22 18.24 1826 18.27 18.28 18.29 18.30 18.32 18.33 18 34 18.34 18.36 18.38 18.40 18 40 18.42 18.44 18.45 18.47 18.49 18 50 18.50 18.52 1854 18.56 18.57 18.58 18 59 1900 19.02 19.03 19.04 19.04 19.06 19.08 19.10 1910 19.12 19.14 1915 19.17 19.19 19 20 19 20 19 22 1924 19.26 19 27 19 28 19.29 19 30 19.32 19.33 19.34 19 34 19.36 19.38 19 40 1940 19 42 19 44 19 45 19.47 19.49 19 50 19 50 1952 1954 19 56 1957 19 58 19.59 20 00 20 02 20 03 2004 2004 20.06 2008 20.10 2010 20.12 20.14 20 15 20 17 20 19 20 20 2020 20 22 20.24 20 26 2027 20 28 20.29 20 30 20 32 20.33 2034 2034 20.36 20 38 2040 OPOMBA Pod V PHD PH D* mri rak dan Vam red veka H 1/8-1964 **» 9. GLOBUS—STRUŽEVO 9 D 10 D 11 D* ' 12 D* 13 0' 14 D* 15 D* 13.40 13.42 13.44 13.45 14.40 14.42 14.44 14.45 15.40 15,42 15.44 15.45 16.40 16.42 16.44 16.45 17.40 17.42 17.44 17.45 18.40 18.42 18,44 18.45 19.40 19.42 19.44 19.45 13.48 14.48 15.48 16.48 17.48 18.48 19.48 13.49 13.52 13.53 13.56 13.58 14,49 14.52 14,53 14.56 14,58 15.49 15.52 15.53 15.56 15,58 16,49 16.52 16.53 16.56 16.58 17,49 17.52 17.53 17.56 17.58 18,49 18.52 18.53 18.56 18.58 19.49 19.52 19.53 19.56 19.58 14,01 14.02 15.01 15.02 16.01 16.02 17.01 17.02 18.01 18.02 19.01 19.02 20.01 20.02 POSTAJE KM 1 D 2 0 3 D 4 D 5 ■ 6 ■ 7 D 8 D 9 D 10 D 11 D Globus oo 5.20 5.50 6.20 6.50 7.20 8.20 9.20 10 JO 11.70 12.20 12.50 AP Kranj t 5.22 5.52 6.22 6.52 7.22 «.22 9.22 10.22 11.22 12.22 12.52 Perivnik 2 5.26 5.56 6.26 6.56 7.26 8.26 9.26 10.26 11.26 12.26 12.56 IKOS 2 5.27 5.57 6.27 6.57 7.27 8.27 9.27 10.27 1127 12.27 12.57 Struževo trgovina 3P 5.30 6.00 6.30 7.00 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 POSTAJE KM 12 D 13 0 14 0 15 D 16 rr 17 rr 18 O* 19 rr 20 rr 21 D* 22 0- Globus 00 13.20 13.50 14.20 14.50 1520 1620 1720 1820 1920 2020 2220 AP Kranj 1 13.22 13.52 14.22 14.52 1522 1622 1722 1822 1922 2022 2222 Perivnik 2 13.26 13.56 14.26 14.56 1526 1626 1726 1826 1926 2026 2226 IKOS 2 13.27 13.57 14.27 14.57 1527 1627 1727 1827 1927 2027 2227 Struževo trgovina 3P 13.30 14.00 14.30 15.00 15.30 16.38 17.30 18.30 19.30 20.30 22.30 9. STRUŽEVO —GLOBUS OPOMBA phd — Pod D" vonobde VWI ob* m soba* 8 D 9 D 10 D 11 0 12 V 13 0' 14 0* 15 o- 16 rr 12.05 12.06 13.05 13.06 14.05 14.06 15.05 15.06 16.05 16.06 17.05 17.06 18,05 18.06 19.05 19.06 20.05 20.06 12,08 12,10 12.12 12,15 12.16 13.08 13.10 13.12 13.15 13.16 14.08 14.10 14.12 14,15 14.16 15.08 15.10 15.12 15,15 15.16 16,08 16.10 16.12 16,15 16.16 17.08 17.10 17.12 17.15 17.16 18,08 18.10 18.12 18.15 18.16 19.08 19.10 19.12 19.15 19.16 20.08 20.10 10.12 20.15 20.16 12.19 13.19 14,19 15.19 16,19 17.19 18.19 19.19 20.19 12.20 12.23 12.23 12.26 13.20 13.23 13.23 13.26 14,20 14.23 14.23 14.26 15,20 15.23 15.23 15.26 16.20 16,23 16.23 16.26 17.20 17.23 17.23 17.26 18.20 18.23 18.23 18.26 19,20 19.23 19.23 19.26 20.20 20.23 20.23 20.26 POSTAJE KM 1 D 2 0 3 0 4 D 5 D 6 D 7 D 8 O 9 ■' 10 0 11 0 Struževo trgovina 00 5.30 6.00 6.30 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 IKOS 1 5.33 6,03 6.33 7.03 8.03 9.63 10.03 11.03 12.03 12.33 13.03 Perivnik 1 5.34 6.04 6.34 7.04 8.04 9.04 10.04 11.04 12.04 12.34 13.04 Dijaški dom 2 5.37 6.07 6.37 7.07 8.07 9.07 10.07 11.07 12.07 12.37 13.07 Zdr. dom 2 5.38 6.08 6.38 7.08 8.08 9.08 10.08 11.08 12.08 12.38 13.08 AP Kranj 3 5.40 6.10 6.40 7.10 8.10 9.10 10.10 11.10 12.10 12.40 13.10 Globus 3P 5.42 6.12 6.42 7.12 8.12 9.12 10.12 11.12 12.12 12.42 13.12 POSTAJE KM 12 O 13 D 14 0 15 D 16 rr 17 O* 18 D* 19 D* 20 rr 21 O* 22 D" Struževo trgovina IKOS Perivnik Dijaški dom Zdr. dom AP Kranj Globus 00 13.30 14.00 14.30 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.30 22.30 1 13.33 14.03 14.33 15.03 16.03 17.03 18.03 19.03 20.03 21.33 22.33 1 13.34 14.04 14.34 15.04 16.04 17.04 18.04 19.04 20.04 21.34 22.34 2 13.37 14.07 14.37 15.07 16.07 17.07 18.07 19.07 20.07 21.37 22.37 2 13.38 14.08 14.38 15.08 16.08 17.08 18.08 19.08 20.08 21.38 22.38 3 13.40 14.10 14.40 15.10 16.10 17.10 18.10 19.10 20.10 21.40 22.40 3P 13.42 14.12 14.42 15.12 16.12 17.12 18.12 19.12 20.12 21.42 22.42 OPOMBA Pad D - van ob* ±wmk* Pod D" van ob debvnkib. ran sobote Avtobus na liniji št 9 začasno ne vari 8 D 9 D 10 0 11 0 12 D- 13 D* 14 0' 15 D' 16 D* 12.10 12.12 13.10 13.12 14.10 14.12 15.10 15,12 16.10 16.12 17.10 17,12 18.10 18.12 19.10 19.12 20.10 20.12 12.15 12.18 13.15 13.18 14.15 14.18 15.15 15.18 16.15 16.18 17.15 17.18 18.15 18.18 19.15 19.18 20.15 20.18 12.21 12.23 13.21 13.23 14.21 14.23 15.21 15.23 16.21 16.23 17.21 17.23 18.21 18.23 19.21 19.23 20.21 20.23 12.24 12.26 12.28 12.30 13.24 13.26 13.28 13.30 14.24 14.26 14.28 14.30 15,24 15.26 15.28 15.30 16.24 16.26 16.28 16.30 17.24 17.26 17,28 17.30 18.24 18.26 18,28 18.30 19.24 19.26 19.28 19.30 20.24 20.26 20.28 20.30 ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Škofja loka 0 D D 11,35 12.35 13.35 11.37 12.37 13.37 11.39 12.39 13.39 11.41 12.41 13.41 11.42 12.42 13.42 11.44 12.44 13.44 11.47 12,47 13.47 11.50 12.F i 13.50 11.53 12. i: 13.53 11,54 12.54 13.54 11.56 12.56 1356 11.58 12.58 13.58 14.35 14.37 14.39 14.41 14.42 14.44 14.47 14.50 14.53 14.54 14,56 14.58 15,35 15.37 15,39 15.41 15,42 15.44 15.47 15.50 15.53 15.54 15.56 15,58 16.35 16.37 16.39 16.41 16,42 16,44 16.47 16.50 16.53 16.54 16.56 16.58 17.35 17.37 17.39 17.41 17.42 17.44 17.47 17.50 17.53 17.54 17,56 17,58 14 15 16 0' D* 0# 18.35 19.35 20.35 18.37 19.37 20.37 18.39 19.39 20.39 18.41 19,41 20.41 18.42 19.42 20.42 18.44 19.44 20.44 18.47 19.47 20.47 18.50 19.50 20.50 18.53 19.53 20.53 18.54 19.54 20.54 18,56 19.56 20.56 18.58 19.58 20.58 1 čestita vsem občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič k njihovemu prazniku in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov GLASU STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, KINO, NOVO V KINU PETEK, 27. JULIJA 1984 domača lekarna na dopustu V poletnih tednih bomo pobliže spoznali nekatera vprašanja in ustrezne odgovore, ki so bolj sezonske narave. Odpravljamo se na dopust. Običajno jemljemo s seboj goro potrebne in nepotrebne opreme; take, ki jo nikoli ne potrebujemo, doma pa pustimo marsikaj, tudi kar pogrešamo na dopustu. Z našim zdravjem se lahko tudi med oddifjpm izven domačega kraja zgodi marsikaj: poškodujemo se. zbolimo, poslabša se naša kronična bolezen. Kaj torej vzeti s seboj na dopust? Zdravila, ki nam jih je predpisal zdravnik moramo vzeti s seboj v zadostni količini za vso odsotnost, z manjšo rezervo. Zdravila shranimo v dobro zaprti škatli, kamor nimajo dostopa mravlje in drug mrčes. Poskrbeli bomo, da bodo vedno na najbolj hladnem mestu — tudi v šotoru. V avtomobilu na odprtem prostoru brez sence bo za zdravila prevroče. Posebej občutljive na toploto so kapsule in mazila. Za obvladanje nenadne bolezni bomo vzeli s seboj običajno zalogo (naj bo sveža, še uporabna) zdravil iz domače lekarne: Aspirin ali Aminopirin proti vročini in bolečinam, mazilo proti kožni alergiji (ko-privki), ki je uporabno tudi pri stiku z meduzo, razkužilo, ki se razredči z vodo (npr. Asepsol). Nekontrolirano jemanje antibiotikov lahko kvečjemu zakrije klinično sliko ali celo škoduje, zato jih ne nosimo s seboj na dopust. Osebe s probčutljivostjo na čebelji ali osji pik lahko ob piku padejo v šok. ki je tudi življenjsko nevaren zaplet. Zato se morajo taki ogroženci dogovoriti z zdravnikom, da jim da ustrezna navodila in tudi sredstva za preprečevanje nastanka soka. Svetujem jim, naj ne hodijo na otoke, kjer ni organiziranega dobrega zdravstva. Sami naj tudi ne hodijo po borovnice, po gobe ali na daljše sprehode v naravo. Ta navodila veljajo tudi za bolnike s sladkorno boleznijo, če so nagnjeni k zapletom. Pri odhodu na dopust bomo vzeli s seboj nekaj povojev, sterilno gazo, zavojček obližov in trikotno ruto. Za čiščenje kože bomo uporabili vato, namočeno v Asepsol ali drugo razkužilo oziroma alkohol. Mala pinceta in ostre škarje pridejo pogosto v poštev. Naša potovalna lekarna ne bo dosti večja kot zavitek za prvo pomoč v avtomobilu. Tudi ta zavitek pred daljšim potovanjem preglejte in dopolnite uporabljeno vsebino. In ne imejte ga pod zadnjim steklom v avtomobilu, kjer je najbolj vroče. Ko pridete za daljše obdobje na dopust v neki kraj, se že v začetku pozanimajte pri domačinih ali v hotelu, kje in kako najdete v slučaju potrebe zdravnika. Zabeležite si njegov naslov ali telefonsko številko. Manj panike bo, če se slučajno kaj zgodi. Ce pride do porasta telesne temperature, bolniku sicer odsvetujemo kopanje v hladni vodi, ne zapiramo pa ga v zatohlo, vročo sobo ali v pregret šotor. Na svež zrak — v senco — z njim, čim manj odet in oblečen. Hladni ovitki imajo prednost pred tabletami. Ne bojte se prehlada zaradi hladnih ovitkov! V poletnem času je večja možnost zastrupitve s hrano. Zato ne jejte postanih in pogretih jedi, dobro operite sadje, preden ga pojeste, skrbite za umivanje rok in pazite na čimboljše higienske razmere. Tako boste preprečili marsikatero zastrupitev, iskanje zdravniške pomoči ali celo predčasno prekinitev dopusta. Morebitno drisko ali bruhanje poskušajte odpraviti s strogo dieto; več koristi kot vsa zdravila. dr. Tone Košir sušimo za zimo solate Pražnja solata Za 1 osebo potrebujemo: 1 lep zelen solatni list, 2 krompirja, 3 škampe ali rakce iz konzerve ali 3 školjke, majonezo, limono in peteršilj. Lepe solatne liste operemo in obrišemo. Zložimo jih v obliki cveta na velik steklen pladenj. Na vsak list damo kupček krompirjeve solate z majonezo (krompir naj bo narezan na majhne kocke). Na krompir damo 3 kuhane škampe ali vložene rakce ali školjke. Okrasimo z limoninimi krhlji in peteršiljem. Ce nimamo rakcev ali škam-pov. bo tako garnirana solata dobra tudi. če bomo v solatne liste položili le navadno francosko solato. Mešana solata 9 perutninskim mesom 100 g solate, 150 g perutninskega mesa (kuhanega ali pečenega) 100 g kuhanega stročjega fižola, 50 g šunke, 1 paprika, nekaj vejic zelene. 2 lista solate, 1 paradižnik, 1 kumarica, poper. Marinada: 1 žlica naribane čebule. 3 žlice olja, limonin sok, sol. pehtran. Zelenjavo očistimo, operemo in narežemo. Stresemo v skledo. primešamo narezano meso in šunko ter zabelimo z marinado za listnato zelenjavo in po-pramo. Marinada za listnato zelenjavo: 1 žlico drobno naribane čebule zmešamo z oljem, ki ga dodajamo po kapljicah. Nato dodamo še limonin sok, sol in sesekljan pehtran. Endivija s skutno majonezo 400 g endivije, 100 g skute, 2 žlici olja, 4 žlice majoneze, drob-njak ali čebula, 3 stroki česna, 1 žlička gorčice, poper, 1 žlička mleka, limonin sok ali kis. Očiščeno endivijo zrežemo na tanke rezance ter prelijemo s skutno majonezo. Skutna majoneza: 4 žlice majoneze zmešamo s pretlačeno skuto, sesekljanim drobnjakom ali čebulo, s strtim česnom, gorčico in poprom. Majonezo razredčimo z mlekom in limoninim sokom. Biti mora gosto tekoča. Solatna plošča 200 g skute, 5 do 6 žlic mleka, sol, 300 g rdeče pese, 300 g zelene, listi zelene solate, limonin sok ali kis, zelišča. Pretlačeno skuto razžvrklja-mo z mlekom in soljo. Dobro oprano surovo rdečo peso ter gomolj zelene olupimo in drobno naribamo ter premešamo s skutno maso. Naložimo na cele liste zelene solate (mehke glavnate solate), ki jih rahlo poškropimo z limoninim sokom ali kisom. Zelenjavo potresemo s sesekljanimi zelišči (peteršilj, drobnjak, krebuljica, melisa, pehtran, kresa itd.) NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO M«rcator DELIKATESNE NAMAZE s hrenom, gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v 370 mililitrskih kozarčkih. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Sušenje dišavnic in zelišč Za vse dišavnice in zelišča, ki jih nameravamo posušiti, je važno, da jih naberemo pred cvetenjem in zgodaj zjutraj. Tedaj vsebujejo največ dišavnih snovi. Tako sušimo majaron, baziliko, timijan, šatraj, meto, krebuljico, meliso, rožmarin itd. Dišavnice sušimo, če se le da v senci in lahnem vetru. Na soncu izhlapi preveč eteričnih olj. Obesimo jih ali razprostremo po lesa h. Pred sušenjem nabrane dišavnice dobro očistimo, in če je potrebno, tudi operemo. Odstraniti moramo vso prst in pesek. Suho rastlinje za domačo rabo zmanemo in hranimo v posodah, ki se neprodušno zapirajo. Lahko pa hranimo tudi šopke, ki jih potaknemo v celofanske vrečke. Enako sušimo tudi razne dele rastlin za čaje, kot so prvenec, bezgovo cvetje, kamilice, žaj-belj, pelin, tavžentrože in druge. Pehtrana ne sušimo, ker zgubi ves vonj, pač pa osmukane listke vložimo v sladkor. Isto lahko naredimo s prvencem. Odlično pa pehtran ostane tudi v zamrzovalni skrinji. Sušenje šipka Plodove najprej operemo, nato jih zbrišemo s suhimi, čistimi krpami. Osušene denemo na lese, na rešeta ali na kaj podobnega in postavimo v senčen prostor. Ob slabem vremenu, ko se zunaj ne suši, posušimo sipek pri umetni toploti. Suhe plodove shranimo v celofanskih ali tekstilnih vrečicah. Shramba mora biti suha, da se shranek ne napije vlage. Iz suhega šipka kuhamo odličen čaj. Plodove pred kuhanjem narežemo ali jih stremo z lesenim kladivom. Tako izlužimo iz njih veliko več vitaminov. Čaj ni samo zdrav, ampak tudi želo prijetnega kiselkastega okusa. Sušenje borovnic, bezga, brusnic Zrele in prebrane jagode razprostremo v tankih plasteh na lese. Sušimo jih na zraku, ob topli peči ali tudi v električni sušilnici. Toplota ne sme preseči 60—65 stopinj C. Jagode večkrat premešamo, da se enakomerno suše. Suhe jagode hranimo v vrečicah, steklenih kozarcih pa tudi v pločevinastih škatlah. Prostor mora biti suh. Sušenje stročjega fižola Vzamemo mlado, nežno stroč-je z nerazvitim zrnjem, ga obre-žemo na konceh, mu odstranimo niti in ga operemo. Vržemo ga za nekaj minut v malo osoljeno vrelo vodo, ga poberemo na suh, čist prt, zbrišemo in še toplo razložimo po lesi. Suho stročje spravimo v vrečice iz redkega blaga. Pred kuhanjem ga operemo in namakamo čez noč. Skuhamo ga v isti vodi. Iz suhega stročja lahko pripravi- mo solato, omako, juho itd. Tako sušen fižol po okusu ne zaostaja za svežim. Grah v stročju sušimo kot fižol. Sušenje gob Za sušenje morajo biti gobe zdrave in ne prestare. Tistih, k'i imajo srednjo plast klobuka že mehko in grdo zeleno, ne sušimo. Prav tako niso za sušenje ob dežju nabrane gobe. Gob pred sušenjem ne peremo. Ostrgamo jih z nožičkom in zrežemo na listke. Listke lahko naberemo na nit, ki jo razpeljemo v zračnem, vetrovnem prostoru ali v prostoru, kjer kurimo. Razložimo jih pa tudi na lese. Temperatura ne sme biti previsoka, da ostanejo lepo bele. Pri prepočasnem sušenju se začno gobe kvariti. Popolnoma suhe gobe, ki ob premiku šeleste, hranimo v tekstilnih vrečicah in na suhem. moda Še en model za vroče dni vam predstavljamo: belo-črn pulover. Iz bombaža naj bo, da ne bo prevroč. In če nimate bombažne preje, naj vam zaupamo še skrivnost, ki pa je zunaj vse bolj uporabljana: puloverje za poletje, za plažo, se da odlično plesti kar iz obuez iz gaze. Pravijo, da je to odlična pogruntacija, le debele igle potrebujemo in velike pentlje. NOVO V KINU Sekaj predpremierskih filmov, ki bodo prišli na program šele leta 1985, si bomo te dni, od 25. julija do 1. avgusta lahko ogledali v kinu Center v Kranju in v kinu Plavž na Jesenicah: Film PIRANHA II je film groze, prihaja pa iz italijanskih in ho-landskih filmskih študijev. Zgodba se dogaja v Karibskem morju. Par športnih potapljačev seje spustil do potopljene ladje. Toda fant in dekle tu izgubita življenje, kajti napadla ju je jata krvoločnih rib. Ko se je slučaj ponovil, so začeli z raziskavo. Inštruktorici Anne je uspelo problem razvozlati: nekoč je bila tu angažirana vojaška ekipa, ki je poskušala ustvariti organizme — ubijalce .. . Krimikomedija NIZKI UDARCI prihaja iz Kanade. Elhot Gould v vlogi bradatega profesorja na Harvardu odkrije neverjetni dokument, kateri prikazuje v slabi luči ameriškega vojskovodjo, politika, državnika in prvega predsednika Združenih držav - Georga Washmgtona. Iznenada postane profesor tarča tajnih agentov in novinarke, ki osvaja profesorjevo srce in se tudi sama zaplete v nevarno afero: Ameriški film - drama RAZSODBA govori o odvetniku, ki se je žavtl Izgublja stranke, posle. Nenadoma pa mu zaupajo primer, ko je bolnišnica zaradi nestrokoimega zdravljenja uničila zdravje neke pa-nentke Odvetnik vidi v tem primeru svojo življenjsko priložnost, zavzame se in uspe v borbi z močnimi, renomiranimi zdravniki. Odvetnika je odlično odigral Paul Neivman. Predzgodovinski spektakl VOJNA ZA OGENJ prihaja iz Francije Zgodba se dogaja 80.000 let pred našo dobo. V spopadu dveh plemen eno ostane brez ognja, ki so ga varovali številni prejšnji rodovi. Ker nihče od pripadnikov plemena m znal zakuriti novega ognja, tnje najbolj hrabi vojseaki dobe nalogo, da ponovno pncicjo do ognja-zlepa ali zgrda. Na tej poti jih čakajo spopadi z dfctft«" plemeni, z živalmi, caka pa J>" tudi ljubezen lepega dekleta .,. KINO KRANJ CKNTKR - 27. juliju; amer bom glasb, film JEZUS K R ISTI s SUPER ZVEZDA ob 16., 18. in 20. un. 28. julija; Jranc. barv. erot. film VROČA CECILIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera hongk. barv. filma MAŠĆE\ ALEi IZ PEKIA ob 22. un, 29. julija; hongk. ban. film ZADNJE SPO ROČILO BRUCE LEEJA ob 10. uri, amer.-holand. barv. srhljivka PIRANHA 11. del ob /,r>., /7. in ld. un, premiera ital. barv. pust. filma BARBARSKI MEČ ob 21. uri, 30. julija; kanad. barv. knm. film NIZKI UDARCI ob 16.. 18., in 20. Url, 31. julija; amer. barv. druma RAZSODBA ob 16., 18. in 20. uri, l. avgusta; franc. ban. spektakel VOJNA /.A OGENJ ob 16., 18. in 20. uri, 2. avgustu; premiera špan. banj. filma DEMONI V VRTU ob 16., 18. in 20. un KRANJ STORZlC - 27. julija; hom,k banj. akcij, film RDEČA MASKA ob 16., 18. in 20. uri, 28. julija; hongk. bani film VELIČASTNI ob 16. in 18. un, amer. ban. film NOČNI MORILEC ob 20 un, 29. julija; amer. barv. film ALI JE PILOT V LETALI! ob 14. in 18. uri, nem. bani erot. film RES NIČNE ZGODBE IV del ob 16. in 20. un. 30 in 31. juliju; hongk barv film M A St I VALEČ IZ PEKIA ob 16., 18. in 20. un, 1. avgustu; nem. barv. erot. film ZAPE UIVKA ob 16., 18. in 20. uri. 2. avgustu; angl. barv. komedija SI TER MOŠKI ob 16., 18. m 20. uri TRZlC — 28. julija; amer. barv. eroi fco medija TOPLI OBROK ob 18. in 20. uri, predpremiera amer. barv. glasb filma JE ZUS KRISTUS - SUPER ZVEZDA ob 22. uri, 29. julija; amer. bani komedija JERRV IŠČE DELO ob 15 in 17 uri, amer barv. erot. komedija TOPLI OBROK ob 19. un. premiera hongk bani filma MA $< I I Al 1 < // PEKIA ob 21. un, 30. juliju; amer barv. film METEOR ob 18. in 20 un, 31. juliju; nem barv. pust. film ZAKIAD INDIJANSKEGA REZERVATA ob 18. in 20. uri, 1. avgusta; angl. barv. komedija SUPER MOSK1 ob 18. in 20. un, 2. avgusta; umu. Oarv. komedija ALI JE PILOT \ I I TALU ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM - 28. julija; nem. barv. erot. komedija PATRICIA ob 18. in 20. un. premiera ital. bani filma BARBARSKI MEČ' ob 22. un, 29. julija; amer barv. fant. film METEOR ob 15. un, nem. barv. erot. komedija PATRICIA ob 17. in 19. un, amer. baw. glasb, film JEZUS KRISTUS -SUPER ZVEZDA ob 21 un. 30. julija; amer. bani fant. srhljivka MRTVI IN POKOPANI ob 18. m 20 uri, 31. julija; amer. bani film MRIVI IN POKOPANI ob 18. in 20 nn, I. avgustu; hongk. harr film ZAD NJE SPOROČILO BRUCE LEEJA 00 18, in 20. u n, 2. avgustu; nem. bani erot. film ZAPEIJ1VKA ob 18. in 20. uri DUPLICA - 28. juliju; ital barv film BARBARSKI MEČ ob 20. un, 29 juliju; franc. barv. erot film VROČA CECILIJA Ob It "i 20 uri. I. avgusta; hoiu/k barv. film BOJEVNIKI i/ HRAMA Kl VG " ob ■ '0 nn, 2. uvgusta; nem. bani erot. film RESNIČNE ZGODBE 1 del ob 20 un JESENICE RADIO 27. juliju; nem ban: erot film RESNIČNE ZGODBE 4. del ob 17. in 19. un, premiera hongk. barv. filma BOJEVNIKI IZ HRAMA KUNG EU ob 21, ari. 28. julija; l,m,t,k bCTV film BOJEVNIKI IZ HRAMA Kl VG EU ob 17 Ifl 19 un. 29. julija; nem barv film ZAKLAD INDIJANSKEGA REZERVATA ob 17. iti 19 uri, 30. julija; angl barv film ŠUPI H MOŠKI ob 17. in ti un, 31. juliju; amil bani film NOČNI MORILEC ob 17. in 19 Uli, I. avgusta amei h,m\ film NOČNI MORU i< ob 17. in 19. uri JESENICE PI.AVZ 27. juliju; franc. bani erot. film VROČA CECILIJA ob 18. in 20. Uri, 28. juliju; amer harr silil/teka /'/ RAMIA ol> 18 m 20 uri, 2«. juliju; kanad bani knm. komedija NIZKI UDARCI ob 16, 18 in 20 uri, 30. julija; amer. barv. drama RAZSODBA ob 18. m 20. uri. 31. juliju; franc. bani spektakel VOJNA ZA OGENJ ob 18. in 20. un, 2. avgusta; amer. ban. film NOČNI MORILEC ob 18 in 20. un KRANJSKA GORA 27. julija; ume, bani komedijo ALI JE PILOT V LETALU ob 18. uri, 28. juliju; angl barv film VAM PIRJEVE LJUBIMKE ob 20 uri, 31 juliju; ital. bani film BARBARSKI MEČ ob 20 uri DOVJE - 29. julija; amer. barv. film ZGODBA O JA('Ql ELINI KENNEDY ob 20. uri, 2. avgusta; ital. barv. pust. film BARBARSKI MEČ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA - 27. julija; angl barv. film DETEKTIV HARIET ZAPPER ob 18.30 in 20.30, 28. in 29. julija; amer. barv. fantastični film ZVEZDNE STEZE ob 18.30 in 20.30, 31. julija in 1. avgusta; amer. bani komedija TOPLI OBROK ob 18.30 in 20.30, 2. avgusta; amer. barv. drama TRDA DE-ŽEIA ob 20.30 ŽELEZNIKI OBZORJE - 27. julija; amer. barv. film ZVEZDNE STEZE ob 20.30, 28. julija; slov. drama EVA ob 20.30, 29. julija; amer, akcij, film DETEKTIV HA-;:: E'I'E IAPPER ob 18.30 in 20.30, l.avgu-knm. film POLICAJ TZ BRON-XA ob 20.30 POIJANE — 27. julija; ,s/oi>. drama EVA ob 21. u ri, 29. julija; amer. krim. film POLI-CAJ IZ BRONKA ob 18.uri, 31.julija; amer. drama TRDA DEŽELA ob 21. uri RADOVI JI CA — 28. julija; amer. barv. pust film SAMO DVAKRAT SE ŽIVI ob IS ari. nem. bani film RESNIČNE ZGODBI 8 del ob 20. un, 29. julija; nem. bani film RESNIČNE ZGODBE 8. del ob 18. uri, „,„,., barv. film SAMO DVAKRAT SE ŽIVI ob 20 un. 30. julija in 1. avgusta; franc. bani film BOJEVNIKI PODZEMUA ob •>0 uri 31. julij«; nem. bani film RESNI-(' \ E /GODBE 8. del ob 20. uri. 2. avgusta; amer barv, film VIGIIANTE ob 20. uri BLED 27. juliju; amer. bani film BE-l i PES ob 20. un. 28. julija; amer. ban. ,,/,„ i/CINIL OB 18. urijugosl. ban. film VI1IKI TRANSPORT ob 20. uri, 29. julija; 's/ ban. film VELIKI TRANSPORT ob ";/,.; „„„., l)an. film BELI PES ob uri 30 julija: amer. ban. film SAMO DVAKRAT SE ŽIVI ob 20. Mri, 31. julija; amer barv film SAMO DVAKRAT SE ŽIVI h ■>() uri J uvgust; nem. ban. film RES-,()DBE8.delob20.uri BOHINJ - 28. julija; amer. ban. film PES Ob 20. un, 29. julija; amer. barv. «7mIZGINU Ob 18. in 20. uri, 2. avgusta; K banTfilm RESNIČNE ZGODBE 8. del ob 20. uri ju 18. uri 20. PETEK, 27. JULIJA 1984 TELEVIZIJA,RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 15. STRAN GLAS NAGRADNA KRIŽANKA TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 28.7. 16 10 Poročila - 16.15 Ciciban, dober dan: Ob ribniku - 16.25 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec spoznal čarovnika -. 16.45 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd - 17.20 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 18.10 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka - 18.55 Čudeži narave: Pleme Jagua. ka-nadska poljudnoznanstvena serija - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Navdušenje Franka N. Steina in Kamele in glasba, animirana filma -20.15 Zlata vrtnica Vrbske-ga jezera, zabavnoglasbena oddaja - 21.50 Zrcalo tedna - 22.10 Tek je mojo življenje, kanadski film - 23.45 Po notah, zabavnoglasbena oddaja - 00.30 IO LA 84 -Olimpijska kronika - 01./0 Propagandna oddaja - 01.25 LA 84 - Otvoritev olimpijskih iger. Oddajniki II. TV mreže: 16 35 Deklica in deček, poljski film - 18.00 Razigrana mladost, posnetek otroškega festivala - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -ifiLOO TV kaseta: Lola Nova-ković - 20.30 Feljton -21.15 Poročila-21.20 Reportaža z nogometne tekme CZ : bla-viia - 21.40 Športna sobota -22 05 Kennedy, angleška nadaljevanka - 22.55 Poezija - 23.20 Kronika puljske-ga filmskega festivala NEDELJA, 29. 7. 9.20 Poročila - 9.25 Živ žav, otroška matineja - 10.1 j trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka - ponovitev. 10.45 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka 1V £greb- 11.45 625 napoved tedenskega sporeda - 2.00 Kmetijska oddaja - 3.00 Poročila (do 13.05) - 14.30 ^ teka: ^959 - Gledahsce na TV in TV filmi - 15.30 Propagandna oddaja - 15.35 Ol LA 84: Posnetek otvoritve olimpijskih iger - 19.00 Od nave do kruha, dokumentarni film - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Ž. Senečič-E. Tomičie: Gabrijel, nanizanka TV Zagreb - 21.00 Slovenci v zamejstvu - 21.30 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana - 22.15 Poročila - 22.20 Balkanske atletske mladinske igre, reportaža iz Maribora - 22.45 IO LA 84: Olimpijska kronika' II - 23.25 IO LA 84: Košarka (m) - Jugoslavija : ZRN, neposredni prenos Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Test - 16.15 Odkar si odšel . . . ameri ški film (ČB) - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Poročila - 21.00 Farmerjeva hči, ameriški film (do 22.30) PONEDELJEK, 30. 8. 9.50 Videostrani — olimpijske novice (do 10.00) - 15.10 Ol LA 84: Olimpijska kronika 1 - 15.40 Ol LA 84: Olimpijski pregled 1 - 17.15 Ol LA 84: Plavanje — finale -18.05 Poročila - 18.10 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd - 18.40 Risanka - 18.45 Pop godba: Avtomobili - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 Novica Savič: Gasilec, drama TV Sarajevo -21.00' Placido Domingo v Sevilli - 22.00 TV dnevnik II - 22.15 Baleti G. Balanchi-na: Episode - 22.50 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 -23.30 Ol LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Zgodba o prade-klici, otroška serija - 18.30 Diči diči diča, lutkovna predstava - 18.45 Pop god- ba: Avtomobili - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -20.50 Poročila - 20.55 Hit meseca, zabavnoglasbena oddaja - 21.45 Dinastija, ameriška nadaljevanka TOREK, 31.7. 9.50 Videostrani - olimpijske novice (do 10.00) - 14.55 Ol LA 84: Olimpijska kronika 1 - 15.25 Ol LA 84: Olimpijski pregled 1 - 17.00 Ol LA 84: Plavanje - finale (100 M metuljček, 200 Ž prosto, 400 M mešano, 200 Ž prsno, 4 x 200 M prosto) - 18.00 Poročila - 18.05 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odklonil roko ošabne neveste - 18.25 Izročila, glasbena oddaja TV Sarajevo - 18.55 Pisani svet: Bela krajina - 19.20 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 A. Kalinin: Cigan, sovjetska nadaljevanka - 21.20 Prostor za tujca, nizozemska dokumentarna oddaja -22.50 Poročila - 23.00 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 - 23.25 Ol LA 84: Košarka (Ž) Jugoslavija : Južna Koreja, neposredni prenos - v odmoru izvlečki iz olimpijskega pregleda 2 Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.45 Francija skozi šanson, glasbena oddaja TV Ljubljana -19.30 TV dnevnik - 20.00 Top lista nadrealistov, oddaja narodne glasbe - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Ilin-den - 40-letnica ASNOM, dokumentarna oddaja 21.30 Poročila - 21.35 Du-brovniške poletne prireditve 84: Koncert pianista Vladimira Krpana - 22.20 Čas knjige (do 22.50) SREDA, 1.8. 9.30-10.00 in 14.40-01.00 Te-letekst RTV Ljubljana -9.50 Videostrani - Olimpijske novice - 14.55 Ol LA 84: Olimpijska kronika 1 RADIJSKI SPORED SOBOTA, 28. julija Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program " Jiasba - 8 05 Pionirski ted-„ik - vmes: Počitniško po-♦ ™,anie - 10.05 Svetovna SZne ob lahki glasbi - f1 T Srečanja republik in w^iin - 12.10-14.00 Nasi P° hfša"ci čestitajo in po- ^IvlfaS -14.05 Kulturna Zd orama - 16.00 Vrtiljak -panoramu * z 17 nO Studio ob 1 f .uu Oddaja za Slovence po sve-? 23 05 Literarni noktur-' 93 15 Od tod do polnoči -noo".05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 29. junija Prvi program Ton 8 00 Jutranji program -5-° i?«,8 07 Veseli tobogan gQa05 Se pomnite, tovariši -'in 05 Nedeljska matineja -,?00-13.00 Naši poslušalci U iitaio i" pozdravljajo -if20 Za naše kmetovalce-405 Naši poslušale, čest,-l ^ in pozdravljajo -14.20 «J moreska tega tedna Hum Sinclair: Zlata srca - l4't ifska reportaža - 15.55 Nedeljska ri ^ Poj° *nv s poslušalci 17.50 pogovor-s p .gra ^>kson Calr: Hudobni J- E>\CK 18 35 Na zgornji pogorje 5 obvestila in za lici " Glasba - 19.35 Lahko bavna S ;, g_45 Gia.sbene nOČ' ? ioice - 20.00-22.00 V razglede ^ Glas nedC tribuna mladih - 23.05 ^benairni nokturno - 23.15 Ut,ertni ritmi - 00.05-4.30 g&Tprogram-glasba PONEDELJEK, 30. junija Prvi pr<*ram Pr^«00 Jutranji program-4.30-8-"u vrnes: Minute za gJasb',fi' _--- no za ... - li.Oo Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča -20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije . 00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK. 31. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Mladi koncertant - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate -11.35 Naše pesmi in plesi -14.05 Odrasli tako, kako pa mi - 14.35 Iz mladih grl -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 +Glasba - 18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - Moti Nandy: Koni - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 1. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.20 Pojte z nami - 8.30 Izbor v sredo 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 +Glasba - 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lah- ko uoe, otroci - iy.to Minute z Alpskim kvintetom -20.00 Koncert za besedo -Makedonija - 20.25 Minute s slovenskimi interpreti -21.05 Giuseppe Verdi: odlomki iz opere »Macbeth« - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -Miranda Mrčela: Pesmi -23.15 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK, 2. avgusta Pivi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate?... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 14.05 Enajsta šola -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 +Glasba - 18.00 Ra-dioteka - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s kla-viaturistom Miho Kraljem -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Slovenski prevajalci - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Osip Mandel-štam - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 3. uvgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -, glasba - 8.05 Za šolarje -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.50 Človek in zdravje -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 18.15 Gremo v kino - 19.35 Lahko noč otroci - 20.00 Na krilih petja - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba 15.25 Ol LA 84: Olimpijski pregled 1 - 16.55 Propagandna oddaja - 17.00 Ol LA 84: Plavanje - finale -18.00 Poročila - 18.10 Ciciban, dober dan: Akvarij -18.25 Mozaik kratkega filma - 18.50 Osvajanje morja: Vedno nove brazde, potopisna reportaža TV Zagreb -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do-zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.00 Ol LA 84: Gimnastika - moški ekipno - 22.20 TV dnevnik II - 22.35 Risanka - 22.45 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 - 23.30 Ol LA 84: Olimpijski pregled 2 Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Gusarji kapitana Kavlja, otroška serija -18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 Slavnostna seja sobranja SR Makedonije, prenos 20.30 Film tedna: Saboter ameriški film ČETRTEK, 2. 8. 9.50 Videostrani: Olimpij ske novice - 10.00 K.umano vo: Ljudsko zborovanje ob 40-letnici ASNOM-a -13.55 01 LA 84: Olimpijska kroni ka - 14.25 Ol LA 84: Olim pijski pregled 1 - 16.00 Ol LA 84: Gimnastika: Ženske ekipno - pribl. ob 17.30 vključitev v predtekmova nje v plavanju na 400 M prosto - 18.05 Poročila 18.10 Trapollo HH 33: Sin sonca, ponovitev mladinske nadaljevanke - 18.40 Risan ka - 18.45 Čas, ki živi: Pionirski odred - ponovitev 19.15 Risanka - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 Lov za zakladom: Katmandu, kviz francoske TV - 21.05 R. Ca siellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka -22.15 dnevnik II - 22.30 Nav dušenje Franka Steina, švi carski kratki film - 22.45 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 - 23.30 Ol LA 84: Olimpij ski pregled 2, neposredni prenos - 01.00 Ol LA 84: Košarka (M) Jugoslavija : Brazilija, v odmoru . . . Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 16.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje -18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Umetniški večer - Kaj ti nisem rekel, TV drama -21.40 ASNOM in makedonski literarni jezik, dokumentarna oddaja - 22.40 Poročila PETEK, 3. 8. 9.50 Videostrani - Olimpijske novice (do 10.00) - 12.25 Poročila - 12.30 Ol LA 84: Olimpijska kronika 1 12.45 Ol LA 84: Olimpijski pregled 1 - 14.15 Propa gandna oddaja - 14.20 Ol LA 84: Košarka (M) Jugoslavija : Brazilija, posnetek 2. polčasa - 15.05 Ol LA 84: Gimnastika — mnogoboj moških - 18.10 Propagandna oddaja - 18.15 Ol LA 84: Plavanje - finale (400 M prosto, 100 Ž metuljček, 200 M prsno, 100 Ž prsno, 4 x 100 M prosto) - pribl. 19.00 Vključitev v predtek-movanje v plavanju na 1500 M prosto - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 Ne prezrite -21.10 Ruby Gentry, ameriški film (ČB) - 22.30 TV dnevnik II - 22.40 Propagandna oddaja - 22.45 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 - 23.25 Ol LA 84: Košarka (Ž) Jugoslavija : Kanada -00.00 Ol LA 84: Vaterpolo - Jugoslavija : Nizozemska kombinirana prenosa Oddajniki II. TV mreže 18.45 Test - 19.00 Znanost: Diagnoze - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poletni festivali resne glasbe: Osor - 20.45 Poročila - 20.50 Krleža v video medijih: Krleža in film, dokumentarna oddaja 21.45 Sovjetska znanstvena fantastika: Solaris, sovjetski film OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH KOMPONIST NEM PESNIK SLIKAR IN KIPAR IHANSl MEPA ZA ZLATO IN DRAGO KAMcNJE SKLADA TEU LJADOV OBMEJNE UTROBE ST RIMLJANOV DEVETI MESEC ŽIDOV. KO LEDARJA AV HIM IGRALKA JAP RODU OKOI TRGOVEC •■ CENENIM BLAGOM SREDIŠČE DALMACIJE 3R JUNAK PRED TROJO PERGAM SKIH KRALJEV (HUA9K TROPSK' KUSCAR HRVAŠKI KNJIŽEVNIK (IVANI TEPČEK BUTEC OKRAJS AMER MOš IME ITALU SKAKALKA V VIŠINO SIMEONI SREDIŠČE GORENJSKE GORATA GRiKA POKRAJINA AM FILM IGRALEC IGARYI ČEŠKI KCK' PONIS- (KARELB LESLAv ORIENT PIJACA IZ Rl2* ŠPA*ISKI ŠAH VELE MOJSTErt Rešitev nagradne križanke z dne 20. julija: Rudi Šteligo, Oto Pestner, balast, kor avtomat, pire. nosek, absces. ohm, rak, oko, Ne, kras, atair, pir, maki, Arraba! aki, narek, lončar, nol, brca, TM. Ri, Ade, Roidis, nestalnost, orada, Arta. Prejeli smo 116 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Beno Šubk Brebovnica 9, Gorenja vas, 2. nagrado (150 din) prejme Mojca Jošt, Poljščica 16 Podnart, 3. nagrado (100 din) prejme Marjan Bester, Radovljica. Roblekova 11 Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 1. avgusta do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. Delavci, začasno zaposleni v tujini, uveljavite svojo pravico do deviznih obresti! Sprejeti odlok Zveznega izvršnega sveta o obračunavanju obresti od deviz, ki jih imajo občani na deviznem računu ali devizni hranilni knjižici, je prinesel nekaj pomembnih novosti. Po tem odloku bodo jugoslovanske banke in poštna hranilnica obračunavale devizne obresti našim občanom, začasno zaposlenim v tujini, na njihovo pisno zahtevo in ob predložitvi ustreznega dokazila. Kdo lahko uveljavlja pravico do obresti v devizah? Pravico do izplačila deviznih obresti od hranilnih vlog na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah lahko uveljavljajo vsi državljani SFRJ, ki so zaposleni pri tujih delodajalcih ali pa opravljajo samostojno dejavnost v tujini, njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši), ki živijo z njimi v kraju začasnega prebjvanja na tujem, pa tudi jugoslovanski izseljenci. Kaj morate poslati oziroma predložiti? Predvsem si morate zagotoviti fotokopijo ali prepis enega od naslednjih dokumentov: — potne listine, v katero je vpisan delovni vizum oziroma dovoljenje za prebivanje, ali — dovoljenja za prebivanje oziroma delovnega dovoljenja, izdanega kot poseben dokument, ali — delovne pogodbe, sklenjene s tujim delodajalcem, ali — dokumenta o prejemanju pokojnine, prejemanju nadomestila za brezposelnost oziroma druge podpore, ali — pomorske knjižice (matrikule), če ta vsebuje podatek o vkrcanju na ladjo tuje družbe, ali — dokumenta, ki ga je izdala pristojna skupnost za zaposlovanje v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki je posredovala pri zaposlitvi v tujini, če ima o tem evidenco, ali ' — potrdila diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva SFR Jugoslavije v tujini o njegovem delu oziroma prebivanju v tujini. Prepisu ali fotokopiji enega od navedenih potrdil boste priložili izpolnjen zahtevek za obračun obresti v devizah, oboje pa predložili ali poslali s priporočeno pošiljko enoti Ljubljanske banke, ki vodi vašo devizno hranilno vlogo. ' Rok je 20. december 1984! Zadnji rok za uveljavitev teh pravic je 20. december 1984. Kolikor do tega dne ne boste predložili ali poslali svojega zahtevka in ustreznih dokazil, vam bomo obresti od vlog na deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici obračunali in izplačali v dinarjih. Zadevo lahko uredite tudi med obiskom v domovini Pravico do obračuna obresti v devizah lahko uveljavite tudi v svoji enoti Ljubljanske banke med obiskom v domovini. V tem primeru lahko katerega koli od navedenih dokazil o zaposlitvi oziroma prebivanju na tujem samo predložite na vpogled. Tudi v prihodnje pričakujemo dobro medsebojno sodelovanje. ttLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI . ČTEK, 27. JUUJA ! industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 Jugoslavija telefon:(061) 861-411 inovak okna kombivak okna oknaspolkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane plošče Delovnim ljudem in občanom Gorenjske čestitamo za občinske praznike OPTIČKA INOOSTRUA -GHETAI.OU1. ZAGREB "EMEUNA ORttANIZAC.JA 20«U2fNEOA DCLA OČESNA OPTIKA MARIBOR OCOO MARIBOR. JURČIČEVA I 1FIEFON T OS OFHGNI SERVIS Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez, bogata izbira okvirov in sončnih očal _ § Delovni časVod 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR! Pregled vida v ponedeljek, torek, sreda od 14.—15. ure v ORDINACIJI V SERVISU Delovnim ljudem in občanom Gorenjske čestitamo za občinske praznike! KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o., Kranj, Mirka Vadnova 1, TOZD Opekarne b. o. objavlja prosta dela in naloge VODJE KOMERCIALE - 1 delavec Pogoj: — višja šola ekonomsko-komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja ekonomsko-komercialna šola in. 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece VOZNIKA VILIČARJA - 1 delavec Pogoj: — poklicna šola kovinske stroke in izpit za voznika viličarja ter 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece KV ELEKTRICARJA - VZDRŽEVALCA STROJEV IN NAPRAV -1 delavec Pogoj: — poklicna šola elektru stroke ter eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece Delovno razmerje za zgoraj objavljena prosta dela in naloge se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarne Kranj. M. Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. egp EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE, p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 82 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJF SEKTORJA ZA POSLOVNE INFORMACIJE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — ostali pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka. Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo priporočeno v roku 15 dni po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Službe skupnega pomena, Kidričeva 82, Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo Delavski svet izbral ustreznega kandidata. Trgovska in gostinska DO ŽIVI IA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD Delikatesa, n. sol. o., Kranj. Maistrov trg 11 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJE PRODAJALNE z do 4 zaposlenimi , 2. VEC PRODAJALCEV 3. DELAVKE V KUHINJI 4. DELAVKE V RIBJI DELIKATESI Pogoj: pod 1. - SSI - tr«0V8ki poslovodja, 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece ^ , pod 2 SSI prodajalec, poskusno delo 2 meseca pod 3, in 4. - osnovna šola. poskusno delo l mesec. «.....K* m -T",i.. ':x:^^^^Z pogojev v 15 dneh po objavi na naslov /.ivn« «g 11, kadrovska slii/ba. ... -j • .. . • .. i i no obveščeni o izidu lzbirne- Vaf prijavljeni kandidati bodo pismeno um« ga postopka v zakonitem roku. J PETEK, 27. JULIJA 1984 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN GLAS Odbor za delovna razmerja prosti deli in nalogi: Skupne razpisuje KOVINOSTRUGARSKA DELA II - VES I A- p 0j. _ oblikovalec kovin, strugar in 1 leto delovnih g izkušenj na kovinostrugarskih delih, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in opravljanje z gasilnimi aparati — poskusno delo 2 meseca o OPRAVLJANJE VRATARSKIH POSLOV 2 V DELAVSKEM DOMU p • __ da ima kandidat dovršenih 8 razredov osnovne 1 gole in da je umsko in fizično sposoben za opravljanje vratarsko čuvajske službe, — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakršnokoli drugo dejanje storjeno iz koristoljubja, ~- da je odslužil vojaški rok, — poskusno delo je 2 meseca i H ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisme-Kand»difn:tve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje rroku 8adni p« objavi.__ NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. Olovna šola CERKLJE e šole razpisuje prosta dela in naloge za določen čas: SveV0fTF0LJA RAZREDNEGA POUKA UČITELJ^ 31 g l985 <>4J~rilAlRAZREDNEGA POUKA vcrthi jaR* 2o 2 i985 _ DE Zalog o*Ll£\ i A RAZREDNEGA POUKA 3 IJCITEIJA 1^ doma 15 4 1985 _ DE Zalog ^iTEI !A MATEMATIKE 4. .1984 do 31. 12. 1984 - nrosta dela in naloge za nedoločen čas: - 5? t fl' Si dalje 12 if s0 zakonsko določen,. nažilke traja poskusno delo dva meseca. Za delo s j,. q usposobljenosti naj kandidati pošljejo v prij»ve * objavi, o izbiri pa bodo obveščeni najpozneje v 30 dneh S dne*Lk?i razpisa- . !,>»..»•. t.ijt.f.n • ^ t>jluot*ot| «3 po P°te* KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA krajevne skupnosti Primskovo s polnim delovnim časom Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — imeti mora končano srednjo šolo administrativne ali ekonomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — sposobnost dela z občani. Delavec bo izbran in imenovan za delovne naloge za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili v roku 15 dni po objavi na Krajevno skupnost Primskovo — za razpisno komisijo, Kranj, Jezerska cesta 41. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD Komercialni servis Kranj, JLA 4 Delavski svet razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za 4 leta Za I PO se lahko izbere oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD izpolnjuje še te pogoje: 1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, 2. da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri ter 3 leta delovnih uspešnih izkušenj v gospodarstvu ali da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih uspešnih izkušenj v gospodarstvu, 3. da ima strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, 4. da izpolnjuje družbeno-politična in moralno-etična merila v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj. Kandidati morajo poleg prijave priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Pismene prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, JLA 2, Kranj, z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 30 dneh. In oglaša prosta dela in naloge za TOK RADOVLJICA, Gorenjska cesta 12 — Delovišče Bled TRAKTORISTA Posebni pogoji: — poklicna kmetijska šola in izpit F kategorije, — 6 mesecev delovnih izkušenj ŽIVINOREJCA Posebni pogoji: — poklicna kmetijska šola, 6 mesecev delovnih izkušenj noCnega Čuvaja Posebni pogoji: — priučen živinorejec, opravljen preizkus znanja za varnostnika Delovišče Poljče ŽIVINOREJCA Posebni pogoji: — poklicna kmetijska šola. 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2. v 8 dneh po objavi. II ISKRA - SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINSKO PREDELOVALNE USMERITVE KRANJ, p. o. Savska loka 2, Kranj razpisuje po sklepu komisije za medsebojna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju: I. UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV - POUČEVANJE MATEMATIKE Pogoj: — visoka izobrazba a) pedagoške smeri matematike ali pedagoške smeri matematike s fiziko, b) teoretične smeri ali uporabne smeri matematike, (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV - POUČEVANJE FIZIKE Pogoj: a) visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko, b) visoka izobrazba splošne, naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske, astronomske ali meteorološke smeri fizike ali tehnične fizike UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV - POUČEVANJE ZGODOVINE Pogoj: — visoka izobrazba iz zgodovine kot A ali B predmeta v povezavi z drugo študijsko skupino ali visoka izobrazba iz zgodovine kot samostojne študijske skupine UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE Pogoj: — diplomirani inženir elektrotehnike — energetdk ali diplomirani inženir jakega toka 3 UČITELJEV ZA POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA ! ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE Pogoj: — višja izobrazba elektrotehniške stroke, — šibki tok (elektronika) UČITELJA ZA POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA STROJNE USMERITVE Pogoj: — višja izobrazba strojne stroke SNAŽILKE — čiščenje šolskih in poslovnih prostorov (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Delo pod točko I. se združuje: — dela in naloge za učitelja splošnih predmetov — poučevanje matematike za določen čas, ostala dela in naloge pod točko I. pa za nedoločen čas. Vsa dela in naloge se združujejo od 1. septembra 1984 dalje, s polnim delovnim časom. Delo pod točko II. se združuje za določen čas s polnim delovnim časom od 1. septembra 1984 dalje. Kandidati naj pošljejo ali oddajo osebno pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na Iskra — Srednja šola Kranj, Savska loka 2. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA. henep Lackfabnk Seebacher AJiee42 GLAS 18. STRAN MALI OGLASI tel.:27-960_ PRODAM Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, stare eno leto, OMARICE za v dnevno, KAVČ in 2 FOTELJA. Telefon 28 919 popoldan 9021 Prodam KRAVO po izbiri. Jezerska c. 92, Kranj 8802 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg. Posavee 123 , Podnart 6621 Poceni prodam malo rabljen KAVČ. Gorenja vas 187 8862 Ugodno prodam klavirsko HARMONIKO »Delicia«, 120-basno, 15 registr sko, 4. oglašeno. Radovljica, tel. 75-946 8576 Prodamo nerjaveče KORITO, velikosti 150 x 40 x 60 cm; bidermayer SEDEŽNO GARNITURO (klop, štiri fotelji, miza, ogledalo). Interesente vabimo, da si ogledajo artikle na Gorenjski turistični zvezi Kranj, Koroška 27 8834 Prodam nekaj parov PAPIG in MLADIČEV ter PTIČJO KLETKO 1,2 x 0,8 x 0,7 m. Frlic, Zevnikova 5. Orehek, Kranj 9022 Prodam CEMENT. Telefon št 064/60-531 9023 Prodam JADRALNO DESKO BBS — California, za 4,2 SM. Frlic, Zevniko-va 5, Orehek, Kranj 9024 Prodam dve »TRAVERZI« 6.20 m, cena 1,5 SM in ŽAGO homelite XL-12. v okvari, cena 1 SM. Fužine 23, Gorenja vas 9025 TRZNI PREGLED KRANJ — Solata in špinača 80 din, cvetača 90 din, korenček 60 din, česen 260 din, čebula 70 din, fižol od 140 do 160 din, pesa 60 din, kumare od 50 do 60 din, paradižnik od 70 do 80 din, slive 120 din, jabolka od 80 do 100 din hruške 90 din, med 350 din, limone 210 din, ajdova moka 90 din, koruzna moka od 50 do 60 din, kaša 100 din, surovo maslo 480 din, smetana 160 din, skuta 130 din, sladko zelje 60 din, orehi 600 din, jajčka od 14 do 18 din, breskve od 80 do 100 din. MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI PETEK, 27. JULIJA 1984 NESREČE DEKLICA STEKLA NA CESTO Lesce — Na magistralni cesti blizu Lesc se je v sredo, 25. julija, zgodila prometna nesreča, ker je na cesto nenadoma pritekel otrok. 7-letna Christina Jager iz Innsbrucka, ki se je prej s starši zadrževala pri restavraciji Teksas, je prečkala vozišče magistralne ceste, ne da bi pogledala, ali pelje po njej kak avtomobil. Pripeljal je osebni avto, ki gaje vozil 33-letni Drago Zavodnik iz Ukanca. Ko je zagledal deklico, je skušal zavreti ali se vsaj umakniti v levo, da je ne bi podrl, vendar je otroka kljub temu zadel. Hudo ranjeno so deklico odpeljali v jeseniško bolnišnico. D. Ž Izkrvavela v gozdu Sveti Duh — V ponedeljek, 23. julija, so v gozdu Gorajte nad Svetim Duhom našli mrtvo 60-let-no Antonijo Talar. V gozdu je nabirala gobe in nenadoma stopila na oster predmet, s katerim se je prerezala nogo nad gležnjem. Močno krvavitev je skušala sama zaustaviti, tako da si je privezala praprot nad rano,' vendar ni pomagalo. Preden so jo našli, je že izkrvavela. Praznik koscev in grabljic Turistično društvo Sovodenj priredi v nedeljo, 29. julija v Novi Oselici tradicionalno etnografsko priredi-r tev. Pričetek bo ob 15. uri. Program prireditev je naslednji: povorka koscev in folklorne skupine, nastop kos cev in grabljic na pokošnjici, nastop folklorne skupine z venčkom gorenjskih plesov, tekmovanje koscev in grabljic in podelitev pokalov. Po delavnem programu sledi rajanje pod lipo zc ruženo z bogatim srečelovom. Poseb lost tega srečelova je glavni dobitek — enotedenski penzion na turistični kmetiji. Prodam črnobel TELEVIZOR panorama, cena 6.000 din. Gašper, Sv. Duh 55 (pri gradu), Škofja Loka 9026 Prodam KRAVO po izbiri ali 15 mesecev staro TELICO. Starman, Godešič št 26. Škofja Loka 9027 Prodam brejo KRAVO. Katarina Hafner, Binkelj 8, Škofja Loka 9028 Prodam dve KRAVI, ena visoko breja, druga s teletom. Hafner, Binkelj 7, Škofja Loka 9029 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca za rejo. Gabrijel Jelovčan, Virmaše 5, Škofja Loka 9030 Prodam 10 mesecev starega BIKCA. Čarman, Sora 4, Medvode 9031 Prodam NEMŠKE OVČARJE. Pavla Triler, Virmaše 87, Škofja Loka 9032 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe, skoraj nov. Vešter 10, Škofja Loka (popoldan) 9033 Prodam ŠTEDILNIK iskra korona Demšar, Frankovo 41, Škofja Loka 9034 Prodam KOLO rog super. Informacije po tel. 66-984 popoldan 9035 Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. Zalog 62, Cerklje 9036 Prodam malo rabljeno KOSILNICO BCS. Dražgoše 33, tel. 66-411 9037 Prodam nov »REGLER« za traktor Tomo Vinkovič. 30 KM. Telefon 22 298 9038 Prodam po 7 tednov stare PUJSKE. Zg. Brnik 7, Cerklje 9039 Prodam 8 let staro KOBILO ali menjam za GOVEDO. Možjanca 5, Pred dvor 9040 Prodam DALJINSKO VODENJE ROBBE, cena 2 SM. Telefon 57-190 9041 Prodam KRAVO, po izbiri. Britof 34, Kranj 9042 GAJBICE prodam po ugodni ceni. Repnje 24, Vodice 9043 Prodam mlado KRAVO s teletom. Jama 8, Mavčiče 9044 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Rozman, Ješetova 36, tel.22-116 . 9045 Prodam KRAVO sivko z drugim teletom, TELIČKO sivko, ali po izbiri. Ve-lesovo 9, Cerklje 9046 Prodam 6 tednov staro TELIČKO si-mentalko, od zelo dobre mlekarice. Po ženik 36, Cerklje 9047 Prodam PEC za etažno centralno ogrevanje, 23 kW. Doki, Gorice 17, tel. št. 27-288 dopoldan 9048 Prodam 80 in 135-litrska HLADILNIKA »KREDENCO«, 4 FOTELJE ter PEČ na olje in plin. Anica Tanko, Gorenjskega odreda 7, Bled — Mlino 9049 Prodam PUJSKE, težke po 30 kg. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 9050 Prodam SVINJO za rejo ali za pitanje in brejo SVINJO. Franc Bizjak, Predoslje 133 9051 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca, 50 litrov domačega ŽGANJA ter 1000-litrski gnoj nični SOD, skoraj nov. Zg. Duplje 26 9052 Prodam visoko brejo TELICO simen-talko. Žabnica 1 9053 ŠOTOR z dvema spalnicama, za 5 oseb, s predprostorom. prodam za 20.000 din. Telefon 75-504 9054 Ugodno prodam dve leti staro dvodelno OMARO, most z raztegljivim le žiščem, za 2 osebi in toaletno omaro ter ogrodje za zidani štedilnik. Ogled popoldan. Likozar, Dorfarje 42, Žabnica 9055 Prodam pol leta staro KOZO. Baj-želj. Kropa 149 9056 Novo PEČ za centralno kurjavo stad LOTERIJA srečka št din srečka št. din 0 3130 17030 24620 60 860 8.060 4 060 05 125 R95 895 75 100 200 200 400 800 51 80 5395 2.000 4321 600 13445 4.000 17401 6.000 72555 6.000 49821 8.000 462145 30.000 73261 4.000 78901 10.000 06 80 150741 30.000 98786 097626 6.000 30.000 32 80 211596 1.000.000 82 80 362176 30.000 92 140 453466 30.000 2312 600 32492 4.140 07 100 488012 100.000 37 87 120 140 233 200 97 100 006163 200.000 63187 4.140 033523 2.000.000 90677 10.000 037683 30.000 420383 30.000 48 120 471573 30.000 040168 30.000 4 • 60 09 120 2574 660 49 160 9844 660 8709 1.120 52344 6.060 9089 480449 1.000 30.160 ler, trajnožarečo, z bojlerjem, 30.000 kcal, prodam. Telefon 064/77-080 9057 Prodam TRAKTOR tomo vinkovič 521 in 12-colski GUMI VOZ. Stanislav Bogataj, Gorenje brdo 16, Gorenja vas 9058 Prodam dva meseca staro TELIČKO FRIZIJKO. Ljubno 25, Podnart 9059 Prodam nov ŠTEDILNIK kiippers-busch ITPP Ribnica. Telefon 74-360 9060 Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO royal standard. Ivo Mohorič, Račeva 24, Žiri, tel. 69-788 9061 Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom ali brez. Jamnik 15, Kropa 9062 Prodam 6 tednov starega BIKCA in 3 tedne staro TELIČKO. Srednja vas št. 36, Šenčur 9063 Prodam ZLATO za zobe. Telefon št. 82-154 9064 Prodam jahalno KOBILO z enoletnim žrebetom, ponovno prepuščeno. Šenčur, Stranska pot 4 9065 Prodam 1 teden staro TELIČKO in PUJSKE, težke po 30 kg. Soklič, Selo št 22, Bled 9066 Barvni TELEVIZOR EI Niš, ekran 66 cm, star dve leti, prodam. Telefon št. 82-764 9067 Prodam ROLKO »jager« (9000) in nov WALKMAN (9.000 din).^ Eržen, Stara Oselica 18, Sovodenj 9068 Prodam 15 mesecev staro TELICO za pleme, suhe hrastove PLOHE in DESKE. Porenta, Breg ob Savi 3, Kranj 8716 Prodam GAJBICE in MOPED na dve prestavi. Podreča 52 8868 Prodam ČEBELNJAK za 4 AŽ panje. Kopač, Koroška 65, Kranj, tel. št. 22-708 8869 Prodam nov VARILNI APARAT in REZILKO (bosch), po ugodni ceni. Informacije v soboto dopoldan od 8. do 12. ure po tel. 28-762 8870 Prodam 110 kosov PREGRADNEGA BLOKA — porolit, 12 cm in 40 kv. m smrekovega OPAŽA. Britof 373, Kranj 8871 Prodam GRADBENO BARAKO, elementi. Informacije po tel. 28-168 8872 Prodam 800 litrov KURILNEGA OLJA. Tenetiše 47, Golnik 8873 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Suha 30, Kranj 8874 Prodam PEČ za etažno centralno, novo, še v garanciji. Bohinec, tel. št. 24-440 - int. 50 8875 Prodam KRAVO po izbiri. Lahovče 19, Cerklje 8876 Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-nice ali za zakol. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 8877 Ugodno prodam več ARMATURNIH MREŽ, raznih dimenzij, STREŠNO LEPENKO in IZOTEKT. Telefon št. 064/22-976 8878 Prodam barvni TELEVIZOR nord-mende. Kovor 25, Tržič, tel. 064/50-183 8879 Ugodno prodam 2 POSTELJI s podni; otroško POSTELJICO z jogijem in MIZICO za TV. Sofronievski, Kidričeva 11, Kranj (podstreha) 8880 Prodam večjo količino novih GAJ-BIC za krompir. Kokrica, C. na Belo 19 8881 Prodam ŠOTOR, Zupančič, Mlaka št. 41, Kranj 8882 Prodam BIKCA simentalca, starega 5 tednov. Zadraga 15, Duplje 8883 PSIČKE - BASSET HOUND, samičke, 7 tednov stare, z rodovnikom, prodam. Telefon 44-510 8884 KRAVI, ena težja, druga lažja, breji, simentalki, ter 250 kg težko TELIČKO simentalko, prodam. Olševek 49, Preddvor 8885 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Koren, Valjavčeva 5, Kranj 8886 Prodam 4 mesece brejo KRAVO simentalko, po prvem teletu. Alojz Za-plotnik, I,etence 15, Golnik 8887 Prodam SEME RDEČE DETELJE. Prebačevo 30, Kranj 8888 Prodam ŽAMANJE, nažagano na 1 m dolžine. Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel. 70-225 8889 Prodam KRAVO z drugim teletom. Dragočajna 12, Smlednik (pri avto-kampu) 8890 Prodam dirkalno MOŠKO KOLO rog — personal, v garanciji. Cepin, Sp. Besnica 172 8891 Prodam PPR KABEL 2x2,5 in 2x1,5. Rud Čater, Kranj, Janeza Pu-harja 1 8892 Ugodno prodam nov VVALKMAN. Telefon 28-436 popoldan 8893 Ugodno prodam JADRNICO elan -zeta. Telefon 064/60 982 po 19. uri 8807 Ugodno prodam malo rabljena OKNA in VRATA. Mlaka 60, Kranj 8819 Prodam bolniški WC STOL. Pirjevec, C. 26. julija 51, Naklo 8863 Prodam fasadni PESEK, belo MIVKO, gradbeno OMARICO, 20 vreč APNA in 7 vreč PERLITA. Luže 28, Šen čur 8864 Prodam seme rdeče DETELJE in TRAVE. Hrastje 55 8865 Poceni prodam dva GOBELINA. Urbane. Podbrezje 74 8866 Prodam KOSILNICO BCS. Breg ob Savi 13, Mavčiče 8867 AVTORADIO stereokasetnik, nov, prodam po nabavni ceni. Telefon št. 24-761 — int. 07 v petek popoldan in soboto dopoldan 8894 Prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE. Telefon 70-114 8895 Prodam P ŽICO 1,5. Telefon 24-737 8896 HARMONIKO excelsior, 72-basno, popolnoma novo, prodam. Telefon 064/89-134 8897 Prodam PUHALNIK sekač. Luže 4, Šenčur 8898 Prodam KRAVE po izbiri in mlado plemensko ŽIVINO ter PRAŠIČE, težke od 25 do 40 kg. Rozman, Križnarje-va 2, Stražišče — Kranj 8899 Polavtomatski SITOTISK STROJ in aluminijaste OKVIRE, prodam. Telefon 74-142 8900 Otroško POSTELJICO, STAJICO in HOJICO, prodam. C. 1. maja 69, stanovanje 23, Kranj 8901 Prodam ŠTEDILNIK gorenje in SLUŠALKE. Telefon 61-441 8902 Prodam 17-kubično NAKLADALNO PRIKOLICO. Grad 43, Cerklje 8903 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, malo rabljen. Telefon 064/27-083 8904 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO simentalko. Franc Babic, Brezje 6 8905 Prodam 14 dni staro TELIČKO frizij-ko za nadaljnjo rejo. Ovsiše 21, Podnart 8906 Prodam kopalno GARNITURO »Julija«, kad, WC kotliček, svetlo modre barve. Telefon 70-015 8907 Prodam 7 mesecev brejo TELICO fri-zijko, čistokrvno. Jože Kogovšek, Repnje 46, Vodice 8908 Prodam 700 kosov rabljene STREŠNE KRITINE strešnik »Dobruška vas«. Telefon 064/60-141 8909 Prodam BUKOVA DRVA. Gorice 20, Golnik 8910 Prodam TELEVIZOR grundig, 16 kanalov, ekran 56, daljinsko upravljanje. Josip Tvarog, Golnik 59 8911 Rabljeno MIZO, velikosti 70 x 110 cm in 4 STOLE za jedilni kot, poceni prodam. Telefon 064/28-126 8912 Prodam italijanski ŠPORTNI VOZIČEK PEG, t«; m no rjav žamet. Telefon 21-783 8913 Prodam brejo KRAVO. Peter Lu-kanc, Moste 101, Komenda 8914 Prodam 400 kosov SALONITNIH PLOŠČ s temno-rjavim premazom, visoki val, dolžine 125 cm. Telefon 44-601 8915 Prodam 2500 kosov rdeče STREŠNE OPEKE novoteks Novo mesto. Matjaž Beno, Hafnarjevo naselje 29, Škofja Loka 8916 Prodam oblazinjeno KOTNO GARNITURO. Telefon 26-973 8917 Prodam DIRKALNO KOLO monta-gner, okvir columbus št. 54, deli super record. Rozman, Predoslje 85, Kranj 8918 Prodam rotacijsko KOSILNICO 165, malo rabljeno. Franc Škofic, Ilovka 7, Kranj 8919 Prodam 5 pocinkanih 1/2 eolskih CEVI in otroški zložljiv športni chicco VOZIČEK. Gregorčičeva 15, Krani 8920 Prodam 3/4 eolske pocinkane CEVI. Damjan Vajdec, Ul. prvoborca 6, Javor-nik — Jesenice 8921 Prodam KULTIVATOR in vlečne SANI za traktor T. V. Anton Pogačnik, Zg. Dobrava 27, Kamna gorica 8922 Prodam KRAVE ali TELICE, po izbiri, A-kontrole. Jože Štravs, Volča 23, Poljane, tel. 65-137 8923 Za 10.000 din ceneje prodam novo PEČ za centralno ogrevanje TAM stad-ler, 65.000 kcal. Vinko Cizelj, Podkoren 53/E, Kranjska gora, tel. 88-614 8924 Prodam plemenskega BIKCA simentalca, starega 6 tednov in dobro ohranjeno trajnožarečo PEČ weso. Frelih, Žabnica 4, tel. 44-608 8925 GLASBENI.CENTER gorenje, star eno leto, dobro ohranjen, za 8 SM ter video KASETE za TV igre philips in vvalkman, nov za 6.000 din prodam. Telefon 26-524 8926 Ugodno prodam 9 ARMATURNIH MREŽ, dimenzije 5,5x4,2 mm in železni PODBOJ, širine 85 cm z nadsvetlo-bo. Stane Kemperle, Trg svobode 20, Tržič, tel. 50-227 8927 Prodam KRAVO pred telitvijo. Ogled dopoldan. Mesec, Rovt 7, Selca 8928 KUPIM_ Kupim OBRAČALNIK pajek — mali 220. Franc Čebavs, Ljubno 25, Podnart 9069 Kupim enofazni BETONSKI MEŠA LEG Hotemaže 4, tel. 45-351 9070 Kupim kombinirano PEČ za v kopalnico in ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Informacije po tel. 22-951 8929 Kupim chicco STOLČEK. Telefon št. 21-161 8980 Kupim enoredni IZKOPAČ krompirja HiVlEZAI) OK 1. Pogačnik, Zaloše 5, Podnart, tel. 70-023 8931 VOZILA Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Loka 8, Tržič 8937 Prodam 126P letnik november 1981. Duplančič T. Vidmarja 8, Kranj, Planina II. 90081 Nujno prodam SIMCO 1100, letnik 1972, v dobrem stanju, 10.000 km po generalni, lahko tudi na gradbeni kredit. Hrastje 135 8629 Prodam TOMOS automatic. Naslov v oglasnem oddelku. 8660 Ugodno prodam VW 1300, letnik 1965, registriran do 22. 6. 1985 in GUME trayal 145 x 13. Telefon 24-883 8839 Prodam 126-P, letnik 1979. Rozman. Podreča 8, Mavčiče, tel. 40-009 8846 Prodam LADO 1500, letnik 9/1981 Telefon 81-608 8932 Prodam MOTOR in MENJALNIK ter razne dele za Z-750. Zg. Brnik 12, Cerklje 8933 ZASTAVO 850 - KOMBI, kupim. Ponudbe pod: Registriran 8934 Prodam P-126, letnik 1977. Šestano-vič, Podlubnik 160, Škofja Loka, tel št 61-023 do 9. ure 8935 Prodam OPEL KADETT caravan, letnik 1967. Ogled vsak dan popoldan. Seljak, Godešič 80, Škofja Loka 8936 Ugodno prodam ZASTAVO 101, neregistrirano, letnik 1974. Podlubnik 326 Prodam lepo ohranjenega GOLFA JGL, 1981, prevoženih 35.000 km, cena 55 SM. Telefon 74-368 8938 Prodam RENAULT 4 GTL, letnik 1982, garažiran, prevoženih 8.000 km Ribarič, Podkoren 74/E, tel. 064/88-288 8939 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, delno obnovljeno. Ludvik Antolič, Pristava 14, Tržič 8940 Prodam ZASTAVO 101, po delih in nekaj novih delov; KUPIM WART-BURGA, do 15 SM. Telefon 40-508 8941 Prodam 4 nove GUME 145/13 »Tiger«. Jože Košir, Trstenik 50 8942 Prodam RENAULT 18 TL, star dve leti. Janez Habjan, Dolenja vas 1, Selca 8943 Prodam avto FORD 1600, letnik 1978, 60.000 km in ZASTAVO 750. leto izdelave 1982, 24.000 km. Telefon št. 25-754 8944 Prodam VOLKSWAGEN 1200, letnik 1976. Kranj, Veljka Vlahoviča 3, tel. št. 27-286 8945 Prodam ZASTAVO 101 confort. letnik 1982. Goričnik, Studenčice 15/A. Lesce 8946 Prodam dele za JAWO 350 ter fantovsko športno KOLO. Škrjanc, Novake 4, Golnik 8947 Prodam TOMOS CROOS junior. 50 ccm. Jure Zupan, Kovor 13, tel št 57-110 8948 Dve GUMI radial 13x155, prodam Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 89^ 9 Prodam ZASTAVO 101, obnovljeno, registrirano do 20. 7. 1985. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor 8950 Prodam ŠKODO 100 L. Milan Metelko, Vrečkova 5, Kranj 8951 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Telefon 24-336 8953 Prodam MOPED in več GOBELINOV. Telefon 28-239 8954 Prodam OPEL KADETT, letnik 1969. Dvorje 35, Cerklje na Gorenjskem 8955 Prodam prednji ODBIJAČ za VW 1300. Telefon 27-418 8956 Prodam 126-P, letnik 1978. Telefon št. 22-118 8957 Prodam ZASTAVO 101, prva registracija 1979. Zg. Brnik 7, Cerklje 8958 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, obnovljeno. Pfajfar, Preddvor (Gasilski dom) 8959 Prodam zelo dobro ohranjen MO-PED »tribrzinc«. Telefon 57-197 zvečer 8960 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 special, letnik 1978. Oman, Bodo-vlje 4, Škofja Loka 8961 Prodam JUGO 45, letnik 1981, in SIMCO 1100 LS, letnik 1973, dobro ohranjeno. Maks Leben, Breznica 30. Žirovnica 8962 Ugodno prodam GS PALAS citroen, letnik 1978, garažiran, dobro ohranjen. Zinka Petrovič, Cankarjeva 24, Radovljica 8963 BMW 320, letnik 1976, odlično ohranjen, 80.000 km, nove gume, lita platišča, 70 SM prodam. Telefon 064/47-029 8964 Prodam AUDI 80, letnik 1976, garažiran, dobro ohranjen. Telefon 60-952 8965 Prodam GOLFA, letnik 1980 in ZASTAVO 101, letnik 1980. Peter Ažman, Krnica 21, Zg. Gorje 8966 Prodam GOLFA. Ogled v petek od 18 ure dalje. Šavnik, Alpska 7, Bled 8967 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do maja 1985 in nov MOPED APN-4. Informacije po tel. 75-351 vsak dan od 19. do 21. ure 8968 Prodam AMI 8, letnik 1970, registriran do februarja 1985, cena 4 SM. Matjaž Beno, Hafnarjevo naselje 29, Škof-ia Loka 8969 — POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO Tel.: Kranj, Primskovo: 24-554, Kranj, Titov trg: 21-485, Jesenice: 81-179 Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva, Jesenice, Skladiščna 5, čestita vsem občanom občin Kamnika, Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice, posebno pa svojim zvestim kupcem za občinske praznike in se obenem zahvaljuje za dosedanje zaupanje. J ' * J ■* v 1 ' ' * ' - - a ■*- f ■ * ii r i i - I * * * *4 Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste! tTEK, 27. JULIJA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI. OSMRTmrc Ce imate vlago v stenah, vam strojno prežagamo in izoliramo temelje ali zid. ADOKA p. p. 63, DOMŽALE R-4, letnik 1979, ugodno prodam. Te Dn 74-142 8970 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, feneralno obnovljeno, registrirano do i*ruarja 1985. Telefon 50-751 popoldan 8971 Prodam 125-P, letnik 1976, registriran do oktobra 1984, cena 6,5 SM. Ja-'-ez Kozjek, Zg. Besnica 70 8972 Prodam CITROEN GS club, letnik ^"2, po delih. Telefon 064/61-897 8973 Ugodno prodam dve leti star R-4. Ja-■«z Sunkar, Zalog 88, Cerklje 8974 Prodam novo tovorno PRIKOLICO ^ako 400. Gorjup, Zlato polje 1/B, Kranj 8975 Prodam APN-6, letnik 1983. Boštjan Kosnik, Jezerska c. 54, Kranj 8976 Prodam osebni avto R-4, star 7 let. ' fon 79-794 8977 lam SPAČKA, registriranega do marca 1985. Informacije po tel. št. »4/21-668 8978 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, a rezervne dele ter elektromaterial za -tšo. Telefon 27-288 dopoldan 8979 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, "egistrirano do marca, cena 2 SM. srednja vas 23, Šenčur 8980 ! Prodam dva nova notranja BLATNI-I KA in MASKO za Z-101 in akumulator T-a Z-750. Telefon 88-584 8981 ZASTAVO 101 mediteran, letnik ok-ober 1979, registrirano, prodam. Ogled 1 dan po 15. uri na naslov: Ivan er, Križe 105, Tržič 8982 Prodam dobro ohranjen FORD >XL letnik 1972. Informacije po tel. 8983 Prodam dobro ohranjenega GOLFA, prevoženih 37.000 km. Bled, Grič 11, tel. 78-026 9080 STANOVANJA Dve študentki iščeta enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v bližini Kranja ali Škofje Loke. Šifra: Oddaljenost 8995 Zamenjam novo štirisobno STANOVANJE (100 m2) na Planini II. z doplačilom za hišo (lahko tudi v gradnji), v Kranju ali bližnji okolici. Resne ponudbe pod: Ugodno doplačilo 8996 V najem vzamem neopremljeno GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Nudim enoletno predplačilo. Telefon 22-933 8997 Zidar z ženo in triletno hčerko išče kakršnokoli STANOVANJE v jeseniški občini. Ponudbe javite dopoldan po tel. št. 81-441, int. 25-19 8998 Ugodno prodam štirisobno STANOVANJE v Kranju (Planina) izredna lega. Šifra: Vseljivo takoj 8999 Iščem enosobno STANOVANJE, za določen čas. Šifra: Dogovor — stanovanje 9000 PRIREDITVE .19. STRAN O I*A Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO ob 19. uri in NEDELJO, ob 16 uri na VRTNO VESELICO v LAHOVČE 9012 MA ZSMS LAHOVČE, prireja veliko VRTNO VESELICO, ki bo v SOBOTO 28. 7. ob 20. uri in NEDELJO, 29. 7. ob 19. un. Zabaval vas bo ansambel SIBI- IA 9013 IZGUBLJENO Izgubil sem OČALA pri osnovni šoli Stane Žagar. Poštenega najditelja prosim, da sporoči na naslov: Janez Ravnik, Planina 33, Kranj 9014 Na relaciji Kokrica—Naklo—Stra-hinj —Bled —Bohinjsko jezero, sem v petek, 20. 7., izgubil otroški lok za surf. Najditelja prosim, da proti nagradi vrne. Telefon 064/25-054 ali 061/345-117 9015 V okolici Podnarta se je izgubila majhna psička, siva, ušesa velika, pokončna, sliši na ime Pika. Poštenega najditelja prosimo, če jo vrne. Pokliče naj na tel. 70-425 POSESTI NAJDENO .50-316 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, fobro ohranjeno, prevoženih 30.000 km, rdeče barve, registrirano do aprila 1985, cena po dogovoru. Ogled aožen popoldan. Mihael Čuk, Stara fužina 53/A, Bohinjsko jezero. Informacije po tel. 76-231 dopoldan 8984 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, ?aražirano, registrirano do aprila 1985. jgled v petek popoldan. Poljšica 37, Zg. Gorje 8985 Prodam AUDI 100, letnik 1969, I. registracija 1976, cena po dogovoru. Bo-&o Stojilkov, Kidričeva 62, Škofja Lote (restavracija trata), tel. 60-480 8986 Kupim MOTOR za NSU 1200 C. Tele-•on 064/81-542 8987 Prodam MAZDO 1500, za 7 SM, registrirano za celo leto. Jože Kavčič, Lom Iščemo SKLADIŠČNI PROSTOR, suh, zračen, v izmeri najmanj 100 m'. Ponudniku nudimo tudi možnost zaposlitve. K skladišču mora biti možen dostop s kamionom. Ponudbe pošljite na naslov: Gorenjska turistična zveza Kranj, Koroška 27 8853 Prodam za eno hišo SVETA na lepem kraju. Naslov v oglasnem oddelku 9001 Kranj — Škofja Loka — Zamenjam novo dvoinpolsobno STANOVANJE (71 m2) s centralno in toplo vodo za manjšo enodružinsko HISO v Škofji Loki ali enakovredno stanovanje. Ponudbe pod: Enakovredno 9002 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na Gorenjskem. Ponudbe pod: Mlada družina ' 9003 Zamenjam novo enonadstropno stanovanjsko HIŠO, takoj vseljivo, v Banj al uki — Založani, za enako v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 9004 Najamem GARAŽO v bližini Zlatega polja. Šifra: Garaža 9005 Prodam PARCELO v Peroju pri Puli. Informacije po tel. 064/23-471 po 20. uri 9006 Našla sem OTROŠKA OČALA Kličite po tel. 21-677 9010 OSTALO ZAPOSLITVE -86, Tržič ^odam ZASTAVO 750, letnik 1976. Zasavska 10 — Paukovič 8989 * Vodarn OPEL KADETT, letnik J975. Ogled v petek popoldan in soboto %s dan. Vidic, Preddvor 32 8990 Prodam ZASTAVO 101 confort, leto 2delave 1982. Franci Teran, Žiganja 67, Tržič 8991 odam dobro ohranjen osebni avto —ICEDES 250 S. Informacije po tel. * 064/24-906 8992 Prodam ZASTAVI 750, letnik 1976 in 973. Krajne, Ljubno 60, Podnart 8993 LADO, letnik 1984 ali 1983, KUPIM, ^nudbe v soboto in ponedeljek od do 11. ure po tel. 81-496 onn/l Prodam ZASTAVO 750, KOVINOSTRUGARJA - KV ali PKV s prakso zaposlim. OD po dogovoru. KOVINOSTRUGARSTVO Valentin SINKO, Škofja Loka, C. talcev 17 9007 Na Jesenicah zaposlim fanta, prostega vojaščine ali upokojenca, ki ima veselje do popravila čevljev. Kuković, Tuga Vidmarja 2, Kranj od 19. do 21. ure 9008 Takoj zaposlim KV ali PKV STAVBNEGA KLEPARJA ali KLJUČAVNIČARJA. Visoko 103/B, tel. 43-179 9009 Zaposlim NKV DELAVCA, zaželjeno takoj po osnovni šoli. Možna priučitev v kovinski stroki. Telefon 064/61-897 9010 8994 1982 Prodam ZASTAVO 75U, lemiK i»oz SoPED APN-6. C. talcev 21, škofja OBVESTILA ■JJka Prodam GOLFA, letnik december «78. Informacije: Vera Žnidaršič, Rokica 46, Tržič, tel. 50-916 9072 ™\VO 750 LC, letnik J 1W», kot nov in TELEVIZOR blau-?*rikt color, brezhiben. Telefon 23-725 9073 Prodam nov AUTOMATIC 3 ML britof 314 9074 Prodam EEEKTRONIC 90, ali zame-jam za avto. Ogled popoldan. Šuštar, 9075 'odbre^je 5 . Prodam R-14, letnik 1980. Telefon št. 4-298 9076 : ZASTAVO 750, prodam za 4,5 SM. ^že Ožek, Kranj, Moša Pijade 9 9077 Prodam R-16, letnik 1967, vozen. Te-fon 81-43 7 9078 Prodam ZASTAVO 126-P, letnik de-ember 1978. ^na 9 SM in GUMO )xl6T-5. E 064/78-241 Prodam978"~cena 9 SM . i« T 5 Demšar, Ribno 57/A, Bled, >x 16 1 ^-/T 9079 Društvo upokojencev Cerklje organizira v soboto, 11. avgusta prijeten IZLET v Brežice, Stubiške toplice in še kam. Ker imamo še nekaj prostih mest, vabimo s seboj tudi tiste, ki niso včlanjeni. Prijavite se čimprej pri tajnici društva, Cerklje št. 8 9011 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna ZARJA Trboje zaradi letnega dopusta zaprta od 1. do 22. avgusta. Zato vam priporočamo gostilno VERONIKA v Dragočajni, ki obratuje ves avgust vsak dan od 11. ure dalje. Cenjenim gostom čestitamo za občinski praznik Kranja! Ob boleči izgubi našega dobrega moža, ata, starega ata, pra-deda, tasta, brata in strica JOŽETA BERGANTA iz Dorfarjev iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in mcem za podarjeno cvetje, za tolažbo ob najtežjih trenut-h izraze ustnega in pisnega sožalja ter spremstva na zad- kij1' JZx:a/p0sebno se zahvaljujemo sosedom Fabjanovim in nji P°jeVirn za nesebično pomoč; dr. Zamanovi za zdravlje-Rupp iajšanje bolečin, pevcem za žalostinke, gasilcem za nje in<,fVO in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Zahva-sprerns . delavcem Živil PC Zlato polje TOZD Malo-lo S*P a Tekstilindusa' Iskre Telematika TOZD MKD za po-prooaj ' darjeno cvetje in denarno pomoč. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Dorfarje, 27. julija 1984 Upokojenca, mlajšega, vajenega gozdnih del, rabim za pomoč pri obža-govanju lesa. Plačam dobro. Telefon 70-019 po 15. uri 9017 Iščem inštruktorja MATEMATIKE za III. letnik SSTŠ. Pokličite po tel. št. 26-090 po 17. uri 9018 Iščem VARSTVO za 11-mesečnega otroka in prodam dvotarifni ŠTEVEC. Telefon 22-760 od 20. do 21. ure 9019 Za računalnik zamenjam dirkalno kolo specialko. Andrej Pivk, Cegelnica št. 30, Naklo, tel. 47-203 9020 Oddam 3 mesece stare MUCKE. Be-šter, Podnart 40 8850 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 28. julija bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina-center od 7. do 18. ure, SP Šenčur do 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo, 29 julija pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. TRŽIČ Mercator Bistrica in Mercator Pristava od 7. do 17. ure, Živila Jelka, Trg svobode 8 od 7. do 19. ure ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka DEŽURNI VETERINARJI od 27. 7. do 3. 8.1984 Za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Kranj, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 42-175 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.:68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz TOZD Cevarna MIRKO SLATNAR roj. 1938 Od njega se bomo poslovili v soboto, 28. julija 1984, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Tržiču. ROG LJUBLJANA - TOZD CEVARNA TRŽlC ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA KOCJANČIČA z Bistrice pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli sožalje. Hvala duhovnikom za lep pogrebni obred, kakor tudi vsem govornikom in pevcem. Posebna zahvala doktorju Martinčiču za dolgoletno zdravljenje in tov. Jelki Pehare in Janku Bedini za nesebično pomoč. ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA VSEM, KI SO NAM OB TEH TEŽKIH TRENUTKIH KAKORKOLI POMAGALI! ŽALUJOČI: žena Angela, hčerki Iva in Zorka z družinama Tržič, Bistrica, Ljubno, 18. julija 1984 V SPOMIN Ze leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ker bila si ljubljena, nikoli ne boš pozabljena. 29. julija mineva žalostno leto, ko nas je za vedno zapustila naša ljuba hčerka MARICA MUŽAN iz Ribnega Prazen je naš dom brez tebe, še vedno si z nami. V naših srcih je še vedno bolečina in praznina. Spomin nate Mari je še vedno živ. Vsak dan te znova in znova pogrešamo. Vsem, ki ste jo imeli radi, se je spominjate, obiskujete njen mnogo prerani grob, ji prižigate svečke in prinašate cvetje, vsem iskrena hvala! ŽALUJOČI: mami, ati in bratje Ribno, julija 1984 In ne zbude jih grom ne zvon ne vpitje ne pomaganje grobi so postali dom za sanje neizsanjane (T. Pavček) V SPOMIN 30. julija mineva leto, odkar nas je zapustil ljubljeni mož, očka, nono, tast, brat, stric, svak BOGOMIR ZGAGA ŽALUJOČI: žena Marija, hčerki Erika, Andreja z Božotom sin Bogomir z zeno Marijo, vnuka Petra in Matej ter drugo sorodstvo Škofja Loka, 30. julija 1984 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, brata in strica ANTONA AŽMANA p. d. Zaletela iz Malega Nakla se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govornikoma ter dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. VSI NJEGOVI Naklo, 24. julija 1984 r 1 r j ;.ioeus pianina hrastje glOBuS 2 ; globus pianina sthaž>5ce Globus Jq _j globus stranišče Pl »nina GLOBUS t CT.—□ str»ŽiSČE GlOBUS STRAŽIŠČE 5 czruGLOBus-BBiTOF korric a - globus 6 CZ— 3 GlOBUS OKPiC* BBHOf • GLOBUS 7r jGlOBuS r u pa m i a k a - g l o b u s g: :globus labore breg-globus 9r : giobus siru/evo-giobus »Občudujeva vašo pitno vodo« Avtobusi vozijo po novem Na novo organiziran mestni promet v Kranju bolje povezuje Planino z mestom, vseli devet mestnih prog pa se začenja pri Globusu — Vsa postajališča mestnega avtobusa imajo zdaj tudi imena, nekaj postajališč prav zdaj še dokončujejo, opremljena pa bodo sčasoma tudi z informativnimi tablami Kranj — 1. avgust, ko začne v Kranju veljati nova ureditev mestnega avtobusnega prometa, seveda ni naključno izbran datum, saj se tega dne nasploh obetajo velike spremembe v prometu na kranjskih ulicah, ko bo stopil v veljavo odlok, ki prepoveduje motorni promet skozi stari mestni del. Pri Alpetouru pa so imeli pred očmi tudi čas, saj sovpadajo šolske počitnice in kolektivni dopusti v največjih delovnih organizacijah. Brez dvoma pa je za vsakršno spremembo v mestnem prometu potreben določert čas, da se potniki na novosti privadijo. Poslej bo v kranjskem mestnem prometu devet mestnih prog, vendar jih pa bo do nadaljnjega mogoče uporabljati le osem. Nova je sicer avtobusna povezava s Struževom, ker pa nekateri pogoji za vožnjo mestnega avtobusa še niso izpolnjeni, bo verjetno začetek vožnje na tem odseku pomaknjen za nekaj mesecev. Del ceste pri Perivniku bi bilo namreč treba razširiti za varnejše zavijanje avtobusa, prav tako tudi nepregledni ovinek v klancu. Druga sprememba je seveda tudi ta, da mestni avtobus ne vozi več skozi stari del mesta, to je po Prešernovi ulici. Zaradi tega je postajališče v Poštni ulici ukinjeno in prestavljeno na levi breg Kokre na novo urejeno Likozarjevo cesto le nekaj metrov proč od Kokrškega mostu. Za vzhodni del mestnih prog je značilno, da avtobus ne bo več vozil po ozki in komaj prevozni Ručigajevi cesti, pač pa se bo z nje preselila nekaj metrov nižje le avtobusno postajališče, avtobusi pa bodo namesto v Ručigajevo zavijali na severni del ceste D oziroma ulico Jake Platiše in naprej na Cesto Staneta Žagarja, kjer bo v kratkem pri plinarni urejeno postajališče. Večje križišče, kjer bodo potniki tudi prestopali za druge smeri, bo pri Jaku, medtem ko proge v komunalno cono ne bo več. Proti Primskovemu, Britofu in Predosljam in naprej do Laknerja ter spet proti mestu bosta peljali dve mestni progi, me- 1 stna proga pa je tudi Mlaka preko Kokriee in Rupe proti mestu. Mestni promet bo poslej potekal tako, da bodo vse avtobusne pro- i ge začenjale pri postajališču Globus, od koder bodo avtobusi zavijali v ; desflO na Gregorčičevo in okoli Stare pošte na Koroško cesto in proti \ avtobusni postaji, od tu pu bodo nekatere proge vodile na obvoznico in j naprej na Labore, druga pa v desno k Dijaškemu domu in naprej proti j Zdravstvenemu domu. Tu bo poslej odpadlo pokrito postajališče na severni strani Kidričeve ceste, medtem ko na nasprotni strani ceste pri Zdravstvenem domu seveda ostane. Z novo organizacijo mestnega prometa so tudi ostale nekatere5 slabše povezave, povezane s prestopanjem, na primer z Brega v Stražišče. Vendar pa pri Alpetouru ugotavljajo, da z enajstimi avtobusi ne zmorejo kaj več. Sedanja zasnova mestnih prog pa vsaj omogoča, daj bodo če se bo za to pokazala potreba, avtobusi vozili pogosteje. Vsa mestna postajališča, blizu 60 jih je, bodo sčasoma dobila tudi| postajne table, na katerih bo ime postajališča in skica proge. Samo-j upravna komunalnu skupnost je za table že namenila milijon novih din Prve table bodo v kratkem postavili najprej pri Globusu ter na av-f tobusni postaji, izdelovalec pa je obljubil, da bo pohitel tudi z ostalimi, j Čeprav je ka/alo, da bo še pred spremembo prog mestnega prome-j ta mogoče urediti postajališče za mestni promet z razširitvijo na Stoši-čevi ulici, pa žal ta dela kasnijo, tako da bodo mestni avtobusi še nekaj , asa ustavljali v gneči vozil na sredini Stošičeve. Pri Alpetouru, Tozd potniški promet tudi pričakujejo, da jim bo v kratkem tudi uspelo kupiti posebne perforatorje za vozne karte, s čemer bi skoraj povsem odpadlo kupovan^ kari v avtobusu. Pripravljajo namreč tudi predproda-jo voznih kart,' ki bodo /uto seveda cenejše. L M V Kranjsko goro, Bled, Bohinj naše agencije poleti pripeljejo največ angleških gostov, ki jih je med tujimi kar okoli 70 odstotkov — V hotelu visoke kategorije jih pride dnevni penzion okoli 2.400 dinarjev, kar je zanje znatno ceneje kot doma Po gorenjskih turističnih središčih je v tem času največ tujih gostov, ki so jih k nam pripeljale agencije. Po hotelih in pri zasebnikih domala ni individualnih gostov, domačih pa sploh ne, kajti gostinci so visoko dvignili cene penzionov, hrane in pijače. Med tujimi gosti prevladujejo angleški, ki jih v Jugoslavijo vozi Yugo-tours. Njihova letovanja pri nas — najraje v Kranjski gori, Bledu, Opatiji, Portorožu in Dubrovniku — so cenena, zato se za Jugoslavijo tudi odločajo. Za nekaj starih milijonov dinarjev preživljajo lep dopust. Agencijske storitve plačujejo seveda z devizami, ki jih naš turizem tako zelo potrebuje, menjava je zanje odlična, zato živijo pri nas ceneje kot doma. Prihajajo starejši gostje, ki na letovanju potrebujejo predvsem čisto okolje, dober zrak in ki se radi sprehajajo po okolici. Vse to sta potrdili tudi gospa Chappelt iz pokrajine Yorksire in gospa Aylisy iz Londona, ki sta v sončni pripeki na terasi gostišča Mlino pili kavo. Bili sta na moč prijazni, tako, kot so vedno vljudni angleški gostje. »Sta prvič v Jugoslaviji?« »Sploh ne. Bili sva že lani, všeč nama je bilo v Opatiji in v Dubrovniku, pa sva se spet odločili za vašo deželo.« »Radi potujeta?« »Nadvse radi. Zdaj, ko sva upokojeni, ni poletja, da ne bi bili kje po svetu. Občudovali sva Italijo, videli Grčijo, Malto, Nemčijo, Avstrijo ...« »In zakaj ponovno Jugoslavija? Kaj vama je tako všeč?« »Bled je čudovit, ljudje prijazni. Najbolj nama je všeč tako zdrava pitna voda, ki jo le redkokdaj in red-kokje najdeš. Pa čistoča. Kjer je vse tako čisto kot pri vas, se ve, kakšni ljudje živijo v deželi. In sonce — ne marava le neviht.« »Vse to ima tudi sosednja Avstrija, kjer sta že bili. Zakaj je ne obiščeta ponovno?« »Oh ne, občutno je predraga!« »Koliko sta plačali za letovanje pri nas — teden dni na Bledu in teden dni v Splitu?« »Po 360 angleških funtov. Letovanje letos pri vas je zaradi ugodnejše menjave še ceneje kot lani. Dnevno pride v hotelu po 12 funtov na dan (angleški funt je okoli 200 dinarjev, dnevno torej v hotelu visoke kategorije plačujejo po 2.400 dinarjev).« »Kaj pa doma, v rodni Angliji? Ko- j liko, denimo, zasluži tedensko dela- j vec?« »Silno različno. Če bi rekli, da okoli 200 funtov tedensko, bi se najbrž spet zmotili. Vendar pa morava poudariti, da bi plačal za celodnevno parkiranje avtomobila, takole ob jezeru, tudi do šest funtov. Življenje je silno drago.« »Res mora biti tole letovanje v Ju- j goslaviji poceni, tudi, če se pogovar- [ jamo le o približni primerjavi. Pa se > ta cenenost splača: je dovolj zabave, | spominkov . . .« »Popolnoma dovolj. Za žepnino imava s seboj še nekaj denarja, za kakšno kavico ali spominček. Veste, najraje bi kupili takšen spominek, ki je zares izdelan pri vas doma. Saj pri vas ne uvažate, kajne?« »Kaj sta slišali o Jugoslaviji, pre-f den sta prišli? Kaj nasploh najprej pričakujeta od dopusta, kaj vpliva na vajino odločitev?« »Vedeli sva to, kar sva prebrali. Odločilno za naju pa je bilo, da so vi vaše turistične prospekte zapisali,: da je zdravnik vedno dosegljiv. Stra šno slabe izkušnje sva imeli z Grči Dražji prevozi Jesenice — Na seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice so potrdili predlog povišanja cen voženj v mestnem in primestnem avtobusnem prometu. Tako bodo odslej vožnje /. avtobusi mestnega prometa dražje za 25od-, stotkov, vožnje v primestnih linijah pa za 28 odstotkov. Ker se v zadnjem času pojavljajo nekateri problemi prevozov, ki jih v jeseniški občini opravlja Integral na Jesenicah, bodo o problematiki razpravljali na eni izmed prihodnjih sej izvršnega sveta D. S. jo, ko niso pravočasno pripeljali zdravnika. Upam, da je pri vas takoj pri roki?« »Seveda je. A kljub vsej lepoti, ce nenosti, ustrežljivosti, dobri izven-penzionski ponudbi — kaj vama pa v tem našem turizmu le ni všeč?« Angležinji utihneta, se spogleduje ta in nazadnje čisto po angleško re četa: »Kaj moreš! Človek se vedno uči. Tudi vi se boste naučili.« ~ _ , . D. Sedei GLASOVA ANKETA Vsi jo težko čakamo! Kokrica pri Kranju — Pred tednom dni so se v delovni organizaciji Živila odločili, da bodo, ne glede na zaostrene gospodarske razmere in močno skrčen srednjeročni investicijski program septembra letos na Kokrici pri Kranju začeli graditi prepo-trebno trgovino. To bo Marlesov montažni objekt, v katerem bo od skupno 600 kvadratnih metrov 340 kvadratnih metrov prodajnih površin. Trgovina bo stala na zemljišču pri križišču Golniške ceste in Ceste na Brdo. Odločitev za gradnjo je tako med krajani kakor tudi med zaposlenimi v sedanji Živilini trgovini na Kokrici povzročila veliko olajšanje in zadovoljstvo. Franc Celar s Kokriee: »Redno vsak dan nabavljam v sedanji trgovini na Kokrici. Čeprav je veliko, veliko premajhna, lahko rečem, da je zelo dobro založena. Zaposleni v njej zaslužijo pa le slišimo, da kakšne stvari ni. V takšnih primerih nas vedno sprašujejo, kdaj bo nova trgovi na. V želji, da bi bila čimprej in hkrati ob poznavanju težav gradnjo, smo doslej lahko zgolj zmigovali z rameni. Zdaj bomo vsi laže čakali. Ko bo zgrajena nova trgovina, bomo prav gotovo pridobili nazaj tiste redne kupce, ki smo jih v sedanji izgubili. Ned vomno pa se bodo glede na loka cijo radi oglasili v njej tudi drugi priložnostni kupci, ki so nam že# doslej večkrat izrekli kakšno po hvalno besedo o dobri založeno sti.« vso pohvalo, saj se zares trudijo, čeprav so v nemogočih delovnih pogojih. Ko smo izvedeli, da se bo letos po dolgem načrtovanju vendarle začela gradnja nove trgovine, smo si krajani oddahnili. Tako dolgo se že govori o tem in tako zelo jo potrebujemo in si jo želimo, da ta trenutek še vedno ne moremo verjeti, da se bo jeseni gradnja resnično začela. Tudi sam upam, da ne bo prišlo kaj vmes in da bomo prav kmalu lahko kupovali v še bolje založeni trgovini; V taksni, kakršno pravzaprav potrebujemo.« Sonja Nudi/ar, blagajničarka v sedanji trgovini na Kokrici: »Sedem let delam v tej trgovini na Kokrici in dokler nam pred nedavnim niso pokazali načrtov za novo trgovino, tudi sama nisem prav verjela, da se bo letos res začela gradnja, /.(kij verjamem. Tudi zaposleni v sedanji trgovini si namreč že dolgo časa zelo želimo novo. Ne le da jo sodu nja premajhna, delovni pogoji so nevzdržni in nemogoči. Trgovina jo so kar dobro zalo/ona. Prebivale i nas sicer razumejo, včasih Janko Cerar, prodajalec v sedanji trgovini na Kokrici: »Predvsem napišite, da si jo ze-l lo želimo; tako prodajalci kot tudi krajani. Skladišče v sedanji trgovini je veliko premajhno. Blage prav zato nabavljamo trikrat na teden. Poleti prodamo 135 zabojev piva v dveh dneh. Razkladanja, nakladanja, prelaganja, izo^ gibanja je nič koliko. Velikokra je nemogoče imeti pregled nad vsemi izdelki. Tu nas je zaposle nih osem. Zares utečena delovna skupina smo. Včasih rečem, de smo se že tako navadili na te ne mogoče pogoje, da bi se v boljših kar težko znašli. Zgodi se, da niti do-stranišča ne moreš, ker je vse založeno z blagom. Pred dvanaj stimi leti sem prvič slišal, da bc na Kokrici nova trgovina. Zdaj verjamem, da bo res. In prav go tovo bo še bolje založena, kot k sedanja, saj bo ena največjih Zi vilinih trgovin doslej - A.Žal ar LOKA Škofja i oka J TOZD J^t&KV GOSTINSTVO KRANJ da vsak dan, razen ponedeljka, od 18. do 23. ure, prirejamo zabavne večere na vrtu hotela Jelen v Kranju. Poskrbeli bomo za prijetno glasbo za mlajše in starejše. 64001 KRANJ L|ubl(anska 1, tel 24 270 orača se kolzkt 6355