Veronika Slemenšek1, Polona Selič-Zupančič2, Marija Petek Šter3
dejavniki, ki pri študentih medicine
vplivajo na izbiro specializacije –
poudarek na družinski medicini
The Factors Influencing Medical Students’ Choice of Specialty –
An Emphasis on Family Medicine
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: študenti medicine, družinska medicina, klinični mentor, izbira specializacije
IZHODIŠČA. Podobno kot odločitev za študij medicine je tudi izbira specializacije osno-
vana na podlagi številnih dejavnikov, ki vključujejo profesionalne in zasebne vidike življe-
nja. V zadnjih letih opažamo pomanjkanje interesa mladih za družinsko medicino. Namen
raziskave je bil prepoznati dejavnike, povezane z izbiro specializacije iz družinske medi-
cine pri študentih zaključnega letnika obeh medicinskih fakultet. METODE. Za potrebe
raziskave je bil izdelan vprašalnik o dejavnikih, ki so vplivali na odločitev za študij medi-
cine, o trenutnem interesu za družinsko medicino, vprašanje o najbolj zaželeni speciali-
zaciji in dejavnikih, ki vplivajo na to izbiro. Vprašalnik je bil razdeljen 237 študentom
šestega letnika Medicinskih fakultet Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani, sode-
lovalo je 210 študentov. REZULTATI. Stopnja odziva je bila 88,6%, 64,8% sodelujočih z lju-
bljanske medicinske fakultete, 70,3 % sodelujočih je bilo študentk. Interes za specializa-
cijo družinske medicine je izkazalo 27 % študentov, 10 % bi jo izbralo kot prvo željo.
ZAKLJUČKI. Študenti, ki imajo interes za specializacijo družinske medicine, se pomem-
bno razlikujejo od drugih študentov. Zainteresirani za družinsko medicino so manj pro-
fesionalno ambiciozni, več jim pomeni družina, poistovetijo se s temeljnimi značilnost-
mi stroke. Pomembno vlogo pri odločitvi za specializacijo družinske medicine ima mentor
na kliničnih vajah. Krepitev mentorstva v družinski medicini na dodiplomskem nivoju
smo prepoznali kot enega ključnih zunanjih dejavnikov, ki bi lahko vplival na večji inte-
res študentov za kasnejšo odločitev za specializacijo iz družinske medicine.
abSTracT
KEY WORDS: medical students, family medicine, clinical mentor, specialty choice
BACKGROUNDS. As the decision to study medicine, the choice of medical specialty is
based on several factors, including aspects of professional and private life. In recent years,
403Med Razgl. 2021; 60 (4): 403–13 • Raziskovalni članek
1 Veronika Slemenšek, dr. med., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Poljanski
nasip 58, 1000 Ljubljana; v.slemensek@gmail.com
2 Prof. dr. Polona Selič-Zupančič, univ. dipl. psih., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza
v Ljubljani, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana
3 Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana; Zdravstveni dom Trebnje, Goliev trg 3, 8210 Trebnje
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 403
404 Veronika Slemenšek, Polona Selič-Zupančič, Marija Petek Šter dejavniki, ki pri študentih medicine …
a lack of interest in family medicine has been noted. The purpose of the research was to
identify the factors affecting the choice of specialty among final year students of both
medical schools in Slovenia. METHODS. For the purposes of our research, a question-
naire was developed, with questions about the factors influencing the decision to study
medicine, current interest in family medicine, the question on the most preferable spe-
cialty, and factors that influence this choice. RESULTS. The questionnaire was distribu-
ted among 237 sixth year students of the Faculties of Medicine at the University of Maribor
and University of Ljubljana, 210 of whom participated in the survey. The response rate
was 88.6%, with 64.8% of respondents coming from the Faculty of Medicine in Ljubljana
and 70.3% of participants being female. Interest in the family medicine specialty was
shown by 27% of students, with 10% having listed it as their first option. CONCLUSIONS.
There is a significant difference between students with an interest in family medicine
and those without. Those interested in family medicine are less career ambitious, more
family oriented, they identify with the core competencies and value a supportive clini-
cal mentor. Establishing a strong family medicine mentorship at the undergraduate level
was identified as one of the key external factors that could increase the interest of stu-
dents in family medicine as a career choice.
gije, ki bi v času študija študentom medi-
cine dale boljši vpogled v posamezne spe-
cializacije in delo v njih. Tako bi študenti
ob zaključku študija imeli več informacij,
kar bi olajšalo izbiro specializacije in dopri-
neslo k bolj enakomernemu in racionalne-
mu razporejanju kadra v zdravstveni oskrbi.
Podatki iz Eurostata kažejo, da imamo
v Sloveniji 3,2 zdravnika na 1.000 prebival-
cev, v Avstriji 5,2, povprečje med državami
EU je 3,8. Prav tako je pod evropskim pov-
prečjem naš delež družinskih zdravnikov, ki
je v EU 21 %, v Sloveniji pa 19 % (3). Temelj
vsakega zdravstvenega sistema je primarna
oskrba in zaskrbljujoče je dejstvo, da se za
specializacijo družinske medicine odloča
premalo mladih zdravnikov, kar je globalni
problem, pristopi k reševanju pa so različni,
saj univerzalne rešitve žal ni. V ZDA so
metode za povečanje zanimanja med drugim
brezplačno članstvo v Združenju ameriške
akademije za družinske zdravnike (The
American Academy of Family Physicians,
AAFP), podpora interesnim skupinam za
družinsko medicino na medicinskih šolah in
vsakoletna konferenca za študente in spe-
cializante družinske medicine (4).
IZHOdIšČa
Kariera v zdravniškem poklicu in izbira spe-
cializacije je več let trajajoč proces, ki
zaznamuje posameznikovo življenje. Večina
študentov prične študij medicine z obliko-
vano idejo o svoji poklicni poti, te ideje pa
mnogokrat temeljijo na predpostavkah in
nejasnih predstavah o zdravniškem pokli-
cu. Med študijem se učimo na dokazih
temelječe medicine, pri odločitvi za spe-
cializacijo pa velikokrat prevlada tradicija,
seznanjenost s specializacijo in »šesti čut«
oz. izbira »po občutku« (1). Posledica tega
je razhajanje potreb družbe po določenih
zdravstvenih panogah in velikosti kadra
v le-teh. Boljše razumevanje procesa izbi-
re specializacije bi tako lahko privedlo do
boljšega ujemanja potreb družbe in zdrav-
stvenega sistema.
Dejavnike, ki vplivajo na izbiro specia-
lizacije pri študentih medicine, so preuče-
vali številni raziskovalci. Ugotovitve bi
lahko strnili v trditev, da je izbira speciali-
zacije iskanje ravnovesja med kariernimi
potrebami posameznika in značilnostmi
specialnosti (2). Na osnovi rezultatov razi-
skav bi bilo mogoče uvesti različne strate-
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 404
Družinska medicina je temelj obravna-
ve obolelih ljudi in ima specifično odgo-
vornost do zdravja v skupnosti. Nekatere
glavne značilnosti stroke družinske medi-
cine so v bolnika usmerjena zdravstvena
oskrba, celovit pristop s sočasnim obvla-
dovanjem kroničnih in akutnih stanj ter pro-
mocijo zdravja, usmerjenost v skupnost in
celostni oz. holistični pristop, ki pomeni
uporabo bio-psiho-socialnega modela ob
upoštevanju kulturnih in bivanjskih raz-
sežnosti (5).
Študenti zaključnih letnikov medicin-
ske fakultete nekatere značilnosti stroke
dobro poznajo in razumejo že pred oprav -
ljanjem vaj iz družinske medicine, ne zave-
dajo pa se nekaterih drugih pomembnih
kompetenc specialistov družinske medici-
ne. Študenti poznajo in razumejo kompe-
tence, kot sta vodenje primarne oskrbe in
v bolnika usmerjen pristop. Slabše pa
poznajo uporabo specifičnega načina odlo-
čanja, ne zavedajo se pomena ravnotežja
med potrebami posameznika in potrebami
skupnosti ter ne poznajo koncepta holizma,
kar so pomembni dejavniki, ki jih mora
poznati in pri delu upoštevati družinski
zdravnik (6). S pregledom dejavnikov, ki so
študentom pomembni pri izbiri speciali-
zacije iz družinske medicine, smo želeli
ustvariti podlago za nadaljnjo razpravo in
razvoj strategij za povečanje zanimanja za
to specialnost med študenti medicine in
mladimi zdravniki v Sloveniji.
mETOdE
Preiskovanci
K sodelovanju smo povabili vse študente
šestega letnika medicine, ki so v študijskem
letu 2018/2019 obiskovali predmet Primarno
zdravstveno varstvo na Medicinski fakul-
teti Univerze v Ljubljani (MFUL) in pred-
met Družinska medicina II na Medicinski
fakulteti Univerze v Mariboru (MFUM). Oba
predmeta se izvajata v šestem letniku štu-
dija medicine pod okriljem Kateder družin-
ske medicine MFUL in MFUM. Razdeljenih
je bilo 237 anket, pridobili smo 210 reše-
nih anket, stopnja odziva je bila 88,6 %, od
tega je bilo 64,8 % študentov z ljubljanske
fakultete. 70,3 % sodelujočih je bilo štu-
dentk.
Potek dela
Anketo so študenti izpolnili prostovoljno in
anonimno ob začetku pouka pri predmetu
Primarno preventivno zdravstvo oz. Družin -
ska medicina II.
Uporabljena orodja
Anketa je bila sestavljena iz dveh delov.
Začetni del je bil namenjen zbiranju infor-
macij o demografskih podatkih. Drugi del
vprašalnika je študentom ponujal 15 dejav-
nikov za izbiro študija medicine, vprašanja
so bila oblikovana na osnovi pregleda lite-
rature in soglasja raziskovalcev. Sledilo je
vprašanje o najbolj zaželeni specializaciji,
če bi lahko študent izbiral brez omejitev.
Študenti so lahko napisali dve izbiri in
nato odgovorili na odprto vprašanje o razlo-
gu za izbiro. Naslednje vprašanje je bilo
o trenutnem interesu za družinsko medi-
cino, izraženim z Likertovo lestvico.
Z Likertovo lestvico merimo stališča od
skrajno slabih do skrajno dobrih. Pri tem ne
merimo lastnosti posameznika, ampak nje-
gov odnos do določenega pojava, v našem
primeru interesa za specializacijo družin-
ske medicine, za katero je lahko posamez-
nik popolnoma nezainteresiran ali zelo
zainteresiran, ter nekaj stopenj interesa
med skrajnostma. Zadnje vprašanje je poiz-
vedovalo po ključnih dejavnikih, ki so štu-
dentom pomembni pri izbiri specializacije.
Študenti so lahko izbrali izmed 21 ponu-
jenimi odgovori zaprtega tipa ali dodali
lastne razloge za odločitev v obliki proste-
ga besedila. Pri oblikovanju vprašalnika sta
sodelovali zdravnica in psihologinja.
Dokončno obliko vprašalnika sta soglasno
potrdili. Vprašalnik je bil že uporabljen pri
analizi dejavnikov odločitve za študij medi-
cine med študenti prvega letnika MFUL (7).
405Med Razgl. 2021; 60 (4):
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 405
Statistična analiza podatkov
Vprašalnik smo analizirali s statističnim
programom IBM SPSS® Statistics Data
Editor, različica 27. Uporabili smo metode
opisne statistike za opis vzorca, prikazali
smo deleže, povprečne vrednosti in stan-
dardne odklone (angl. standard deviation,
SD). Razlike med dvema skupinama štu-
dentov smo ugotavljali s pomočjo testa χ2.
Kot mejo statistične značilnosti smo posta-
vili p < 0,05.
Etična odobritev
Raziskavo je odobrila komisija za medi-
cinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje, dne
31. 1. 2011, pod številko 143/02/11.
rEZULTaTI
Opis sodelujočih študentov
Sodelujoči so bili stari med 20 in 38 let,
srednja starost je 24,5±1,5 let. Tabela 1 pri-
kazuje osnovne značilnosti sodelujočih štu-
dentov, in sicer spol in fakulteto.
dejavniki, ki vplivajo na
odločitev za študij medicine
Dejavniki, ki so vplivali na odločitev za štu-
dij medicine, so podani v tabeli 2. V tabeli
so podatki študentov obeh fakultet prika-
zani ločeno. Največ študentov je kot razlog
za vpis na medicinsko fakulteto navedlo
željo pomagati ljudem (81%). Pogosti so bili
tudi odgovori, da je študij intelektualni
izziv (65,2%), želja za delo z ljudmi (63,3%)
in dejstvo, da medicina ponuja povezova-
nje teorije in prakse (53,8 %). Razlike med
podatki obeh fakultet smo ugotavljali
406 Veronika Slemenšek, Polona Selič-Zupančič, Marija Petek Šter dejavniki, ki pri študentih medicine …
s testom χ2 in med podatki nismo ugotovili
statistično pomembnih razlik pri nobeni od
trditev. Razlogi za študij medicine so torej
podobni v celotni populaciji študentov medi-
cine v Sloveniji.
Specializacije, ki bi jih izbral
največji delež študentov
Na odprto vprašanje: »Katero specializaci-
jo bi izbrali, če bi lahko izbirali brez kakrš-
nih koli omejitev?« je odgovorilo 201 vpra-
šanih (96 %). Kot prikazuje slika 1, je kot
prvo željo največ študentov navedlo:
• družinsko medicino (10,0 %),
• ginekologijo (9,5 %),
• interno medicino (7,0 %) in
• pediatrijo (5,5 %).
Druge želje ni napisalo 23 anketiranih (11%),
med navedenimi pa najpogostejšo drugo
željo predstavljajo:
• družinska medicina (8,6 %),
• pediatrija (8,0 %) in
• interna medicina (7,5 %).
Zanimalo nas je tudi, katero specializacijo
bi kot prvo izbrali tisti študenti, ki so dru-
žinsko medicino postavili na drugo mesto.
To so bile po dvakrat specializacije:
• pediatrije,
• gastroenterologije,
• dermatologije in
• nevrokirurgije
ter po enkrat specializacije:
• medicine dela,
• rehabilitacijske medicine,
• onkologije,
Tabela 1. Osnovni podatki o  sodelujočih. MFUL  – Medicinska fakulteta Univerze v  Ljubljani, MFUM  –
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
Opazovani dejavnik Podskupina opazovanega dejavnika število (delež (%))
Spol ženski 147 (70,3)
moški 62 (29,7)
Fakulteta MFUL 136 (64,8)
MFUM 74 (35,2)
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 406
407Med Razgl. 2021; 60 (4):
Tabela 2. Razlogi za odločitev za študij medicine in podatki, ločeni po fakulteti. MFUL – Medicinska fakul-
teta Univerze v Ljubljani, MFUM – Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
Ponujena trditev delež (%) študentov, delež (%) študentov, delež (%) študentov,
ki so na trditev ki so na trditev ki so na trditev
odgovorili z da, obe odgovorili z da, odgovorili z da,
fakulteti, N = 210 mFUL, N = 136 mFUm, N = 74
Ker želim pomagati ljudem. 81,0 82,4 78,4
Ker je ta študij poseben 65,2 64,7 66,2
intelektualni izziv.
Ker si želim delati z ljudmi. 63,3 67,6 55,4
Ker želim s preprečevanjem 61,9 61,8 62,2
in zdravljenjem bolezni
izboljšati zdravje ljudi.
Ker medicina ponuja 53,8 58,1 45,9
povezovanje teorije in prakse.
Ker je služba zagotovljena. 32,9 28,7 40,5
Ker sem imel lastne izkušnje 25,2 25,7 23,0
(kot pacient/dijak), ki so me
spodbudile k odločitvi za
študij medicine.
Ker poklic zdravnika omogoča 24,9 25,0 37,8
profesionalno neodvisnost.
Ker me zanima raziskovanje. 24,8 25,7 23,0
Ker se dobro zasluži. 13,3 10,3 18,9
0
10
20
40
60
80
90
30
50
70
100
O
d
st
o
te
k
 (
%
)
Družinska medicina Ginekologija Interna medicina Pediatrija Drugo
Slika 1. Specializacije, ki bi jih izbral največji delež študentov.
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 407
• anesteziologije,
• urgentne medicine,
• interne medicine,
• ginekologije in
• nevrologije.
Ti študenti predstavljajo skupino z intere-
som za družinsko medicino, s katero bi lahko
povečali delež zdravnikov, ki na razpisu
izberejo specializacijo družinske medicine.
Trenutno zanimanje za
specializacijo družinske medicine
Anketirani so svoj trenutni interes za spe-
cializacijo družinske medicine izrazili
s pomočjo Likertove lestvice:
• 1 in 2 pomenita odsotnost interesa,
• 3 pomeni nevtralnost,
• 4 in 5 pomenita velik interes.
Odgovorili so 204 (97,1 %) anketiranci. Od
vprašanih jih 110 (53,9 %) za specializaci-
jo družinske medicine ni zainteresiranih, 55
(27,0 %) izkazuje interes za specializacijo iz
družinske medicine, 39 (19,1 %) pa se je
opredelilo kot nevtralnih do omenjene spe-
cializacije.
Predstavitev ključnih dejavnikov
pri bodoči izbiri specializacije
Dejavniki, ki so najbolj vplivali na bodočo
izbiro specializacije, so prikazani v tabeli 3.
Na to vprašanje je odgovorilo 204 študen-
tov (97,1 %). Podatki so prikazani posebej
za skupino, ki je za specializacijo družinske
medicine trenutno zainteresirana (Likert 4
in 5), in za skupino, ki nima interesa (Likert
1 in 2). Podane so tudi razlike med skupi-
nama.
Dejavniki, ki jim je največ študentov
pripisovalo velik pomen pri izbiri specia-
lizacije, so prikazani v tabeli 3. Dejavniki
so bili:
• možnost profesionalnega razvoja (63,7%),
• izkušnje z delom v specialnosti (počitni-
ška praksa ipd., 50,7 %),
• delo v bolnišničnem okolju (49,5 %),
• združljivost želene specializacije z dru-
žinskim življenjem (45,1 %),
• možnost razvoja kliničnih veščin (41,7%)
in
• enako pomembni želja po znanstvenora-
ziskovalnem delu in možnost za pridobi-
tev specializacije.
Iz prikazanih analiz podatkov (tabela 3),
pridobljenih v anketah, je razvidno, da so se
študenti z interesom za specializacijo dru-
žinske medicine pomembno razlikovali od
študentov, ki tega interesa nimajo. Prva
razlika je bila v profesionalni ambiciozno-
sti, ki je bila pri študentih, zainteresiranih
za družinsko medicino, manjša, kar se kaže
s trditvijo, da jim je bil manj pomemben
profesionalni razvoj, raziskovalno delo,
zaslužek in ugled v stroki. Na drugi strani
pa jim je več pomenila družina, prav tako
so si želeli delati v ambulantnem okolju,
pogosto v domačem kraju, nekateri so imeli
tudi interes ostati na podeželju.
Pomembna razlika je tudi ugotovitev, da
so študenti z interesom za družinsko medi-
cino cenili in se poistovetili s temeljnimi
značilnosti stroke, v kateri bodo delali.
Pomembni značilnosti, ki so ju cenili, sta
dolgotrajen odnos z bolnikom in celostna
obravnava. Eden najpomembnejših, če ne
najpomembnejši rezultat za našo raziska-
vo pa je ugotovitev, da ima pri odločitvi za
specializacijo pomembno vlogo zgled men-
torja. 
raZPrava
Študenti, ki jih družinska medicina zanima
kot poklicna kariera, se v več dejavnikih
razlikujejo od študentov, ki nimajo intere-
sa za specializacijo družinske medicine.
Najpomembnejši dejavniki, ki govorijo
v prid specializaciji družinske medicine in
so prikazani v tabeli 3, so:
• združljivost dela z družinskim življenjem,
• delo v ambulantnem okolju,
• možnost pridobitve specializacije,
• interes za celostno obravnavo bolnika,
408 Veronika Slemenšek, Polona Selič-Zupančič, Marija Petek Šter dejavniki, ki pri študentih medicine …
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 408
• dolgotrajen odnos,
• delo v domačem okolju in na podeželju ter
• zgled mentorja oz. zdravnika, ki ga štu-
denti poznajo in spoštujejo.
razlogi za študij medicine
Razlogi za študij medicine so altruistične
narave, kar smo za študente MFUL ugoto-
vili že v prejšnjih raziskavah, z našo raziskavo
409Med Razgl. 2021; 60 (4):
Tabela 3. Dejavniki, povezani z izbiro specializacije iz družinske medicine.
Ponujena trditev delež (%) delež (%) delež študentov, razlike med
študentov, študentov, ki niso izkazali študenti
ki so na trditev zainteresiranih interesa za z interesom
odgovorili z da, za družinsko družinsko za družinsko
obe fakulteti, medicino, ki so medicino, medicino in brez
N = 204 na trditev N = 110 interesa za
odgovorili z da, družinsko
N = 55 medicino
(χ2, p-vrednost)
Možnost profesionalnega 63,7 38,3 75,5 < 0,001
razvoja
Izkušnje z delom 50,7 48,1 53,3 0,509
v specialnosti
(počitniška praksa ipd.)
Želena specializacija se 45,1 74,5 28,2 < 0,001
mi zdi najbolj združljiva
z družinskim življenjem.
Možnost za razvoj 41,7 40,0 39,1 0,742
kliničnih veščin
Delo v ambulantnem okolju 35,8 58,2 25,5 < 0,001
Želja po znanstveno- 37,3 14,5 45,5 < 0,001
raziskovalnem delu
Možnost za pridobitev 37,3 56,4 29,1 < 0,001
specializacije
Želena specializacija nudi 36,5 18,1 46,4 0,001
možnost mobilnosti
v mednarodnem okolju
(zaposlitev v tujini)
Interes za celostno 36,3 60,0 22,7 < 0,001
obravnavo bolnika
Želim biti kot zdravnik/ 31,5 54,5 25,7 < 0,001
zdravnica, ki ga/jo poznam,
spoštujem in se po njem/
njej zgledujem.
Delo v domačem kraju 26,5 45,5 16,4 < 0,001
Dolgotrajen odnos 19,1 43,6 8,2 < 0,001
Zaslužek 16,7 7,3 22,7 0,014
Vpliv partnerja 13,2 18,2 11,8 0,266
Ugled v stroki 9,0 3,6 13,6 0,046
Vpliv sorodnikov/staršev 8,8 9,1 9,1 0,945
Delo na podeželju 6,4 21,8 0 < 0,001
Ugled v družbi 6,2 5,5 8,2 0,525
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 409
pa smo potrdili veljavnost trditve na nacio-
nalnem nivoju (7). Glavni razlog, ki mlade
vodi k odločitvi za študij medicine, je želja
pomagati ljudem, kar se odraža tudi v tem,
da večina diplomantov nadaljuje šolanje za
pridobitev zdravniške licence. Študentov, ki
v vprašalniku niso navedli nobene specia-
lizacije, je bilo 4 %. Zanje predpostavljamo,
da se po zaključku študija ne bodo odloči-
li za poklic zdravnika, odstotek pa je pri-
merljiv z obstoječo literaturo (8).
dejavniki, ki vplivajo na izbiro
specializacije 
Področje izbire specializacije je dobro raz -
iskano in kaže se, da je izbira specializacije
iskanje ravnovesja med kariernimi potre-
bami posameznika in značilnostmi spe-
cialnosti. Blandov model izbire specializa-
cije dejavnike deli v tri glavne kategorije (2):
• značilnosti študenta,
• karierne potrebe in
• dojemanje značilnosti posamezne spe-
cialnosti.
V novejših raziskavah je bila veljavnost
modela potrjena, obstoječim kategorijam pa
so bili dodani še trije dejavniki (9):
• dejavniki, ki izhajajo iz študentovega pro -
aktivnega zbiranja informacij o določeni
specializaciji s spremljanjem specialistov
in udeležbo na dogodkih za karierno
usmeritev,
• značilnosti populacije pacientov v dolo-
čeni stroki in
• značilnosti sodelavcev, kolegov in ekip
določene stroke.
Z našo raziskavo smo potrdili pomembnost
zgoraj naštetih dejavnikov tudi za sloven-
ske študente. Skupen zaključek novejših
raziskav je, da se kot zelo pomemben
dejavnik za izbiro specializacije kaže rav-
novesje med delom in prostim časom.
Tako mladi zdravniki izbirajo tiste specia-
lizacije, ki naj bi omogočile dosego tega
ravnovesja. Mladi zdravniki in specializanti
prihajajočih let so predstavniki generaci-
je Y, ki jo zaznamujejo močni družbeni pri-
tiski in zahteva po aktivni vlogi v družini.
Motivacija za to generacijo je izpolnjeno
in dobro uravnoteženo življenje, kar se
vedno bolj kaže tudi pri izbiri specializa-
cij in načrtovanju kariere v zdravniškem
poklicu (10).
Izbira specializacije družinske
medicine
Specializacija družinske medicine se je
v naši raziskavi po pričakovanjih izkazala
kot specializacija z največjim deležem izbi-
re, vendar pa je delež zainteresiranih štu-
dentov za to specializacijo vseeno znatno
premajhen glede na potrebe po kadru v pri-
marnem zdravstvu v Sloveniji. Podatki
Zdravniške zbornice Slovenije za prejšnja
leta kažejo, da se na razpisih zapolni manj
kot tretjina razpisanih mest za specializante
družinske medicine (11). Področje identifi-
kacije dejavnikov, ki so povezani z nadal -
jevanjem kariere v družinski medicini, je
bilo raziskano med različnimi populacijami
študentov medicine in rezultati so primer-
ljivi naši raziskavi. Značilnosti študentov, ki
so bolj naklonjeni delu v primarnem zdrav-
stvu, so:
• ženski spol,
• višja starost,
• življenje v zakonski zvezi,
• široko predklinično znanje,
• zanimanje za delo z raznoliko populacijo
in patologijo in
• manj zanimanja za prestiž, napredno teh-
nologijo in kirurgijo.
Skupna lastnost študentov, ki se odločajo
za specializacijo iz družinske medicine, je
usmerjenost v človeka (2, 12). Slovenski štu-
denti so kot pomemben dejavnik izbire
specializacije navedli združljivost želene
specializacije z družinskim življenjem, kar
je bil tudi v tujih študijah pomemben pozi-
tivni dejavnik za izbiro specializacije iz dru-
žinske medicine (1, 13).
410 Veronika Slemenšek, Polona Selič-Zupančič, Marija Petek Šter dejavniki, ki pri študentih medicine …
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 410
Pregled literature je pokazal, da imajo
študenti ob vpisu na medicinsko fakulteto
večji interes za delo v primarnem zdravstvu
kot študenti medicine ob zaključku šolanja.
Zanimanje za delo v primarnem zdravstvu
tako z leti študija upada. V času študija ima
vpliv na izbiro kariere v primarnem zdrav-
stvu sama kultura izobraževalne ustanove,
zato se poraja vprašanje, ali ima pri upadu
zanimanja vlogo tudi izobraževalna usta-
nova, ki primarnega zdravstva ne prepo-
znava in ga ne predstavlja kot pomembnega.
Za ohranitev ali povečanje zanimanja za
delo na primarnem nivoju je tako na fakul-
teti pomemben obstoj katedre družinske
medicine, ki je enakovredna ostalim klini-
čnim katedram, akademsko kredibilna in
vpletena v ustanovo in njeno delo.
Na izbiro specializacije ima močan
vpliv tudi predstava specializacije, ki si jo
ustvarijo študenti v času študija. Med štu-
dijem, ki je usmerjen predvsem v izobra-
ževanje posameznih specialnosti, si tako
ustvarijo popačeno sliko o delu na pri-
marnem zdravstvenem nivoju (2). Dejavniki,
ki bi lahko pozitivno vplivali na večje zani-
manje za družinsko medicino, so konstan-
ten stik s primarnim zdravstvom med
študijem, število tednov obveznih praktičnih
vaj v ambulanti družinskega zdravnika in
podpora pri zanimanju študentov za dru-
žinsko medicino s strani mentorjev dru-
žinske medicine in še posebej s strani
zdravnikov drugih specialnosti. Podpora
drugih specialnosti družinski medicini je
zelo pomembna pri razvijanju kulture pod-
pore primarni zdravstveni oskrbi (4).
V letu 2008 je bila narejena analiza
pouka družinske medicine v desetih letih
od ustanovitve Katedre za družinsko medi-
cino na MFUL. Anketa je pokazala visoko
zadovoljstvo študentov s poukom ter da
katedra izpolnjuje objektivne učne cilje in
z zgledom navdušuje študente za izbiro te
specializacije. Kljub objektivno dobremu
delu Katedre za družinsko medicino na
področju povečanja zanimanja se kaže, da
ta s svojim delom ne uspe vplivati na dejan-
sko karierno izbiro študentov (14). Opazen
je razkorak med zanimanjem študentov za
specialnost v času šolanja in kasnejšo izbi-
ro specializacije. Anketa iz leta 2019 med
študenti medicine je pokazala majhno zani-
manje za specializacijo iz družinske medi-
cine, predvsem zaradi nezanimanja za
področje in negotovosti dela v primarnem
zdravstvu. Prav tako so študenti izpostavi-
li preobremenjenost zdravnikov družinske
medicine in slabše pogoje dela v družinski
medicini v primerjavi z drugimi special-
nostmi (15). Z bolonjsko reformo študija
v letu 2009 se je zmanjšalo število kliničnih
vaj iz družinske medicine, kar je lahko
negativen dejavnik pri delu s študenti, ki
nasprotuje naporom za povečanje zanima-
nja. Med spremembami v študijskem pro-
gramu je tudi povečanje obsega kliničnih
vaj in stika z bolnikom že v nižjih letnikih,
kar je pomembno, vendar pa bi moral biti
stik s specialnostjo pravilno in predvsem
dovolj intenzivno predstavljen v zadnjih let-
nikih študija (16).
Pri izbiri specializacije se kot pomem-
ben dejavnik kaže tudi zgled mentorja –
zdravnika, ki ga študent pozna in spoštu-
je. V zadnjih letih se ključna vloga mentorja
izkazuje kot nuja v vseh vejah medicine.
Mentorstvo ima pozitiven vpliv na načr-
tovanje karierne poti, na osebno rast, pro-
fesionalni razvoj, samozavest in razvoj
komunikacijskih sposobnosti. Mentor je
izkušen in strokovno podkovan posameznik,
ki ima s svetovanjem sposobnost mentori-
ranca usmeriti na pravilno in zadovoljujo-
čo karierno pot. Med glavnimi cilji mentorja
je mentoriranca usmeriti v določeno spe-
cializacijo ob nenehnem razvoju njegovih
osebnih kvalitet, s čimer bo ta pridobil
dovolj znanja za pravilno samostojno odlo-
čitev za specializacijo (17). Zgled mentorja
je že bil opazovan kot pozitivni dejavnik pri
odločitvi za delo na primarnem nivoju (18).
Pomena mentorstva se zavedamo tudi pri
nas. Skrb za usposabljanje in razvoj dobrih
411Med Razgl. 2021; 60 (4):
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 411
mentorjev je eno pomembnih poslanstev
Katedre družinske medicine, saj predstavlja
potencialno dobro orodje za povečanje zani-
manja za specializacijo družinske medicine.
Prednosti in omejitve raziskave
Sodelovali so študenti obeh medicinskih
fakultet, s čimer smo pridobili podatke na
nacionalnem nivoju. Vprašalnik je bil pri-
pravljen za potrebe raziskave, pri pripravi
sta sodelovali zdravnica in psihologinja,
vprašanja so bila oblikovana na osnovi
pregleda literature in lastnega strokovne-
ga znanja ter potrjena s soglasjem, kar mu
daje zdravorazumsko veljavnost (angl. face
validity). Odziv je bil visok, kar smo zago-
tovili s posredovanjem ankete med izved-
bo pouka in anonimnostjo ankete.
Raziskava ima tudi številne omejitve:
• Vprašalnik predhodno ni bil potrjen po
ostalih kriterijih zagotavljanja veljavno-
sti (notranja skladnost, zunanja skladnost,
časovna stabilnost ipd.).
• Raziskava je bila na obeh fakultetah nare-
jena pri predmetih, ki ju izvajata Katedri
za družinsko medicino MFUL in MFUM,
zato ne moremo izključiti možnosti, da
so študenti odgovarjali všečno izvajalcem
ankete in tako med ponujenimi odgovo-
ri v večjem deležu izbrali specializacijo
družinske medicine.
• Populaciji sodelujočih študentov nismo
sledili, zato nimamo podatkov, katere
specializacije so sodelujoči kasneje izbra-
li na razpisu specializacij.
Nadaljnje raziskovanje in delo
ter uporabnost rezultatov
Raziskava med slovenskimi študenti je
prepoznala nekaj dejavnikov, povezanih
z izbiro specializacije. Na podlagi teh dejav-
nikov bi bilo mogoče pripraviti strategije,
s katerimi bi povečali zanimanje za spe-
cializacijo v družinski medicini med mla-
dimi zdravniki, saj so številni prepoznani
dejavniki združljivi s kariero zdravnika
družinske medicine. Ker je zgled dobrega
kliničnega mentorja na vajah zelo pomem-
ben dejavnik, je treba vzdrževati visok nivo
mentorstva študentom in z objektivnimi
raziskavami sproti preverjati kvaliteto izva-
janja kliničnih vaj.
V nadaljnjih raziskavah bi bilo smisel-
no preveriti, kakšen delež zainteresiranih
študentov za družinsko medicino dejansko
izbere specializacijo na razpisu in zakaj si
nekateri kandidati v vmesnem obdobju do
izbire specializacije premislijo. Smiselno bi
bilo raziskati, kakšen vpliv ima na izbiro
specializacije obdobje pripravništva in
izbirnega dela sekundariata, ki mladim
zdravnikom daje vpogled v resnično delo
izbranih specialnosti. Izkušnje, ki jih to
obdobje dela prinaša, lahko imajo negati-
ven ali pozitiven vpliv na kasnejšo izbiro
specializacije.
Zanimivo bi bilo raziskati, ali bi dobra
izkušnja opravljanja izbirnega dela sekun-
dariata v družinski medicini povečala
število kandidatov, ki bi izbrali to spe-
cializacijo. Zanimivo bi bilo preveriti tudi
dejavnike, ki so vplivali na izbiro speciali-
zacije pri tistih zdravnikih, ki prvotno niso
načrtovali specializacije iz družinske medi-
cine. Raziskavo bi bilo smiselno narediti
v več zaporednih generacijah študentov in
tako pridobiti podatke o trendu zanimanja
za družinsko medicino. Pridobljeni podat-
ki bi bili tudi v pomoč pri ocenjevanju učin-
kovitosti strategij za povečanje zanimanja
za specializacijo družinske medicine.
ZaKLJUČEK
Pri izbiri specializacije ima pomembno
vlogo zgled, torej mentor na kliničnih vajah.
To pomeni, da je krepitev mentorstva v dru-
žinski medicini na dodiplomskem nivoju
eden ključnih zunanjih dejavnikov, ki bi
lahko vplival na večji interes študentov za
kasnejšo odločitev za specializacijo iz dru-
žinske medicine.
412 Veronika Slemenšek, Polona Selič-Zupančič, Marija Petek Šter dejavniki, ki pri študentih medicine …
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 412
ZaHvaLa
Hvala vsem študentom, ki so izpolnili vpra-
šalnik. Hvala prim. doc. dr. Eriki Zelko za
pomoč pri izvedbi ankete na Medicinski
fakulteti Univerze v Mariboru in tajnici
Katedre za družinsko medicino Lei Vilman
za administrativno koordinacijo analize
vprašalnikov.
413Med Razgl. 2021; 60 (4):
LITEraTUra
1. Gutiérrez-Cirlos C, Naveja JJ, García-Minjares M, et al. Specialty choice determinants among mexican medical
students: A cross-sectional study. BMC Med Educ. 2019; 19 (1): 420.
2. Bland CJ, Meurer LN, Maldonado G. Determinants of primary care specialty choice: A non-statistical meta-analy-
sis of the literature. Acad Med. 1995; 70 (7): 620–41.
3. OECD/European Union, Health at a glance: Europe 2020: State of health in the EU cycle. Paris: OECD Publishing.
2020. 213.
4. Kost A, Bentley A, Phillips J, et al. Graduating medical student perspectives on factors influencing specialty
choice: An AAFP national survey. Fam Med. 2019; 51 (2): 129–36.
5. Kersnik J, Švab I. Evropska definicija družinske medicine. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine –
SZD, 2004.
6. Petek Šter M., Švab I., Šter B. Final year medical students’ understanding of family medicine. Acta Med Acad.
2014; 43 (1): 40–9.
7. Omejec J, Stepišnik A, Selič P, et al. Razlogi za študij medicine in dentalne medicine pri študentih prvega letnika
Medicinske fakultete v Ljubljani. Zdrav Vestn. 2017; 86: 286–94.
8. Torre D, Schreiber-Gregory D, Boulet JR, et al. Specialty choices, practice characteristics, and long-term outcomes
of two cohorts of USUHS medical school graduates compared with national data. Mil Med. 2019; 184 (1-2):
65–70.
9. Querido S, van den Broek S, de Rond M, et al. Factors affecting senior medical students' career choice. Int J
Med Educ. 2018; 9: 332–9.
10. Cleland JA, Johnston PW, Anthony M, et al. A survey of factors influencing career preference in new-entrant
and exiting medical students from four UK medical schools. BMC Med Educ. 2014; 14: 151.
11. Arhiv razpisov specializacij za zdravnike. Zdravniška zbornica [internet]. [citirano 2021 Feb 25]. Dosegljivo na:
https://www.zdravniskazbornica.si/karierni-razvoj/specializacije/razpisi-specializacij/arhiv-razpisov-spe-
cializacij-za-zdravnike
12. Gorenflo DW, Ruffin MT 4th, Sheets KJ. A multivariate model for specialty preference by medical students.
J Fam Pract. 1994; 39 (6): 570–6.
13. Kawamoto R, Ninomiya D, Kasai Y, et al. Factors associated with the choice of general medicine as a career
among Japanese medical students. Med Educ Online. 2016; 21: 2944–8.
14. Švab I., Petek Šter M. Long-term evaluation of undergraduate family medicine curriculum in Slovenia. Srp
Arh Celok Lek. 2008; 136 (5-6): 274–9.
15. Pelicon K, Pavlin T, Pšeničny E, et al. Poročilo o anketi študentov medicine o slovenskem zdravstvenem sistemu
in družinski medicini. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Študentski svet, 2019.
16. Zupanič Slavec Z. 100 years – Faculty of medicine, University of Ljubljana (1919–2019). Zdrav Vestn. 2019; 88
(11-12): 554–75.
17. Asuka E, Halari C, Halari M. Mentoring in medicine: A retrospective study. Asrjetsjournal.org. 2016 [internet]
[citirano 2021 Nov 10]. Dosegljivo na: https://asrjetsjournal.org/index.php/American_Scientific_Journal/article/
view/162542-52
18. Bhatnagar V, Diaz S, Bucur PA. The need for more mentorship in medical school. Cureus. 2020; 12 (5): 79–84.
Prispelo 20. 4. 2021
mr21_4_Mr10_2.qxd  24.12.2021  7:57  Page 413