Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (15/25 °C), soboto (14/21 °C) in nedeljo (11/19 °C) bo pretežno oblačno. Možne padavine.
Četrtek, 15. septembra 2016 številka 37 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 €
TAKO mislim
Mestna občina Velenje praznuje 20. septembra svoj občinski praznik, v spomin na ta dan leta 1959, ko je postalo Velenje mesto. Praznovanja tradicionalno potekajo kar ves september in tudi letos se jih je veliko že zvr-
stilo, največ pa jih bo v prihodnjih dneh, tako za najmlajše, ki jih bo zabavala Pika Nogavička, kot za malo starejše.
Jutri bo Velenje v znamenju evropskega tedna mobilnosti, v soboto se bo občina pred-
-VO
iu-l ■in
50
■u-t ii*"> :o
■ iz-
stavljala na Titovem trgu na prav tako že tradicionalni prireditvi Velenje se predstavi, v sklopu katere bodo pripravili tudi tradicionalni tek očkov. V nedeljo bo oblast v mestu prevzela Pika Nogavička, župan pa bo pred ponedeljkovo osrednjo slovesnostjo sprejel tudi delegacije pobratenih in prijateljskih mest. Slavnostna seja, na kateri bodo podelili priznanja letošnjim občinskim nagrajencem, bo v kulturnem domu na predpraznični dan - v ponedeljek ob 19. uri.
Ob prazniku bo občina letos poslala vsem gospodinjstvom priložnostno knjižico Velenje, mesto kulture.	a mz
Pikčaste norčije so se že začele
Velenje, 18.-24. september - Navihana in nagajiva, predrzna in pogumna deklica pegastih ličk in oranžnih kitk se ponovno vrača v Velenje. Še preden bo v nedeljo ob 16. uri prispela v Pikino deželo ob Velenjskem jezeru, bo v mestu odpirala razstave in kar 24 ur tekla v dobrodelne namene. Iger, rajanja, ustvarjanja, športanja, pa učenja in raziskovanja tudi na 27. Pikinem festivalu ne bo manjkalo.	■ tf, foto: Vid Jerčič
£ 20. september
i-f praznik Mestne občine Velenje
L^J CÄLnKfryü üptfirtftfl vTOrfjriflii itd T9 t+pitmbta üif un v Uflvrlu	ftfirryr. ^
Dodajmo življenju več strpnosti in prijaznosti
Mira Zakošek
Pravzaprav se velikokrat sprašujem, še posebej takole pozno poleti, ko se vračam s sicer čudovitih in nepozabnih počitnic (neizmerno jih imam rada), ali pa, ko s ponosom razkazujem svoje mesto svojim gostom, privatnim ali poslovnim, ali se tukajšnji prebivalci sploh zavedamo, kaj nam je dano. Priznam, ko vsakodnevno hitim skozi življenje in obveznosti, marsikaj lepega tudi sama ne opazim. Pogosto celo prej vidim stvari, ki me motijo. Toda dejstvo je, da živimo v res čudovitem okolju, še narava nam je dokaj naklonjena in pri nas (vsaj za sedaj) ne pustoši tako, kot drugje po Sloveniji.
In ko se vračam od drugod ali ko mi domačini, še posebej pa tujci povedo, kaj vse je pri nas lepše in drugače, vrednejše bivanja, sem ponosna, počaščena (ker živim tu) in se še bolj zavem prijaznosti bivanja v tem okolju. Ob tem sem tudi hvaležna neverjetnim vizionarjem, ki so »gradili«to naše čudo, in tudi vsem, ki so to zgodbo nadaljevali vse do današnjih dni. Naše mesto ni več rosno mlado, 57 let že šteje, a priznajmo ali ne, odlično je ohranjeno in vzdrževano. Če ga pogledamo še tako kritično, lepo je! Ravno pred dnevi sem ugotavljala, da naša nekdanja redna rubrika »Hvalimo, grajamo« skorajda ni več mogoča, saj je težko narediti »res grde« posnetke. Seveda pa ob temle nikakor ne mislim, da ne bi bilo mogoče vsega tega še nadgraditi. Nasprotno, o tem je treba nenehno razmišljati, a razmišljati produktivno in ustvarjalno, s spoštovanjem in priznanjem uspehov (ki nam jih zunaj pogosto priznavajo in dodeljujejo), ki smo jih že dosegli. Družba se zagotovo uspešneje in hitreje razvija, kadar nadgrajuje ustvarjeno, kot takrat, kadar želi najprej to porušiti, potem pa začeti znova. Bodimo torej - ne le ob našem skupnem prazniku - ustvarjalni v razmišljanju, spremenimo kritizerstvo in slo po omalovaževanju v pozitivno energijo. Spremenimo kritizerstvo v kritiko in glasnost, naslajanje ob puhlicah rumenih medijev, ob katerih nas prav nič ne zanima, kaj je res in kaj ne, pa v malo več razumske strpnosti in prijaznosti. Verjemite, to bo osrečilo najprej nas same, potem pa tudi mnoge naše sopotnike. Tako bomo imeli tudi več energije za naloge, ki so pred nami in ki vodijo - kar si vendarle vsi želimo - k našemu še lepšemu jutrišnjemu dnevu.
PRAVI NASVETI, DOBRI NAKUPI, NOVI POSLI
iZ MOS
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
Celjski sejem,13.-18. september 201
■
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

15. septembra 2016
(T.
LOKALNE novice
Ukinitev vrtičkov v Stari vasi
Velenje - Mestna občina Velenje bo v prihodnjem letu v krajevni skupnosti Stara vas na nezazidanem območju pod Koroško cesto začela graditi komunalno infrastrukturo, ki bo omogočila pogoje za razvoj Poslovne cone Stara vas. Uporabniki vrtičkov teh prihodnjo sezono ne bodo mogli več uporabljati, jim bodo pa nadomestne zagotovili ob železnici.
Delna zapora na Prešernovi cesti
Velenje - Zaradi obnove vročevoda bo do 23. septembra delna zapora na Prešernovi cesti pri Novi Ljubljanski banki. Dela opravljajo delavci Komunalnega podjetja Velenje, vredna pa bodo okoli 25 tisoč evrov.
Modelarsko srečanje na letališču Lajše
Lajše, 17. septembra - Med 10. in 14. uro bo pripravila modelarska sekcija Aero kluba Šaleške doline na letališču v Lajšah modelarsko srečanje, ki se ga bodo udeležili tudi kolegi iz Avstrije. Obiskovalci si bodo lahko ogledali prikaz letenja modelov letal, med njimi bodo predstavljeni tudi reaktivni modeli in kar šest metrsko daljinsko vodeno jadralno letalo.
V Velenjki na ogled Utrinki
Velenje, 12. septembra - V Nakupovalnem centru Velenjka so v ponedeljek odprli fotografsko razstavo z naslovom Utrinki, ki jo je postavil krožek Digitalna fotografija Univerze za 3. življenjsko obdobje Velenje. Ta letos praznuje 30 let in je druga najstarejša tovrstna ustanova v Sloveniji. Jubilej bodo praznovali s številnimi različnimi izobraževalnimi in kulturnimi dogodki in ta razstava je eden od njih. Odprta bo do 12. oktobra.
a mkp
Maskat Uroša Potočnika
Šoštanj, 16. september - Jutri bodo v Mestni galeriji Šoštanj ob občinskem prazniku odprli razstavo akademika Uroša Poročnika z naslovom Maskat, ki živi in ustvarja v Belih Vodah nad Šoštanjem. Tokrat bo slikar, ki se ukvarja tudi s fotografijo, računalniško animacijo, znanstveno ilustracijo in glasbo, predstavil potujočo razstavo, razdeljeno na dva pomensko zaključena sklopa. V prvem sliko velikega formata z naslovom Veranda, v drugem pa serijo kolažev.
• tf
Jo V
SOLSKI CENTER VELENJE
mavr ca znanja
www.scv.si
Vabimo vas k vpisu v programe Višje strokovne šole in v programe izobraževanja odraslih.
Vpisje možen se do konca septembra 2016. Več na vss.scv.si/vpisin odrasli.mic@scv.si.
Vmesecu septembru praznuje Mestna občina Velenje, zato ob tej priložnosti čestitamo vsem občanomin občankam.
Dopolnili vsebinska področja po željah obiskovalcev
Celje, 6. septembra - 'Največji sejem regije za prave nasvete, dobre nakupe in nove posle' je letošnje sporočilo 49. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju, ki bo odprt še do nedelje. Po pričakovanju izvršnega direktorja družbe Celjski sejem Roberta Otorepca pričakujejo, da si bo ponudbo več kot 1500 raz-stavljalcev iz 35 držav ogledalo vsaj 120 tisoč obiskovalcev. Toliko so jih zabeležili na lanskem. Sicer pa se zanimanje razstavljal-cev - tako Otorepec - povečuje odvisno od področja. Vsako leto jih je več iz tujine, v gradbenem sektorju pa je še vedno zaznati krizo.
Otorepec je na novinarski konferenci pred otvoritvijo MOS-a dejal, da so bistveno dopolnili vsebinska področja in s tem prisluhnili potrebam in željam obiskovalcev. Tako je v ospredju razstavnega programa celovita ponudba vsega za gradnjo in obnovo doma, vključno z notranjo opremo oziroma pohištvom. Večja je tudi ponudba kulinarike, kamping in karavaning opreme, za aktivno preživljanje prostega časa v naravi.
Poleg ugodnih nakupov in brezplačnih svetovanj MOS ostaja - po besedah Nine Er-menc Pangerl iz Celjskega sej-
ma - predvsem poslovni sejem in pravi kraj za tiste, ki iščejo poslovne priložnosti zunaj meja Slovenije. Največjo poslovno predstavitev je pripravilo 100 kitajskih podjetij, predstavila pa so
-podjetniške zbornice Slovenije, za katero je - tako njen predsednik Branko Meh - to eden najpomembnejših dogodkov. Poleg predstavitve izdelkov in storitev njihovih članov je pomemben
Branko Meh in Robert Otorepec sta zadovoljna z letošnjim MOS-om.
se že ali se še bodo podjetja iz Hrvaške, Indije, Srbije, Tajvana, Venezuele, prvič Ukrajine, Vojvodine ter skupaj Velike Britanije in Kanade. Prvič na poseben način (s tematskimi konferencami) na MOS-u sodeluje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, minister Zdravko Poči-valšek in državni sekretar Aleš Cantarutti pa sta vsak dan od 17. do 18. ure na voljo za pogovore.
Pomemben poslovni partner sejma je že vrsto let Obrtno-
zaradi promocije deficitarnih poklicev (elektrikar, mizar, sli-kopleskar, avtoserviser, steklar, optik, pek in slaščičar), ki jih letos na sejmu promovirajo na Ulici obrti. Kot je še dejal Meh, je letošnji zanje pomemben tudi zaradi podpisa pisma o sodelovanju z nordijskimi disciplinami v okviru Smučarske zveze Slovenije. Od pogodbe, ki naj bi sledila v nadaljevanju, si med drugim obetajo možnost pridobitve posla za svoje člane.	■
Skaza, Invel in Gorenje
Velenje - 'Zdravi zaposleni -uspešna organizacija' je slogan projekta Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu. Kot partner v njem sodeluje tudi Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica.
Na nedavnem natečaju za delodajalce za izbor najboljših ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu so se izkazale tudi tri velenjske družbe, in sicer Plastika Skaza, Invel in Gorenje, d. d. Zmagale so v štirih od šestih razpisanih kategorij.
Na omenjeni natečaj je prispelo 109 prijav oziroma več kot 120 različnih ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu iz 56 delovnih organizacij. Priznanja za najboljše ukrepe bodo družbe prejele na zaključni konferenci projekta, ta pa bo potekala 12. oktobra v Grand hotelu Union v Ljubljani.	a tp
«N

RADIO VELENJE
Savinjsko-šaleška naveza
Ni šans, da bi nam bilo dolg čas!
Sto sej, koliko učinkov - Med patrio in domovino - Golonoga kraljica - Zvezde pred grofijo
Le za eno črko se je spremenilo! Pred tednom je bila v ospredju stranka SLS, najbolj zaradi izključitve nekdanjega predsednika Marjana Podobnika, zadnji čas pa SDS. Zaradi njene interpelacij-ske aktivnosti. Ni se zadovoljila, da je stranki NSi»prevzela« napovedano interpelacijo zoper zdravstveno ministrico, napovedala jo je še zoper ministrico za izobraževanje. Razmišljajo celo o interpelaciji zoper celo vlado. Stranka pa terja tudi nekaj zase. Denar, ki naj bi ga izgubila zaradi zadeve Patria ter s tem povezanim slabšim volilnim učinkom. Eni temu pritrjujejo, drugi za to ne vidijo nobene osnove. Boja s Patrio JIJ ni izgubil, pričakuje, da ga tudi ne bo z domovino. Bomo videli, kako se bo vse skupaj res razpletlo. Kot bomo tudi šele videli, ali bo Igor Bavčar, ki je bil v zadevi Istrabenz znova obsojen, res kdaj videl zapor od znotraj. Tudi v času, ko je vlada »slavila« svojo stoto sejo in je ob tem njen predsednik poudarjal, kaj vse s(m)o dosegli, se je še kar bil boj med državo in občinami. Te nikakor niso zadovoljne z denarjem, ki naj bi jim ga odmerili. Na Celjskem pa se še niso polegle razprave o tem, kje naj najdejo končni mir posmrtni ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so jih odkrili v laški Hudi Jami. »Uradno« naj bi bila sprejeta odločitev, da jih bodo pokopali v Parku spominov na Dobravi v Mariboru, nekateri se še vedno zavzemajo, da bi jih pokopali v Spominskem parku Teharje. In ko še čaka na odkop še en jašek v tej jami, že potekajo odkopi ostankov žrtev takih pobojev v bližnji Košnicipri Celju. Tu naj bi bila tri grobišča. Sicer naj bi bilo v okolici Celja takih grobišč še več.
A življenje je pač tako, da se prepletajo žalostni in veseli dogodki. Takih je bilo, kot smo že napovedali, veliko. Konec tedna je bilo zelo veselo v Podčetrtku, kjer so ob občinskem prazniku proslavili tudi pol stoletja delovanja Term Olimia. Za uspešno delovanje in sodelovanje jim je župan Peter Misja podelil posebno plaketo občine. Na tej slovesnosti je bil tudi gospodarski minister Zdravko Poči-valšek, saj je bil veliko let direktor te družbe. Ta teden pa bo ta minister delal v Celju. Na Sejmu obrti in podjetnosti bo tri popoldneve
resno uradoval. Tako se bo tudi neposredno srečeval z obrtniki in podjetniki ter njihovimi težavami. Ni pa bilo ministra pred dnevi na gradu Podsreda, kamor so ga na srečanje povabili kozjanski gospodarstveniki, ki so gostili znanega poslovneža Iva Boscarola. Zaradi zasedenosti se je opravičil. Te dni se veliko slovenskih obrtnikov in podjetnikov predstavlja na celjskem sejmišču, prejšnji teden se jih je kar precej predstavilo tudi čez mejo, na sejmu v Krapini. Tu je bila država partnerica prav Sloven ija. In tu se je tudi pokazalo dobro sodelovanje krajev in podjetnikov z obeh strani meje.
V Slovenskih Konjicah in vinorodn ih Škalcah nad njimi pa je v soboto odmevalo vriskanje trgačev. Tu so namreč veselo naznanili začetek trgatve. Zbren tami so se že tudi podali v vinograde ter tudi prikazali nekatere šege in navade. Med drugim tlačenje grozdja z golimi nogami. To je nazorno pokazala tudi Sara Stadler iz Obso-telja, letošnja slovenska vinska kraljica.
Čeprav so nekateri v Celju kritični do dogajanja v tem mestu, bi moralo zdaj vsaj nekaj teči točno po načrtih. Kot pravijo na mestni občini, naj bi tako obnova mostu prek Savinje ob celjskem Otoku kot tudi prva faza obnove Muzejskega trga tekla tako, kot so začrtali. Obnovo mostu, ki sta ga poškodovala požar in eksplozija, naj bi končali do konca tega meseca. Do roka, kot so predvidevali, naj bi opravili tudi predvidena dela pri obnovi Muzejskega trga. Prvo fazo - a čakata jih še dve. Ko bo vse končano, bo pa lepo! Končno! Ko bo. Ne bodo obnovili le površja, tudi »podzemlje« - kanalizacijo in vodovodno ter plinsko omrežje. Ter ostale vode. Za posebnost velja omeniti še podzemne zabojnike za smeti. Namestili bodo tudi novo urbano opremo, ki bo enaka kot drugje po mestu. Pred staro grofijo bodo položili še talne svetilke, s čimer naj bi pričarali učinek zvezdnega neba. Če bo res vse tako lepo, je bilo vredno malo potrpeti. Še to: v Novi Cerkvi v vojniški občini bodo dobili posebnost; vrtec v marofu. Res je. Posebni vrtec Montessori bo deloval v nekdanjem farovškem marofu. Prenovljenem seveda!
• k
■ mz
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 3
15. septembra 2016
»»WAS
AKTUALNO
3
Ce kdo, si ti zanesljivo zaslužijo priznanje
Velenje, 7. septembra - Letos beleži RK Slovenije 150-letnico delovanja. Poleg krovne organizacije so se odločila za obeleži-tev jubileja tudi nekatera območna združenja. Med njimi tudi velenjsko, ki je prireditev pripravilo v vili Bianca v Velenju.
Ob tej priložnosti je podpredsednika RK Slovenije Irena Neče-mer na kratko obudila zgodovino nastanka največje humanitarne organizacije na svetu, pomen njenega delovanja v današnjih razmerah in pri tem še posebej
Tudi predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Kožar je pohvalil in se zahvalil za opravljeno delo številnim prostovoljcem, ki delujejo v krajevnih organizacijah in aktivih v podjetjih Šaleške doline. »Blizu 250 jih imamo v prvih vrstah, za njimi pa je še veliko več takih, ki nam pomagajo. Lani so opravili približno 10 tisoč 500 prostovoljnih ur. Če kdo, si ti zagotovo zaslužijo priznanje.«
Ob praznovanju 140-letnice delovanja RK na Slovenskem je ob-
Velenje. »Pred 10 leti smo bili deležni številnih kritik, da smo nekaterim podelili priznanja, ki si ga niso zaslužili, druge pa izpustili. Temu smo se sedaj želeli izogniti.« Tako se vsakdo, ki jim pomaga - dodaja Jože Kožar -»najde« v svoji krajevni organizaciji ali aktivu. Lokalne skupnosti si ga zaslužijo, ker jim pomagajo materialno, moralno in še kako drugače. Brez njih bi območno združenje težko delovalo. Njim priznanje tudi zato, ker v vseh krajevnih skupnostih v omenje-
Tokrat so priznanja RK Slovenije prejeli krajevne organizacije in aktivi RK, občine v Šaleški dolini ter
poklicno jedro PGD Velenje.
izpostavila delo prostovoljcev. Brez njih, je me d drugim menila, RK zagotovo ne bi mogel opravljati svojega poslanstva tako dobro, kot ga opravlja. Med 56 območnimi združenji je velenjsko - po njenih besedah -med vzornejšimi v državi.
močno združenje podelilo blizu 100 priznanj posameznikom. Tokrat je priznanja RK Slovenije podelilo krajevnim organizacijam in aktivom RK ter občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Med dobitniki je bilo tudi poklicno jedro PGD
nih občinah nimajo svojih organizacij, ljudje, ki pomagajo in ki so krvodajalci, pa delujejo tudi tam. Brez gasilcev pa si ne znajo predstavljati akcij, v katerih je potrebna njihova pomoč.
• Tp
Kri daroval stotretjič
Ob slovesnosti 150 let Rdečega križa na Slovenskem je kot predsednik za KO RK Šoštanj prevzel spominsko priznanje tudi Karl Drago Potočnik, dolgoletni član OZ RKS Velenje ter zvest krvodajalec. Prav na dan omenjene slovesnosti je daroval kri že 103. (stotretjič!) v skoraj domačih Ravnah ob krajevni akciji za potrebe UKC - za bolnico Maribor. Ob tem je povedal, da se odlično počuti ter da bo ostal darovalec, dokler mu bo zdravje to dopuščalo. Menil je tudi, da Slovence poleg že znane solidarnosti združuje in plemeniti tudi dejavnost rdečega križa, znotraj nje pa krvodajalstvo, ki pa ni več tako samoumevno kot pred leti.«
a Jože Miklavc
stranka
modernega
centra



Mestna občina Velenje je čudovita občina, polna ponosnih, podjetnih, sočutnih in solidarnih ljudi, ki se s težavami soočajo tako, da jih rešujejo,
ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj. Tako deluje v Svetu Mestne občine Velenje tudi svetniška skupina SMC.
Občankam in občanom čestitamo ob 20. septembru, prazniku Mestne občine Velenje
Svetniška skupina SMC Velenje
Bojan Kontič vodi svet slovenskih občin
Slovenske občine se ne strinjajo z vladnim predlogom o financiranju za prihodnji dve leti, saj predlagana sredstva ne zagotavljajo izpolnjevanja zakonskih zahtev
Mira Zakošek
Velenje, 7. septembra - V Velenju je potekala seja predsedstva slovenskih občin (gre za največje reprezentativno združenje slovenskih občin), na njej je pote-
nje neprofitnih najemnin in pogrebnih stroškov. Izračuni Ministrstva za finance za letos pa na drugi strani kažejo, da bi višina povprečnine v tekočem letu morala znašati 652,60 evra na prebivalca, medtem ko izplačilo ob-
rabi pitne vode, so govorili tudi o tem. Zahtevali so, da mora biti jasno zabeleženo, da ima vsakdo pravico do varne pitne vode; da so naravni vodni viri naravno vodno javno dobro v upravljanju države; da naravni vodni viri
>
Plačila občinam letos zaostajajo za izračuni Ministrstva za finance kar za 130 evrov na prebivalca.
kala tudi primopredaja predsedniške funkcije - od dosedanjega predsednika dr. Ivana Žagarja jo je prevzel velenjski župan Bojan Kontič. Funkcijo bo opravljal naslednjih 16 mesecev.
Največ pozornosti so na seji namenili financiranju občin za prihodnji dve leti. Z vladnim izhodiščem, da bi občinam namenili prihodnje leto po 524 evrov povprečnine na prebivalca, leta 2018 pa po 530 evrov, se nikakor niso strinjali. S tem bi morale namreč občine pokriti vse zakonske obveznosti, med katerimi je kar nekaj novih. To so denimo sprostitve plač, subvencionira-
Funkcijo predsednika predsedstva sveta občin je od dr. Ivana Žagarja prevzel Bojan Kontič, na sliki tudi Sekretarka združenja
Barbara Horvat.
činam za tem zneskom sedaj zaostaja za dobrih 130 evrov. Predlog so torej zavrnili, pogajanja pa se ta teden nadaljujejo.
Glede na to, da je državni zbor začel postopek, da se v ustavo vpiše neodtujljiva pravica o upo-
prednostno in trajnostno služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, zato v tem delu niso tržno blago.
■

Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 4
4
OBČINA VELENJE PRAZNUJE
»aWAS
15. septembra 2016
V Velenju je lepo, marsikaj pa bi bilo treba spremeniti
Ob prazniku smo nekaj vprašanj zastavili vodjem svetniških skupin in samostojnim svetnikom v svetu Mestne občine Velenje. Zanimalo nas je, kako so zadovoljni z življenjem v mestni občini Velenje, kaj jih najbolj moti in kaj si želijo ob prazniku.
Najti pot, da bi lahko delali in živeli tukaj
Suzana Kavaš, SDS
Mesto Velenje je bilo nekoč mesto priložnosti. Večinskemu delu prebivalstva je omogočalo stalno zaposlitev, ureditev stanovanjskih vprašanj in normalno življenje. Danes, ob 25-letni-ci samostojne Slovenije, ko občinsko politiko v Mestni občini Velenje vsa ta leta neprekinjeno vodi stranka SD, je vse to le še bled spomin.
Moti nas pretirano obujanje »jugonostalgije« (v Velenju še vedno stoji Titov spomenik, prodaja se sladoled z okusom J. B. Tita, okrašen z rdečo zvezdo, učenci dobivajo zastonj zvezke z likom J. B. Tita, plačamo jih pa vsi davkoplačevalci ...). Glede na to, da je veliko naših občanov zelo trpelo v času komunizma, je več kot očitno, da je to neprimerno in žaljivo. Prav tako opažamo, da se dvigujejo cene položnic. Z 21. julijem sta zvišali ceni za ravnanje z odpadki družb Simbio in PUP-Sauber-macher. Menda se cene dvigajo zaradi naložb. Družbe v večinski občinski lasti bi se morale obnašati tako, kot so se prisiljene obnašati zasebne družbe, ki investirajo, ko imajo dobiček, ali pa najemajo kredit. Ni prav, da zaradi investicij občani plačujejo višje zneske na položnicah.
Živimo v domovini Sloveniji, zato si želimo več slovenske besede, več slovenske pesmi in seveda veliko domačih tradicionalnih dobrot. Želimo si, da bi našli pot, ki bi nam pomagala ostati, delati in živeti v mestni občini Velenje.
Umeščanje ceste poteka prepočasi
Saša Koprivec, SMC
podjetništva, turizma, za ustvarjanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest, novih zaposlitev. Ko se pripeljemo v Velenje, je neprecenljiv pogled na Velenjski grad pa naše jezero - Škalsko in Velenjsko. In Titov trg, Promenada, Sončni park s svojimi objekti. Si v mestu, vendar sta narava in gozd samo korak stran. Vse je na dosegu roke. V Velenju je lepo živeti!
Najbolj nas moti to, da traja postopek umeščanja tretje razvojne osi v državne prostorske načrte nerazumno dolgo. S tem se namreč odmika tudi čas začetka izgradnje in zaradi tega je zelo zaviran razvoj Šaleške doline. MOV se kot ostale občine sooča s premajhnim številom prostih delovnih mest. Mladi težko dobijo zaposlitev. Sicer pa ne moremo reči, da bi nas v sami MOV kaj prav posebej motilo.
Predvsem si želim, da bi vsi občani začutili praznik kot svojega in ga v resnici kot takega tudi praznovali. Tudi tako, da bi na vseh hišah izobesili zastave in tako praznovali rojstni dan našega mesta. Da bi se vsi spomnili, koliko je prav vsak prispeval k uspehu in napredku Velenja in bi si za to tudi v prihodnje prizadevali. In tudi to, da bi se še v primestnih krajevnih skupnostih uvedli proge brezplačnega avtobusnega prevoza Lokalc. Razvoj mestne občine Velenje mora priti v največji možni meri v vse kotičke občine in do vseh prebivalcev.
S ponosom nadaljevati zastavljeno pot
Srečko Korošec, DeSUS
Sicer ne morem trditi, da me kaj posebej moti, želim pa si večjo predanost občanov kraju, saj nekateri s svojimi dejanji uničujejo težko ustvarjene dobrine ali celo s svojimi dejanji dajejo občini negativno sliko.
Ob prazniku si želim, da bi razvoj naše občine tekel po začrtani poti, da bi ob stabilnem gospodarstvu in razvoju drugih dejavnosti poskrbeli za obstoj in razvoj delovnih mest. Ob občinskem prazniku smo lahko ponosni na prehojeno pot in ponosno moramo to pot nadaljevati.
Več kolesarskih poti
Franc Sever, Vsi v isto smer Sever
Ko se človek navadi na neko okolje, mu je lahko lepo, če razmišlja pozitivno.
Najbolj me moti, da nimamo dovolj kolesarskih poti in pločnikov, ki bi povezovali mesto s podeželjem. Res pa je, da vsega občina ne more narediti, ker je odvisna od soglasij države.
Osebno nič ne potrebujem, le da bil še naprej zdrav glede na moj emšo.
Premalo poudarka dvigu kakovosti življenja
Mihael Letonje; SLS
Pogoji za življenje in delo so v MOV dobri. Pa vendar je treba delovati tako, da bodo še boljši. S tem mislimo predvsem na ustvarjanje pogojev za razvoj
Mestna občina Velenje se na vseh področjih trudi za vsestranski razvoj, zna prisluhniti potrebam občanov in jih zna po svojih možnostih tudi zadovoljiti. Življenje v naši občini je zelo razgibano. Rezultate našega vodenja in dela so opazile tudi različne državne ali mednarodne organizacije in nas s številnimi priznanji in nagradami nagradile za vložen trud. Trdim, da smo lahko z življenjem v naši občini zelo zadovoljni.
Splošna kriza, ki traja že vrsto let, občine Velenje ni zaobšla. Močno smo jo občutili, vendar smo se reševanja težav lotili s strpnimi dogovori, vzajemnim in solidarnim sodelovanjem, upoštevanjem potreb vseh generacij, zato smo velik del težav tudi uspešno premagali.
domači kraj veže le navezanost na prijatelje in sorodnike, kajti v nasprotnem primeru bi se že zdavnaj preselili z družinami ven iz te doline.
Premalo je poudarka na dvigu kvalitete življenja zunaj mestnega jedra (zaselki) in na podeželju. Velenje se promovira zgolj kot mesto, pozabi se na vse pripadajoče zaselke. Kljub ustanovitvi marketinške skupine za oživitev mestnega središča mestno središče ne zaživi, kot bi bilo treba, in rezultat tega so prazni poslovni prostori (NC, bivša Zibka, bivša Kulturnica, bivši mobitel, bivša Velma ....).
Želim si, da se ne bi ponovile napake prejšnjih let, kar smo že tudi omenili na seji občinskega sveta lansko leto, in da se ob občinskem praznovanju izognemo tujim nastopajočim ter damo prednost domačinom. Saj imamo veliko znanih in dobrih glasbenikov, ki prihajajo iz te doline in okolice. Tako na zabavni kot domači sceni. Smo slovensko mesto.«
V Velenju živeti je lepo
Matej Jenko, samostojni svetnik
Generalno gledano je Velenje lepo mesto in teh lepot ne znamo pokazati ostali Sloveniji in širše. Drugače pa je Velenje v zelo težki situaciji. Težave so na Premogovniku in v TEŠ, nimamo cestne povezave, za podjetnike ni pravih pogojev in priložnosti, brezposelnost je nad slovenskim povprečjem (14 odstotkov), zaradi tega je standard prebivalcev nizek in posledično je nizka kupna moč. Mlajši tako odhajajo iz Velenja, so zaposleni v Ljubljani ali gredo celo iz Slovenije, mlajši podjetniki pa tarnajo, da zaradi nizke kupne moči strank iz Velenja praktično ni in jih rešujejo stranke iz Koroške in Savinjske doline. Torej jih na
ka«), pa je takrat »nismo« potrebovali ... Smo tudi mesto, ki nima mestne obvoznice, pa smo 5. mesto v državi.
Moj pogled je usmerjen v prihodnost, zato želim, da bi Velenje dobilo pravo razvojno vizijo in mestnim svetnikom je treba dovoliti, da pri tem tvorno sodelujejo tudi z drugačnimi zamisli-mi od uradnih. Želim si, da bi bila projektna skupina za črpanje EU sredstev še naprej uspešna. Korošcem pa želim, da bi dosegli vsaj izgradnjo avtoceste od Avstrije do Velenja. S tem bi se nam Velenjčanom odprlo okno na evropski trg in v lepšo prihodnost.
Naj več mladih pomaga ustvarjati prihodnost
Vid Glinšek, samostojni svetnik
Mesto je lepo urejeno in nudi veliko kulturnih, športnih ter prostočasnih aktivnosti. Lepo je poskrbljeno tudi za hendikepi-rane, mlade in starejše. Imamo brezplačni avtobus, z najemnikom avtokampa pa se je začelo v pozitivno smer premikati tudi na velenjski plaži. Živimo v naravi, do gozda potrebujemo le 5 minut. »Mestni« standard je visok. V Velenju živeti je lepo.
Moti me, da ni dovolj ljudi z zdravim, kritičnim pogledom na dogajanja; veliko jih je apatičnih, drugi živijo v iluziji same hvale, tretji pa v destruktivnem kriti-kantstvu.
Skrbi me za prihodnost Velenja. Mladi izobraženci ali celotne družine odhajajo iz mesta zaradi iskanja boljših zaposlitvenih možnosti, ker jih je v Velenju premalo. Osebni standard Ve-lenjčanov je občutno padel, saj smo bili pred dobrima desetletjema po (povprečnih) plačah občanov v slovenskem vrhu (med prvimi tremi!) Danes pa smo že več let pod slovenskim povprečjem. Velenje je že imelo realno priložnost in bi ob gradnji avtoceste Lj-Mb že lahko imelo priključek na avtocesto (na trasi štiripasovnice danes leži »Velenj-
složno prepričani vrsto let. Sedaj pa se vedno bolj odkriva dejstvo, da je krivda tudi ali predvsem domača. Tudi največji slovenski izvoznik ima težave . Vse to se kaže v trgovskih centrih, kjer je vedno več praznih prodajaln. Tudi vedno več znakov vandaliz-ma. Med tednom je po večerih prazen tudi center mesta. Preseneča pa, da večina tistih redkih sprehajalcev govori tuj jezik, pa čeprav je očitno, da ne gre za turiste .
Ob prazniku naše občine slavimo zgolj nastanek in razvoj mesta in s tem tudi čas, v katerem se je to dogajalo. Tudi to ne sme v pozabo, a se je vendarle potrebno soočiti z dejstvom, da lučka v rokah majhnega kipa rudarja, ki stoji nasproti velikega maršala na »njegovem« trgu, počasi ugaša in da bo potrebno čim prej v njenem soju najti povsem novo pot. Želim, da jo najdemo.
Velenje je še vedno mesto priložnosti
Peter Dermol, SD
Z življenjem v mestni občini Velenje sem zadovoljen. Stanje v gospodarstvu je trenutno relativno stabilno, v nekaterih primerih pa celo optimistično. To botruje k boljši vsesplošni klimi. Veseli me napredek v turizmu okrog jezer in urejenost mesta. Življenje v občini Velenje je dobro.
Najbolj me motijo nepretoč-ne in nevarne cestne povezave z Velenjem in pomanjkanje višje profiliranih delovnih mest, kar mlade izobražence sili v večja gospodarska središča.
Ob prazniku si želim predvsem to, da bi več mladih lahko našlo priložnost za delo v Šaleški dolini in pomagalo pri soustvarjanju prihodnosti v mestu priložnosti.
Najti je treba novo pot
Andrej Kuzman, NSi
Velenje je prijazno majhno mestece, v katerem teče življenje mirno, lagodno in sproščeno. Starši praviloma nimajo hujših težav pri iskanju mest za svoje malčke v vrtcih, osnovne šole so urejene, mreža srednjih šol omogoča večini dijakov šolanje v domačem kraju. Kulturno ponudbo nam zavidajo mnogi .
Žal ta idila ne velja za vse, saj je stopnja nezaposlenih še vedno med najvišjimi v regiji, najbolj na prepihu so mladi, ki si žele ustvariti družino. Kolone tovornjakov, ki se vale skozi center mesta, kažejo na nesposobnost naših političnih predstavnikov, da bi se končno dogovorili za traso tretje razvojne poti. Da gre celo za barantanje pri odškodninah za parcele, se šušlja. Da nam hoče prestolnica obrniti hrbet po toliko letih in desetletjih hudih žrtev, ki jih je dolina utrpela za razvoj energetike, smo bili dokaj
Moram priznati, da sem rad Velenjčan. Opažam pa, da odkar sem prevzel funkcijo podžupana in intenzivno spremljam različne aktivnosti, s katerimi želimo občankam in občanom omogočiti, da bi se v Velenju počutili dobro, varno in predvsem, da bi bili zadovoljni, sem na »naše« Velenje še posebej ponosen.
Mesto se razvija, ljudje smo strpni, sodelujemo, si pomagamo, še vedno je živ duh udarništva, po katerem je Velenje znano.
Verjamem tudi, da je Velenje še vedno mesto priložnosti (gospodarstvo, turizem ...). Mestna občina Velenje je sprejela kar nekaj ukrepov, ki pomagajo tudi socialno šibkim. Opažam pa tudi, da si ljudje znajo pomagati med seboj. In to me resnično veseli. V teh časih je to tisto, kar pomeni največ. Da. Velenje je moje mesto!
Zagotovo se dnevno srečujem s tako različnimi situacijami, da me kdaj tudi kaj zmoti, vendar so to le majhne stvari, za katere menim, da si jih mora vsak postaviti za izziv. Prepričan sem namreč, da je vedno lahko še bolje. In čeprav je Velenje mesto, v katerem je lepo živeti, si bom vedno prizadeval, da bodo pogoji za bivanje in življenje tukaj še boljši. V funkciji podžupana pa tudi kot občana.
Veselim se vsakega septembra. Morda ne toliko zaradi obveznosti, ki jih je v tem mesecu še več, ampak zato, ker je to za naše mesto zelo pester in lep mesec. Mesto preplavijo Pike Nogavičke, ob prazniku občine pa potekajo tudi različni dogodki in prireditve. Mesto praznuje. Praznujte z nami! Z dobro voljo, pogumom in odločnostjo lahko premagamo vsako oviro. Skupaj! Z roko v roki!
a Mira Zakošek
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 11
15. septembra 2016

OBČINA VELENJE PRAZNUJE
5
Naj bo cim vec občanov vpetih v iskanje boljšega jutri
Praznični pogovor z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem
Mira Zakošek
Še nekaj dni in naše mesto bo staro 57 let. Nič več ni tako rosno mlado, pa vendar ostaja najmlajše slovensko mesto. Tudi ko ga človek takole malo bolj temeljito pogleda, nikakor ne more reči, da bi ga zob časa že zelo opazno prizadel. Torej večinoma dobro skrbimo zanj, pa tudi za tukajšnje prebivalce. To pa je tudi tema prazničnega pogovora z županom Mestne občine Velenje Bojanom Kontičem. Kriza je Velenje in Šaleško dolino udarila pravzaprav šele z repom, a zato prav močno. Kljub temu ljudje v glavnem ugotavljajo, da je tu živeti lepo. Kaj je bilo najlepše, kar se vam je zgodilo v zadnjem letu? »Najbolj sveže mi je v spominu seveda to, da Gorenje potrebuje nove zaposlitve. Številka 500 novih zaposlitev pomeni za to okolje ogromno, čeprav za določen čas, morda pa jih bodo kasneje tudi redno zaposlili.
Sicer pa je bilo lepih stvari ogromno, pripravili smo nekaj odličnih dogodkov in dobili številna priznanja. Vesel pa sem tudi zato, ker dobro gospodarimo kljub zmanjšanju sredstev, ki nam jih v proračun odmerja država. Ponosen sem, da smo uspešno črpali nepovratna sredstva, delali dobesedno tektonske premike na področju turizma, še posebej velenjske plaže. Osebno pa mi pomeni največje zadovoljstvo, ko srečam na ulicah mesta ljudi, ki vse redkeje kaj pokritizirajo, ampak predvsem hvalijo.« Med lepimi dogodki ste omenili zaposlovanje. Seveda pa ima to »lepo« tudi drugo stran podobe. Nekaterim je tu živeti vseeno težko. Mislim predvsem na tiste, ki nimajo dela - najbolj trkajo na našo vest mladi, verjetno tudi na vaša vrata? »Mladi so vsekakor v težkem položaju, sicer pa velja to za vsakogar, ki ostane brez dela. Dejstvo je, da mladi upravičeno pričakujejo, da jim bo država zagotavljala tisto, kar je zapisano v ustavi, a praksa je povsem drugačna. Težko pridejo do služb in stanovanj in si tako tudi težko ustvarijo družine. Mi za stanovanja dobro skrbimo, samo letos smo jih razdelili že 100, nerešenih pa je še okoli 200 stanovanjskih vprašanj (statistika pa na drugi strani kaže, da je v občini kar 1200 stanovanjskih enot nezasedenih, ne vem pa, ali jih občani ne želijo oddajati, zahtevajo previsoke najemnine ali pa najemov ne prijavljajo).
V občini že nekaj let vodimo politiko pomoči mladim podjetjem na različne načine, eden od njih je zagotavljanje primernega prostora. Že v mandatu pred mano ga je občina nekaj zagotovila v Podjetniškem centru Rudarski dom, mi smo ga lani v Standardu, tako da imajo mladi kar nekaj možnosti za izvedbo svojih poslovni idej v praksi.« Poslovni center Standard, ki ga omenjate, je vsekakor primer
zelo dobre in tudi uspešne prakse. Center je poln, v njem so dobili priložnost mladi, od katerih pa seveda pričakujete, da bodo njihove poslovne ideje tudi zaživele v praksi. Spremljate njihove dejavnosti?
»To počne podjetniški inkubator, s katerim dobro sodelujemo, zanj je zadolžen podžupan Peter Dermol. Z aktivnostmi smo zadovoljni. Zasedenih imamo 11 pisarn, na tej lokaciji deluje 21 podjetij, 5 podjetniških ekip, zasedenih pa je tudi 15 »cowor-king« delovnih mest.«
Pomembna nadgradnja vsega tega bo tehnološki park Stara vas. Prijavili ste se na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev, kar je seveda osnova za zagon tega projekta. Kdaj bodo znani rezultati? Kaj si od tega centra obetate?
»Vse je seveda odvisno, če bomo uspešni na razpisu. Če bo tako, bi do realizacije lahko prišlo že prihodnje leto, do leta 2019 pa bi investitorji, ki bodo vlagali na tem področju, morali zagotoviti 28 novih delovnih mest. To na prvi pogled ni veliko, pomeni pa začetek razvoja centra. Nam je ravno zagotavljanje novih delovnih mest najpomembnejše, saj je brezposelnost kljub temu, da podjetja zaposlujejo, še vedno med najvišjimi v Sloveniji.« Trenutno je največje gonilo gospodarskega razvoja tukajšnjega okolja Gorenje, od koder prihajajo novice o dobrih rezultatih, pa tudi o tem, da bi se lahko znašlo v večjem obsegu v rokah Panasonica. Vas to skrbi?
»Zaupam vodstvu Gorenja in verjamem, da pomeni to še večjo sinergijo in še pomembnejšo vlogo Gorenja tako v evropskem kot svetovnem prostoru.« Velenje, TEŠ in tudi Gorenje (če govorim le o največjih) so zrasli na premogovniških nedrjih. Zato boli, da ta gospodarska panoga že nekaj časa ni več zelo opazen partner razvoja tukajšnjega okolja. To je še manj razumljivo, ker Premogovnik in TEŠ trajno negativno zaznamujeta podobo okolja, v katerem delujeta. Gotovo iščete poti, da se ta velikana ponovno bolj vključita v lokalno dogajanje. »Res je, kar pravite. Velenje je raslo s Premogovnikom in ta je rasel z Velenjem, z njim pa še vse ostalo. Zaradi delovanja Premogovnika in Termoelektrarne smo utrpeli v tem okolju ogromno škodo, izginile so cele vasi, jezera in reke so bile mrtve, zrak in zemlja onesnažena ... Z družbeno odgovornim delovanjem vodstev teh podjetij nam je uspelo to sanirati. Uspelo nam je postaviti tudi blok 6, brez katerega bi bila naša energetika podobna, kot je v Zasavju. Da smo vse to udejanjili, smo delali z roko v roki in se dogovorili tudi za odškodnine, ki še zdaleč niso tolikšne, kot so se zanje dogovorili na območju Krškega, zato si nikakor ne dovolimo takšne »propagande«, kot so jo zganjali v zadnjem obdobju na ta račun. Vsekakor pričakuje-
mo tudi, da se konča agonija, ki traja proti tukajšnji energetiki že šest let. Če je kdo karkoli naredil napačno, naj za to odgovarja, ne pa, da se samo sumniči, dokaže pa prav ničesar. Menim pa tudi, da je za slabo finančno stanje obeh tukajšnjih energetskih podjetij odgovoren HSE, ki svojih obljub ob začetku gradnje šestega bloka ni uresničil. Vse-
getike v ta prostor. Nekateri so nam to sedaj celo oporekali, kar pa nikakor ne moremo sprejeti.
Turističnih priložnosti pa je v tem okolju še ogromno, ena najbolj unikatnih je »doživetje socializma«, tu je Titov spomenik, ki bi ga nekateri radi umaknili, večina Velenjčanov pa je nanj ponosnih, je naša velika atrakcija, ki jo želimo z nekaj posegi
imamo v vseh treh občinah v dolini, kar je izjemen dosežek, ki ga poznajo tisti, pri katerih ni tako. Imamo tudi urejeno ogrevanje, morda so še največja težava ceste, ampak ne v vasi, v mestu? »Res je, da se občani včasih sploh ne zavedamo, kako visok standard imamo in da nas na to opozorijo naši obiskovalci. Vsa področja komunalnega opremlja-
kakor pričakujemo od njih bolj družbeno odgovorno delovanje«
Turizem je nekoč v Velenju že cvetel. Tu je bil slovensko prepoznaven hotel, tu je bilo Škalsko jezero s svojo plažo, restavracijo in počitniškimi hišicami. Pokopalo ga je izkopavanje premoga in veliko onesnaževanje, s katerim smo se v tem okolju spopadali desetletja. Zdaj je videti, da se občina vrača na pot, kije bila že postavljena, obeti pa so sploh veliki. Bi lahko turizem postal še ena dominantna gospodarska panoga te občine? »Da, tako je bilo. Z veliko nostalgijo se spominjam takratnega jezera, turističnih hiš, letnega kina . Vse je bilo odlično obiskano. Velenje je že takrat slovelo kot turistični raj in eno najlepših slovenskih mest. Sloves lepega mesta nam je uspelo ohraniti, turistične sanje pa so za dolgo potonile. Če bi o njih govorili pred 30 leti, bi nas kdo poslal v umobolnico, saj so bile tukajšnje razmere naravnost kaotične in turistom bi kvečjemu lahko kazali, kako se z okoljem ne ravna. Na srečo so se v glavah odgovornih zgodili premiki, ki so obrodili sadove, tako da danes znova lahko govorimo o turizmu kot razvojni priložnosti. To potrjujejo številni domačini in obiskovalci, ki se ustavljajo pri nas, še posebej pa na velenjski plaži. Prepričan sem, da prihaja čas, ko bodo tudi investitorji, tako domači kot tuji, to prepoznali za razvojno priložnost in bodo pripravljeni vlagati v to zgodbo in ji omogočiti še večji razcvet. Doslej smo ta zagon financirali z občinskim denarjem, v veliki meri s tistim, ki smo ga dobili z odškodninami zaradi posega rudarjenja in ener-
približati ljudem, saj želijo priti številni bližje k spomeniku in se tam fotografirati. Zadek v polno je tudi naša promenada .«
Veliko govoriva o gospodarstvu in turizmu, seveda pa je tu še kopica drugih zelo uspešnih dejavnosti, ki oblikujejo podobo mesta, kakršnega poznamo -šolstvo, kultura, šport, če naštejem le nekatere. Tudi v tem so verjetno različne možnosti tako zaposlovanja kot promocije.
»Tako imenovanim družbenim dejavnostim smo zagotovili odlične pogoje za delo in poskrbeli tudi za kakovosten kader, ki zdaj izpolnjuje naša pričakovanja. Trdim lahko, da kar na vseh področjih presegajo standardno ponudbo in naredijo veliko več, kot jim nalaga zakon. To lahko trdimo tako za vrtce kot osnovne šole, ki nam med drugim pripravljajo odlične občinske proslave (tako smo tudi zagotovili, da so te dobro obiskane), s sredstvi, ki jih tako dobijo, pa pomagajo svojim sošolcem. S svojimi nadstan-dardnimi programi izstopa tudi Ljudska univerza, ki uspešno pridobiva zanje evropska sredstva. Zdravstveni dom, katerega soustanovitelji smo, prav tako izvaja številne preventivne programe, kot so Cindi, šola za bodoče starše, program Svit, številne zdra-vstvenovzgojne vsebine, imajo pa tudi ambulanto za občane brez zdravstvenega zavarovanja. Nadstandardnih programov je na vseh področjih res veliko. Ponosen sem nanje, vsem, ki jih izvajajo, pa se za to zahvaljujem.« Zadovoljstvo občanov oblikujejo tudi druge pomembne stvari, o katerih sva manj govorila. Predvsem urejena komunalna vprašanja. Posodobljeno oskrbo z vodo
nja smo v občini odlično uredili, to pa za to, ker smo se na to pravočasno pripravili in pridobili za investicijo v vodooskrbo in kanalizacijo, vredno 38 milijonov evrov, nepovratna evropska in državna sredstva. Tisti, ki tega niso storili, so zamudili vlak, saj teh sredstev ni več na voljo. Zgolj iz proračuna Mestna občina Velenje tako obsežne naložbe nikakor ne bi zmogla. Posodobili smo tudi okoli 70 kilometrov občinskih cest in res je, kot ugotavljate, da so v najslabšem stanju ceste v mestu, ampak tiste, ki so državne. Vsa leta na to opozarjamo, žal neuspešno. Uspešni pa smo bili, da so letos vendarle zgradili križišče pri Obircu.«
Vse več ljudi je prepričanih, da za dober jutri, za normalen razvoj tega okolja nujno potrebujemo boljšo cestno povezavo z našo osrednjo prometno žilo. Veliko pišemo in govorimo o tem. Kaj pa realnost? Je možno, da dela stečejo še v tem desetletju? »Če bo šlo vse tako, kot bi moralo, bi morala biti letos uredba na vladi sprejeta, to pa pomeni, da bi lahko v dobrih dveh letih tudi začeli izgradnjo. Seveda bo treba potem, ko bo cesta umeščena v prostor, pridobiti tudi sredstva. Vsekakor pa pravim, če izhajam iz priljubljenega slogana, da "ni živleja brez Veleja", brez te ceste, ki za nas pomeni razvoj, na tem prostoru v prihodnje ne bo, ne »Veleja in ne živleja. Zelo dobro se zavedamo, da takšne naložbe prinašajo tudi 'žrtve'. To v tej dolini, kjer smo v preteklosti izgubili več kot tisoč objektov in preselili več kot 3.000 ljudi, izgubili ogromno rodovitne zemlje, še kako dobro poznamo. Toda razvoj terja svoje in Koroška, Šaleška iz
Zgornja Savinjska dolina to cesto vsekakor potrebujejo.«
Vedno poudarjate, da bo socia-la tudi v prihodnje del velenjske tradicije. Da si boste prizadevali za razrešitev tudi najtežjih socialnih stisk. S številnimi socialnimi programi, za katere namenja občina dodatna sredstva, ste omilili krizo, ki jo čutijo mnogi naši občani. Seveda pa so tudi taka dobra dejanja in misli tlakovana z denarjem. Je občinska malha še kos tem potrebam?
»Trenutno izpolnjujemo vse, kar smo si zadali, in dokler bomo mogli, tega področja tudi ne bomo krnili. Več kot milijon iz občinskega proračuna namenjamo socialnim pomočem, zdravstvenemu zavarovanju brezposelnih, enkratnim denarnim pomočem in različnim zgodbam, s katerimi lajšamo stiske tistih, ki so se znašli v težavah. Smo in bomo tudi ostali socialno čuteče mesto.« Svet je očitno na velikem križpo-tju. Vojne, ki jih zaradi dobrin predvsem velesile sprožajo po svetu, posredno pljuskajo tudi drugam, tudi na naša dvorišča. Naša (velenjska) multikulturnost je bila doslej dobrina. Jo uspešno negujemo in tudi nadgrajujejo glede na številne nove okoliščine, da ne bomo jutri stali pred podobnimi dilemami kot drugod?
»Ponosen sem, da ostaja Velenje multikulturno, da smo zelo različni, imamo pa skupni imenovalec: kakovost življenja. Nobena skupina ne posega v območje druge, tako da bi drugega postavljala v slabši položaj, vse rešitve iščemo v dialogu in dajemo vsem priložnost, da ohranjajo svojo kulturo in navade, ob tem pa seveda pričakujemo, da upoštevajo naš način življenja. Vesel sem, da tudi v času krize ni prišlo do razslojevanja, in prepričan sem, da bo tako tudi ostalo, če se v to ne bo vmešal kdo od zunaj.« Tokrat ne bo velikih otvoritev ob prazniku, to pa ne pomeni, da ni naložb. Nekatere so v nastajanju, nekatere v teku. »Iz prejšnje finančne perspektive je naložbeni ciklus zaključen in letos ni bilo razpisov, a smo kar nekaj postorili - predvsem na komunalnem in stanovanjskem področju, trenutna največja naložba sta skakalnici, kjer pa dela zaradi geoloških težav ne potekajo tako, kot smo zastavili, pa tudi dražja bodo. Vseeno računam, da jih bomo sklenili še v tem letu.« Kaj si najbolj želite udejanjiti še v tem mandatu? »Kot predsednik združenja slovenskih mestnih občin sem si prizadeval, da smo Mestne občine v novi finančni perspektivi dobile odobrena sredstva, zdaj pa upam, da bo Mestna občina Velenje prepričala s svojimi projekti tudi na razpisih. Predvsem si želim, da bi ob jezeru uredili prireditveni prostor. Projektov pa je še več, z njimi naj bi pridobili tudi kakšno novo delovno mesto in tako zmanjšali število brezposelnih.« Vaše želje ob prazniku! »Želim si, da bi prebivalke in prebivalci, tudi tisti, ki včasih niso najbolj zadovoljni z našim delom, vedno zmogli toliko želje za sodelovanje, da bomo lahko še kakovostneje oblikovali cilje in še bolj strnili vrste pri ustvarjanju priložnosti za Velenje z okolico, in to ne glede na politično prepričanje in pozicijo, ki jo v določenem trenutku nekdo ima. Želim si torej tvornega in strpnega sodelovanja, in to, da bi bilo čim več občanov vpetih v iskanje našega boljšega jutri.«	a
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 6
6
GOSPODARSTVO

15. septembra 2016
Zvesti slovenskim kmetijam
V mlekarni Celeia iz Arje vasi predali svojemu namenu 2,8 milijona evrov vredni naložbi - Odkupne cene mleka se povečujejo
Z najsodobnejšo tehnologijo bodo lažje sledili povečanemu odkupu in predelavi kakovostnega slovenskega mleka
Tatjana Podgoršek
Arja vas, 14. septembra - V mlekarni Celeia iz Arje vasi kljub zaostrenim razmeram v mlečnem sektorju uresničujejo pogumno zastavljene načrte. Dokaz za to sta pridobitvi, vredni 2,8 milijona evrov. Gre za nov stroj za polnjenje PET plastenk in novo skladišče za repromaterial. V mlekarni so nanju ponosni tudi zato, ker sta v celoti rezultat slovenskega znanja in povezovanja. Z nakupom novega polnilnega stroja vključujejo v proizvodni proces najsodobnejšo tehnologijo, s katero bodo lažje sledili povečanemu odkupu in predelavi kakovostnega slovenskega mleka. Hkrati bodo za kar 20 odstotkov povečali predelavo mleka v segmentu fer-mentiranih izdelkov.
Na trg z blizu 20 novimi proizvodi
Obe naložbi - pravi direktor mlekarne Marjan Jakob - sta za mlekarno zelo pomembni, saj omogočata celo paleto novih produktov in s tem celovitejšo ponudbo. Z blizu 20 novimi izdelki predvsem v plastenkah bodo napolnili trgovske police. V preteklosti so razmišljali bolj o tetrapak embalaži, a so se potrošniki odločili drugače. »Na plastenkah bo oznaka izbrana
kakovost, kar pomeni, da je mleko pridelano in predelano v Sloveniji. V preteklih letih smo namreč sadne okuse proizvajali v Avstriji, v drugi polovici tega meseca in na začetku oktobra pa v celoti vse selimo v naše proizvodne prostore. Mimogrede - na začetku oktobra prihaja na police še naš grški jogurt, trije okusi mlečnega riža, pokrili bomo vse večje potrebe po tekočih jogurtih brez laktoze ... Prepričani smo, da potrošniki od nas pričakujejo novosti in jih ne smemo razočarati.«
Seneno mleko - projekt za prihodnje leto?
Bo med novostmi tudi seneno mleko? »To je naš projekt za prihodnje. Aktivnosti že potekajo,« pravi Marjan Jakob. Kot je dejal,
se zaradi posledic mlečne krize na kmetijah težko odločijo za potrebna vlaganja predvsem v sušilnice. Zato bo njihov poziv kmetijskemu ministrstvu, naj pomaga kmetijam, ki v veliki meri izpolnjujejo pogoje za proizvodnjo senenega mleka, pri izvedbi projekta. Po navedbah sogovornika ima produkt prihodnost, zagotovljeno primerno odkupno ceno in je tržna priložnost, kar dokazujejo primeri dobrih praks v sosednji Avstriji. Tudi v Šaleški dolini so kmetije, ki jim zelo malo manjka za preusmeritev.
Mlekarna Celeia ne pušča sledi le pri ponudbi mleka ter mlečnih izdelkov, ampak tudi v prizadevanjih biti čim bolj verodostojna do potrošnika. »Bili smo prvi, ki smo se odločili za odkup slovenskega
rekli so > Janez Anželak st., kmet iz Zavodenj: »Stroški proizvodnje rastejo, odkupne cene mleka pa padajo že predolgo. Ogrožajo obstoj, ne le razvoj kmetij. Upamo, da se je ta trend ustavil in da bo poslej šlo le še navzgor. Sploh ob tem, ko mlekarna v Arji vasi, ki ji oddajamo mleko, uvaja v proizvodnjo najsodobnejšo tehnologijo. V povprečju smo letos prejeli 23,90 evra za liter oddanega mleka, avgusta se je dvignila za 0,83 centa, a razvoja kmetije ne zagotavlja. Tega bi nam zagotavljalo 29 centov za liter oddanega mleka. Tako pa ob ceni, nižji od 24 centov, ostajamo brez 3.500 evrov prihodka na mesec. Vse nižje so tudi subvencije. Za 450 tisoč litrov oddanega mleka smo lani iz te postavke prejeli 4.000 evrov.«
mleka brez GSO. Sedaj slišimo, da nam bodo sledili trgovci še za druge izdelke. Pri pripravi nove nacionalne sheme nam je prisluhnilo tudi pristojno ministrstvo.«
Odkupna cena že višja
Poplava mleka na trgu in nizke odkupne cene so v prvi polovici leta marsikateremu proizvajalcu grenile življenje. Tako nizke odkupne cene mleka v zgodovini Slovenije namreč še ni bilo. Iz blizu 29 centov v začetku leta je padla na vsega 24,25 centa. »Danes smo lahko vsi skupaj že bolj optimistični, kajti položaj v prvi polovici leta in v začetku drugega je kot noč in dan. V prvi polovici smo se kopali v mleku, sedaj je povpraševanje večje od ponudbe. Zato je ukrep pristojnega ministrstva, ki ponuja 14 centov subvencije za nedobavljene količine mleka v mlekarne, neuporaben. To priložnost bodo morda izkoristili manjši proizvajalci, tisti, ki pa so odvisni od mlečne proizvodnje, bodo ukrep spregledali.«
'Po lojtrci gor' gredo novim razmeram v mlečnem sektorju primerno odkupne cene. Kje se bodo ustavile, je po mnenju Marjana Jakoba težko napovedati. Tako visoko, kot so bile leta 2014, pa je kljub temu težko pričakovati.
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku!
ESOTECH
www.esotech.si
GOSPODARSKE novice

Brezplačen najem za prostore banke
Velenje - NLB je v okviru programa izgradnje podpornega okolja za razvoj podjetništva objavila poziv za zbiranje ponudb za brezplačni najem in uporabo poslovnih prostorov na šestih lokacijah v Sloveniji, med njimi NLB Šaleška v Velenju. Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gospodarske dejavnosti, in tiste, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se srečujejo s težavo nezmožnosti plačevanja najemnin oziroma pomanjkanjem prostora. Izbrani najemnik pa bo moral kriti vse tekoče stroške rabe nepremičnine. Razpis je odprt do vključno 21. septembra.
■ mkp
Višje plače razbremenjene, dobiček bolj obdavčen
Ljubljana - Vlada je potrdila predlog zakonskih sprememb za davčno prestrukturiranje, po katerem bo kar nekaj zavezancev za dohodnino plačevalo manj davka kot doslej, nekoliko bolj pa bo obremenjen dobiček podjetij. Za razbremenitev dela se spreminja dohodninska lestvica, ki bo bolj ugodna za tiste z dohodki nekje nad 31.140 evrov letno. Najvišje plače bodo kljub drugačnim prvotnim predlogom še naprej obdavčene s 50 odstotki, se pa zvišuje splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci. Prav tako je bilo skozi koalicijsko usklajevanje v zakonodajne spremembe vključeno tudi zvišanje obeh dodatnih olajšav, ki ju lahko uveljavljajo tisti z najnižjimi plačami. Spremembe, znane tudi kot mini davčna reforma, sicer pri gospodarskih združenjih niso dobro sprejete. Delodajalci so kritični, saj poudarjajo, da spremembe niso ambiciozne in ne bodo povečale konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Bodo Štormanovi delavci dobili del dolga?
Celje - Celjsko podjetje Eurotas oz. njegov lastnik Aleksander Jančar bo KBM Leasingu v celoti in predčasno plačal Hotel Celeia, ki ga je januarja 2014 zasedel in iz njega nagnal osebje znanega gostinca Zvoneta Štormana. Vpleteni so namreč po letu dni pogajanj in groženj s tožbami sklenili sodno poravnavo. Če bo poravnava veljavna, bodo Štormanovi nekdanji delavci dobili vsaj nekaj denarja, sicer ga ne bi nič.
Uber prihaja tudi v Slovenijo
Ljubljana - Poznate Kalifornijsko podjetje Uber, ki uporabniku prek mobilne aplikacije pomaga pri iskanju cenovno ugodnih prevozov. Če še ne, jo boste gotovo sedaj. Čeprav so nekateri še pred dobrim letom menili, da Uber v Sloveniji nima kaj početi, saj je avto tu še vedno statusni simbol, očitno pri tem podjetju menijo drugače. Uber namreč želi še pred koncem letošnjega leta vstopiti v Slovenijo, je povedal generalni direktor Uberja za jugovzhodno Evropo Davor Tremac.
Kmalu elektronsko cestninjenje
Ljubljana - Na naše ceste prihaja elektronsko cestninjenje, za zdaj sicer le za težja vozila nad 3 tone in pol. Telekom Slovenija in Q--Free sta namreč na razpisu oddala najnižjo ponudbo elektronskega cestninjenja na avtocestah in hitrih cestah. Sistem naj bi zaživel v dobrem letu dni. Dars si z elektronskim cestninjenjem obeta za 13 milijonov evrov več prihodkov letno. Za lahka vozila do 3.500 kilogramov bo tudi po vzpostavitvi elektronskega cestninjenja veljal obstoječi vinjetni sistem.
Enotna vozovnica sedaj še za študente
Ministrstvo za infrastrukturo je septembra uvedlo subvencionirano vozovnico IJPP in s tem dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih omogočilo dostopnejši in časovno ugodnejši javni prevoz na relaciji med domom in šolo.
Dijakom je bilo do 8. septembra izdanih 56.952 subvencioniranih vozovnic. Od oktobra, ko se začne novo študijsko leto, bodo subvencionirano mesečno vozovnico IJPP lahko pridobili tudi študentje. Nakup enotne vozovnice IJPP bo v predprodaji možen že od 21. septembra na vseh prodajnih mestih IJPP.
Inštitut za ekološke raziskave ERICo vošči vsem občanom in občankam ob prazniku mestne občine Velenje!
Inštitut za ekološke raziskave
ERICo, d.o.o. | Koroška 58, Velenje | T 03 898 1930 | www.erico.si
■
■ mz

Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 11
15. septembra 2016

GOSPODARSTVO
7
Esotechovo leto dobiva obrise
Za dobro leto jim manjka le še uspešen zadnji kvartal - Ta vedno pomembno prispeva tudi k projektni zasedenosti prihodnjega in prihodnjih let
Milena Krstič - Planine
Velenje - Letošnje leto že dobiva prve obrise. Vsaj v Esotechu. Nadejajo se dobrega leta. Če bodo tudi v zadnjem četrtletju delali kakovostno in pravočasno končali vse obveznosti, ki so jim jih naložili kupci, težav ne bi smelo biti. Predsednik uprave Marko Škoberne pa ob tem pravi tudi, da je zadnji kvartal leta zanje tisti, ki pri njih pomembno vpliva na to, kakšno bo leto, ki šele pride. »To obdobje zelo pomembno prispeva k projektni zasedenosti prihodnjega leta in naprej. V tem obdobju zato vse razpoložljive vire usmerimo v zagotavljanje kakovostne prodaje,« pravi.
Zaokrožujejo naročila in se pripravljajo na nova
V zadnjem trimesečju morajo poleg množice manjših, a ne nepomembnih naročil, dokončati čistilno napravo za odpadne
vode v TE Nikola Tesla v Obre-novcu (Srbija), komunalno čistilno napravo v Mozirju, vodarni v Novem mestu ter zaključiti svoj delež pri gradnji HE Brežice.
»Ob koncu tega in začetku naslednjega leta pa bomo največ
Razvoju tehnologij sledijo novi poslovni modeli
Razvijajo nove modele javno-zasebnega partnerstva in koncesij na področjih daljinskega ogrevanja in učinkovite rabe energije ter proizvodnje iz obnovljivih virov (geotermalna energija in biomasa).
Na elektroenergetskem področju so razvoj usmerili v digitalizacijo in pametne mreže.
Razvoju in tehnologiji sledijo novi poslovni modeli in reorganizacija Skupine Esotech.
pozornosti namenili projektu AOD (Argon Oxygen Decarbu-risation). Ta bo omogočil sodobnejšo in bolj učinkovito izdelavo kvalitetnih nerjavečih jekel jeseniškemu Acroniju, ki je eden naših najpomembnejših kupcev že vrsto let,« pravi Škoberne.
Ko našteva, ne pozabi omeniti Premogovnika Velenje. »Zato, ker smo naročila s področja ele-ktro energetike res veseli in ker z
Marko Škoberne: »Družabni in športni dogodki so pri nas stalnica. Pomembno krepijo spoštljive in poštene medsebojne odnose.«
>
Po več kot desetletni suši v medsebojnem sodelovanju so le dočakali tudi naročilo PV.
njim prekinjamo več kot desetletno sušo v medsebojnem sodelovanju,« pravi.
Pomembna prioriteta tujina
Že nekaj časa so jim pomembna prioriteta pri trženju države zahodnega Balkana. Tam se jim obeta kar nekaj novih naročil v pripravi in čiščenju odpadnih voda ter proizvodnji in distribuciji toplotne energije. »V vodstvu družbe predvidevamo, da bodo prihodki na teh trgih kmalu presegli polovico skupnih, zato bomo morali močno povečati de-
lovno mobilnost in se ustrezno reorganizirati.«
Zaradi eksistenčnih in razvojnih potreb morajo v prihodnje, kot pravijo, videti tudi ven iz okvira nekdanjega skupnega trga na Balkanu. Zato so kar nekaj ponudb oddali tudi v države Evropske unije in Vzhodne Evrope. »Tja, kjer nam je uspelo navezati obetavne poslovne stike.«
Zakon o javnih naročilih jih ni preveč navdušil
Slovenski trg jim v zadnjem obdobju (tako kot tudi drugim večjim inženirskim družbam) ne ponuja prav dosti izzivov, čeprav imajo odlično poslovno boniteto, ogromno tehnološkega znanja in veliko lastnih virov. »Z njimi v Sloveniji močno presegamo marsikatero po dejavnosti primerljivo gospodarsko družbo.
Z redkimi izjemami so zasebne naložbe skromne, pri javnem naročanja pa se vse bolj uveljavlja nelojalna konkurenca, ki vedno znova najde pot, kako pridobiti naročilo. Posledice so vse prevečkrat nedokončani projekti, skromna kakovost izvedbe in ne-
>
Prihodki na tujih trgih bodo kmalu presegli polovico skupnih.
plačane obveznosti,« ugotavlja. »Želeli bi, da bi znali te težave v državi rešiti sistemsko, z ustrezno zakonodajo, predvsem pa boljšim nadzorom. Novi Zakon o javnih naročilih nas žal v tej luči ni preveč navdušil.«
Pomembni kupci v lokalnem okolju so Občine
Med najpomembnejše kupce iz lokalnega okolja štejejo vse tri šaleške občine, na čelu z Mestno občino Velenje. Zanjo rekonstruirajo skakalnici pod gradom. Dela bodo končana novembra. »Žal
nekoliko kasneje, kot je predvideval pogodbeni terminski plan. Zamik je posledica zahtevne geomehanike in arheološke najdbe, ki sta vsak po svoje povzročila časovni zamik.«
Za Komunalno podjetje Velenje pa ta čas obnavljajo nekatere toplotne podpostaje v Velenju. Posodobljene bodo še pred novo ogrevalno sezono.
Znani po družabnih in športnih dogodkih
V Esotechu so znani po množici družabnih in športnih dogodkov, ki so in bodo stalnica tudi v prihodnje. Septembra se bodo srečali na tradicionalnem družinskem dnevu, ponovili kolesarjenje, njihove ekipe pa se bodo udeležile tudi športnih iger gospodarskih družb v organizaciji športne zveze in olimpijskega komiteja.
»Taki dogodki so vedno priložnost za zahvalo sodelavkam in sodelavcem ter krepitev spoštljivih in poštenih medsebojnih odnosov. V zahtevnih tehnoloških projektih, ki jih izvajamo, so ti velikokrat na veliki preizkušnji.«
Junija Kolesarski dan 1, septembra Kolesarski dan 2.



Naše delo plemenitita odgovornost in inovativnost.
Čestitamo ob občinskem prazniku.
Ml
II
i
gorenjearoup
iflATt.i^"--
■
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA

15. septembra 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Sreda,
7. septembra
Gibanje za otroke in družine je sporočilo, da so zbrali več kot potrebnih 5000 podpisov podpore za začetek postopka spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Članom odbora za finance se je predstavila kandidatka za ministrico za finance Mateja Vra-ničar Erman. Z 11 glasovi so zbrani ocenili, da je kandidatka ustrezna.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal sodelovanje Ankare in Washingto-na pri izgonu skrajne sunitske skupine Islamska država iz mesta Raka na severu Sirije.
Velika Britanija je sporočila, da bo v Calaisu na severu Francije v skladu z dogovorom, ki sta ga državi dosegli na začetku leta, začela graditi zid, s katerim bodo prebežnikom preprečili vdiranje na tovornjake.
Nemška kanclerka je (še enkrat) branila begunsko politiko.
Blizu katedrale Notre Dame v osrčju Pariza so odkrili vozilo, v katerem je bilo sedem plinskih jeklenk, in brž so se pojavila vprašanja, ali ni Francija morda preprečila nov teroristični napad.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v nemškem parlamentu branila begunsko politiko in zavrnila očitke številnih prebivalcev zaradi naraščajoče mednarodne grožnje.
Četrtek, 8. septembra
Ministrstvo za pravosodje je predlagalo odpravo dosmrtnega zapora, saj po njihovih besedah za uvedbo ni bilo nobene strokovne podlage.
SDS se je odločil interpelirati ministrico za šolstvo Majo Ma-kovec Brenčič, in sicer z očitkom, da ne spoštuje odločbe ustavnega sodišča in ne financira v celoti javnih programov zasebnih šol.
Premier Cerar je med tem dejal, da je val interpelacij povsem
Srbija je zaprosila za pomoč pri varovanju meje.
nesmiseln ter da je Slovenija, odkar je vajeti v roke prevzela ta vlada, znova stabilna država z urejenimi financami in tudi stabilnimi podsistemi.
Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se ZDA in Ukrajina dogovorile o sodelovanju na področju vojaške tehnologije in krepitve ukrajinskih sil.
Srbija je Avstrijo in Francijo zaprosila za tehnično pomoč pri nadzoru južne in vzhodne meje.
Turčija je začasno suspendirala 11.500 učiteljev, ki jih sumijo povezav s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana.
Petek,
9. septembra
Slovenija je Avstriji predala diplomatsko noto, v kateri je izrazila prepričanje, da glede na trenutne razmere kontrola na notranji schengenski meji med državama ni upravičena.
Na primorski avtocesti so se popoldan zgodile tri prometne nesreče, ki so povzročile velikanski prometni zastoj v smeri proti Ljubljani.
Slovenski kandidat za generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk se je v četrtem glasovanju z osmega premaknil na šesto mesto od desetih.
V Galiciji na severozahodu Španije se je iztiril portugalski vlak, pri čemer so umrli štirje ljudje, ranjenih je bilo 50.
Poskuse Severne Koreje je mednarodna skupnost ostro obsodila.
Severna Koreja je znova izvedla jedrski poskus, največji doslej. Svetovni voditelji so dogajanje obsodili; Južna Koreja je Kim Džong Una označila celo za »maničnega brezobzirneža«, ZDA pa so napovedale nove sankcije.
Sobota, io. septembra
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora je shod pripravil Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Opozorili so, da lahko stiske, ki jih kroji država, vodijo v najbolj skrajne odločitve.
Sirska vlada je sprejela dogovor o premirju, ki sta ga v Ženevi dosegla zunanja ministra ZDA in Rusije John Kerry in Sergej La-vrov. Dogovorili so se, da bo začel veljati v ponedeljek ob sončnem zahodu.
Bruselj je sporočil, da bo Grčiji namenil dodatnih 115 milijonov evrov humanitarne pomoči za oskrbo prebežnikov, namenjenih predvsem izboljšanju bivanjskih razmer pred zimo.
Dosegla sta dogovor o premirju v Siriji.
Nemški notranji minister de Maiziere je opozoril, da je v državi 520 skrajnežev, ki pomenijo teroristično grožnjo.
Okoli milijon in pol muslimanov z vsega sveta je v Savdski Arabiji začelo romanje hadž.
Osrednjo Grčijo in grški polotok Peloponez je zajelo močno deževje. V neurjih je umrlo najmanj pet ljudi, povzročena pa je tudi velika gmotna škoda.
V	požaru v tovarni v Bangladešu, ki je izbruhnil zaradi eksplozije grelnika za vodo, je umrlo najmanja 25 ljudi, okoli 70 je bilo ranjenih.
Nedelja, 11. septembra
V	Bazovici se je popoldne na tradicionalni slovesnosti v spomin na primorske protifašiste zbralo več sto ljudi z obeh strani meje.
V	Portorožu se je odvila tradicionalna proslava ob srečanju nekdanjih internirank in internirancev v drugi svetovni vojni, tokrat pod geslom »Za naše dostojanstvo gre«.
Na Hrvaškem so potekale parlamentarne volitve. Razlika ni bila velika, vendarle pa je zmago odnesla HDZ pred SDP.
Jasno je postalo, da je jedrski poskus Pjongjanga sprožil potres, zato so bili odzivi medna-
Spoštovane občanke in občani Mestne Občine Velenje, naj bo prihodnost svetla in topla, naj toplina in prijateljstvo nikoli ne zapustita vaših src, naj prijateljstvo in sloga spleteta nove vezi.
Vse dobro ob občinskem prazniku.
Zupan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki
Občina Šmartno ob Paki
03 898 49 50 www.smartnoobpaki.si
Na Hrvaškem so potekale parlamentarne volitve.
rodne skupnosti še ostrejši. A Severna Koreja je sporočila, da od ZDA pričakuje, da jo prizna za »jedrsko oboroženo državo«.
Več tisoč ljudi je v Madridu zahtevalo ukinitev bikoborb, ki so jih označili za »sramoto za državo«.
Ponedeljek, 12. septembra
Zgodilo se je, da so avstrijski policisti ilegalne prebežnike mimo protokola napotili nazaj v Slovenijo, slovenski policisti pa so se odzvali in dejanje kolegov označili za nedopustno in brez vsake pravne podlage.
Predsednik hrvaške SDP Zoran Milanovic je na sedežu stranke v Zagrebu sporočil, da po porazu na predčasnih volitvah ne bo več kandidiral za predsednika stranke.
V Barceloni in drugih katalonskih mestih se je okoli 800 tisoč ljudi udeležilo shodov, ki so jih priredili nacionalisti, ki želijo odcepitev od Španije.
Množice v Barceloni so
zahtevale odcepitev Katalonije.
V	Makedoniji so skušali registrirati posledice potresa dan pred tem; poškodovanih je bilo najmanj sto ljudi, uničene pa so bile tudi nekatere stavbe.
V	Avstriji so se odločili za prestavitev datuma drugega kroga predsedniških volitev: iz 2. oktobra so jih preložili na 4. december.
Torek,
13. septembra
Mediji so izbrskali novico, da naj bi generalni sekretar vlade Darko Krašovec, ki ga bremenita že dve aferi, predsedniku vlade Miru Ce-rarju podal odstopno izjavo.
Generalni sekretar vlade se je odločil za odstop.
Poslanci DeSUSa so se odločili, da interpelacij zoper tri ministre ne bodo podprli, s čimer je bila koalicija tudi dosti bolj prepričana v politično stabilnost.
Sindikalna konferenca predšolske vzgoje pri sindikatu Sviz je na izredni seji soglasno sklenila, da bo 29. septembra v Ljubljani protestni shod za dostojne plače pomočnic vzgojiteljic v vrtcih.
Minil je prvi dan premirja v Siriji po dogovoru med ZDA in Rusijo - zaslediti je bilo le manjše kršitve, prav tako ni bilo civilnih žrtev.
V Srbiji so v skupni srbsko--nemški policijski operaciji aretirali 30 ljudi, zaplenili 303 kilograme kokaina, 96 kilogramov marihuane in 106 kilogramov hašiša.
Tjaša Zajc
Žabja perspektiva
Padec ne pomeni, da boš za vedno ostal na tleh
Ob odhodu iz majhnega mesta Darby na jugu Montane je imel Titan namen prehoditi približno 60 kilometrov na dan. Štiri dni zapored. Tako bi v nekaj dneh prišel do naslednje postojanke svojega večmesečnega pohoda. A tretji dan njegov telefon zaradi mraza ni delal. Izgubil je dostop do zemljevida. Papirnega izvoda in kompasa ni imel Po nekaj urah hoje je naletel na nekajpohodnikov, ki so bili v tem času na istem odseku poti. Izposodil si je zunanjo baterijo in delno napolnil svoj telefon ter bil sprva še vedno odločen, da pospeši korak in nadoknadi izgubljeno kilometrino. Sam. A naslednjo noč se je dež nepričakovano prelevil v sneženje. Ko tla prekrije belina, ni le mrzlo, tudi pot ni več vidna, kar otežuje navigacijo.
Do jutra so bila tla prekrita z 20-centimetrsko snežno odejo, najbližje mesto pa dan hoje stran. Titan je prenočil na istem mestu kot še dva pohodnika in zjutraj so se - dekle v sandalih in fanta, oba v kratkih hlačah - skupaj odpravili naprej. Zaščita podplatov in gležnjev ni bila prevelika težava - pomagale so plasti plastičnih vrečk in nogavic. Za kratke hlače pa ni bilo alternative -sneg je bil presenečenje in fanta sta nabavo dolgih hlač načrtovala čez sekcijo ali dve.
Ameriška pot od Mehike do Kanade - Continental Divide Trail, ki jo bodo vsi trije prehodili do konca septembra, velja za eno najbolj odročnih pohodniških poti na svetu. Na določenih odsekih tudi več dni ne srečaš nikogar. Zato se zdi dobra izbira za določeno mero samote in razmisleka. Čeprav ob dobri pripravljenosti načeloma ni nevarna, nikoli ne veš, kaj bo prinesla neizprosnost narave.
Po polovici dneva hoje v snegu in sneženju je Titan začel kazati znake podhladitve. K sreči ni bil sam. Njegova sopotnika sta hitro postavila zatočišče in vsi trije so se stisnili skupaj, se pokrili s spalnimi vrečami in počivali, dokler se niso dovolj ogreli. Kmalu je začelo sijati tudi sonce. Pretresenost nad izkušnjo je prišla za
njimi potem, ko so počivali na toplem v motelu. ***
Na knjižni polici majhne cerkve v mestecu Pinedale v Wyomingu, kjer lahko pohodnikiprespijo brezplačno, leži več izvodov knjige Zdravnikovo življenje (A Doctor's Life). Pred kazalom je zapisan citat mikrobiologa Reneja Dubosa: "Čeprav se zdi predstava o življenju v brezskrbnem svetu, brez stresa in napora, pomirjajoča, ni nič drugega kot prazno sanjarjenje. Od pradavnine svet nikoli ni bil rajski vrt, temveč dolina odločitev, med katerimi je trdoži-vost ključna za preživetje. Zemlja ni miren planet. Človek je, ne-nujno zase, izbral boj za nenehno čustveno, intelektualno in etično rast. Usoda človeštva je, da napreduje v srčiki nevarnosti, saj to narekuje narava njegovega duha."
Izbrani citat ilustrira kariero ameriškega zdravnika, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja najprej 13 let preživel v New Yorku, nato 16 let delal v Kongu in se potem vrnil v ZDA, v Wyoming, kjer dela in živi danes. Misel dobro odgovarja tudi na vprašanje, zakaj se posamezniki lotevajo podvigov, ki se morda njihovi okolici zde nenavadni, nevarni, ali sprejmejo družbeno nesprejemljive ali manj običajne odločitve v svojem življenju. Sledenje družbenim normam in kljukanje po seznamu družbeno pričakovanega poteka življenja prinaša odobravanje okolice, kar daje občutek varnosti. Pri takem postopanju je lažje biti srečen: spremenljivke so znane in rezultat odločitev enostavno izra-čunljiv. Napredek, po drugi strani, pride po tveganjih odhoda v neznano. Zahteva znoj, nezadovoljstvo in premagovanje strahu. Včasih prinese tudi nevarnosti, ki ne opozorijo nase, ampak se le nepričakovano pojavijo. Žal te takšne izkušnje naučijo največ. S starostjo se večina ljudi strahu loteva z izogibanjem, pogreza-njem v cono udobja. A le z nepopustljivostjo do sebe in samokri-tičnostjo do svojih dosežkov lahko stremiš k novim, večjim podvigom. Rezultati takšnega pristopa so vidni šele čez čas. Vztrajnost je naporna in vse prej kot prijetna vrlina, polna frustracij. Nova velika spoznanja pridejo šele po težkih preizkušnjah. Te niso razlog, da odnehaš - s tem bi izgubile vso svojo vrednost. Lahko pa so le lekcija, kako drugič ravnati drugače.
a
107.8
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 9
15. septembra 2016
"»«AS
NAS! KRAJI IN LJUDJE
Praznovanju bo dajala takt mobilnost
Jane's Walk - S kolesom po šoštanjskih ulicah, Kolesarski zajtrk, Srečanje starodobnih kolesarjev, Soštanj rola, dan brez avtomobila, otvoritev Aškerčeve
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - September je za občino Šoštanj praznični mesec, ki ga vse do praznika 30. septembra zaznamujejo številni dogodki. Na letošnjih se bo (skoraj) vse vrtelo okoli prometa.
Prvič se vključujejo v Evropski teden mobilnosti in intenzivno oblikujejo celostno prometno strategijo za naprej.
Začenjajo jutri, v petek, 16. septembra, ob 17. uri s Pristopovim dogodkom Jane's Walk - S kolesom po šoštanjskih ulicah, ko se bodo družno popeljali po več ulicah v središču mesta in preverjali, kje gre dobro in kje se zatika. Ob 19. uri bodo v vili Mayer predstavili dobre prakse trajnostnega razvoja s poudarkom na mobilnosti.
Dan za tem, v soboto, 17. septembra, bo od 8. do 11. ure na Trgu svobode in tržnici potekal za trajnostno mobilne obiskovalce Kolesarski zajtrk. Ta bo brezplačen in zdrav, pripravili pa ga bodo lokalni ponudniki na tržnici. V tem času bodo zaprte ulice in parkirišča v centru mesta, potekale pa bodo različne delavnice, demonstracije, promocije ... Na Letališču Lajše se bodo od 10. ure naprej družili ljubitelji letalstva.
V nedeljo, 18. septembra, se bodo pod kozolcem Kulturnice v Ga-berkah med 9. in 10. uro zbrali udeleženci srečanja starodobnih kolesarjev in se popeljali po vasi. Dogajanje bodo v Šoštanju nadaljevali v ponedeljek, 19. septembra, ob 19. uri v vili Mayer s potopisnim predavanjem o trajnostni mobilnosti v Baltskih deželah in izmenjavo potovalnih izkušenj. V torek, 20. septembra, od 10. do 12. ure bodo na Cankarjevi različne vrste mobilnosti spoznavali in preizkušali otroci iz vrtca. V sredo, 21. septembra, bo v središču Šoštanja potekala tradicionalna prireditev z naslovom Šoštanj rola. Rolali bodo posamezniki, pari, družine.
Veliko dogodkov pa načrtujejo tudi za četrtek, 22. septembra, na dan brez avtomobila. V središču mesta bodo zaprli cesto, ki bo ta dan namenjena družabnim dogodkom, veselili pa se bodo tudi otvoritve Aškerčeve ceste s pločnikom.	■
Sanacija plazu nad pokopališčem v Belih Vodah
Dela bodo končali do konca oktobra. Podpis pogodbe - Bernard
Jakopitch in Darko Menih.
Šoštanj, 8. septembra - Na začetku prejšnjega tedna so delavci podjetja Kostmann iz Slovenj Gradca začeli odstranjevati posledice plazu, ki se je pred dvema letoma, po poplavah 2014, sprožil nad pokopališčem v Belih Vodah, na lokalni cesti, nad in pod katero se pobočje strmo spušča.
Plaz je ogrožal tako prevoznost kot obstojnost te lokalne ceste.
Dela bodo predvidoma trajala do konca oktobra, v času del pa bo cesta v dolžini 100 metrov delno zaprta.
Stroške za odpravo posledic plazu, dobrih 71.000 evrov, bo za grad-beno-inženirski del krila država, vse ostalo Občina Šoštanj.
Na javni razpis se je odzvalo šest ponudnikov. V teku pa je razpis za izbiro izvajalca za sanacijo še dveh plazov v občini Šoštanj, in sicer za plaz na lokalni cesti Visočki vrh v Belih Vodah in na javni poti v Belih Vodah. Za oba se je rok za oddajo ponudb iztekel danes, v četrtek.	a mkp
Gostišče Grad Vrbovec Nazarje C/^i
V	Mitja Felicijan, s.p. Tel.: 03/ 583 28 OO	/
y	www.gostiscegradwbovec.com	^
Iskreno čestitamo za praznik občine Nazarje!
POSEBNOST: GRAJSKE VEČERJE (potrebno naročilo)
Poročite se v poročni dvorani Gradu Vrbovec. Vabljene tudi večje zaključne družbe!
Bogata KULINARIČNA ponudba. _
?

Podobnikova izključitev je bila le pika na i
Jakob Presečnik o svojem izstopu iz stranke SLS - Silil se ne bo nikamor
Tatjana Podgoršek
Jakob Presečnik iz Mozirja je bil vse od leta 1996 med najvidnejšimi člani stranke SLS. 18 let je kot njen član opravljal različne naloge: bil je podpredsednik Državnega zbora, en mandat (2000-2004) minister za promet, dva mandata je bil vodja poslanske skupine SLS, deloval pa je še v marsikaterem parlamentarnem odboru. Pred nedavnim je iz stranke izstopil. V zvezi s tem smo mu zastavili nekaj vprašanj: Pred glasovanjem o izključitvi Marjana Podobnika iz stranke ste sicer napovedali tudi svoj izstop, a občutek je, da je bilo razlogov za vašo odločitev več. Drži. Izključitev je bila le pika na i. Ni šlo samo za Marjana Podobnika. Že dolgo sem namreč zaznal ignorantski odnos do večine tistih, ki smo v preteklosti aktivno delovali v SLS-u in naredili, vsaj sam tako ocenjujem, velikodobregazastranko,Slove-
Jakob Presečnik:»V lokalnih okoljih, upam, še nisem rekel zadnje besede.«
nijo in za lokalna okolja. Seveda tudi marsikatero napako. Kdo je pa ne naredi. Ta ignorantski odnos je pripeljal do tega, da sem že pred dobrega pol leta odstopil kot regijski koordinator stranke v regiji Saša, pri upokojencih SLS. Nato nibilonobeneg aodziva
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
Skupaj dosegamo uspehe. Za boljši jutri.
Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju naše občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje.
Zavedamo se naše povezanosti in soodvisnosti z okoljem, v katerem delujemo. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih.
Za boljši jutri.
Vsem občanom občine Nazarje iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
BSH HOME APPLIANCES GROUP
www.bsh-group.si
vodstva stranke ali njenih organov, kar je bil zame jasen znak, da si želijo, da se čim bolj umaknemo.« Se s politiko ne boste več ukvarjali ali se že spogledujete z drugimi strankami, med katerimi je tudi nova SLS? »Z nikomer se ne spogledujem. Nameravam pa biti v naslednjih dneh pobudnik srečanj občinskih odborov SLS v Zgornji Savinjski dolini. Na njih bom temeljito razložil razloge za svojo odločitev z željo, da ti ostajajo aktivni tudi v prihodnje. Ne nazadnje smo daleč najuspešnejša stranka na vseh dosedanjih lokalnih volitvah. V svetih občin Zgornje Savinjske doline imamo največ občinskih svetnikov. Sem gotovo zadnji, ki bi si želel, da v bodoče ne bi bilo več tako.« V politiki ostajate ali ne? »Direktno verjetno ne. Konec koncev sem dobri 2 leti upokojenec in imam v tem trenutku druge prioritete: vnuke, čebele onpodobm zadeve. V lokalnih
9
okoljih, upam, še nisem rekel zadnje besede. Če bodo potrebovali mojo pomoč v SLS, v občinah, društvih bom vedno na voljo. Ne nameravam se čisto umakniti, ne bom se pa silil nikamor. To pa drži.« Na nedavnem 20. taboru stranke SLS v Velenju smo slišali, da stranka za razliko od drugih ve, kam gre. Menite tudi vi tako?
»Ne vem, če novo vodstvo SLS ve, kam gredo. S tem, ko mnoge od prej označuje kot podtaknjen-ce z dvema obrazoma, bo na takšen način izgubil marsikaterega podpornika v Sloveniji. Name se obračajo mnogi, ki jih skrbi prihodnost SLS. Tudi mene skrbi in si seveda ne želim, da bi na naslednjih volitvah stranka dosegla slab rezultat. Takšno stranko, kot je SLS, Slovenija potrebuje. Če pogledam malo nazaj, je moj očitek tudi ta, da so bili predvsem tisti, ki danes izključujejo ljudi ali si ne belijo glave s tem, če nekateri odhajamo, eni od glavnih krivcev oziroma sokrivi za izpad stranke iz parlamenta na zadnjih volitvah. Niti slučajno nihče od pomembnih županov do predsednika stranke Zidanška niso imeli toliko korajže, da bi kandidirali na volitvah. To se je dogajalo po celotni Sloveniji in temu primeren je bil tudi rezultat.«
VSI V ISTO SMER -SEVER
Spoštovane občanke in občani!
Ob prazniku Mestne občine Velenje želim, da bi zavel optimizem in poštenost kot stalnica v odnosih med ljudmi. V Svetu Mestne občine Velenje si bom še naprej prizadeval za enakomerni razvoj mesta in podeželja. Z veseljem vam bom prisluhnil in prenašal v občinski svet vaša mnenja in pobude, če mi jih boste posredovali.
Prijetno praznovanje in veliko skupnih uspehov.
Svetnik v svetu MO Velenje Franc Sever
LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si
Lekarne Center, Kersnikova, Cankarjeva, Trebuša Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Čestitamo za praznika obcineveiepjeliß^MsSänj!^
■

Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 10
10
IZOBRAŽEVANJE

15. septembra 2016
Z vajeništvom lažje do zaposlitve
Predlog zakona doživel več kritik kot odobravanj - V praksi v naslednjem šolskem letu
Tatjana Podgoršek
Konec prejšnjega meseca se je iztekla javna razprava o predlogu zakona o vajeništvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Predvideva tvornejše povezovanje šolstva in gospodarstva, v praksi naj bi zaživel v šolskem letu 2017/2018, razvoj vajeniškega modela pa bi financirali s pomočjo evropskih sredstev.
Po obrazložitvi ministrstva so ga pripravili z namenom učinkovitejšega sodelovanja med izobraževanjem in trgom dela ter krepitve poklicnega izobraževanja. Prepričani so, da bo vajeni-štvo prispevalo k zgodnejšemu zaposlovanju mladih, saj bi se vajenec imel priložnost spoznati morda že s prihodnjim delodajalcem, ta pa bi si tako zagotovil kakovosten kader. Predlog je v javni razpravi naletel na številne kritike.
V gospodarstvu podpora, a ne v predlagani obliki
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije menijo, da predlagani sistem ne spodbuja vajeništva, ampak zgolj dodatno subvencionira delodajalce. Delodajalci, ki se odločijo za vajenca, so namreč upravičeni do državne subvencije, kljub temu pa jim vajenca na koncu ni treba zaposliti. Vajenci bi tako po njihovem postali zgolj poceni delovna sila.
Predlogu zakona nasprotujejo tudi v dijaški in študentski organizaciji. Kot opozarjajo, je bil pripravljen brez mladih in njim v škodo. Po njihovem je predlog
nepremišljen in ne sledi globalnim trendom na trgu dela. Poudarjajo, da predvideva reprodukcijo družbene neenakosti ter novo obliko izkoriščanja »fleksibilne« in neplačane delovne sile.
Na Gospodarski in Obrtno--podjetniški zbornici Slovenije pa sprejem posebnega zakona o vajeništvu podpirajo, a ne v predlagani obliki. Med 1000 anketiranimi obrtniki in malimi podjetniki jih je - tako Branko Meh, predsednik obrtne zbornice -75 odstotkov vajeništvo podprlo pod določenimi pogoji. Odločno nasprotujejo temu, da bi moral delodajalec vajencu poleg nagrade, ki je vezana na minimalno plačo, plačati še davke in prispevke. Na zbornici menijo, da bi te morala plačati država. »Vajeniško izobraževanje na delovnem mestu je izobraževanje in ne zaposlitev,« pravi Meh. Poleg tega je za zbornico nenormalna zahtevana visokošolska izobrazba mentorja za uvajanje vajenca. »Zdi se nam nepošteno, da nekdo, ki je začel svojo pot obrtnika - podjetnika v garaži in ima danes uspešno podjetje, ne more biti njegov mentor.«
Zakon o vajeništvu korak v pravo smer
Po mnenju Albina Vrabiča, ravnatelja Šole za rudarstvo in varstvo okolja na Šolskem centru Velenje, je zakon o vajeništvu korak v pravo smer. Takšne so njihove izkušnje. »Pred desetletji smo ga v Sloveniji že poznali, a smo z njim prenehali, ker so nekateri napačno menili, da gre za izkoriščanje vajencev. Mlade, ki bi radi čim prej delali v praksi,
delovnih razmerah. »Na šoli smo zelo zadovoljni, ker so zaposlitve geostrojnikov rudarjev in geotehnikov kakovostne. Januarja je PV zaposlil 25 novincev, pred nedavnim znova 25, kar je v teh časih zelo spodbudno.«
Večina dijakov ima - po besedah Vrabiča - štipendijo. Ko so v jami, dobijo 8,12 evrov jamskega dodatka na dan, posebej prizadevni pa še 25 evrov dodatka na mesec. »To pomeni, da lahko dijak tretjega letnika pridobi v času šolanja skoraj 300 evrov na mesec, kar ni zanemarljivo.«
V podjetju Elektro Jezernik iz Velenja vajencev še niso imeli. Sodelujejo pa - zagotavlja di-
rektor Vlado Jezernik - v okviru splošnega poklicnega izobraževanja pri izvajanju obvezne prakse dijakov, kar je povsem nekaj drugega kot vajeništvo. »Težko komentiram predlog zakona o vajeništvu, ker se vanj nisem poglabljal. Pred 10 leti sem bil navdušen nad njegovo uvedbo, a je bilo takrat na voljo manj delovne sile, kot je je danes. « Če hoče imeti električarja, ki bi mu lahko zaupal delo, si ga mora izobraziti sam, je razmišljal. Za to so potrebna tri oziroma štiri leta, veliko je tudi drugih obveznosti in stroškov.
Večina delodajalcev med drugim ugotavlja, da je na poklicnih šolah
preveč teorije in premalo prakse.
smo frustrirali z obilico teorije, ki se je učijo v šoli.«
Vajeništvu podoben sistem izvajajo na šoli za poklic geostroj-nik rudar. Uram, ki so po predmetniku namenjene praksi, šola dodaja še petino ur, ki jih lahko razporedi sama. Praktični pouk dijaki v celoti izvajajo v neposre-
dnem delovnem procesu na Premogovniku Velenje (PV). Tako preživi dijak pod vodstvom mentorja v prvem letniku en dan v tednu na PV, v drugem dva, v tretjem pa skoraj štiri dni. Po končanem triletnem izobraževanju je takoj zaposljiv, ker je pridobival delovne izkušnje v realnih
Zakon o vajeništvu predvideva izvedbo najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov celotnega izobraževalnega programa pa izvede šola, od tega vse splošno izobraževalne predmete. Vajenec ima v vsakem letniku izobraževanja najmanj 10 tednov praktičnega izobraževanja. Lahko se usposablja pri več delodajalcih in tudi v okviru mednarodnih programov mobilnosti z namenom praktičnega usposabljanja.
Za čas praktičnega usposabljanja naj bi po predlogu zakona vajenec prejemal vajeniško nagrado, ki ne sme biti nižja od 50 odstotkov minimalne plače. Vajeniška nagrada naj bi se višala glede na letnik izobraževanja.
Uspešnost vajenca bi preverjali z vmesnim preizkusom Ob koncu vajeništva mora vajenec opraviti zaključni izpit.
Vaš partner za vodovod in ogrevanje
Inštalacije za vodovod, plin, ogrevanje, centralno ogrevanje in klima naprave
Servis in montaža oljnih grelcev
Montaža in vzdrževanje kotlov na biomaso in solarnih naprav
Občankam in občanom čestitamo za praznik Mestne občine Velenje j
INSTALATERSTVO KUMER ROBERT s
Iskrene čestitke
ob prazniku Mestne občine Velenje.
Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj
■

N.Si


ankam in občanom iskreno tamo za praznik Mestne občine
odbor NSi in svetnik ii občini Velenje Andrej Kuzr

3
}
i
Florjan 135, Šoštanj | E: ogrevanje.kumer@gmail.com T.: 03 89-11-506 | M: 031 833 005
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
S skupnimi močmi lahko dosegamo nove in nove zmage, kar našo občino postavlja v bok drugim^ razvitim občinam v Sloveniji.
Tudi svetniška skupina DeSUS po svojih močeh prispeva svoj del v mozaik uspešnih zgodb in skrbi za dobrobit vseh občank in občanov.
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku Mestne občine Velenje.
DeSUS
- «fi
» ■
Svetniška skupina DeSUS MO Velenje
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 11
15. septembra 2016
Poezija še ima smisel
To je glavna ugotovitev književnikov iz desetih držav, ki so se v Velenju družili na festivalu liričnega občutja Lirikonfest
Nagrajenci Mateja Komel Snoj, Peter Semolič, Petra Koršič in Zvonko Kovač
Tina Felicijan
Velenje, 7. in 8. september - 15.
mednarodno književno srečanje Lirikonfest je letos obiskalo več kot 30 avtorjev, prevajalcev, inter-pretov in mednarodnih literarnih posrednikov. Prebirali so izbrana dela 21 evropskih književnih ustvarjalcev in prav tolikih prevajalcev iz desetih evropskih držav, ta so bila objavljena v 12. mednarodni festivalni antologiji izvirne in prevedene poezije tega stoletja. Debatna omizja pa so odstirala njihove refleksije o begu v literaturo oziroma poeziji kot pobegu iz realnosti, o jezikovni identiteti ter posnemanju kot orodju literarnega ustvarjanja, »saj nekateri menijo, da v 21. stoletju ni možno napisati nič več novega,« je povedala komparativistka Urška Zupančič, članica strokovno-ume-tniškega sosveta za Lirikonfestove nagrade in priznanja, ki je povzela sklepe razprav: »Čeprav živimo v svetu, v katerem imata večino časa prednost lahkotna zabava in instant zadovoljstvo, poezija še
vedno ima smisel. Pesem je tista, ki spregovori človeški duši, nudi vpogled v notranji svet obenem pa omogoča avtorju, da postavi ogledalo družbi. S tem poezija postane tudi sredstvo družbene kritike, saj je pomembno, da so
Urška Zupančič: »Poezija torej ni razbito ogledalo, ampak še vedno združuje ljudi in s tem presega razlike v narodnosti, jeziku, veroizpovedi itd.«
pesniki družbeno aktivni, opozarjajo na krivice in pripomorejo k razbijanju stereotipov. Sovraštvo in strah sta namreč nalezljiva, literatura - poezija pa je tista luč, ki razsvetli temo nevednosti.«
Ambasador slovenske književnosti in jezika je Zvonko Kovač
13. mednarodna Pretnarjeva nagrada je šla hrvaškemu literarnemu zgodovinarju in južno-slavistu prof. dr. Zvonku Kovaču predvsem za njegove akademske dosežke, s katerimi je pomem-
bno prispeval k slovensko-hrva-škim književno-jezikovnim stikom, sploh z ustanovitvijo novega študija slovenskega jezika in književnosti na zagrebški filozofski fakulteti. »Slovenistika je danes kadrovsko zelo močen študij - imamo dva profesorja, docenta, asistenta, lektorico in veliko interesa pri študentih. Med južnoslovanskimi jeziki si največkrat izberejo ravno slovenski jezik in književnost. Želimo biti prva slovenistika na tujem in mislim, da gremo v to smer,« je povedal pesnik, ki je sloven-
KULTURA
sko besedo poslušal in vzljubil že v otroštvu, saj sta jo govorila župnik in njegova gospodinja v Kovačevem domačem kraju v Medžimurju.
Velenjica - čaša nesmrtnosti Petru Semoliču
Enajsto vseslovensko književno nagrado za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo 21. stoletja, je dobil slovenski pesnik in prevajalec Peter Semolič, ki se v svojih esejih velikokrat ukvarja s samo poezijo, skozi poezijo pa se dotika tesnobe, »ki je ena značilnost tega časa, tudi begunstva. Treba je vedeti, da smo ljudje v današnjem svetu na marsikateri način begunci - tudi tisti, ki morda ne stojijo na naših mejah. Občutek begunstva je precej značilen za pesniški poklic, saj je poezija nekaj, kar nas vodi onkraj družbe, onkraj kulture, k nekim davno pozabljenim izvirom človeške
Z Lirikonfestom in njegovo znamenito revijalno zbirko aktualne poezije s prevodi se je v 15 letih srečalo že poldrugi tisoč književnikov in drugih gostov festivala z vsega sveta.
11
imaginacije. Ko se vračaš nazaj v ta svet, si vedno nekako spremenjen, malce bolj tuj temu današnjemu svetu,« je povedal pesnik, za katerega je pisanje in branje poezije največja pustolovščina, ki je je bil kdajkoli deležen v življenju.
Zlata za esej in prevode
Peta bienalna podelitev Liri-konfestivega zl^ta za najtehtnejši esej na temo festivala je šla slovenski književnici Petri Koršič. »Medtem ko beg pomeni predvsem geografske migracije, sem v svojem eseju izpostavila te psihološke, notranje migracije. Menim, da morajo ljudje, ki so tako intelektualno prebujeni, kakor čuječni in odprti, biti tisti, ki re-flektirajo svet, hkrati pa s svojimi besedili resničnost ustvarijo. Kajti ko Pesem zaživi, je prostor, je telo, je sprememba. Če tej spremembi sledimo, čeprav je morda zelo idealistična, podvržena iluziji, ne bomo nikomur škodili, lahko pa naredimo pozitivno spremembo,« je povedala avtorica eseja z naslovom Z zlatom zlepljen razbiti dom.
Deseto priznanje Lirikonov zl&t pa je za vrhunske prevode hrvaške in srbske poezije Deli-mirja Rešickega in Dragana Jo-vanovica Danilova dobila slovenska književna prevajalka Mateja Komel Snoj.
Pike in gusarji že zavzemajo mesto
Velenje, 18. september - Čeprav se bo 27. Pikin festival uradno začel to nedeljo v TRC Jezero, ko bo ob 16. uri pred Kapitanov oder prispela tudi Pika Nogavička, so njeni prijatelji mesto že pripravili na festivalsko rajanje. Ogrevali so se na tradicionalnem Pikinem planinskem pohodu, ki so ga priredile članice Univerze za III. življenjsko obdobje. Več kot 50 pikastih ljubiteljev pobegov v naravo je zagrizlo v klance in se spuščalo po njih.
V Galeriji Velenje lahko navdih za pikasto ustvarjanje iščete na razstavi ilustracij Marije Lucije Stupica, na Velenjskem gradu so na ogled fotografije narave članov Fotokluba 8, danes ob 17.30 pa bodo kar tri razstave odprli v Knjižnici Velenje: razstavo Gumb za srečo podjetja Dolejši - modni gumbi, razstavo Svet pikastih mojstrovin otrok Vrtca Velenje ter izložbo najljubših knjig letošnje častne pokroviteljice festivala Pie Zemljič. V četrtek ob 18. uri bodo razstavo odprli tudi v Muzeju premogovništva Slovenije. Tam bodo na ogled izdelki 6. tabora ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije, razstavo pa so naslovili Jezera v Šaleški dolini. V petek, 16. septembra, ob 19. uri pa bodo v Galeriji eMCe plac odprli še kostumografsko razstavo Druga koža avtorice Jume Valenčak. Poleg tega je pikasta razstava tudi na velenjski pošti, v kateri so med festivalom na ogled znamke in priložnosti poštni žigi.
Tudi letos pa vabi Triatlon klub Velenje, ki bo v petek ponovno priredil 24-urni humanitarni tek, ki se bo zaključil ob 18. uri na plaži ob Velenjskem jezeru. Zbrani denar bodo namenili izvedbi otroškega tabora za socialno šibkejše otroke, ki bo potekal prihodnje poletje.
a tf, foto: Vid Jerčič
Zabava, ne pa moralizira
Čakajoči koncerta Brencl bande v Hudi luknji so se 1:48 zabavali z video razstavo Anžeta Severja o čakanju
Tina Felicijan Foto: Tilyen Mucik
Velenjčan Anže Sever bo letos diplomiral iz kiparstva na ljubljanski likovni akademiji. Postavil je že številne razstave skulptur, instalacije, sodeloval je pri več projektih, njegova dela pa smo si lahko ogledovali tako v domačem mestu in Galeriji Velenje kot v Škuc gallery, DUM, Jakopičevi galeriji, MSUM+ in v tujini. Med festivalom Kunigun-da pa je na nenavadni lokaciji - v tunelu pred jamo Huda luknja -pokazal, da ni vešč le ustvarjanja plastik, ampak ga zanimajo tudi digitalni mediji.
Iz »lera« v akcijo ...
Ko se mu utrne ideja oziroma ugotovi, kaj bi rad povedal, poišče medij, ki mu omogoča najlažji prenos sporočila. Tako je za projekt, pri katerem raziskuje
potencial ničnega dogajanja, kot je čakanje, izbral video. Pri produkciji mu je pomagal režiser Jaka Šuligoj, veliko o videu pa seje naučil z interneta. »Opazil sem, da me pri mojih delih zanimajo stvari, ki ne pripadajo dolo čenemu delu človekovega življenja ali delovanja, ne spadajo v neko določeno socialno oko-
Anže Sever: »Danes to, da si kipar, ne pomeni, da se ukvarjaš le s kiparstvom.«
lje, niso stvar tega političnega okolja. Nikoli nisem govoril denimo o političnih in socialnih razmerah. Zato sem iskal fenomen, ki je lahko lasten vsem Zemljanom. Mislim, daje čakanje nekaj, kar izkušajo tako pripadniki plemen v Burkini Faso kot uradniki v Svetovnem trgovinskem centru in vsak človek kdaj v življenju čaka.« Čakanje ga zanima, ker je to zanimivo
stanje, v katerem človek ničesar ne počne, čeprav se v sodobnem času to čakanje zapolnimo z brskanjem po telefonu in podobno. »Ampak v tem 'ler momentu' človeka, tej ničnosti dejanja, se začne dogajati karkoli,« je pojasnil kipar, pravzaprav že multimedij-ski umetnik, zakaj se je ukvarjal prav s čakanjem.
... nazaj v ler pa ne
Po diplomi se bo vpisal na magistrski študij, a še ne ve, ali bo ostal doma ali gre v tujino. »Moj cilj je dopolnjevati teoretsko znanje, razvijati prakso in se vključevati v različne sfere umetnosti po svetu,« je povedal eden od nominirancev za nemško nagrado Blooom Award, za katero je kandidiralo preko 2000 umetnikov iz 84 držav.
Sicer pa se bo v prihodnjem obdobju še naprej ukvarjal z deli, ki človeka opomnijo na spregledane dele njegovega življenja in spodbujajo k samozavedanju in reflektiranju vsakodnevnega bivanja. »Ampak ne moralistično, patetično, temveč kot neka zanimivost, zabava,« je sklenil pogovor Anže Sever.
SOVIČ Franc, s.p.nFlorjan 256, 3325 Šoštanj 03 891-17-00 041/624-151 franc.sovic@telemach.net
GRADBENA MEHANIZACIJA
'□PREVOZNIŠTVO
Ofrčankamjnobčanom čestitamoza praznika
Mestneobline
I

Dragi soobčani, iskrene čestitke ob prazniku našega Velenja!
skaza
smart plastic

Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA

15. septembra 2016
Pravljični prizori v okvirjih
V Galeriji Velenje so na ogled dela znamenite ilustratorke Marije Lucije Stupica
Tina Felicijan
Galerija Velenje v času Piki-nega festivala že več let prireja razstave, ki nagovarjajo tudi najmlajše občinstvo. Kustosinja mag. Milena Koren Božiček je tokrat izbrala dela »žal že pre-
minule ilustratorke Marije Lucije Stupica, ki je v svojem 30-letnem ustvarjalnem obdobju ustvarila izjemen opus,« je povedala od odprtju. Ilustratorka je upodabljala zgodbe mnogih pravljičarjev, najbližje pa so ji bile skandinavske, še posebno pravljice
Razstava Ilustracije Marije Lucije Stupica bo v Galeriji Velenje na ogled do 8. oktobra. Foto: Ksenija Mikor
Hansa Christiana Andersena in bratov Grimm, ki jih tako otroci kot odrasli dobro poznajo. Ilustrirala je pesmi Nika Grafenau-erja in mnogih drugih literatov, bila je tudi scenografka.
Pravljični junaki v široki barvni paleti
V sodelovanju z avtoričino hčerjo Hano Stupica, ki kot samostojna in že nagrajena ilu-stratorka nadaljuje pot svoje umetniške družine po materini strani in hkrati skrbi za njen opus, je nastala razstava 87 izbranih ilustracij, nastalih po letu 1981. Zaznamuje jih premišljena izbira barvnih tonov, ki so enkrat bolj hladni in poudarjajo napetost zgodbe, drugič bolj barviti kot v Mali morski deklici, v kateri fantastični toni lazurnih barv poudarjajo globino morja in pričarajo mediteransko vzdušje, je pokomentira-la kustosinja. »Njene ilustracije
so polne zelo lucidnih pogledov na zgodbe. Neverjetno je, kako se je poglobila v zgodbe, v vsa njihova ozadja, ki jih kot bralci ne zaznamo, če nismo zelo pozorni. Ona pa je pričarala ozadje in predvsem vzdušje zgodbe. Mislim, da je to fantastičen dosežek,« pravi Milena Koren Božiček, ki vabi tudi k bogatemu spremljevalnemu programu. Na
>
Največji del razstave po številu ilustracij se navezuje na zgodbo Hrestač in mišji kralj.
sporedu bodo Galerijske sobo-tnice - nova ustvarjalna dogajanja za najmlajše, družinske urice in pravljična ura. Ob koncu razstave, ki bo v tednu otroka, pa bo Boštjan Oder pripovedoval pravljično zgodbo, ki jo bodo otroci sami končali.	a
Spet so odprli knjige
Knjižnica Velenje že osmo leto vabi k bralni znački za odrasle
Velenje, 8. september - Ob
mednarodnem dnevu pismenosti se je v Knjižnici Velenje ponovno začel projekt Odpiramo knjige. Namenjen je izboljšanju bralne kulture in spodbujanju k branju kakovostnih leposlovnih del, ki jih previdno izberejo knjižničarji. Gre za neke zanimive, presežne, morda neupravičeno zapostavljene zgodbe, ki jih je vredno ponuditi bralcem, pojasnjuje Brina Zabukovnik Jerič.
Na letošnjem seznamu je dvajset proznih in pet pesniških del, med njimi skorajda ves literarni opus Toneta Partljiča, pa dela velenjskih avtorjev - Velenjske zgodbe Bojana Glavača, Tekoči trak Petra Rezmana, drugih slovenskih literatov - Ljubezen Cirila Zlobca in Zadnja pomlad Janeza Menarta, tudi Antice Mari-janac, ki je na uvodnem srečanju zvestih bralk in bralcev predstavila svojo knjigo Razsuti cvetovi.
Vsako leto okrog 60 ljubiteljev lepe besede izbere vsaj pet knjig s seznama, doda tudi, kako po lastnem izboru, tako pa opravijo bralno značko. Čas za prebiranje izbrane literature imajo do 23. aprila, mednarodnega dneva knjige, ko se projekt Odpiramo knjige zaključi. Takrat bo z bralci gost Tone Partljič, še napovedujejo v velenjski knjižnici.
a tf


Velenju čestitamo
praznik?
Zlati kamen bo predvsem nasmejal
Šoštanj - Zavod za kulturo Šoštanj je za novo sezono abonmaja Zlati kamen izbral pet predstav. Vpis za stare abonente začno 19. septembra, teden za tem pridejo na vrsto novi.
Kar nekaj usklajevanj je bilo potrebnih, pravijo pa, da so izbrali predstave, ki bodo zadovoljile najširši krog abonentov, odločili pa so se za štiri komedije in koncert.
Abonenti si bodo lahko ogledali Seks in ljubosumnost v izvedi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, komedijo Mož, ki si ne upa v izvedbi KUD Gornji Grad, Resnico Šentjakobskega gledališča Ljubljana in Učinek kobilice, KD AG Velenje, ter koncert terceta Katrinas ob spremljavi akustičnega benda Dober dan življenje.
Cene abonmaju niso spreminjali, enaka je lanski.
a mkp
Tjaša Lesjak
osvojila
občinstvo
Ljubečna - Na 36. finalu Zlate harmonike Ljubečne (državnega prvenstva za diatonično harmoniko), na katerem se je pomerilo 30 tekmovalcev, je nagrado občinstva osvojila Tjaša Lesjak iz Črnove pri Velenju.
ALTIERHATOR
Projekti za jutri
Nataša Tajnik Stupar
Letos je moj najstarejši sin šel že drugič na taborjenje v Ribno. Seveda smo mu pisali. Babica celo vsak dan. Vendar smo naleteli na težavo, da v mestu nismo našli razglednice, takšne recimo 'Pozdrav iz Velenja'. V nobeni trafiki, ne na pošti ne v Sparu ..., hmmm nikjer. Kot da bi živeli na nekem 'selu' sredi nikjer. Našla sem jih na bolha.com, vendar so se žal prodajale le že napisane. Na TIC-u sem našla razglednice v obliki vetrnice, ki so bile opremljene tudi z brailovo pisavo, vendar na te vetrnice razen naslova in prilepljene znamke nisi mogel dopisati lepih pozdravov, sploh za nas, ki radi pišemo naravnost. V Velenju je tako zelo moderno delati stvari nekoliko drugače, vsi bi bili radi drugačni in delali malo drugače, a vendar ta hipokritska drugačnost v kontekstu razglednic pripelje le tja, da razglednic s popolnoma nekonvencionalno obliko nočejo prodajati nikjer razen na TIC-u, kjer so kot mastodonti zaklenjene v steklenih vitrinah. Pa boste rekli, kdo pa še danes pošilja razglednice, saj imamo sms-se in facebook. Ne boste verjeli, poštarji so rekli, da vsako leto raznosijo ogromno razglednic.
Pred kratkim mi je dober prijatelj pokazal zelo simpatičen projekt, ki je žal kot mnogokateri izvedeni in plačani projekti MOV obležal v nekem temnem 'projektnem' predalu, kamor padejo projekti, ki so v nekem danem trenutku postali odvečni, nezanimivi ali celo zavrženi zaradi raznih subjektivnih kontekstov. Gre za zbirko razglednic s fotografijami krajevnih skupnosti iz zraka. Super stvar, vendar je bila izvedena v butični nakladi in tako čez leto ali dve pozabljena. In tako se dogaja z večino poskusov oz. t. i. promocijskih projektov, tako z brošurami, promocijskimi uporabnimi izdelki ali umetniškimi deli. Žal vse nekje obleži ali najde mesto v skorajda že zgodovinski vitrini. Denar pa puhti in seveda tudi še dragocenejši čas, ki ga pripravljalci navedenega namenijo tem 'samisebinamen' projektom.
Ali je resnično tako težko oblikovati pet različnih razglednic, opremljenih s fotografijo domačega kraja, ki jo posname lokalni vrhunski fotograf, to dati oblikovati lokalnemu oblikovalcu in stiskati h lokalnemu tiskarju in dati naprodaj na pošto, v Spar, po štacunah in trafikah. Pa ne zato, da bi kdorkoli kaj zaslužil (bognedaj!), temveč zato, ker je Velenje peto največje mesto v Sloveniji, in zato, ker se to spodobi. Mestni turizem in celo jezerska plaža ... ne premoremo pa ene navadne razglednice, opremljene s 'pozdrav iz Velenja'.
Ko sem se kot naivna študentka po študiju vrnila v Velenje, se mi je takrat zdelo, da se marsikaj tukaj resnično da in da skupine ljudi tukaj med sabo sodelujejo, imela sem nekakšen občutek sinergije, vendar danes, po petnajstih letih, po pridobljenih izkušnjah in ra-znoraznih 'dogodivščinah' trdim drugače. Kaj ko bi odprli tisti 'projektni' predal, preučili njegovo vsebino in odpihnili prah.
V prihodnje pa bi, preden se na novo lotevamo izvedbe vedno novih in novih projektov, razmislili o Sizifu in njegovem sporočilu za prihodnost. Ali se vam zdi smiselno, da zaposlenemu v javnem sektorju, ki prejema plačo in vse, kar sodi zraven, damo izdelati pripravo večdesetletnega pregleda nekih dejavnosti, potem le-ta to tri mesece pripravlja, se trudi, raziskuje in oblikuje izdelek, za katerega končno izvedbo se na žalost ne najde več sredstev. Zapravili smo trimesečno bruto plačo zaposlenega, tri mesece ustvarjalče-vega časa, na koncu pa nismo zaključili projekta. Torej smo vrgli stran kar nekaj denarja. In to ni edini in osamljen primer, menim, da ima temačen 'projektni' predal kar globoko dno.
Ali se ustvarja in prizadeva za kreativne projekte le zato, da teče čas, da se na ocenjevanju razpisne dokumentacije na različnih razpisih dobi več pik, da so projektne dokumentacije debele, špe-haste mape z neverjetno bogato vsebino pretekle dejavnosti, ki je v resnici sploh ni bilo?
S takšnim delovanjem mečemo pesek v oči samim sebi. Resnica pa je tudi ta, da se iz malih naredijo veliki ... tako se takšen odnos, ki sem ga opisala na nedolžnih razglednicah, razpotegne tudi na projekte, ki celotno družbo stanejo denarja, ugleda ali celo preživetja.
To soboto sem na bolšjem sejmu našla kar nekaj že napisanih razglednic 'pozdrav iz Velenja'. Razglednice niso nič starokopi-tnega, to vedo v vsakem malo večjem mestu. Celo v Butalah, bi rekel F. Milčinski.
Pa lepo indijansko poletje vam želim. :)
a
a
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 11
15. septembra 2016

107,8 MHz
13
Radijski in časopisni MOZAIK
Urnik je poln, predvsem pa pikast
V Velenju se je začel največji otroški festival v državi. Pikin festival tudi tokrat ne bo minil brez naših radijskih in časopisnih sodelavcev.
Najbolj vpet v dogajanja na različnih prizoriščih ob Velenjskem jezeru bo naš honorarni radijski sodelavec Mitja Švener. »Urnik je poln, dnevi pred festivalom so že bili pikasti, do konca meseca bodo še bolj,« pravi. Pred začetkom je bil v tehnični ekipi fizični delavec, v času festivala pa bo izvajalec nekaterih programov. Njegova velika
ljubezen so lutke, organizatorji pa so poskrbeli za kar nekaj lutkovnih predstav. Ko ne bo »lutkar«, ga bo moč najti v filmski četrti Kinozaver ali v zasedbi glasbene skupine Abrakadabra. To je nov projekt za otroke, pojasnjuje, gre pa za glasbeno-čarovniški nastop za najmlajše. »Delam od 9. do 19. ure. Vendar ne glede na poln urnik, ostajajo na njem dnevi, rezervirani za Radio Velenje. Ob četrtkih in sobotah popoldne, ko sem predviden na programu, bom v studiu na Starem trgu v Velenju.«
Po Mitjevih besedah bo letošnji Pikin festival zelo dober. V primerjavi z lanskim je organizator nekoliko obrnil lokacijo prizorišča, pika na i pa bo za vse obiskovalce Pikina vesoljska akademija.
S Piko in dogajanjem na festivalu bo povezana tudi naša radijska in časopisna sodelavka Tina Felicijan. Letos vodi novinarsko ekipo, v kateri bosta dva poročevalca, fotografa, snemalca in Pikin radio, »tako da bomo vsak večer poskrbeli za jutranje Pikaste nogavičke. To bo Pikin spletni dnevnik. Poskrbeli bodo še za obiskovalce, da bodo ti o vsem obveščeni. Tudi o zanimivostih izza zakulisja.« Bo spremenila videz? Po navadi, pravi, se temu spretno izmika. A je malo verjetno, da je ne bodo »zasačili« gusarji in jo spremenilo v Piko.
tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	PETAR GRAŠO - Ne znan za se
2.	NECA FALK - Zakaj pa ne
3.	MICHAEL BUBLE - Nobody but me
Po izjemno uspešni poletni turneji, na kateri so odmevale skladbe Srce za vodiča, Moje zlato, Uvik isti ..., Petar Grašo predstavlja še eno uspešnico, ki bo zaznamovala glasbeno jesen. Avtorja nove skladbe Ne znan za se sta Vjekoslava in Tonči Huljič, eden najuspešnejših hrvaških avtorskih parov, pesem pa je tudi naslovna skladba televizijske serije Prava žena, ki jo predvajajo pri naših južnih sosedih.
GLASBENE novice
Vrača se Nelly Furtado
Ena najbolj znanih kanadskih pevk Nelly Furtado se po premoru vrača na glasbeno prizorišče. Najbolj prodajana kanadska izvajalka z albumom Loose (v letu 2007) in dvakratna dobitnica grammyja z novim sin-glom Islands Of Me napoveduje izdajo novega albuma The Ride, ki bo luč sveta ugledal še le-
tos. 37-letna pevka in avtorica je pri njegovem nastanku združila moči s producentom Johnom Congletonom, ki je njeno ustvarjanje usmeril v moderno pop alternativo, korak naprej pa je Nelly naredila tudi kot avtorica besedil. Glasbenica je zaslovela leta 2000 z albumom Whoa, Nelly!, na katerem sta bili tudi njeni veliki uspešnici I'm like a bird in Turn off the light. Znana je po eksperimentiranju z različnimi glasbili, zvoki, žanri, jeziki in pevskimi stili. Gostovala je tudi v Sloveniji, ko se je leta 2013 ustavila v Ljubljani.
Evrovizija bo naslednje leto v Kijevu
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) in ukrajinska javna televizija sta sporočili, da bo 62.
izbor za pesem Evrovizije leta 2017 gostila ukrajinska prestolnica Kijev. Poleg Kijeva sta se za vlogo gostitelja potegovali še mesti Odesa in Dnipro. Ukrajinska prestolnica je izbor gostila že leta 2005, leta 2009 in 2013 pa je bila tam otroška Evrovizija. 62. izbor za pesem Evrovizije nameravajo pripraviti na največjem tovrstnem prizorišču v državi, v International Exhibition Centru, ki lahko sprejme do 11.000 gledalcev. Prvi polfinalni večer bo potekal 9. maja, drugi 11. maja, veliki finale pa si bo mogoče ogledati 13. maja 2017.
Šarlatan z Balkana
Magnifico je minuli petek v ljubljanskem parku Tivoli s ponosom predstavil nov album Charlatan de Balkan. Po sedmih letih Magnifico tako ponuja novo avtorsko ploščo, katere izid je že lani napovedal s skladbo Tivoli. Nov studijski album balkanskega glasbenega kameleona, ki je na-
stal v njegovem tivolskem studiu, prinaša enajst novih, slogovno edinstvenih skladb, za katere je navdih črpal iz bogate zakladnice tradicionalnih ex-Yu šlagerjev. Magnifico z novim albumom cilja tudi na tujino, izšel je namreč v Veliki Britaniji, veliko zanimanja zanj pa je tudi v Mehiki.
Oboževalci Lady Gaga prišli na svoj račun
30-letna pevka in igralka Lady Gaga je izdala nov singel Perfect Illusion. Z njim po treh le tih napoveduje tudi nov studijski album, ki bo izšel konec leta. To bo peti studijski album te kontro-verzne pevke, katere zadnji album Artpop je izšel leta 2013, kasneje pa je skupaj z legendarnim Tonyjem Bennettom posnela še ploščo Cheek to Cheek. Pri nastanku pesmi Perfect Illusion
je Lady Gaga sodelovala s producentom Markom Ronsonom, ki je tudi soavtor skladbe. Singel naj bi dobil tudi vizualno podobo, 30-letnica pa je videospot snemala v puščavi blizu Los Angelesa.
Jan Plestanjak z narodnjaki
Jan Plestenjak ima očitno rad izlete tudi v nekoliko drugačne glasbene žanre. Prihaja namreč nova skladba, v kateri je moči združil z Modrijani in Poskočnimi muzikanti. Pesem je menda ljudska in preprosta in naj bi
HB^^Tl M'A			
	PÚRTHETOVj		
¡■■HivinntrnBkii^kiSBntBmb BT^TiKinBBdiffBi » BluBTSi iliBIN	TBHT	PB mm TT« I fil r^TiTT^B	
imela lastnosti nekakšne pivske himne. Za prizorišče snemanja videospota so izbrali Krvavec, v spotu pa nastopajo tudi krave, ki so jih, kot je dejal režiser videospota Predrag Rajčič - Perica, za to priložnost posebej najeli. To sicer ni prvi Plestenjakov izlet v narodnozabavne vode, saj je z Modrijani pred leti že posnel skladbo En poljub, skupaj pa so zapeli tudi legendarno Slakovo V dolini tihi.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Klateži - Urco al dve
2.	Ansambel Lunca - Pesem lunce
3.	Fantje izpod Lisce - A ti je vroče
4.	Ansambel Biseri - Črno kavo in cigaret
5.	Ansambel Glas - Saj bi rad pa ne smem
6.	Ansambel Vikend - Moj dan
7.	Ansambel Akordi - Pustite mi vsaj moje pesmi
8.	Ansambel Šepet - Ker zdaj me ljubiš
9.	Ansambel Žargon - Lipa spet cveti
10.	Orkester Zvir - Venček Štajerskih
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
NINA PUSLAR
Ninin letošnji hit To mi je všeč je dobil še svojo video podobo. Številča ekipa, osem dolgih snemalnih dni in intenzivno delo od maja so prinesli rezultat, ki ga je Nina svojim oboževalcem na socialnih medijih predstavila ta teden. Režiser spota je Miha Kačič.
LEAN KOZLAR LUIGI
Obalni pevec, avtor in multiin-štrumentalist Lean Kozlar - Luigi predstavlja svoj prvi single z naslovom Daj mi. 28-letni glasbenik ima sicer že precej izkušenj. Z Igorjem Mikoličem in Lucciene Lončina je leta 2014 nastopil na MMS-u, leto kasneje pa je kot član spremljevalne skupine nastopil z Rudijem Bučarjem na Emi, na kateri so s skladbo Šaltinka prišli v finalni izbor.
AVTOMOBILI
Skupina Avtomobili je točno štiri leta po albumu Pozna pomlad izdala novi, deseti studijski album z naslovom Daleč. Na njem sta že znana singla
Stopinje v snegu in Reka, njegov izid pa napoveduje tretji, naslovni singel Daleč, v katerem se je Avtomobilom pridružila ena najboljših mlajših slovenskih pevk Severa Gjurin.
NECA FALK
V september vstopa Neca Falk z novim singlom z naslovom Zakaj pa ne?, pomladno zvenečo melodijo, ki je nadaljevanje albuma Od daleč, s katerim se je legendarna pevka vrnila na sceno pred dvema letoma. Neca se je tudi tokrat obkrožila s podobno ekipo: avtorjem in kitaristom Boštjanom Naratom, kontrabasistom Žigom Golobom ter multiinštrumentalistom Boštjanom Gombačem.
AGRO ROCK
Agro rock je zasedba z Notranjske, katere člani so se združili z namenom, da obudijo stare slovenske narodnozabavne in zabavne uspešnice in jih predstavijo v rock preobleki. Prvo predstavljajo priredbo velike uspešnice ansambla Henček Polka, valček, rock and roll, ki je bila v 80. letih velika uspešnica in je postala ponarodela ljudska pesem.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 14
14
»»^AS
15. septembra 2016
a a »Vlado, kaj pa imaš tule pod brado?« je Janez Dvor-^^ nik zbodel Vrbiča, ker mu je ta sunil zadnji grižljaj. »Kje?« se je čudil, ko pa ravno zato, da ne bi umazal srajce, ni naročil testenin.
»Pa sva ga! Kako bi šele skočil, če bi še pil iz tvojega kozarca in jedel moj hamburger!« se je dobro zdelo Tatjani Vidmar, ki je pravočasno pospravila svoj krožnik.
^^ Damijan in Milka Ločičnik iz Podgore - on vodja velenjske reševalne službe, ona učiteljica na osnovni šoli Livada Velenje - imata vse manj časa zase. »Pa še takrat, ko ga imava in kam greva, naju ujame Čvek s kozarcem v roki,« bi lahko človek sklepal iz njunega zaupnega pogovora.
a a »Kaj ne bom razpištoljen? S pokojninskega sem dobil ^^ izračun, kakšna penzija me čaka čez tri leta. Ne bo ne za živet in ne za umret, vama povem,« razlaga Drago Kolar mag. Bogdanu Makovšku in Jožetu Krku. »Boš pa ribe lovil...,« sta ga na prireditvi, ki jo je vodil ob jubileju ribištva v Velenju, tolažila sodelavca s Premogovnika. Eden še aktivni in drugi že upokojen.
ZANIMIVOSTI
Spet nova knjiga rekordov
Ena najbolj nenavadnih knjižnih uspešnic je prav gotovo Gu-innesova knjiga rekordov - prvič je izšla leta 1954, zgodba, ki je razlog za njen nastanek, pa sega še tri leta nazaj. Leta 1951 je namreč sir Hugh Beaver, takra-

ta 1954 napisala prvo knjigo rekordov. Ta se od takrat seveda nenehno dopolnjuje, tako kot se dopolnjujejo tudi uspehi pri doseganju svetovnih rekordov. Pred kratkim je izšla zadnja prenovljena različica, ki predstavlja več kot štiri tisoč novih rekordov, od tega 21 slovenskih.
Nenadne eksplozije naprav
Južnokorejski tehnološki velikan Samsung Electronics je pred dnevi sporočil, da bo začasno ustavil prodajo svojega novega pametnega mobilnika Galaxy Note 7, saj so se v doslej zabeleženih 35 primerih pojavile nenadne eksplozije naprav. Kot domnevajo, so vzrok okvarjene baterije. V sodelovanju z doba-
Američan Nathan Dornacher, ki je omenjeni telefon priklopil v avtomobil in ga pustil, da se baterija napolni. Njegovo vozilo se je vnelo in povsem zgorelo.
Šesturni delovnik dobro vpliva na zaposlene
Na Švedskem so objavili prve rezultate poskusne uvedbe šesturnega delovnika, ki so jo na pobudo švedske vlade izpeljali v
Čeveljčki za ptička
V ZDA so veterinarji v oskrbo dobili ptičko vrste navadni opo-našalec z deformiranimi nogami, za katero od začetka niso vedeli, ali ji bodo sploh lahko pomagali. Ko so ptico pregledali, pa so sklenili, da ji lahko pomagajo s pomočjo improviziranih čevelj-cev oziroma krpelj. »Njene noži-ce smo mogli znova navaditi, da se bodo obnašale pravilno. Zato smo vzeli kos kartona in ga z lepilnim trakom prilepili na nogi-
tni upravni direktor pivovarne Guinness, odšel na lov s svojimi prijatelji. Po zgrešenem strelu na zlato prosenko so se začeli prepirati, kateri ptič v Veliki Britaniji je najhitrejši: zlata prosenka ali rdeči petelin. Odgovor je sir Beaver iskal v knjigah, ki jih je imel pri sebi, a ga ni našel. In takrat je pomislil na knjigo, ki bi vsebovala odgovor na njegovo in tudi na ostala podobna vprašanja. Pri svojih znancih je odkril prijatelja, ki sta se ukvarjala z iskanjem dejstev, in sir Beaver ju je najel, da sta le-
vitelji že preiskujejo, kateri primerki novega mobilnika imajo potencialno okvarjene baterije. Zaradi varnostni uporabnikov so tudi začasno ustavili prodajo. Da je to vsekakor potrebno, trdi
domu starostnikov Svartedalens. Šest ur na dan so svoje delo opravljale medicinske sestre, ki so sicer zaposlene za osem ur. Preizkus je potekal tako, da so obnašanje sester iz doma primerjali z obnašanjem kontrolne skupine v podobnih okoliščinah. Izvajalci preizkusa so stopnjo njihove produktivnosti merili tako, da so ocenjevali kakovost nege in drugih storitev do pacientov. Izkazalo se je, da manj delovnih ur dobro vpliva na zdravje zaposlenih, obenem pa spodbuja produktivnost. Še več: 20 odstotkov zaposlenih je potrdilo, da se z ukrepom počutijo tudi bolj srečne.
ce, tako so bili prsti v pravilnem položaju. Čeveljčke je nosila kak teden, vse dokler se noge niso navadile pravilnega položaja,« je povedal veterinar, ki je skrbel za ptico ter še dodal, da večino ptic, ki so utrpele takšno vrsto deformacije, po terapiji brez težav vrnejo nazaj v naravo.
Po vrvi prek najbolj prepadnega dela Triglavske severne stene
Na pobudo Miha Škofa iz društva Balansa slackline se je zbralo pet vrvohodcev iz Nemčije in Avstrije, ki so s Sfinge, najbolj prepadnega dela Triglavske severne stene, napeljali vrv in se sprehodili po njej. »Pozdrav s triglavske severne stene, več kot 1000 m nad dolino, kjer smo postavili dve novi liniji,« so sporočali po uspešno opravljenem podvigu. Trak, ki so ga prehodili, je bil dolg 80 metrov, postavljali so ga štiri ure, celotno dogodivščino pa je oviralo še muhasto vreme. A junakov to ni motilo, saj je Julijan iz Nemčije »sprehod« opravil brez padca, tudi ostali pa so pot opravili le z nekaj zdrsi. Kot je poudaril Miha, je za varnost poskrbljeno, saj so tudi, če vrvohodci padejo z vrvi, tu dodatne vrvi, ki jih zadržijo. Fantje so na Triglavu že začrtali nov podvig, ki naj bi se zgodil drugo leto: Julian je namreč opazil pot, dolgo približno 400 m.
frkanje
» Levo & desno «
Da ne potonemo
Na jezerih in rekah je konec sezone kopanja. Preselili se bomo v notranje bazene, saj plavati moramo. Da res vsi skupaj ne potonemo.
SOS iz Velenja
Vodenje SOS - Skupnosti občin Slovenije, je torej prevzel naš Bojan Kontič. Kolikor ga poznamo, proti Ljubljani ne bo le pošiljal znakov za pomoč v sili, ampak zahteve.
Vse se vrača
Minister Gašperšič dolgo ni bil za postavitev drugega tira. Bodo zdaj poslanci na drugi tir postavili njega?
Naenkrat dobiček
Naše banke so čudežne. Po nedavnih velikih izgubah zdaj kar naenkrat beležijo visoke dobičke. Državljane seveda zanima, če bodo od svojih (prisilnih) naložb v banke tudi kaj imeli.
»Pijače« in voda
Tudi v letošnjem poletju smo imeli veliko praznikov piva, vina in podobnih pijač. Ponekod pa vendarle še gradijo vodovode.
Pravi toni
V glasbenih šolah še vedno beležijo velik vpis. Očitno že mladi vedo, da je v življenju dobro znati pritisniti na prave tipke in izvabljati prave tone. Ali pa tako menijo vsaj njihovi starši.
Rešitev
Vse večkrat slišimo opozorila, da so slovenski zapori prenatrpani. Treba bo pripraviti kak dan odprtih vrat.
Abonmaji
Gledališča so že razpisala abonmaje za novo sezono, v katerih spet ponujajo kaj novega. V političnem teatru ponujajo domala enak star repertoar.
Pogoni
Dobivamo motorna vozila na najrazličnejše pogone. A mnogi vozniki še vedno prepogosto uporabljajo vozila na star uveljavljen pogon - na alkoholni pogon.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 15
15. septembra 2016

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Veliko odgovornosti imajo lastniki
15
Gozdarji opozarjajo na kritičen razmah podlubnikov in z njim smrekovega lubadarja -Nastaja velika gospodarska škoda - Lastniki gozdov le-te premalokrat pregledajo
Z ene od delavnic za lastnike gozdov iz Šaleške doline. To je vodil Aleš Ocvirk, vodja krajevne enote
Šoštanj. (foto: Marijan Denša)
Milena Krstič - Planine
Nazarje - Gozdarji znova opozarjajo na kritičen razmah podlubnikov, zlasti smrekovega lubadarja. Ta v slovenskih gozdovih povzroča ogromno škodo. Največ je je v smrekovih gozdovih na območjih največje poškodo-vanosti iglavcev po februarskem žledu 2014.
Na poškodovanem drevju, ki ga lastniki gozdov niso mogli pravočasno pospraviti, so se razvili podlubniki, zlasti smrekov lu-badar. Vedno več ga je, napadati pa je začel tudi zdravo drevje.
»Zdaj se širijo po nepoškodovanih gozdovih. Največje težave so na postojnskem, blejskem, kočevskem območju, velike pa tudi na nazarskem območju. V Mozirju, Nazarjah, Rečici ob Savinji. Manj škode je bilo recimo v Lučah, na Ljubnem, v Solčavi.«
Razmah lubadarja so gozdar-
ji sicer pričakovali, jih je pa razsežnost, zlasti po letošnjem poletju, vseeno presenetila. Ogromna gospodarska škoda zaradi lubadarja že nastaja tudi v Sa-
>
Z lubadarjem napadene smreke, je treba čim prej odkriti.
vinjski in Šaleški dolini, kjer so s smrekovimi gozdovi poraščene obsežne površine.
Glavni ukrep za preprečevanje širjenja in zatiranja v obdo-
bju prenamnožitve je pravočasen posek drevja in uničenje podlubnikov zunaj gozda. »Zato je pomembno z njimi napadene smreke čim prej odkriti,« pravi Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje.
Zavod za gozdove izvaja nadziranje ogroženih gozdov, svetuje lastnikom in jih izobražuje, a brez njihovega sodelovanja se ne da preprečiti širjenja. To enostavno ni možno. Čeprav jih lahko gospodarska škoda, ki jo napadi podlubnikov povzročajo, zelo prizadene, lastniki goz-
Podlubniki »gostje« kviza
V okviru občinskega praznika v Nazarjah vsako leto pripravijo kviz tekmovanje za osnovnošolce z naslovom Kaj vem o gozdu? Letošnja posebna tema so bili - podlubniki.
Brez njega tudi Tita ne bi bilo
Skulpturo je privezal čez vrat, zaradi česar se je v Velenju komaj izognil disciplinski
Milena Krstič - Planine
Velenje - Na Titovem trgu v Velenju že od leta 1977 stoji skulptura maršala Tita. Nekaterim gre to sicer v nos, a stoji kljub temu.
Je nekakšna posebnost Velenja, ki iz različnih razlogov, gotovo pa tudi zaradi velikosti pritegne številne obiskovalce mesta. Ti gredo velikokrat potem iz mesta s fotografijo »s Titom naprej.«
Takšen kip v naravni velikosti je za Titov rojstni Kumrovec leta 1947 oblikoval kipar Antun Augustinčič, leta 1977 pa so ga po naročilu skupščine Občine Velenje po izvirniku v nadnaravni velikosti ulili v zagrebški livarni Likum in ga od tam pripeljali v Velenje.
Ponj sta šla šoferja podjetja Avtopark, ki je imelo edino daleč naokoli za to primerno vozilo. Eden od obeh je bil Alojz Brglez iz Topolšice. Kako je ta prevoz potekal, mi ie ob-
ET J
novil na letošnjem srečanju borcev na Graški gori. Pravzaprav je pripoved izzval: »Župan je rekel, da brez Tita ne bi bilo Velenja. Jaz pa pravim, da ga brez mene ne bi bilo v Velenju.«
In mi je razložil, kako sta ga vozila, povedal pa tudi, da ni veliko manjkalo, da ni zaradi tega končal na disciplinski.
»Ko smo ga naložili, smo ga morali trdo privezati. Ni šlo drugače kot čez vrat. Tako je najbolj držalo. Še pomislil nisem, da bi lahko bilo s tem kaj narobe. Na cilju v Velenju je bil pa cel halo. Še z disciplinsko so mi grozili.« Kaj pa bi bilo, če bi mu kje dol padel? »Najbrž bi šel v rest,« je bil hiter z odgovorom. Tako hiter, kot bi takrat v tem primeru najbrž res pristal v zaporu.
Alojz Brglez: »Še pomislil nisem, da bi bilo lahko s tem kaj narobe.«
dov premalokrat pregledajo svoje gozdove in prepozno začno sekati napadena drevesa. »Lastnikom gozdov zato svetujemo, da ravnajo skrajno odgovorno in težavo prepoznajo pravočasno. Eno napadeno drevo generira toliko lubadarjev oziroma se jih na njem razvije toliko, da lahko napadejo dvajset dreves. To sicer ne pomeni, da bo vseh dvajset dreves odmrlo, a tako to gre.«
Večino s podlubniki napadenih dreves še vedno odkrijejo gozdarji. »Dela je ogromno. Vsak dan smo na terenu in že malo pregorevamo,« pravi, zato v zadnjem obdobju še pogosteje kot sicer pozivajo lastnike, da za svoj gozd poskrbijo sami. Naj se sprehodijo po njem, naj opazu-
S podlubniki napaden les postane manj vreden, če drevesa niso posekana pravočasno. (foto: Marijan Denša)
jejo znake.«
Od daleč je vidno rumenenje in rdečenje krošnje. Na pobočjih so ti znaki vidni od daleč. Problem je poleti, ko se ti znaki pokažejo pozno, prepozno. »Takrat je lubadar že tukaj. Močno se je že razvil in težave s to ozdravitvi-
jo bodo velike.«
Zato je boljša preventiva s pregledom gozda in znaki, ki kažejo na lubadarja od blizu. »Ob napadenem drevesu bo na tleh opazil povečan osip iglic ter ža-govino oziroma črvino, ostanke vrtanja. Če ni vetra, lahko celo sliši, kako iglice padajo po krošnjah. To so zanesljivi znaki, da je lubadar prisoten, čeprav so na videz smreke še zdrave, imajo zelene krošnje, se ne barvajo in lubje ne odpada. To je tisto, kar mi svetujemo lastnikom. Obhod po gozdu in opazovanje.«
Spodbujajo vedoželjnost in odprtost
Na delavnicah Mladi popotnik otroci ustvarjalno in poučno spoznavajo države in kulture sveta
Velenje, 5. septembra - Nazadnje ste jih lahko srečali na rokodelski tržnici v Starem Velenju, ko je bila skupinica otrok z dvema mentoricama del praznovanja krajevnega praznika. Spoznavali so Staro Velenje nekoč in danes. Z razlogom, saj ima
men delavnic in kaj te prinašajo udeležencem. "Delavnice obiskujejo otroci med šestim in desetim letom starosti. Dobivamo se ob sobotah in v času šolskih počitnic. Na delavnicah otroci ustvarjalno in poučno spoznavajo države in kulture sveta, prav
nja in poznavanja svoje kulture," še doda naša sogovornica.
Da bi jih otroci in starši lažje našli, program vsak mesec objavijo v koledarju dogodkov Festivala Velenje, objavljajo ga tudi na svoji facebook strani. Z novim šolskim letom bodo obli-
Mladi popotnik se je lani predstavil tudi na Pikinem festivalu s posebej za festival izdelano družabno igro Svetovna pustolovščina. Med otroki (in tudi starši) je bila odlično sprejeta.
tam Mladi popotnik tudi svoj prostor - tik nad Muzejem mineralov v Starem trgu 19. Vodi ga kulturna zgodovinarka in sociologinja Ona Cepaityte Gams, zanj pa se je odločila oktobra pred dvema letoma. V projektu sodelujejo tudi geografinja Katarina Ostruh, krajinska arhitektka Tina Zaponšek in številni zanimivi gostje.
Letos jeseni torej Mladi popotnik začenja tretjo sezono, zato nas zanima, kakšen je sploh na-
tako tudi domači kraj in Slovenijo. Tako se na posameznih srečanjih posvečajo določeni temi - jo raziskujejo in poustvarjajo. Tudi otroci sami pridejo s kakšnim zanimivim predlogom, njihova pobuda pa je vedno dobrodošla," pripoveduje Ona, ki doda, da spoznavanje Velenja in okolice po navadi poteka na terenu. "Namen delavnic je predvsem spodbujati otroško vedoželjnost, odprtost do tujih kultur, hkrati pa se učiti spoštova-
kovali tudi skupino vrtčevskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki se bo dobivala enkrat tedensko v popoldanskem času. Sobotne delavnice pa novo sezono začenjajo oktobra, ko napovedujejo tudi ponovitev zelo uspešne fotografske delavnice.
■ bš
■
■
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 16
16
KRAJEVNE SKUPNOSTI

15. septembra 2016
Mestna četrt Levi breg - vzhod praznovala
Želijo si več sodelovanja s krajani in skupnostmi stanovalcev
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 10. septembra - Mestna četrt Levi breg - vzhod je najmlajša krajevna skupnost v mestni občini Velenje. V teh dneh je napolnila 35 let. V njej živi okoli 4.000 prebivalcev. Sestavljata jo dva glavna dela, Kardeljev trg in Stantetova. Praznik
delavnice z Majo Vrzelak, vzdušje pa je stopnjeval ansambel Potepuhi.
Prav druženje in sodelovanje pa je tisto, česar bi si svet mestne četrti, vodi ga Boštjan Pelko, želel še več. »Da naredimo premik. Da ne ostajamo zgolj spalno naselje, da se še bolj povežemo, ustanovimo še kakšno društvo,
sicer srečujemo s težavo, ki se ji reče neurejen status pokritih garaž oziroma parkirnih prostorov, kar je potegnilo s seboj to, da se ne moremo lotiti sanacije ploščadi nad njimi. Takoj ko bo status urejen, na sodišču naj bi bil v sklepni fazi, se bomo lahko odločali o tem, kako zadevo urediti,« pravi predsednik sveta.
Praznovanje so pripravili na Kardeljevem trgu. (foto: mz)
mestne četrti je 20. september, dan, na katerega praznuje tudi Mestna občina. Slednja je starejša, letos šteje 57 let.
Jubilej so v MČ zaznamovali v petek in soboto z dvema dogodkoma, petkovim glasbeno-filmskim večerom, ko se je kra-
>
Praznik si mestna četrt deli z Mestno občino, 20. septembra.
janom predstavil Big band orkester Glasbene šole Frana Koru-na - Koželjskega, ogledali pa so si lahko filme avtorjev, ki so ali pa še prebivajo v tej mestni četrti: Milana Marica, Darka Sinka, Jake Šuligoja. Sobotno dopoldne je bilo na Kardeljevem trgu, kjer sta se odvijala oba dogodka, živo kot že dolgo ne. Za kulturno, športno in zabavno vzdušje so poskrbela društva, sekcije, podjetniki, posamezniki iz mestne četrti, otroci vrtca Lučka in učenci osnovne šole Livada, oktet Dolič, potekale so otroške
sekcijo, skupaj oblikujemo cilje,« pravi. Vsako drugo sredo v mesecu imajo uradne ure za krajane. Vabijo jih, da pridejo, da prinesejo s seboj kakšno zamisel, da opozorijo na kako težavo, ki jih tare. »To lahko storijo tudi preko spletne strani, a živ stik je le živ stik.«
Svet mestne četrti se trudi na različne načine. Zaveda se, da premiki ne morejo biti hitri, da vsaka stvar potrebuje svoj čas. Vztrajali bodo, če tudi kdaj odziv ne bo takšen, kot bi ga želeli. »Letos smo organizirali sestanek s predstavniki svetov stanovalcev. Odziv je bil žal zelo slab, a bomo te aktivnosti nadaljevali. Samo skupaj lahko izluščimo tisto, kar si krajani želijo, in skupaj uvidimo težave, ki nas pestijo. Sodelovanje z Mestno občino Velenje in z referenti, s katerimi sodelujemo, je dobro. Rad bi izpostavil podžupana Srečka Korošca, ki se odzove na vsako našo pobudo.
Večje sodelovanje in večja odzivnost krajanov bi bila dobrodošla zlasti sedaj, ko bo treba po petintridesetih letih že začeti obnavljati to in ono. »Ta čas se
PORABI MALO, PONUJA VELIKO
rs
CITROÉn
CITROEN C4
Feel Editon BlueHDi 100 BVM
,14.990 c
•	BlueHDi DIZELSKI MOTORJI
•	AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA
•	PARKIRNI SENZORJI ZADAJ
CRŠATive TeCHNOLOGie
MyCITROEN
I 5 iat^M I
www.citroen.si
Povprečna poraba goriva: 3,8-5,1 1/100 km, emisije CO2: 89-117 g/km, emisijska stopnja EURO 6, specifične emisije dušikovih oksidov 0,0146 - 0,0571 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifične emisije trdih delcev 0,00008-0,00227 g/km, število trdnih delcev pa 0,01- 1743 x1011 Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov.
AVTO MURSIC, d.o.o., Žarova cesta 7, Velenje.
Telefon.: 03 898 54 80
Ni denarja, ne bo praznovanja
V krajevni skupnosti Lokovica bodo namesto praznovanja denar raje namenili za posodobitev cest - Želijo si mile zime
Tatjana Podgoršek
10. septembra praznuje Krajevna skupnost (KS) Lokovica. Za razliko od predlanskega in lanskega letos prireditve ob tej priložnosti ne bodo pripravili.
»Ni denarja. Bomo raje kakšen evro namenili za posodobitev cest. Te so v slabem stanju, letošnja neurja pa so jih, sploh makadamske, še dodatno poškodovala. Za odpravo posledic namenjamo precej denarja. Prireditev ob prazniku načrtujemo za prihodnje leto. Bomo takrat morda dogodke popestrili s kakšno letošnjo pridobitvijo,« je pojasnil predsednik KS Lokovica Marko Jurič.
»Mirno« praznovanje, kot se je izrazil Jurič, pa ne pomeni, da od lanskega do letošnjega praznika niso ničesar počeli. Posodobili so krajše odseke cest, na javno kanalizacijsko omrežje so priključili kakšno gospodinjstvo. Aktivnosti so narekovali tudi drugi dogodki, kot so kulturne prireditve, krajani se radi udeležujejo pohodov po obronkih KS, zelo dobro je bil obiskan tečaj obrezovanja drevja, grmičevja.
Potreb, ki jih izražajo krajani, je največ v povezavi s cestno infrastrukturo. Ponudbe za poso-
dobitev nekaterih cestnih odsekov imajo na mizi, pravi Marko Jurič, a čakajo na priliv denarja v občinski proračun iz odškodnine Teša. »Če bo lokalna skupnost uspešna v dogovorih z vodstvom Holdinga Slovenskih elektrarn, bomo zagrabili in do konca leta popravili kar nekaj cestnih odsekov.« So se pa z Občino Šoštanj
vljen, a so se stvari spremenile. Po Juričevih besedah so zaradi težav z denarjem iz pogodbe občine s Tešem pri rebalansu letošnjega občinskega proračuna izpadle nekatere naložbe. Med njimi je tudi njihova toplifikaci-ja. »Upamo na denarne prilive, hkrati pa si želimo mile zime. V letošnjem občinskem proračunu
Letos so že pripravili priložnostno otvoritveno slovesnost ob posodobitvi krajšega cestnega odseka. Tudi v prihodnje načrtujejo največ vlaganj v
cestno infrastrukturo.
že dogovorili za obnovo odseka Draj-Klancjur (Močnik), hkrati pa naj bi tamkajšnjih pet gospodinjstev priključili na javno kanalizacijsko omrežje.
Bodo nadaljevali izgradnjo to-plifikacije? Lani so izvedli tretjo fazo v spodnji Lokovici, projekt za nadaljevanje imajo pripra-
imamo za delovanje KS predvidenih približno 45 tisoč evrov, kar je ob hudi zimi komaj dovolj za izvajanje zimske službe.« Po svojih močeh bo krajevna skupnost podprla dejavnosti društev, saj različne oblike druženja pripomorejo k ustvarjanju boljšega razpoloženja med krajani. a
Boštjan Pelko, predsednik sveta: »Po petintridesetih letih je treba že marsikaj obnoviti.« (foto: mz)
Doda še, da po toliko in toliko leti k obnovi kliče tudi marsikatera fasada in marsikatero okno, ki bi ga bilo tudi treba zamenjati. Slednjega se ljudje lotevajo individualno, obnove fasad pa so večji zalogaj. Ponekod so se jih pod okriljem skupnosti stanovalcev že lotili in že izkušnje, ki jih imajo s tem, bi lahko pomagale drugim, ki se jih še niso. Tudi zato bi bilo večje sodelovanje dobrodošlo.
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Spoštovani občanke in občani,
ČESTITAMO
ob 20. septembru,
prazniku Mestne občine Velenje!
V KOMUNALNEM PODJETJU VELENJE skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajamo pogrebno pokopališčne dejavnosti.
Naša prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe.
Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje.
■
7" EKRAN NA DOT K
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 17
15. septembra 2016
""^Jis
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17
Začenjajo največjo letošnjo naložbo
37 novih priključkov v Gavcah - Prispevek gospodinjstev od 1000 do približno 2000 evrov
Tatjana Podgoršek
Predvidoma 19. septembra naj bi se v občini Šmartno ob Paki lotili največje letošnje naložbe - izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja v Gavcah. Na nekaj manj kot kilometer dolg primarni vod se bo priključilo 37 gospodinjstev. Vrednost vlaganj v varovanje okolja je 240 tisoč evrov, od tega bo približno 50 tisoč evrov stala pilotna stena, katere izgradnjo narekujejo geološke raziskave.
Za naložbo bo lokalna skupnost namenila denar, ki ji pripada po zakonu o financiranju občin za leti 2016 in 2017, ostali manjkajoči denar bo zagotovila iz proračuna. Dela naj bi na razpisu izbrano podjetje AG Nemec izvajalo tri mesece oziroma bo potek izgradnje odvisen od vremena. Skrajni rok za dokončanje del je po pogodbi 30. april 2017.
Gradbišče najprej v ravnini
Gradbišče bo najprej v spodnjem, ravninskem delu naselja Gavce, nato pa bodo gradnjo nadaljevali po projektu. Trasa poteka po cestah, po potoku in drugih zasebnih površinah. »Zaradi tega večjih težav z lastniki zemljišč ne pričakujemo. Se bodo pa zagotovo pojavile kakšne manjše. Te bomo na skupnih koordinacijah sproti reševali. Na sestanku prejšnji teden smo bodoče uporabnike seznanili s potekom naložbe,« je povedal župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar.
Prispevek bo možno poravnati v obrokih
Pogoji za priključitev na omrežje bodo - zagotavlja Kopušar - enaki, kot so bili za gospodinjstva v Paški vasi. Višina komunalnega prispevka bo odvisna od velikosti priključenega objekta in gradbene parcele ter na osnovi formule iz odloka. »Izračunal se bo za vsako gospodinjstvo posebej. Po izdelani simulaciji bo znašal prispevek od 1000 do blizu 2000 evrov. Uporabniki pa ga bodo lahko poravnali v 10 mesečnih obrokih.«
Nadaljevanje odvisno od denarja
Po zagotovilih sogovornika potekajo aktivnosti v zvezi z urejanjem kanalizacijskega omrežja tudi na drugih območjih lokalne skupnosti. Še letos bodo izvajali obsežnejša dela za župniščem v Šmartnem ob Paki, kjer bodo gradili kanalizacijo hkrati z zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi ter priključili na omrežje nekaj novih priključkov. Pridobili so tudi gradbeno dovoljenje za spodnji del naselja Rečica ob Paki, še letos pričakujejo gradbeno dovoljenje za izgradnjo vakuumske postaje in za priključek na čistilno napravo v Podgori. Projektirajo pa kanalizacijo na območju spodnjega dela Malega Vrha. »Želimo imeti vse pripravljeno za trenutek, ko bo na voljo denar za nadaljevanje opremljanja območij,« je še dejal Janko Kopušar.
Vsak starejši, ki želi pomoč, jo v društvu tudi dobi
70 let Društva upokojencev Nazarje
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 9. septembra - V domu kulture v Nazarjah je tamkajšnje društvo upokojencev pripravilo slovesnost ob 70-letnici delovanja.
Vera Pečnik, predsednica društva in podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, nam je ob tej priložnosti dejala, da so lahko ponosni na prehojeno pot. Delujejo na vseh področjih (kultura, pohodništvo, prostovoljstvo ...), vključeni so skoraj v vsa društva v lokalni skupnosti, prav tako v koordinacijo upokojencev Zgornje Savinjske doline, pokrajinske zveze in slovenske zveze društev upokojencev. »Vsak starejši, ki želi pomoč, jo v društvu tudi dobi. Za nas so pomembne razne oblike druženja in tega čez leto ni malo.« Pečnikova je izrazila zadovoljstvo, ker jim lokalna skupnost prisluhne in jim po svojih močeh tudi pomaga pri uresničevanju zastavljenih aktivnosti.
Teh ne bo malo tudi v prihodnje in Pečnikova je prepričana, da jih bodo v zadovoljstvo članstva tudi uresničili. »Še vedno nam je uspelo vse, kar smo si zadali.« Pečnikova upa, da bo tako tudi na državni ravni, na kateri si prizadevajo za ureditev razmer v javnem zdravstvu, višje pokojnine, oblikovanje demografskega sklada, vračilo pogrebnine in posmrtnine. Kot je še dejala, so za njimi delovni meseci, pred njimi burna jesen, saj se bodo morali upokojenci na vsakem koraku boriti za svoje ustav-
Predsednica Društva upokojencev Nazarje Vera Pečnik je prejela iz rok Janeza Sušnika, podpredsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, veliko plaketo zveze.
ne pravice. »Želim si, da bi naše društvo nadaljevalo začrtano pot, da bi si pomagali drug drugemu, se družili in si tudi tako polepšali dni,« je med drugim dejala Vera Pečnik.
Ob 70-letnici društva so članice sekcije rokodelk društva Vrba pripravile razstavo izdelkov.
Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.
Vabljeni na predstavitev knjige v četrtek, 15. septembra, ob 19.19, v preddverje Mestne knjižnice Velenje
Košarica Pesje ŠpegLova 16 TeL.: 03/ 891 91 40
KREVZEL instalacije
Podjetje za izvajanje strojnih instalacij
Metleče 14 / a, 3325 Šoštanj Tel.: 03/ 8981850, fax: 03/ 8981860 E - mail: info@krevzel-instalacije.si, http://www.krevzel-instalacije.si
Peleti Arboreko A1 Peleti Sava Ensa - mešani A2 Peleti Faš Natura A2 Ozimnica:
Krompir za ozimnico rdeč/bel Zelje za ozimnico (sveže)
J
že od 3,37 € že od 3,20 € že od 2,99 €
0,29 €/kg 0,35 €/kg
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.
čestita za praznik občineVelenje.

PECOVNIK d o o
KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV
Koroška 31/a, Velenje | T: 896 42 50 | F: 896 42 54 pecovnik.horvat@siol.net | www.pecovnik.si
TEHNOLOŠKE TEHNIČNE REŠITVE ZA VAŠO VELIKOSERIJSKO PROIZVODNJO!
■
■
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 18
18
VI PIŠETE

15. septembra 2016
Mnenja in odmevi
Velenje po domače
Mesec september je mesec, v katerem praznuje mesto Velenje in praznovanje se začne z raznimi kulturnimi dogodki. Tudi letos je bil ta petek lep poznopoletni dan in na ulici promenade so že dopoldne odprli različne stojnice in ljudje so lahko uživali v različnih okusih jedi. Zvečer se je po prijetnem dnevu začel večer z narodnozabavno glasbo, saj je bilo vedno poudarjeno - danes je Velenje po domače. Tako je napovedala napovedovalka in potrdil tudi župan mesta Velenje s svojim govorom. In res, po prijetnem začetku slovenske narodne glasbe fantov iz Vinske Gore se je začel prijeten večer. Toda že naslednji ansambel je to pokvaril z zadnjo njihovo pesmijo, s sicer hrvaško dalmatinsko glasbo, vendar v hrvaščini. Začel sem se spraševati, ali je to po domače? Seveda se je vzdušje takoj vrnilo, ko sta na oder prišla ansambla Spev in Smeh. Za njima je igrala mlada skupina, ki je igrala jazz rock, igrali so lepe skladbe, kasneje pa so začeli igrati hrvaško (Cetinski) in bosansko glasbo, temu pa so sledili »Velenjčani«, ki so na klopeh in mizah skakali in uživali v jugosceni.
Sprašujem se, ali so organizatorji vedeli, katere pesmi bodo nastopajoči prepevali? Rečeno je bilo, da je ta dan Velenje po domače, in kar vem, da je Velenje v Sloveniji, vem tudi, da je v Sloveniji domač slovenski jezik in slovenska glasba.
V drugih državah ne vrtijo slovenske glasbe, v sosednji Hrvaški in Bosni na veselicah in prireditvah ne slišiš nobene slovenske glasbe, saj zanje nismo »domači«. Mlajše generacije se z nami pogovarjajo v angleščini? In prav je tako, da so ponosni na
svojo glasbo in kulturo.
Kaj pa v Sloveniji? Ali smo Slovenci res tako mlahavi in nesamostojni, da ne moremo biti vsaj na taki prireditvi ponosni na svoj jezik, na svojo pesem, na svojo kulturo in na svojo dediščino in nam nastopajoči vsiljujejo tuje stvari.
Slovenci, zamislimo se, kaj se z nami dogaja, kje je naš ponos na slovenski jezik, kulturo in glasbo? Ali smo res le hlapci tujih narodov?
■ Andrej Jevšenak
Promet za vse
Najprej bi se radi zahvalili gospodu Planku za konstruktivni odziv na pripravo projekta Celostne prometne strategije Mestne občine Velenje. Želeli bi poudariti, da se strategija v prvi meri osredotoča na reševanje izzivov v prometu s pomočjo mehkih ukrepov. Osrednji predmet obravnave pri tem novem pristopu načrtovanja prometa ni infrastruktura, saj slednja predstavlja le enega od načinov doseganja širših ciljev.
Pri tradicionalnih oblikah prometnih strategij je veliko pozornosti namenjene doseganju boljše pretočnosti in hitrosti, pri CPS pa je v ospredju dostopnost in kakovost bivanja vseh občanov. Pretočnost je morda kratkoročno privlačen ukrep, ki lahko pozneje na določenih odsekih privabi še več gneče in zastojev. Odločitve pri izdelavi tega strateškega dokumenta so pretehtane in izbrane s pomočjo občanov, saj so namenjene prav njim.
Strategija tako celostno pristopa k iskanju ukrepov, ki jih ne iščemo le z vidika zmogljivosti infrastrukture. V poštev pridejo, kot že omenjeno, najprej mehki ukrepi, gradnja pa je šele na drugem mestu. Mehki ukre-
pi veljajo po navadi dolgoročno za koristnejše in stroškovno učinkovite. Tukaj pristopamo z različnimi načini ozaveščanja s pomočjo kampanj oziroma promocij o uporabi okolju prijaznih in za ljudi zdravih načinov potovanj do službe, šole, doma. Konkreten primer tega sklopu priprave Celostne prometne strategije Mestne občine Velenje je organiziranje aktivnosti v času Evropskega tedna mobilnosti ter informiranje oziroma opominjanje občanov o trajnostni mobilnosti, katere cilji so predvsem zmanjševanje neželenih učinkov prometa na okolje in človeka. Celostno načrtovanje prometa pomeni razmišljanje o inovativnih ukrepih za spreminjanje potovalnih navad občanov oziroma spodbujanje k uporabi trajnostnih načinov potovanj, kot so hoja, kolesarjenje, uporaba javnega potniškega prometa ali vsaj skupna vožnja z avtomobilom.
Vizija te strategija je omejevanje avtomobilskega prometa in hkrati spodbujanje občanov, da pomislijo na uporabo alternativnih oblik prevoza, na delovno mesto se lahko večkrat pride hitreje z avtobusom, s kolesom ali celo peš. S tem se izboljša dostopnost do ključnih ustanov, kot je bolnišnica, zmanjšajo se zamude javnega prometa in izdatki za gorivo. Poveča se kakovost zraka, varnost cest in gibanje ljudi, otroci pa so na cesto bolj navajeni in pazljivejši v prometu. Omejevanje prometa v mestnih jedrih in naseljih hkrati omogoča vzpostavitev novih zelenih površin, kot so parki in igrišča za otroke.
Vabimo vas, da se udeležite dogodkov, ki jih bomo organizirali v prihajajočih mesecih.
a MK Projekt
Šaleški taborniki potovali po Evropi
55 šaleških tabornikov se je odpravilo na nepozabno potovanje po Evropi. V 14 dneh smo z avtobusom prepotovali pot do Anglije in nazaj. Tako smo si ogledali osem mest in nacionalni park v Angliji. Svojo pot smo začeli v Velenju in prvi daljši postanek naredili v mestu z bogato kulturo in zgodovino glasbe. To je Salzburg. Nato smo pot nadaljevali proti Nemčiji, kjer smo prvič prespali in si naredili okusno večerjo po taborniško. Naslednji dan smo si ogledali grad Neuschwanstein, pot pa nadaljevali skozi Luxembourg in Bruselj. Tukaj smo se na veliko posladkali z belgijskimi vaflji. V
naslednjih dneh smo po dolgi poti in veliko prepetih pesmih končno prispeli do glavnega cilja - Cam-bridgea. Tamkajšnji skavti in župan so nas lepo sprejeli. Župan nam je povedal veliko o zgodovini mesta in univerze. Dva dni smo preživeli v Londonu, naslednji dan pa smo se odpravili malce severne-je, kjer smo si ogledali nacionalni park Peak District. Po tednu sedenja na avtobusu in hitenja po mestih nam je dan oddiha v naravi zelo prijal. Zadnji dan v Angliji so nekateri preživeli v vojaškem muzeju v Duxfordu, nekateri pa smo si dan vzeli za zadnje nakupe spominkov in sedenje v parku.
Sledilo je mesto luči in ljubezni -Pariz. Čez dan smo si ogledovali slavne znamenitosti, zvečer pa nas je čakala še najpomembnejša - Eifflov stolp. Kot zadnje pa smo odpotovali v skavtski center v Kanderstegu. Imeli smo srečo in prispeli ravno na dan, ko je zvečer na sporedu druženje ob velikem tabornem ognju. Tudi mi smo sodelovali in Slovenijo predstavili s taborniškim pozdravom. Tako se je naše potovanje zaključilo. Ob koncu smo se vsi polni spominov, zgodbic in taborniškega duha varno vrnili domov.
a Uršika Holešek
Našla sva pravo energijo za vsak dan.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 17
15. septembra 2016
""^Jis
ŠPORT
19
Rudarji na robu izpada
Zmago nad tretjeligašem so si zagotovili šele v sodnikovem dodatku - Junak tekme novi igralec Sven Dodlek
Zaradi kvalifikacijske tekme najboljše izbrane vrste z Litvo (1 : 1) za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Rusiji so tekme 8. kroga v prvi ligi igrali šele konec prejšnjega tedna. Zaradi pokalnih tekem pa za nekatere ni bilo pravega odmora. Nogometaši Rudarja so v osmini pokala Slovenije gostovali pri članu 3. lige - sever Jadran Dekani, in ga premagali z 2 : 1. Oba zadetka je dosegel njihov novi igralec Sven Dodlek, ki je priložnost za igro dobil šele v drugem polčasu.
Rudarji so si napredovanje zagotovili težje, kot so pričakovali, saj jih je trenutno njihov najboljši strelec John Mary pustil na cedilu. Zaradi redko videne nešportne poteze na naših zelenicah ga je sodnik v 6. minuti poslal na hlajenje v slačilnico. Disciplinski sodnik pa mu je prepovedal igrati na treh tekmah. To je bila za Dekančane seveda velika prednost, saj so bili gostje v vlogi favoriti in kot prvoligaši so 'morali' zmaga-
ti. Morebiten poraz ter izpad iz nadaljnjega tekmovanja bi veliko težje preživeli kot (vsaj) na papirju slabši domačini. Ob igralcu več pa so bili zaradi prej omenjena razloga domači tudi zelo motivirani. Samozavest je domačim gotovo vlivalo tudi dejstvo, da so to pokalno tekmo pričakali kot vodilno moštvo svoje lige. Številčno prednost so domači nogometaši izkoristili v 55. minuti. Dobrih deset minut za tem je rezervist
Dodlek odstrnil polovico skrbi z obraza svojega trenerja glede napredovanja. V 76. minuti je moral zaradi drugega rumenega kartona v slačilnico tudi domači igralec. Kazalo je, da bosta moštvi morali igrati podaljške. Toda Rudarjev Mariborčan je v drugi minuti sodnikovega dodatka še drugič poslal žogo za hrbet domačega vratarja in popeljal rudarje med osem najboljših v tem drugem najmočnejšem nogometnem tekmovanju v državi.
Imamo značaj
Sven Dodlek: »V
Velenje sem prišel, da še napredujem v svoji igri. Vesel sem, da mi je trener dal priložnost in da sem bil strelec obeh golov. Seveda brez pomoči soigralcev ne bi bil. Tekma je bila zelo težka, zlasti ker smo zelo zgodaj ostali z igralcem manj. Toda pokazali smo, da smo ekipa z značajem, zmogli smo preobrat in se zasluženo veselimo napredovanja.«
■ S. Vovk
Šmarčani povedli, domov pa praznih rok
Konjičani poraz spremenili v zmago - Maribor B še vedno s polnim izkupičkom - Hitro vodstvo ni bilo dovolj niti za točko
Nogometaši Šmartna 1928 igrajo po sistemu toplo-hladno. Gostovali so v Konjicah z Dravinjo ter izgubili z 1 : 2. Začetek je bil obetavajoč, saj so že v 3. minuti z golom Semirja Omerovica povedli z 1 : 0. Toda do 25. minute so Konjičani bližajoči se poraz spremenili v zmago. Pri tem jim je pomagal tudi gostujoči igralec Martin Lenošek, ki je nesrečno zadel mrežo svojega vratarja. Ob dveh zmagah je bil to njihov drugi poraz, po katerem so s petega zdrknili na šesto mesto, na peto pa se je povzpela Dravinja.
Nogometaši Maribora B so tudi po četrtem krogu v 3. ligi - sever še brez poraza. Z vsemi možnimi točkami so sami na vrhu prvenstvene lestvice. Dobre igre nadaljujejo
tudi presenečenje prvenstva, trenutno drugi novinec lige Rogaška, tretje Dobrovce in četrte Šmarje pri Jelšah. Tudi ta tri moštva doslej še ne vedo, kaj je poraz. Po trikrat so zmagala, enkrat pa igrala neodločeno.
Rogaška je v tem krogu na svojem igrišču z 2 : 0 premagala Videm, Šmarje Mons Claudius z 2 : 1, Dobrovce pa v gosteh z 2 : 0 Fužinar. Nobenega gola pa ni bilo na tekmi med Lenartom in Korotanom; to je bil tudi edini neodločen rezultat 4. kroga.
Največje negativno presenečenja je Šampion, ki si je v štirih krogih priigral le točko. Trenutno je na predzadnjem mestu, povsem na dnu pa je Dravograd. Vse štiri tekme je
izgubil. V tem krogu je gostil Brun-švik, ki je bil boljši s 3 : 2.
3.	SNL - sever, 4. krog
Dravinja - Šmartno 1928 2:1 (2:1)
Strelci: 0:1 Omerovič (3.), 1:1 Ramšak (21.), 2:1 Martin Lenošek (25., ag). Šmartno: Stojakovič, Martin Lenošek, Omerovič, Trop (do 59. Trop), Gavranovič, Veler, Matevž Lenošek (od 74. Kompan), Irman, Gojzdnik, Hrastnik, Verdev. Trener: Dobrivoje Stevanovič. Drugi rezultati: Rogaška - Videm 2:0 (0:0), Fužinar Ravne - S. Rojko Dobrovce 0:2 (0:2), Dravograd - ZU-Vil Brunšvik 2:3 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius 2:1 (2:1), Ajdas Lenart - Korotan Prevalje 0:0, Šampion - Maribor B 2:4 (0:2). Vrstni red: 1. Maribor B 12, 2. Rogaška 10, 3. Dobrovce 10, 4. Šmarje 10, 5. Dravinja 7, 6. Šmartno 6, 7. Brunšvik 5, 8. Videm 4, 9. Mons Claudius
4.	10 Fužinar 4, 11. Lenart 2, 12. Prevalje 2, 13. Šampion 1, 14. Dravograd 0.
5.	krog (18. 9., 16.30): Šmartno - Fužinar ...
Domačini povedli, točke v Šoštanj
Prebudil so se šele po zaostanku z 0 : 1
Nogometaši Šoštanja so se po nekoliko nepričakovanem porazu z 0 : 3 derbiju 2. kroga pred svojimi gledalci z Zrečami tokrat znesli na gostovanju v Krškem nad tamkajšnjim B moštvom. S tremi goli Semirja Agi-ča in dvema TUna Celcerja so zmagali s 5 : 2. Gostje so začeli igrati, tako kot je od njih pričakoval trener šele po 11. minuti, v kateri so domači povedli z 1 : 0.
To je bila edina zmaga gostov kroga, na preostalih treh so bili boljši gostitelji. Dokaj napeto je bilo v Kozjem, kjer so Štorčani dvakrat vodili (1 : 0, 2 : 1), vendar so se domači 'pobrali' in si priigrali prvo zmago, gostje pa po odigranih tekmah ostajajo še brez nje. Mozirjani so po prvem polčasu proti v novem prvenstvu zelo močnim Zrečanom v gosteh izgubljali najprej z 0 : 1. Po dobrih petih minutah v drugem delu je njihov igralec Izak Lipnik izenačil, nato pa so v razmiku dveh minut (73., 74.) prejeli dva gola in izgubili z 2 : 3. Zrečani imajo tudi po tretjem krogu polno bero točk (de-
vet), enako tudi drugi Šentjur. Gostil je Žalec ter z golom z enajstih metrov v 51. minuti zmagal z 1 : 0.
a vos
Krško B - Šoštanj 2 : 5 (1 : 2)
Strelci: za Krško Ivačič (11.), Gorenc (70.); Šoštanj: Semir Agic (25., 46., 58. - 11 m), Tilen Celcer (54., 75.).
Šoštanj: Smajlovič (od 46. Pečečnik), Gegic, Šmon (od 85), Mahmutovič), Omerovič, Cafuta, Agic, Celcer (od 89. Petkovič), Šabanovič (od 69. Ramič), Kotnik, Mišetič, Pirnat (od 87. Vozelj). Vrstni red po 3. krogu: 1. Zreče 9, 2. Šentjur 9,
3.	Šoštanj 6, 4. Mozirje 3, 5. Kozje 3, 5. Žalec 3, 7. Krško B 0, 8. Vojnik 0, 9. Štore 0.
4.	krog (24. 9.): Kozje - Šoštanj, Šentjur - Mozirje, Krško B - Vojnik, Štore - Žalec.
Že drugič po vodstvu ostali praznih rok
Nogometaši Rudarja proti Celjanom povedli z 1 : 0, a izgubili z 1 3 - To je njihov že tretji poraz ob jezeru
Celjani so se prejšnji teden kar dvakrat veseli v dvobojih z Velenjčani. Na uvodni rokometni tekmi lige Se-ha je bilo Celje Pivovarna Laško boljše od Gorenja, v sobotnem 8. prvenstvenem krogu domačnega prvenstva pa so bili od Rudarja boljši celjski nogometaši. Zmagali so s 3 : 1.
Slaba pokalna predstava proti tre-tjeligašu ni obetala veliko dobrega pred šaleško-savinjskim derbijem. Za oba tekmeca pa je bil končni rezultat zelo pomemben. Celjani so po besedah trenerja Roberta Pevnika po dveh zaporednih porazih prišli ob jezero po vse tri točke, zato je bil med tekmo in po njej nadvse zadovoljen z igro svojih nogometašev. Domači Slobodan Krčmarevic pa je upal, da bodo njegovi igralci prekinili slabe predstave na svojem igrišču. Doma so si do tega kroga priigrali le štiri točke (neodločeno s Krškim in zmaga proti Kopru). Od skupno dosedanjih desetih točk pa so jih šest priigrali v gosteh z zmagama nad Olim-pijo in Aluminijem.
Začetek tekme je bil spodbuden za rudarje. V 19. minuti je Damjan Trifkovic prejel žogo na levi strani. Zaposlil je Matea Mužeka, ki je pritekel mimo njega. Slednji jo je poslal pred gol, kjer je visoko skočil Dominik Glavna in jo z glavo ob levi vra-tnici posla v mrežo. Po vodstvu sta njihova učinkovitost in zbranost utonili v bližnjem jezeru, njihovo veselje pa je trajalo le tri minute. Izenačil je izkušeni nasprotnikov napadalec Dalibor Volaš. Koprčan je celjsko moštvo okrepil konec avgusta, pred tem pa je bil nekaj mesecev član albanskega podprvaka in najpopularnejšega kluba v tej državi Partizanija. 1 : 1 je bil tudi rezultat prvega polčasa.
Tudi v nadaljevanju so rudarji imeli nekaj priložnosti za zadetek. Vendar so bili njihovi streli nenatančni, dobro pa je branil tudi vratar Matic Kotnik. Najbliže ponovnemu vodstvu je bil Mitja Lotrič. Gostje so igrali vse bolje in Lovre Čirjak, ob Volašu najboljši gostujoči igralec derbija, se je spretno otresel domačega branilca in vratarja ter s kakšnih sedmih, osmih metrov našel žogi pot v mrežo, pa
Atletika
Mihalinčeva sklenila sezono z rekordom
Novo mesto, 11. septembra - Na
dvodnevnem ekipnem državnem prvenstvu v atletiki v Novem mestu je Maja Mihalinec (Velenje) po sobotni zmagi na 100 m, ko je izenačila osebni rekord in postavila rekord stadiona, drugi dan prepričljivo dodala še zmago na še enkrat daljši razdalji in s 23,39 sekunde končala letošnjo sezo-
čeprav so bili pred njim trije domači nogometaši. Po tem golu se je zgodila še napaka v domači vrsti, kakršno so ljubitelji nogometa videli že v prejšnji sezoni na tekmi med Gorico in Rudarjem (2 : 0). Tedaj sta bila v glavni vlogi nekdanji Rudarjev branilec in kapetan Ivan Knezovic in trenutno drugi vratar Matej Radan. Tokrat je Klemen Bolha s petmetrs-
naslednjem krogu.«
Robert Pevnik, trener Celja: »Sa-vinjsko-šaleški derbiji so vedno zanimivi, saj gre za nenehno rivalstvo med nami. Zasluženo smo zmagali. V drugem polčasu smo bili absolutno boljši. Verjel sem v svoje delo, delo strokovnega štaba, igralce. Kljub dobri igri na zadnjih štirih tekmah nismo nikoli zmagali. To, kar je
Veselje ob vodstvu, a na koncu povsem drugače
ke razdalje (tvegano) podal žogo vratarju Borivoju Risticu. Namesto da bi jo ta izbil v polje, jo je na začudenje vseh prijel, kar je bil prekršek za in-direktni udarec. Vsi Rudarjevi igralci so se skupaj z vratarjem postavili pred golovo črto. Čirjak je kratko brcnil žogo do Volaša, ki jo je znova z lepim udarcem poslal tokrat v levi zgodnji kot velenjskih vrat za končnih celjskih 3 : 1.
Slobodan Krcmarevic, trener Rudarja: »Nerazumljivo je, kako igramo pred svojo tribuno. Zgodilo se je kot na tekmi z Gorico (6. krog - op. p., ko smo povedli z 1 : 0 in nato izgubili (1 : 2). Čestitam gostom za zmago. Izkoristili so svoje priložnosti. Mi naših nismo, čeprav smo imeli nekaj lepih, da bi osvojili vsaj točko. Gostje so bili pač spretnejši in iznajdljivejši. Te točke bomo skušali nadomestiti na gostovanju proti Radomljam v
bilo dobro, se je danes vrnilo. Nadaljevali bomo trdo delo in vztrajali. Ta zmaga pa je seveda zelo dvignila samozavest, ki jo bomo potrebovali že v soboto proti Domžalam.«
■ S. Vovk
Prva liga Telekom Slovenije, 8. krog
Rudar - Celje 1:3 (1:1)
Strelci: 1:0 Glavina (16.), 1:1 Volaš (19.), 1:2 Čirjak (78.), 1:3 Volaš (87.). Rudar: Ristič, Billong, Glavina, Lotrič (od 76. Črnčič), Bolha, A. Pišek (od 58. Dodlek), Mužek, Vručina (od 81. Grgič), Zec, Trifkovič, Babic. Trener: Slobodan Krčmarevic Drugi rezultati: Domžale - Aluminij 2:0 (0:0), Luka Koper - Krško 1:0 (0:0), Maribor - Radomlje 4:0 (2:0), Olimpija - Gorica 1:0 (0:0). Vrstni red: 1. Olimpija 16, Gorica 15, 3. Koper 15, 4. Maribor 14, 5. Domžale 14, 6. Rudar 10, 7. Celje 10, 8. Krško 9, 9. Aluminij 7., 10. Radomlje 3. Pari prihodnjega kroga (21. 9.): Radomlje - Rudar, Koper - Maribor, Aluminij - Gorica, Radomlje - Domžale., Celje - Olimpija.
Občina Velenje je naravna učilnica Visoke šole za varstvo okolja.
Vsem Velenjčanom čestitamo ob prazniku!
- Trg-mladoslf7 | Vclenjfj03 898 64+0 | ¡nfo@vsvo.si | www.vsvorfi- -
■ vos
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 20
20
ŠPORT
»»^AS
15. septembra 2016
Poraz in zmaga
Rokometaši Gorenja so v premiernem nastopu v Seha - Gazprom ligi izgubili s Celjani, hrvaškega podprvaka pa premagali
Na začetku tega meseca je steklo tekmovanje tudi v ligi Seha. V šesti sezoni v njej nastopajo Skopski Var-dar, madžarski Veszprem (dvakratna zmagovalca), hrvaški Zagreb, ki je bil enkrat najboljši, beloruski Meškov Brest, slovaški Tatran Pre-šov, makedonski Metalurg in hrvaški Nexe. Letos sta se prvič tej regionalni ligi pridružila tudi slovenski prvak Celje Pivovarna Laško in pod-prvak Gorenje.
Rokometaši Gorenja so med tem odigrali že tri tekme. V sredo prejšnji teden so gostili Celje Pivovarno Laško (26 : 27, 13 : 16) v nedeljskem 2. krogu hrvaškega podprvaka Nexe, v torek, 20.9., pa bodo gostovali v glavnem hrvaškem mestu pri aktualnem hrvaškem prvaku Zagrebu.
Na nedavnem turnirju v slovaškem Prešovu se velenjski rokometaši niso uvrstili v ligo prvakov, najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje. Zato so njihovi ljubitelji, gotovo pa tudi sami, upali, da bodo uteho našli v zmagi v krstnem nastopu v tej ligi. Z zmago proti Celjanom, ki so na uvodni tekmi konec prejšnjega tedna doživeli poraz v svoji dvorani z najboljšim madžarskim moštvom in lanskim ter predlanskim zmagovalcem lige Veszpremom (29 : 34, 12 : 15), bi obenem prekinili niz neuspehov proti večnemu tekmecu. To se ni zgodilo.
Gostje so bili približno tri četrtine tekme boljši tekmec. V prvem polčasu so imeli nekajkrat prednost celo štirih golov. Najbolj zaslužen za to je bil njihov vratar Urban Lesjak, ki je ubranil kar nekaj tako imenovanih 'zicerjev' oziroma metov, s katerimi bi moral igralec - kot si razlagajo
nekateri - zadeti celo sede.
V	primerjavi s prvim delom pa so na začetku drugega Celjani več grešili, domači pa zaigrali bolj zbrano in trdo v obrambi. Po dobri obrambi Roka Zaponška in hitrem nasprotnem napadu je Alem Toksic v 43. minuti dosegel gol za prvo izenačenje (21 : 21), v 47. minuti pa je Rok Golčar s sedmih metrov zadel za prvo vodstvo Gorenja (22 : 21). Do zadnjega piska hrvaških sodnikov je bila tekma povsem izenačena. V njenih izdihljajih pa bili gostje srečnejši. Ob izteku 57. minute je Luka Žvižej s sedemmetrovko poskrbel za gostujoče vodstvo. Nato sta se vsak po enkrat izkazala oba vratarja Za-ponšek in Lesjak. Domači so imeli še slabo minuto časa za izenačitev, vendar je Nejc Cehte na veselje gostov in srečo vratarja Lesjaka in seveda svojo nesrečo zadel samo vra-tnico.
Slovenski podprvak boljši od hrvaškega
V	soboto je bil na nasprotni strani slovenskih podprvakov hrvaški pod-prvak Nexe iz slavonskih Našic, za katerega igrata tudi Vedran Zrnič, ki je dve sezoni nosil tudi Gorenjev dres, ter nekdanji slovenski repre-zentant David Špiler. Za razliko od uvodnega je bil dvoboj s Hrvati veliko bolj miren.
Prvih petnajst minut je bila tekma bolj ali manj izenačena. V 11. minuti so igralci Nexeja povedli s 4 : 3, kar je bilo tudi njihovo edino vodstvo na tekmi. Nazadnje je bil rezultat izenačen v 16. minuti s 6 : 6. Nato so si domači po odlični igri v obrambi in sijanjih obrambah vratarja Ro-
ka Zaponška z delnim rezultatom 7 : 3 do odhoda na odmor priigrali štiri gole prednosti. Vodili so s 13 : 9. V nadaljevanju v nji- y
hovi igri ni bilo več takšne zavzetosti kot v prvem delu. Gostje so jim bili rezultatsko povsem enakovredni. Vseeno so naši podpr-vaki do konca ohranili prednost štirih zadetkov in zmagali s 24 : 20.
Preveč napak
Marko Šibila po
derbiju: Žal nam ' m tudi tokrat ni uspelo, čeprav
smo si zelo želeli, prizadevali, da bi končno prekinili dolg niz nepremagljivosti Celja. Žal je bilo v naši igri preveč napak, takšnih enostavnih, ki se ne bi smele zgoditi. Predvsem v prvem polčasu smo nasprotniku dovolili nekaj hitrih nasprotnih napadov in mu omogočili, da si je priigral prednost, ki je zelo pomembno vplivala na nadaljnji potek tekme. Popraviti jih moramo in v prihodnje biti bolj zbrani ter zadevati tudi iz tako imenovanih stoodstotnih priložnosti. Čestitam Celjanom za zmago, svojim igralcem pa za veliko bojevitost.«
Po tekmi z Nexejem je bil velenjski trener seveda bolj zadovoljen: »Če bi rekel, da se zmagi ne gleda v zobe, potem sem zadovoljen. Predvsem smo zelo dobro igrali v obrambi skozi vso tekmo. Posebej moram pohvaliti za kakovostno branjenja
vratarja Zaponška. Iz dobre igre v obrambi in ob dobrih vratarjih pride tudi dober rezultat. Ni pa bilo še tako, kot moralo biti. Toda ne glede na to, da smo zgrešili kar tri se-demmetrovke in bili nekajkrat nezanesljivi pri strelih, smo te napake nevtralizirali z veliko borbenostjo, kar je tudi posebna vrednost. Verjamem, da bomo in moramo biti še bolj kvalitetni.«
Oboji ostali dolžni gledalcem
Branko Tamše, trener Celja: "Zmagati na vsaki tekmi, je moje vodilo. Pričakoval sem, da bo tudi tokratni derbi zelo težak. Gorenje je dobro prenovilo ekipo, pripeljalo nekaj izkušenih igralcev, spet imajo zelo dobro ekipo. Danes smo res morali pokazati marsikaj, čeprav so igralci, eni in drugi, ostali še veliko dol-
Cilj sta olimpijski normi
Vrhunskega deskarja na snegu na polovici poti do naslednjih olimpijskih iger čaka enkrat več tekem kot v pretekli sezoni
Tina Felicijan
Mladi velenjski olimpijec je v letošnjem pripravljalnem obdobju največ delal za fizično pripravljenost. Najbolj naporne so bile skoraj vsakodnevne vožnje iz Velenja v Ljubljano in nazaj, saj je tam treniral pod vodstvom Mitje Bračiča, a je bilo vredno, pravi, »ker sem lahko treniral v izvrstnem okolju, v katerem me ni nič oviralo, in delal z ostalimi športniki, s katerimi smo se spodbujali k napredovanju. Čutim, da sem v super fizičnem stanju,« je povedal Tim Kevin Ravnjak, ki se je pravkar vrnil s snega, saj je bil na enotedenskih pripravah, kjer je začel loviti občutke na snegu, zdaj pa bo formo na snegu stopnjeval.
Pred njim je namreč enomesečno pripravljalno obdobje na Novi Zelandiji, kjer bo večino časa posvetil piljenju dosedanjih trikov, napravil pa bo tudi korak naprej in poskušal usvojiti nove, ki jih bo v tekmovalni sezoni dodal v svojo vožnjo.
Glavni in izvršni direktor banke SKB François Turcot je v simbolično zahvalo za sponzorstvo od Tima Kevina Ravnjaka prejel desko, s
katero je osvajal snežne strmine.
Ne ena, ampak dve disciplini
Deskanje na snegu je v zadnjih letih tako napredovalo, da se le redki športniki posvečajo dvema disciplinama hkrati. Že otroke vzgajajo le v eno, saj se discipline med sabo tako razlikujejo, nivo pa je tako visok, da deskarji težko najdejo dovolj časa in volje,
da v obeh pridejo do samega vrha in tam tudi obstanejo. A si je Ravnjak v tej predolimpijski sezoni zadal, da bo ujel obe normi. »Moj cilj je izpolniti normo za snežni kanal, prav tako pa za disciplino slopestyle. Če mi bo to uspelo, se ne bom ravno obremenjeval s stopničkami. Želim si predvsem konstantno sezono. Ker lovim
Tim Kevin Ravnjak je pred kratkim pridobil novega osebnega pokrovitelja - banko SKB. »Zelo sem vesel tega sodelovanja, ki smo ga za enkrat sklenili do olimpijskih iger. Za vrhunski šport, ki zahteva nenehna potovanja v kraje z ugodnimi snežnimi razmerami in se športnik tedensko seli z enega kontinenta na drugega, je potrebnega veliko denarja. Vsak novi sponzor športniku izjemno pomaga pri njegovem razvoju, hkrati pa je to zanj potrditev, saj ima le peščica najboljših možnost za tako močna sodelovanja,« je pojasnil.
normo za obe disciplini, me čaka dvakrat toliko tekem kot lani. Zato bo tako fizično kot psihično zelo naporno, ker ne bom imel veliko časa za regeneracijo. Moral bom paziti na prehrano, počitek, varčevanje z energijo, ki je ne bom smel trošiti za nepomembne stvari,« pojasnjuje elana in energije poln športnik, ki v stresno obdobje - to se bo začelo z novembrskimi tekmami, ki že štejejo za olimpijsko normo - vstopa zbrano in samozavestno. »Malo več pritiska se že čuti. Čeprav je to še vedno nekako v ozadju, imam olimpijske igre ves čas v mislih. Do takrat se lahko marsikaj spremeni, ampak vem, kaj je cilj, glavo imam na pravem mestu, fizično sem pripravljen, zdaj se mora le še vse poklopiti na snegu,« je še povedal na srečanju z novim sponzorjem.	a
žni tako gledalcem kot meni osebno. Toda zmagi se ne gleda v zobe. Sploh ne na slovenskem derbiju. To je naša prva zmaga v Seha ligi (medtem so premagali tudi Prešov - op. p.). Vem, da je pred nami še veliko, veliko dela, ki ga moramo opraviti, da bomo še boljši. Ne preostaja nam drugega kot trening, trening, trening ...«
a Stane Vovk
Gorenje Velenje: Baznik (2 obrambi), Za-ponšek (8 obramb); Cehte 3, Medved 2, Ov-niček 1, Levc 2, Stojnic, Toskic 7, Mitrovic 4, Potočnik, Golčar 3 (1), Kleč 1, Gams 1, Ratajec
2,	Nosan, Brumen. Trener: Marko Šibila. Celje Pivovarna Laško: Lesjak (12 obramb), Gajic; Malus 2, Babarskas 3, Janc 6, Razgor, Marguč 4 (4), Grošelj 1, Poteko, Zarabec 1, Kodrin 1, Fižuleto, Mačkovšek
3,	Mlakar 3, Žvižej 3 (2), Beciri. Trener: Branko Tamše.
Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 1 (1), Celje Pivovarna Laško 8 (6); izključitve: Gorenje in Celje po 6 minut.
Gorenje Velenje - RK NEXE Našice 24:20 (13:10)
Gorenje: Zaponšek (13 obramb), Baznik; Cehte 5, Medved 2, Ovniček, Stojnic, Toskic 3, Mitrovic 1, Potočnik, Golčar 4, Kleč 2, Gams 1, Ratajec 2, Nosan 1, Brumen 1. Trener: Marko Šibila.
Nexe: Lorger (4 obrambe), Lelic (7 obramb); Gadža 1, Eter 1, Zrn ic 4, Mrdenovic 1, Ba-rišic-Jaman 1, Sršen, Nuic, Sakič 1, Haliko-vic, Dundovic, Vegar 2, Nenadic 2, Špiler 1, Herceg 2. Sedemmetrovke: Gorenje 2 (5); Nexe 3 (4) Izključitve: Gorenje 4 min; Nexe 6 min
3. krog (torek, 20. septembra, 18.00, Arena Zagreb): PPD Zagreb - Gorenje; 4. krog (27. 9.): Vardar - Gorenje.
Gorazd Tiršek sedmi
Rio de Janeiro, 13. septembra - Gornje-grajčan Franček Gorazd Tiršek (Strelsko društvo Mrož) je na paraolimpijskih igrah v Riu v disciplini R5 z zračno puško leže osvojil sedmo mesto, kar je dober rezultat, a je Tiršek (srebrni na paraolimpijskih igrah v Londonu) pričakoval več.
"V finalno dvorano sem prišel samozavestno, verjel sem v rezultat. Danes žal ni bil moj dan," je po tekmi dejal Tiršek in potožil zaradi težav s stolom, s katerega strelja, ker na njem ni našel pravega položaja.
"Bil sem maksimalno zbran in sem se trudil. A v tem položaju na strelskem mestu ni šlo. Če hočeš optimalno oddati strel, moraš biti sproščen in strel mora odleteti sam od sebe. Jaz pa sem bil pomaknjen preveč v levo in telo ni dopuščalo, da bi se rotiral. Temu primeren pa je tudi rezultat oziroma streli iz moje puške."
Navijači so brcali
Člani nogometnega kluba KMN Vigo iz Vinske Gore so že peto leto organizirali revijalno tekmo med navijači NK Maribor in NK Olimpija. Tekmovanje je potekalo na igrišču v centru Vinske Gore. Med daljšim polčasom je bilo organiziranih več družabnih iger, nogometaše pa je s tribun bodrilo veliko navijačev obeh ekip. Po zagrizenem boju je zmagala ekipa navijačev NK Olimpije. Pokal ekipi je podelil predsednik KS Vinska Gora Jože Ograjenšek. Druženje je trajalo pozno v noč z obljubo, da se naslednje leto zopet srečajo na 'revanši'.
a J. O.
■
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 17
15. septembra 2016
""^Jis
ŠPORT
21
Šmartno ob Paki, 8. septembra - V spomin na preminulega župana Alojza Podgorška sta tudi letos uprava Občine Šmartno ob Paki in tamkajšnji javni zavod Mladinski center v sodelovanju s Klubom 81 pripravila nogometno srečanje med ekipo Računskega sodišča ter ekipo slovenskih županov. V zelo 'fer' športnem srečanju je slavila ekipa Računskega sodišča z rezultatom 5 : 4.
»So mlajši, kar se pozna,« je izid srečanja komentiral šmarški župan Janko Kopušar in dodal, da rezultat ni toliko pomemben, bolj druženje, ki je tudi tokrat doseglo svoj namen. Kopušar je
še povedal, da ekipa slovenskih županov, v kateri igra tudi sam in katere pobudnik je bil prav pokojni Podgoršek, odigra na leto vsaj 10 tekem. Letos se je udeležila evropskega prvenstva na Češkem, kjer je bolj »stremela« k načelu: pomembno je sodelovati, ne zmagati. Tradicijo srečanj bodo zagotovo nadaljevali tudi v prihodnje.
Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, pa nam je dejal, da gre sicer za družaben dogodek, ki ima tudi globlji pomen. »To priložnost izkoristimo za poglabljanje stikov med sodelavci in med župani. Po tekmi je namreč kar nekaj besed
namenjenih konkretnim vprašanjem, ki jih bremenijo. Na takšnih srečanjih se je namreč lažje in bolj neformalno pogovoriti. Tega se zavedajo sodelavci in župani.« Na vprašanje, da imajo premalo igralcev in da je v njihovi ekipi tudi sodelavka, je Vesel odgovoril: »Res nas je bolj malo, vendar gre v tem primeru predvsem za spoštovanje do kolegic. Za kolektivni duh, ki so ga pripravljene tudi tako gojiti.« Ob koncu pa je še dodal. »Cenimo pripravljenost kraja in z zanimanjem spremljamo vse, kar se v njem dogaja. Veliko se dogaja tudi po zaslugi šmarškega Mladinskega centra.« a Tp
Odlični Landeker
Medalji tudi velenjskima mladincema Krelu in Vukančiču
Andiia, 11. september 2016 - Italijanska Andrija je med 5. in 12. septembrom gostila mladinsko in veteransko svetovno prvenstvo v tekvon-doju, verzije ITF. Več kot 800 udeležencev iz 52 držav je merilo znanje v posameznih in ekipnih borbah, formah, testu moči in specialni tehniki. Slovenska tekvondo reprezentanca je
ponovno poskrbela za odlične uspehe. Peter Landeker in moška veteranska ekipa so ubranili naslov svetovnih prvakov iz leta 2014. Z zlatima medaljama sta se jim pridružila tudi Muhamed Baltic in Ismet Ičanovič, domov pa so se tekmovalci vrnili še s srebrno medaljo in štirimi bronastimi.
Naslov svetovnega veteranskega prvaka srebrne kategorije v borbah do 90 kg je tudi letos ubranil Ve-lenjčan Peter Landeker, ki se je na najvišjo stopničko prvič povzpel na svetovnem prvenstvu v Tadžikista-nu leta 2014. Landeker je brez težav opravil z nasprotniki iz Norveške, Dominikanske republike in Češke in suvereno upravičil naziv prvega favorita.
Svetovni naslov v borbah je ubranila tudi veteranska ekipa. Zmagovalcem iz Tadžikistana Petru Lande-kerju, Ismetu Ičanoviču in Muhame-du Baltiču se je tokrat pridružil še Simon Jan.
Izšla'je nova knjiga Vlada Vrbiča
rriTTTHT
!-Naščas | 03 898 17 50 knjižnica Velenje | 03 898 25 50 Cena 25 €
Srebrno medaljo in naslov svetovnega podprvaka med starejšimi mladinci je osvojil novinec svetovnega prvenstva Luka Krel, član tekvondo kluba Skala Velenje. Izkušnje z evropskih prvenstev, na katerih je že drugo leto zapored evropski prvak v borbah v najtežji mladinski kategoriji, so pripomogle, da je brez težav ugnal nasprotnike iz Severne Koreje, Italije in Grčije, premoč pa je moral priznati samo tekmovalcu Ukrajine.
Tretja mesta so si priborili Peter Landeker (veterani srebrna kategorija, forme črni pas V. dan), Ismet Ičanovič (veterani zlate kategorije, črni pas VI. dan), Dean Vukančič (starejši mladinci, borbe do 63 kg) in veteranska ekipa v formah (Peter Landeker, Ismet Ičanovič, Muhamed Baltič).
Tretja mesta so si priborili Peter Landeker (veterani srebrna kategorija, forme črni pas V. dan), Ismet Ičanovič (veterani zlate kategorije, črni pas VI. dan), Dean Vukančič (starejši mladinci, borbe do 63 kg) in veteranska ekipa v formah (Peter Landeker, Ismet Ičanovič, Muhamed Baltič).
NIC VEC ČAKAT!
GREMO MIGAT • PLAVAT
ŽURAT • NAVIJAT • SKAKAT
Čestitamo za praznik občine Velenje!
Nordijci - skakalci
Osterc in Breclova odlična v Švici
V švicarskem Einsiedelnu je 10.11. septembra potekalo tekmovanje v Alpskem pokalu v smučarskih skokih za fante in dekleta. Iz Smučarsko skakalnega kluba sta nastopila Aljaž Osterc in Jerneja Brecel. Nastopilo je 7 držav.
Prvi dan je bil Aljaž po dveh skokih 16. Drugi dan pa je s skokoma dolžine 117,5 in 107,5 metrov osvojil 1. mesto in postal tudi man of the day. V skupnem seštevku Alpskega pokala je na 4. mestu. Nastopilo je 61 tekmovalcev.
Pri dekletih je nastopilo 26 tekmovalk. Jerneja je prvi dan po nesrečnem drugem skoku stopila na tretjo stopničko. Po prvi seriji je vodila. Drugi dan tekmovanja se je skon-centrirala na oba skoka (72,5 m in 73,5 m) in se veselila prve zmage na Alpskem pokalu ter tako postala la-
Karate
Krog osmic
dy of the day. V skupnem seštevku Alpskega pokala je na 8. mestu. Nastopila je na štirih tekmah od osmih.
Jan Bombek prvi v nordijski kombinaciji
V soboto, 10. septembra, je SSK Alpina v Žireh na HS 66 veliki skakalnici organiziral tekmovanje v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za dečke do 16 let.
Za točke pokala Cockta v skokih se je pomerilo 49. tekmovalcev. Zaradi premočnega vetra so tekmovalci opravili le en skok. Jan Bombek je bil 8., Žan Hriberšek 26., Maj Fele Bombek 39., Ožbej Kotnik 49. V nordijski kombinaciji je tekmovalo 27. tekmovalcev iz 8. klubov. Slavil je Jan Bombek, Maj Fale Bombek je bil 23.
Rudarji odlični v Čakovcu
Čakovec 3. septembra - V Čakov-cu je bilo veliko tekmovanje karate-istov, na katerem je nastopilo kar 961 tekmovalk in tekmovalcev iz 97 klubov, ki so prišli iz kar 11 držav.
Zelo so se izkazali tudi tekmovalci Rudarja, saj so dekleta in fantje osvojili skupaj 12 medalj, od tega 5 zlatih, 3 srebrne in 4 bronasta odli-čja. Izkazali so se tudi karateisti karate kluba Velenje, ki pa so bili manj uspešni.
Tina Stegel (KK Rudar) nadaljuje izjemno formo na začetku jesenskega dela sezone. Tokrat je zanesljivo slavila tako pri mlajših članicah kot med članicami. Izvrsten bil tudi Ni-klas Tamše (KK Rudar), ki je zmagal tako v katah kot v borbah.
Karate klub Rudar je s temi osvojenimi odličji v točkovanju klubov na turnirju osvojil odlično 4. mesto
Balinanje
Kar štiri tekme od šestih so se tokrat končale z rezultatom 8 : 0 ali obratno. Zelo zanimivo je bilo v Kavčah, kjer domačini niso dali niti malo priložnosti gostujoči ekipi iz Šentjurja. Končni rezultat je bil 8 : 0 in velika razlika v točkah za domačine. Tudi Gorica pri Slivnici ni niti malo prizanesla gostom iz Konjic, premagala jih je tudi z rezultatom 8 : 0 ter z ogromno točkovno razliko.
Še najbolj običajno je bilo tokrat na Polzeli, kjer so domačini gostili Topolšico in tudi tokrat dokazali, da so letos nepremagljivi, saj so goste premagali z rezultatom 6 : 2.
V Velenju pa je bila zanimiva tekma med Gorenjem in Premogovnikom. Prepričljivo in z velikim navdušenjem so zmagali gostje 0 : 8. Ekipa Gorenja je tokrat nastopila oslabljena in utrujena, ker je v sre-
med sodelujočimi 97 klubi. Ker v seštevku domači KK Globus ni bil v konkurenci klubov za nagrade, se je KK Rudar povzpel na 3. mesto in domov odnesel veliki pokal in tudi lepo denarno nagrado.
Rezultati (tekmovalci KK Velenje so posebej označeni):
Kate: Malčice open (7-9 let): 2. Lana Dragic, 3. Zoja Kanduti; Ml. deklice open (10-11 let): 3. Lana Hlišč; Ml. kadeti open (12-13 let): 1. Niklas Tamše; Člani: 2. Belmin Uzejnovic; Kadeti (14-15 let) 3. Se-bastjan Kauzar - Velenje; Kadeti-nje (14-15 let) 3. Kaja Česko - Velenje; Veteranke (35-99 let) 2. Natalija Anastazija Kenda - Velenje
Borbe: Dečki (-38 kg) 3. Nik Bo-rovnik - Velenje; Ml. deklice (-44 kg): 2. Ajda Golac; Ml. kadeti open (- 36 kg): 1. Niklas Tamše; Ml. članice (-61 kg); 1. Tina Stegel; Članice (-61 kg): 1. Tina Stegel; Člani (-75 kg); 3. Mirnes Mulabdic; Člani (+84 kg); 3. Mladen Stojnic; Veterani (+84 kg):1. Mladen Stojnic.
do v Ajdovščini nastopila zelo solidno na državnem prvenstvu za upokojence in med 14 ekipami zasedla četrto mesto.
Vrstni red v prvi ligi: 1. Polzela -19, 2. Gorica pri Slivnici - 14, 3. Konjice - 14, 4. Šentjur - 14, 5. Premogovnik - 13, 6. Kavče - 8, 7. Topolši-ca - 8, 8. Gorenje - 6 točk.
V drugi ligi so imeli domačini v Vinski Gori kar veliko težav proti gostom iz Gorice, saj so komaj rešili točko. Končni rezultat je bil tako 4 : 4, razlika točk pa je bila boljša za goste.
Zelo lahko delo so tokrat imeli igralci Velenja, ki so gostovali v Šentjurju pri Vrbnem iz Vrbice in jih premagali kar z 8 : 0. Tekma med Šmartnim ob Paki in Dobrno je bila preložena.
Vrstni red v drugi ligi: 1. Gorica -12, 2. Velenje - 12, 3. Dobrna - 10, 4. Vinska Gora - 9, 5. Vrbno - 2, 6. Šmartno ob Paki - 1 točka.
a T. F.
■
■
■
! RDEČA DVORANA ŠRZ
NAŠ ČAS online www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 22
22
modroBEL! kronika

15. septembra 2016
ZŠAM Zgornje Savinjske doline
60 let v službi prometnotehnične kulture in varnosti v cestnem prometu
Okrašena vozila s simboli šoferskega združenja ter Slovenije so minulo soboto v urejeni koloni po krožni poti po Zgornji Savinjski dolini »prihupala« do Nazarij. Tu se je pred športno dvorano začela slovesnost s kulturnim programom, predstavitvijo kronike 60 let ZŠAM ZSD ter podelitvijo plaket in posebnih priznanj zaslužnim članom. Več kot sto udeležencev je nagovoril predsednik domačega društva Janko Štruclj, ki je izrekel dobrodošlico županji in še štirim županom
Iz POLICIJSKE beležke
Ob praznovanju Zgornjesavinjskih šoferjev so se pridružili tudi števiolni drugi člani združenj
nove Neodvisne ZŠAM
zgornjesavinjskih občin, načelnici upravne enote Mozirje, predstavniku policijske postaje Mozirje ter vsem prisotnim pokroviteljem in članicam ter članom združenj Neodvisne zveze ZŠAM Slovenije.
Jubilantom je v imenu gostov spregovoril tudi župan gostiteljske Občine Nazarje Matej Pečovnik, ki je omenil korenine delovanja društva v Nazarjah, odlično sodelovanje z občinami, SPV-ji ter drugimi ustanovami in podjetji. »Izjemno sem vesel, da ste se od-
Kronika
ločili praznovati skupaj z nami, z našo občino, v kateri ste v teh desetletjih storili veliko in pomembno delo ter poslanstvo. Za vaše plemenito delo lahko članstvu in vodstvom združenja izrečem zahvalo in vam čestitam ob visokem jubileju«, je dejal župan Pečov-nik.
Domače društvo je nato podelilo posebna priznanja za zasluge pri delovanju ZŠAM ZSD.
a Jože Miklavc
Klic na pomoč iz WC-ja
Velenje, 7. septembra - Velenjski policisti so v sredo dobili klic iz javnega stranišča pri Zdravstvenem domu, v katerem je ostala zaklenjena ženska. Nikakor ji ni uspelo odpreti vrat in priti ven. Policisti so poskrbeli, da je varnostnik WC odklenil in poskrbel, da sta bila ženska in še nekdo, ki je z njo delil nesrečo, spet svobodna.
Poklicala, izjave pa ni želela dati
Šmartno ob Paki, 10. septembra - V
soboto so šli policisti v Podgorje. Tam naj bi sin vpil na mamo. Do njihovega prihoda sta se že pomirila. Mati, ki je dogodek prijavila, izjave potem ni dala, zato so policisti o tem napisali samo uradni zaznamek.
Pobeglega pridržali
Velenje, 10. septembra - V soboto so velenjski policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vrsto prekrškov, ki jih je storil v prometu, pridržali voznika iz Mozirja. Ta je skušal pred njimi pobegniti. Zdaj
ve, da se to ne izplača. Beg pred njimi namreč v njihovem ceniku visoko kotira.
Niso mogli spati
Velenje, 10. septembra - V soboto so policisti zaradi motenja nočnega miru in počitka opozorili dve osebi, eno na Kidričevi, eno na Stantetovi. Zaradi prekoračitve obratovalnega časa na Stantetovi bodo obvestili tudi tržno inšpekcijo.
Rastlina ji je bila sumljiva
Velenje, 11. septembra - V nedeljo je občanka pri spravilu lesa našla rastlino, precej podobno konoplji, iz katere izdelujejo prepovedano drogo. O tem je obvestila policiste, ki so rastlino poslali na analizo. Ta bo pokazala, ali je imela občanka prav.
Pozabil, da je avto v popravilu
Velenje, 11. septembra - Policiste je v nedeljo poklical občan in jim hotel prijaviti tatvino vozila. Ti pa so ugotovili, da je avto na popravilu. Lastnik je to očitno pozabil.
S pestjo ga je
Šmartno ob Paki, 7. septembra
- V sredo je v Gorenju znanec s pestjo udaril znanca v obraz. Ker je pri tem utrpel lahko telesno poškodbo, so udarec policisti opredelili za kaznivo dejanje.
Spregledala pešca
Velenje, 8. septembra - V četrtek je na Efenkovi cesti voznica osebnega avtomobila pri vzvratni vožnji spregledala pešca in ga zbila. Ta se je v nesreči lažje poškodoval.
Nova serija izginulih koles
Velenje, 8. septembra - Prejšnji teden so tatovi opravili novo serijo tatvin koles. Eno je dobilo noge na Jenkovi cesti v četrtek, eno v soboto na Vojkovi. Lastnik tega kolesa je oškodovan za okoli 400 evrov. V nedeljo pa je ostal brez kolesa lastnik na Šlandro-vi. To kolo je vredno okoli 180 evrov.
Pustila sledi
Velenje, 9. septembra - V petek je bilo vlomljeno v klet na Cesti Simona Blatnika 1. Neznanec je iz kleti odnesel starejši računalnik, vreden 200 evrov. Za seboj je pustil kar nekaj sledi, na osnovi katerih ga bodo skušali policisti izslediti in predati sodišču.
V Topolšici v Zimzelenu je neznanec iz sefa enega od oskrbovancev vzel 15 evrov. Policisti so krog osumljencev skrčili na eno osebo.
Oplenili delovni stroj
Arja vas, 10. septembra - V noči na soboto so neznanci iz delovnega stroja, parkiranega na delovišču avtoceste v Arji vasi, ukradli več delov, vrednih okoli 50.000 evrov.
Razdalja je bila prekratka
Velenje, 11. septembra - V nedeljo sta zaradi prekratke varno-
stne razdalje z avtomobiloma trčila voznika. Eden od njiju se je pri tem lažje telesno poškodoval.
Vzvratno v peško
Velenje, 12. septembra - V ponedeljek okoli 9. ure se je na Jenkovi cesti v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje telesno poškodovala 75-letna pe-
ška. Vanjo je z vzvratno vožnjo po dovozni cesti k stanovanjskemu bloku trčil 42-letni voznik osebnega avtomobila.
Na Šercerjevi ukradli clia
v ponedeljek ukradeno osebno vozilo renault clio, rdeče barve. Lastnica je vozilo parkirala pred stanovanjskim blokom. V vozilu je pustila ključe in za trenutek odšla v stanovanje. Neznanec je avto odpeljal v zelo kratkem času.
Elektro in telekomunikacijske storitve Optične in komunikacijske instalacije
www.scr.si
Kersnikova 13, Velenje • T 03 620 94 00 • GSM 041 260 670
Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 11
15. septembra 2016

UTRIP
23
Po hribih
Zadovoljni udeleženci vrh Svinške planine
Svinška planina
Pa smo jo mahnili pogledat še k našim severnim sosedom v Avstrijo. Že dolgo načrtovan obisk Svinške planine v vzhodnih Alpah na avstrijski strani se nam je že nekaj let izmikal zaradi slabih vremenskih razmer v načrtovanem času. Tokrat nam je uspelo ujeti lep dan.
Po prečenju državne meje na Viču smo se usmerili mimo Wolfsberga in zavili proti našemu izhodišču, kjer smo na višini 1644 m n. v. izstopili v hladno jutro. Pot nas je usmerila najprej navzgor skozi prijeten gozd, kjer se nam je v ozadju kaj kmalu začel odstirati razgled na prostran in višji Zirbitzkogel. Vsenaokrog so se razprostirali predvsem smrekovi gozdovi z značilno sečnjo, ki daje pogledu moteč vtis.
Naša pot se je naravnala v smer sever - jug in prva gora nad nami je bil Geier Kogel, ki me z imenom spominja na naše sosede Gajerje v domači vasi. Pod njim so se pričela prostrana tra-višča z rahlim vzpenjanjem in skupinami skalnih gmot posebnih oblik. Kot da bi jih na kup zmetal velikan. Nismo mogli kar tako mimo njih, saj
so dajale poseben vtis tudi zaradi temnejše barve kamnine. Pot se je vseskozi svetlikala zaradi vsebnosti sljude. Naenkrat smo nevede pred sabo splašili čredo skoraj dvajsetih gamsov z mladički, ki je začela bežati po pobočju. Pod njimi je bila še večja skupina, ki so jo le-ti zmotili na paši. Krasen prizor, saj smo zaradi širnih prostranstev videli vse hkrati. Razgledi so se na desni širili na pokrajino s Celovcem na JZ v ozadju, na levi pa se je nad dolino razprostirala mogočna Golica oz. Koralpe z znanimi smučišči. Dosegli smo najvišjo točko z imenom Ladinger Spitze na višini 2079 m n. v. Po spustu je bil čas za malico v ob-
jemu mogočnih skal, v bližini pa so se za družbo pasle krave. Nižje na levi je bila planinska koča, mi pa smo pot nadaljevali preko močvirnega področja v smeri Diex-a oz. Djekš po slovensko. To je najvišje ležeča nekoč slovenska vas s cerkvijo z letnico 1535. Okrog lepo ohranjenega obzidja je zelo negovano pokopališče, na katerem je ogromno germaniziranih slovenskih priimkov, med katerimi sem med mnogimi našla tudi svojega v obliki Lessiak. Slike križevega pota v notranjosti cerkve so ostale v originalnem slovenskem jeziku. Kar milo se ti stori pri srcu ...!
Sprehodili smo se še okrog odlično ohranjenega taborskega obzidja župnijske cerkve sv. Martina v lepo urejenem turističnem kraju. Zelo zadovoljni in polni lepih vtisov smo se domov vrnili z vožnjo po vedno lepi Koroški v spremstvu reke Drave. Spet gre zahvala našemu vodniku za zelo lepo in skrbno pripravljen izlet ter druščini, ki se je odzvala vabilu.
■ Marija Lesjak
HOROSKOP
VELENJE
se predstavi
Titov trg, sobota, 17. september 2016,
od 9.00 do 12.00
Predstavitev
ŠPORTNIH in KULTURNIH društev IZOBRAŽEVALNIH institucij
Ob 11.00
Pozdrav župana Mestne občine Velenje
Bojana KONTICA
Ob 11.30
TEK OČKOV
Vabljeni očetje z otroki vseh starosti, tudi s tistimi v vozičkih, kengurujčkih in nahrbtnikih.
Prijave med 9.00 in 11.25 pri stojnici na Titovem trgu.
Prijazno vabljeni!
V primeru dežja prireditev odpade!
Zgodilo se je...
od 16. 9. do 22. 9.
-	16. septembra 1951 je Rudnik lignita Velenje prejel prehodno zastavo vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije kot najboljši rudarski kolektiv v državi v prvi polovici leta 1951; poleg zastavice pa je velenjski kolektiv prejel tudi nagrado
v višini 365.000 takratnih dinarjev;
-	16. septembra 1977 so končali z gradnjo predora pod gradom Šalek; promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta;
-	znan velenjski učitelj in narodo-pisec Fran Mlinšek se je rodil
17. septembra 1890 v Gorjem Doliču;
17.	septembra 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenje formalno prešlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prevzel v upravljanje takratni delavski svet;
18.	septembra 1992 je Gorenje postalo pokrovitelj ŠRK Velenje, ki se odtlej imenuje Rokometni klub Gorenje Velenje;
19.	septembra 1996 so v Rdeči dvorani odprli Mladinski center Velenje, ki torej praznuje že dvajseto obletnico delovanja; 19. septembra 1997, ko so s slovesnostjo na Ločici pri Vranskem odprli nov odsek avtoceste Arja vas-Vransko, dolg 22 kilometrov, ki je Štajercem, Korošcem in Prekmurcem vsaj nekoliko približal prestolnico Slovenije, je takratni župan Občine Šoštanj dr. Bogdan Menih položil temeljni kamen za nov stanovanjski blok v Šoštanju;
Vhod v predor pod gradom Šalek (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
19.	septembra 2000 so v velenjskem Gorenju izdelali deset milijonski pralni stroj;
■ 20. septembra 1953 je bila ob velenjskem jezeru prva obrtniška tombola, ki so jo organizirali šo-štanjski in velenjski obrtniki;
20.	septembra 1956 so v Šoštanju v omrežje vključili prvo fazo termoelektrarne, to je dva 30-megavatna agregata;
20. septembra 1959 je bilo z veliko slovesnostjo odprto novo mestno središče Velenja, v spomin na ta dogodek zato Mestna
občina Velenje praznuje svoj praznik;
-	20. septembra 2002 v veliki dvorani velenjske glasbene šole podelijo mag. Ivanu Marinu naziv častni občan Mestne občine Velenje;
-	jeseni leta 1955 so člani smučarske sekcije, ki je delovala v okviru Športnega društva Rudar Velenje, po načrtih Stanka Bloud-ka in domačina Alojza Jevšena-ka začeli graditi skakalnice ob Velenjskem gradu.
■ Damijan Kljajič
f
V
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Energije v naslednjih dneh ne boste imeli na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. In tudi bolj zdravega načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenje, ki zna vaše življenje precej spremeniti. In to že v kratkem. Na spremembo se sicer po tihem pripravljate že nekaj časa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Z večjimi nakupi še malo počakajte. Ni rečeno, da boste pričakovane evre dobili še v septembru. Zapravljajte šele, ko bodo na vašem računu. Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju. To ne bo čisto nedolžno, saj vam bo nekdo iz dneva v dan bolj všeč. Boste šli še korak dlje? Tokrat je to res odvisno le od vas.
Ö
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Poslovno vam letošnji september ne bo najbolj naklonjen, kar ste vedeli že nekaj časa. Zato ste na to dokaj dobro pripravljeni. Vseeno vas bo kakšen dogodek v prihodnjih dneh presenetil. Zal se vam bo najboljzatikalo na finančnem področju. Začeli boste dvomiti, ali ste se odločili prav. Ne obupajte. Čeprav bodo plačila na vašem računu kasneje, kot ste upali, se bo vse izšlo tako, da boste kmalu pomirjeni. In srečni, ker ste usodo tokrat res vzeli v svoje roke. Vaše potrebe in želje pa bo treba za nekaj časa, vsaj mesec ali dva, krepko omejiti, dolg spisek želja pa več kot skrajšati. Veliko vam bo dalo misliti tudi čustveno življenje, saj se vam bo zdelo, da je prišlo do močne ohladitve čustev. In to ne le iz vaše strani. Zato boste v naslednjih tednih veliko bolj dojemljivi za nasprotni spol.
I
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Le še tri mesece in pol je do konca leta. Pogled nazaj vam bo pokazal, da ste lahko z letošnjim letom res zadovoljni. Z inventuro dogodkov ste letos začeli precej zgodaj, a z razlogom. Predvsem zato, ker se pripravljate na nekaj velikih korakov v vaši prihodnosti, ki jih je treba načrtovati, saj na vrat na nos tokrat ne bo šlo. Zdelo se vam bo, da ste na čisto pravi poti, da jih tudi uresničite. Dokaz za to boste dobili najpozneje v ponedeljek. Počutje pa žal v teh dneh ne bo najboljše, za kar lahko krivite tudi pomanjkanje gibanja na prostem, saj si zase sploh ne znate več vzeti časa. Ali pa preprosto nimate volje. Za tistega, ki ga imate vsak dan bolj radi, pa si boste v teh dneh znali vzeti čas. Obrestovalo se bo.
«9
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Želeli si boste, da bi se topli dnevi nadaljevali, saj se težko sprijaznite s tem, da prihajajo kratki, sivi dnevi. In da prihaja tudi koledarska jesen. Nekaj dni bo kazalo, da se vaša želja ne bo uresničila, zato boste pomanjkanje volje do dela pripisovali vremenu. Pa to ža I ne bo veliko krivo za vaše počutje. Prišli ste do točke, ko ne znate več naprej. Delo, ki ga opravljate, vas ne veseli več. Zato tudi uspehov ni več. V naslednjih dneh vas znajo za povrhu prizadeti še očitki ljudi, ki jih imate zelo radi, sploh, ker boste potrebova li zaščito in tolažbo, ne pa, da vam še kdo našteva napake. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju. Ker ste bili zadnje čase zelo zapravljivi, se vam bo v nekaj dneh odvalil kamen od srca. Sedaj pa pazljivo, da ne boste že v mesecu ali dveh v istih težavah.

Lev od 23. 7. do 23. 8.
Končno boste s svojim delom dokazali, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. Uživali boste v vsakem dnevu tega tedna posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti do že davno zastavljenega cilja. Če si boste nakopali preveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste sproti, ali pa drugezadolžili, da ga vsaj delček opravijo namesto vas. Organizacija bo v teh dneh vaša najbolj močna točka. Imeli boste preprosto toliko energije, da boste poskušali življenje urediti in organizirati tudi drugim. Pri tem pa pazite, kako daleč v zasebnost bližnjih boste posegali. Da ne boste na koncu za zaplete, ki se bodo pojavili že ob koncu tega tedna, krivi kar vi. Ljubezen vam bo dajala krila, uspehi pa bodo najboljša hrana za vašo dušo.
Tnrp
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Zadnje čase ste se precej dolgočasili. Dnevi so bili podobni drug drugemu, to pa vas je začelo mentalno utrujati. Izzivov za vaše možgane bo v naslednjih dneh dovolj, če jih boste le imeli voljo prepoznavati in se pozabavati z njimi. Jesen, ki hitro prihaja tudi koledarsko in ne le meteorološko, bo namrečžal prinesla tudi utrujenost. Nekaterim se bodo že v teh dneh, ob spremembi vremena, spet oglasile stare zdravstvene težave. Priznajte, da ste zanje veliko krivi tudi sami. Ko je hudo, si vedno obljubite, da boste naredili več za svoje počutje, ko mine, pa na obljube preprosto pozabite. Pa čeprav imate potem slabo vest. Partner bo vse bolj nestrpen, potrpežljivost ga počasi mineva tudi zato, ker v minulih dneh niste naredili nič od tistega, kar ste obljubili. To bo narobe tudi zato, ker od njega res veliko pričakujete. In tudi dobite, kar priznajte.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Če si boste želeli ali ne, tok dogodkov bo takšen, da bi se najraje za nekaj časa potu hnili pred svetom in predvsem ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Že nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za spremembo. A se nekako kar ne boste mogli odločiti, da je ta čas res prišel. Da bi naredili odločilen korak vam manjka prava spodbuda. Dobili jo boste v naslednjih dneh. Potem pa se vam bo zgodilo kar samo, ne da bi vi pokazali pravo voljo. Ko boste vrženi v to, da bo treba začeti plavati, boste to tudi storili. In to brez težav, čeprav vas bo strah. Prvi koraki bodo malo težki, potem pa boste videli, da se da. Tudi, če vsi mislijo, da ste zaradi tega pravi avanturist, jim boste dokazali, iz kakšnega testa ste. Trdoživega. In vztrajnega. Finance? Ponudba bo mamljiva. Skoraj preveč. Dvakrat preverite, preden kaj podpišete.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Še nekaj dni ne boste mirno spali. V sanjah boste videli le slabe stvari, zato si sploh ne boste želeli zapreti oči. Skrbi se bodo delno izkazale za upravičene. Delno pa se boste najpozneje v ponedeljek končno pomirili, če hočete, tudi potolažili. A do tega boste morali tokrat priti čisto sami, nihče vam ne bo pomagal. Še naprej boste vztrajali pri novem načinu življenja, ki sicer ni lahek, ugotavljate pa, da vam zelo godi. Ukvarjanje s športom še nikomur ni škodilo, vi pa boste v tem prvič začeli celo uživati. In to zelo. Partner vam bo izpolnil veliko željo in vam podaril darilo, ki bo za vas neprecenljivo. To bo hkrati zahvala za vse, kar ste zanj naredili v zadnjih tednih. In tega ni bilo malo. Delo pa bo treba še nadaljevati. A tega se ne bojite, ampak veselite. Sploh, ker veste, da sta s partnerjem spet na isti valovni dolžini.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Odločili se boste, da se odmaknete od ljudi, ki vam pijejo energijo. Med njimi bo tudi vaš partner. Izkazalo se bo, da ste se tokrat odločili čisto prav. Da se vam bo posrečilo, še sami ne boste mogli verjeti, saj vas je že nekaj časa zvijalo v želodcu ob vsaki misli na to, kaj vas čaka. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico, povezano z enim od tistih, ki jih imate iskreno radi. Gre za bližnjega družinskega člana. Ne bo še za v javnost, zato se raje ugriznite v jezik, ko vas bo prijelo, da bi celemu svetu povedali, kako srečni ste. Dobro veste, da imate hudega nasprotnika, in da se vam zna zgoditi še marsikaj, kar lahko prekriža popolno srečo, ki jo boste čutili v teh dneh. Zdravje? Ne bo kaj hvaliti. Težave s sklepi so trdovratne, kar boste sedaj spoznali tudi vi. A bo vsak dan za malenkost bolje.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Čeprav va m vse, kar se pri vas doma dogaja v zadnjih tednih, ne more biti všeč, vam bo v teh dneh lažje živeti z novim bremenom, ki vam ne pusti spati. Žal boste tudi čez dan z mislimi velikokrat pri osebi, ki tokrat res potrebuje vašo podporo in vso pomoč, ki mu jo lahko nudite. Ob tem se boste znašli še v nezavidljivi finančni situaciji, saj se bo izkazalo, da bo nenaden, a nujen izdatek, precej velik. Večji kot ste pričakovali. Po prvem šoku se boste pomirili, saj veste, da gre za prehodno obdobje. Če ne bo šlo takoj, boste zadeve malo preložili. Nič ne bo narobe, četudi v novo leto, saj bo hitro tu. Ker vas čaka zelo delovna in razburljiva jesen, ki vam bo vzela veliko energije, si poskušajte vzeti zase vsaj kakšen konec tedna. Prihajajoči bo kot nalašč za pobeg do doma in skrbi. Partner bo takoj za. Sploh, ker vas zadnje čase vidi manj kot si želi. Priznajte, da ga pogrešate tudi vi.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Prihaja čas, ki za vas ne bo lahek. Ko pa boste doma razložili, kako si predstavljate prihodnost in stvari poskušali postaviti na pravo mesto, bo ogenj v strehi. Predolgo ste čakali, da bi lahko partnerja prepričali, da tokrat mislite resno. Najprej se vam bo smejal. Ko bo v nekaj dneh spoznal, da mislite resno, bo začel kuhati mulo. Spremembe namreč krepko vključujejo tudi njega. Ne, niso mu všeč. Sploh, ker bodo zahtevale veliko napora tudi iz njegove strani. Dobra plat medalje bo, da boste nove načrte podprli z denarjem, ki ste ga privarčevali. Dovolj ga je, da bo začetek lažji. Ni pa ga še dovolj, da bi si lahko privoščili vse, kar vam bo res všeč, zato bodite razumni. Lep konec tedna vas čaka. Zato bo poskrbel nekdo od sorodnikov, ki se mu nekaj mesecev ne posvečate toliko kot bi želeli. In ravno zato bo tokrat on naredil prvi korak. V čisto pravo smer.
K
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Naslednjih dni se ne veselite preveč. Ko bo že kazalo, da iz velikih idej in načrtov ne bo nič, pa se bodo stvari začele odvijati v vašo korist. Res je, da ste lahko zadovoljni že s tem, kar ste dosegli. Samozavest, ki ni vaša najmočnejša točka, pa bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam uresničijo sa nje. Sploh, ko se boste pogovarja li z nekom, ki ima ključ do vaše drugačne prihodnosti. Če ga boste prepričali, bodo vrata kmalu na stežaj odprta. Čeprav boste imeli več dela kot sicer, si vzemite čas tudi za partnerja in prijatelje. Te zadnje čase res zanemarjate, kar vam zamerijo. Morda tudi zato, ker čutite, da se z vami nekaj dogaja. Utrujenost sicer še ni znak bolezni, vseeno pa bodite pozorni, kaj va m sporoča telo. Kot tudi na to, kaj mu godi. In kaj mu škodi. Le tako boste lahko sami naredili več za boljše počutje. Finance? Veseli boste, ko bo stanje na računu spet takšno, kot ste si želeli.
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 24
24
TV SPORED
»»^AS
15. septembra 2016
Četrtek, 15. septembra
Petek, 16. septembra
Sobota, 17. septembra
Nedelja, 18. septembra
Ponedeljek, 19. septembra
Torek, 20. septembra
Sreda, 21. septembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00 Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00 Poročila
08.08 Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.55	Če bomo imeli srečo, bomo vsi
stari, svet. odd.
12.25	Moji, tvoji, najini, 6/35
13.00	Dnevnik, vreme, sport
13.30	Kitajsko morje - vojna za otočja,
dok. odd.
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Moj gost/Moja gostja, tv
Lendava
15.55	Točka preloma, ponov.
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih
17.25	Zdravje Slovencev: Vpliv recesije
na zdravje, dok. ser.
17.55	Novice
18.00	Utrinek: Skuhna, svet. odd.
18.10	Pavle, ris.
18.15	Pujs Pepa, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, Sport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: Družinsko podjetje Prevc
22.00	Odmevi, Sport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum
00.35	Profil, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Dnevnik, ponov.
02.25	Info-kanal
TV SLO T
To bo moj poklic: Pečar, 2. del Otroški kanal
Štiri ušesa sredi lesa: Kako sta se udomila, ris. Jjani Nani, ris. Čarli in Mimo, ris. Timi gre, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Robotki, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris. Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Ajdova zlejvanka za balonarje Točka, jjlasb. odd. Na lepše
Slovenski magazin Kino Fokus Halo TV Dobro jutro
Paraolimpijske igre: povzetek Žuželke, dok. odd. Čarokuhinja pri atu: Dravska dolina
Bela sužnja, 38/62 Halo TV Krtek, ris.
Male sive celice, kviz Valovanje usod, dok. odd. City games - Igre mest, reportaža z mednarodnega finala v Biogradu na moru Sošolki, igrani film Inferno, slovenski film Paraolimpijske igre: povzetek Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd. Halo Tv
Paraolimpijske igre: povzetek Zabavni kanal
06.00 06.25 07.00
07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.50 08.00 08.05
08.45 09.45 10.10 10.50 11.00 11.55 15.05 15.45 16.30
17.05 18.00 19.00 19.05 20.00 20.50
21.25 22.00 23.45 00.15 00.55 01.45 02.40 03.10
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.10	Čebelica Maja, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Sanjska ženska, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Italijanska nevesta, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Sestrske vezi, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Zdravnica malega mesta, nan.
14.30	Ostani z menoj, nan.
15.30	Sestrske vezi, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.50	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
21.00	Survivor
22.00	24ur zvečer
22.35	Črni seznam, nan.
23.30	Dekle s popolnim spominom, nan.
00.25	Razuzdanec, nan.
01.20	24ur zvečer, ponov.
01.55	Zvoki noči
©
08.30 09.00 09.05
10.05 10.10 11.10 11.15 11.35 12.05 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55
23.25 23.55
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Ob prazniku Mestne občine
Velenje, gost Boja Kontič
Napovedujemo
Pop Corn
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Mojca in medvedek Jaka, Pikin
skok v svet knjig
Regionalne novice 2
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospotdneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Naj viža
Regionalne novice 3 Migaj raje z nami Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Strokovnjak svetuje: Bonton v gledališču in na koncertih klasične glasbe
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
05.50 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55
12.30 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40
16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00
21.25 22.00 23.05 00.40 01.05 02.00
Kultura
Odmevi
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobrojutro
Taksi, kviz z Jožetom
Zdravje Slovencev: Vpliv recesije
na zdravje, dok. ser.
Moji, tvoji, najini, 7/35
Dnevnik, vreme, šport
Tarča
Globus
Poročila
Mostovi Hidak
Zdrahe v zraku: nizkocenovne letalske družbe, dok. odd. Duhovni utrip: spregovori Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice
Infodrom, poletje 2016: Glasba Kioka, ris.
Taksi, kviz z Jožetom Vreme
Dnevnik, šport, vreme 47. festival narodno zabav. glasbe Slovenije Ptuj 2016, posn.
prvega dela Na lepše
Odmevi, šport, vreme Divje jagode, šved. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Urar, 1. del
06.25	Otroški program
07.00	Štiri ušesa sredi lesa: Kako sta
vonjala cvetice, ris.
07.05	Jani Nani, ris.
07.10	Čarli in Mimo, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35	Robotki, ris.
07.50	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.00	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe
08.45	Točka, glasb. odd.
09.45	Bleščica, odd. o modi
10.30	Prisluhnimo tišini
11.00	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.05	Dober dan
15.00	Paraolimpijske igre: povzetek dneva
15.40	O živalih in ljudeh
16.20	Na vrtu, svet. odd.
17.05	Bela sužnja, 39/62
18.00	Halo TV
19.00	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.10	Krtek, ris.
19.15	Firbcologi
19.40	Infodrom
20.00	Medeni tedni, češki film
21.40	Ljubezen na strehi sveta, igrani film
22.00	Piramide?, dok. feljton
22.30	Paraolimpijske igre: povzetek dneva
23.00	Polnočni klub: Zmaga nad
virusom
00.10	Večer v Palladiumu, 1/6
01.00	Točka, glas. odd.
01.45	Halo TV
02.40	Zabavni kanal
05.40	Paraolimpijske igre: povzetek dneva
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.10	Čebelica Maja, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, dan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Sanjska ženska, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Ostani z menoj, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Sestrske vezi, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Zdravnica malega mesta, nan.
14.30	Ostani z menoj, nan.
15.30	Sestrske vezi, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.50	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
21.00	Survivor
22.00	Survivor: Na robu preživetja
22.45	24ur zvečer
23.20	Eurojackpot
23.25	Skok čez metlo, am. film
01.35	24ur zvečer, ponov.
02.10	Zvoki noči
© :
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža
11.20	Migaj raje z nami
11.50	Videospot dneva
11.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Lestvica zabavnih in
narodnozab.
12.45	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in
narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in
narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, Pika Nogavička na obisku
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.30	Videospot dneva
19.35	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice:
Madagaskar
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pogovor z Urošem Lipuščkom
22.05	Videospot dneva
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in
narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
05.50 Kultura	07.00
06.00 Odmevi	sledi
07.00 Zgodbe iz školjke: Bine: Velikani	07.05
07.20 Smrkci, ris. nan.	07.10
07.45 Nodi v Deželi igrač, ris.	07.20
07.55 Fifi in Cvetličniki, ris.	07.30 08.05 Studio kriškraš: Praprapradedek, 07.35
lutkov. odd.	07.45
08.30 Vetrnica, ponov.	07.55
08.35 Ribič Pepe, ponov.	08.05
08.50 Firbcologi	08.10
09.15 Male sive celic, kviz	08.20
10.00 Praktična matematika, igrani	08.35
film	08.45
10.15 Infodrom	08.55
10.25 Kdo si pa ti?, 6/10	09.05
10.55 Od blizu: Jan Plestenjak	09.30
11.55 Tednik, ponov.	09.35
13.00 Dnevnik, vreme, šport	10.00
13.25 O živalih in ljudeh	10.10
13.50 Na vrtu, svet. odd.	10.55
14.20 Kraška dediščina Marjana	11.20
Miklavca, dok. film	11.25
15.05 Človeško vesolje: Od človečnjaka	12.00
do vesoljca, 1/5	13.00 16.00 DNK - Družina Na Kavču: družina 13.25 Valdes
17.00 Poročila, šport, vreme
17.20 Zdravje v Evropi: V imenu	15.25
ljubezni, dok. ser.	17.00
18.05 Osamljeni planet - 1000	17.20
fantastičnih doživetij
18.30 Ozare	18.40
18.40 Zu, ris.	18.55
18.55 Vreme	19.00
19.00 Dnevnik, šport, vreme	20.00
20.05 Dobrodelni koncert Rdečega	20.50
križa 2016, prenos	21.40
21.35 Prevara, 3/10	22.10
22.30 Poročila, šport, vreme	23.40 23.05 Francoski minister, franc. film
01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji	01.10
01.25 Dnevnik, ponov.	01.35
02.20 Info-kanal	02.30
Živ žav Ozi bu, ris. Poldi, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Liki, ris. Fletni Gaji, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Medo in Mica, ris. Peter Zajec, ris. Traktor Tom, ris. Zu, ris. Robotki, ris. Knjiga o džungli, ris. Smrkci, nan. Pujsa Pepa, ris.
Bi se gnetli na tej metli?, ris. film
Bacek Jon, ris.
Med odmorom, 3/13
Sledi: Agata s Štraleka, dok. odd.
Ozare
Obzorja duha Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme 47. festival narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2016, posn.
Steamboat Bill ml., am. film Poročila, šport, vreme Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 2. del Tilka in prijatelji, ris. Vreme
Dnevnik, šport, vreme Skrivnost, 3/4 Zgoraj brez Poročila, šport, vreme Sužnji evra, dok. odd. Ekvinokcij, koncertna izvedba opere
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
05.50	Utrip
06.05	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij, ponov.
10.40	10 domačih
11.10	Taksi, kviz z Jožetom
11.50	NaGlas!
12.25	Moji, tvoji, najini, 8/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Panoptikum
14.25	Osmi dan
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Medo in Mica, ris.
15.45	Danov Dinosvet, otr. nan.
16.20	Z glasbo in s plesom, dok. odd.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Kdo si pa ti?, 7/10
17.55	Novice
08.00	eRTeVe
18.15	Zajček Belko, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Umetnost igre: Festival
slovenskega filma
23.35	Glasbeni večer: Zbor Slovenske
filharmonije
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, ponov.
02.10	Info-kanal
05.35	Kultura
05.40	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.45	Obzorja duha
12.25	Moji, tvoji, najini, 9/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	Kaj govoriš?=So vakeres?
15.00	Poročila
15.10	Potepanja, tv Lendava
15.35	Nodi v Deželi igrač, ris.
15.50	Ribič Pepe
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Jani Nani, ris.
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vzhodnoberlinska saga (III.), 4/6
20.55	Gospostvo naključja, portret
Filipa Robarja Dorina
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Ivana Bartol, pogov. odd.
00.50	Profil, ponov.
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Dnevnik, ponov.
02.35	Info-kanal
01.25 Dnevnik, ponov.	01.35 Dnevnik, ponov.
02.20 Info-kanal	02.30 Info-kanal
tvsloT TVSLOT	TVSLOT	TVSLOi
■ v	L	■ W WbW L	06.00 To bo moj poklic: Urar, 2. del	06.00 To bo moj poklic: Pek, 1. del
____ _ .	Ar ir n...i¡1 — i	'	HA "K Otrncl/i l/anal
06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.15 Bela sužnja, 35/62 10.05 Bela sužnja, 36/62 11.00 Proslava ob 69. obletnici
priključitve Primorske k matični domovini, prenos iz Postojne Na lepše 10 domačih
Čarokuhinja pri atu: Dravska dolina
Paraolimpijske igre: povzetek dneva
Košarka, kvalif. za EP 2017 (M) - Ukrajina : Slovenija, prenos iz Kijeva
Voda za vedno, odd. o kajakaškem športu Zakon srca, 3/14 Zakaj revščina: Ropšanje Afrike, dok. ser.
Piramide?, dok. feljton Kdo si pa ti?, 6/10 Na sever, finski film Bučke, satirična odd. Zvezdana
Paraolimpijske igre: povzetek dneva
Večer v Palladiumu, 2/6, ponov. Aritmija, ponov. Aritmični koncert: Srečna mladina, ponov. Bleščica, odd. o modi Zabavni kanal
Košarka: kvalif. za EP 2017 (M), Ukrajina : Slovenija, posn. iz Kijeva
Paraolimpijske igre: povzetek dneva, ponov. 10 domačih, ponov. Polnočni klub: Zmaga nad virusom, ponov.
pop
06.00	24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15	Robocar Poli, ris. 07.30	Gospodična Žuža, ris. 07.45	Maša in medved, ris. 07.55	Tačke na patrulji, ris. 08.20	Lego mesto, ris. 08.25	Lego prijateljice, ris. 08.50	Winx klub, ris.
09.15	Mija in jaz, ris.
09.40	Divja brata Kratt, ris.
10.05	Ninja želve, ris.
10.30	Tv prodaja
10.45	Naša mala klinika, nan.
11.45	Naša mala klinika, nan.
12.40	Tv prodaja
12.55	Glavna sestra Hawthorne, nan.
13.50	Mozart v džungli, nan.
14.25	Mozart v džungli, nan.
15.00	Ameriška super varuška, am. ser.
15.55	Survivor, ponov.
16.55	Survivor, ponov.
17.55	Survivor, ponov.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Maščevanje, am. film
22.05	Popolni tujec, am. film
00.15	Spartak, nan.
01.25 Glavna sestra
©
12.20 12.50 13.35
14.05
14.50
16.50
17.05 18.00
18.55 19.25 20.00 21.50 22.10 22.55
23.25 00.15 00.45
01.40 02.15 03.05
04.45
05.15 05.45
08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 10.10
11.40 12.10 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
18.40 18.45 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 21.40 22.40
24.40 00.10
07.00 07.15 07.45
09.15 10.15 11.05 11.50 12.50
14.00
14.45
15.40 16.35 17.00 17.50 18.45
19.15 19.50 20.00
20.50 22.25
22.55 23.20
00.20
00.55
Duhovni utrip, ponov. Glasbena matineja Koncert ob 60-letnici Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana
Zdravje v Evropi, dok. ser.
Bela sužnja, 37/62
Bela sužnja, 38/62
Bela sužnja, 39/62
DNK - Družina Na Kavču: družina
Valdes
Paraolimpijske igre: povzetek dneva
Košarka, kvalif. za EP 2017 (M), Ukrajina : Slovenija, 2. polčas, posn. iz Kijeva Zvezdana Žuželke, dok. odd. Zakon srca, 4/14 Marija in Andrej, dok. odd. Ciy games - Igre mest, reportaža iz Biograda na moru Z glasbo in s plesom, dok. odd. Žrebanje Lota
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Miš maš, Pika Nogavička na obisku Ustvarjalne iskrice (169), Beležka Napovedujemo Videospot dneva Iz arhiva VTV: Zap koncert Andreja Šifrerja' Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Mojca in medvedek Jaka, Pikin skok v svet knjig Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2415. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Vurberk 2016, posn. 1. dela Jutranji pogovori Ob prazniku Mestne občine Velenje, gost Bojan Kontič Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
Človeško vesolje: Zakaj obstajamo, 2/5 Vera (VI.), 4/4
Paraolimpijske igre: povzetek dneva
Bučke, satir. odd. Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 2. del
Paraolimpijske igre: povzetek dneva, ponov. Zabavni kanal
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15	Robocar Poli, ris. 07.30	Gospodična Žuža, ris. 07.45	Maša in medved, ris. 07.55	Tačke na patrulji, ris. 08.20	Lego mesto, ris. 08.25	Lego prijateljice, ris. 08.50	Trgovinica za živali, ris. 09.10	Mia in jaz, ris.
09.35	Divja brata Kratt, ris.
10.00	Ninja želve, ris.
10.25	Tv prodaja
10.40	Naša mala klinika, nan.
11.30	Naša mala klinika, nan.
12.30	Tv prodaja
12.45	Glavna sestra Hawthorne, nan.
13.40	Mozart v džungli, nan.
14.15	Skok čez metlo, am. film
16.25	Survivor: Na robu preživetja
17.10	Dan najlepših sanj
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gola zabava, am. film
22.00	Velika pričakovanja, am. film
00.30	Spartak, nan.
01.35	Glavna sestra Hawthorne, am. nan.
02.25	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Pika Nogavička na obisku
09.40 2414. VTV magazin
10.00 Kultura, informativna oddaja
10.05 2415. VTV magazin
10.25 Kultura, informativna oddaja
10.30 Župan z vami: Peter Misja, župan
Občine Podčetrtek 11.30 Fantje, srečno! Jubilejni koncert
ob 45 letnici ŠFD Koleda 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Pogovor z Urošem Lipuščkom 14.50 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 15.20 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (168), Prvič v šolo
18.20 Migaj raje z nami
18.40 Dotiki gora: Brinjeva gora
19.00 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Pop Corn: Svarogov
21.00 Napovedujemo
21.05 Naj viža: Slovenski zvoki, ans.
Simona Gajška 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in
narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila
06.00	To bo moj poklic: Urar, 2. del
.25	Otroški kanal
07.00	Štiri ušesa sredi lesa: Kako sta
merila moči, ris.
07.05	Jani Nani, ris.
07.10	Čarli in Mimo, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35	Robotki, ris.
07.50	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.00	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Bukvožerček:
Zverinice od A do Ž
08.10	Zgodbe iz školjke: Buba Guba:
08.35	Točka, glasb. odd.
09.35	Igre mest, reportaža z Biograda na moru
10.05	Paraolimpijske igre: povzetek
dneva
10.35	Duhovni utrip
10.55	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.00	Polnočni klub: Zmaga nad
virusom
15.10	Ljudje in zemlja
16.00	Paraolimpijske igre: zaključna
slovesnost, posn.
17.05	Bela sužnja, 40/62
18.00	Halo TV
19.00	Neli in Cezar, ris.
19.10	Medvedek, ris.
19.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.30	Krtek, ris.
19.35	Praktična matematika, igrani film
20.00	Zadnji tango v Halifaxu(I), 2/6
20.55	Inšpektor Tschiller (II.), 1/2
22.30	Spomini, pogov. odd.
01.00	Točka, glasb. odd.
01.50	Halo TV
02.45	Paraolimpijske igre: zaključek
slovesnosti, posn.
03.15	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.10	Čebelica Maja, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Sanjska ženska, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Ostani z menoj, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Sestrske vezi, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Zdravnica malega mesta, nan.
14.30	Ostani z menoj, nan.
15.30	Sestrske vezi, nan.
16.30	24UR popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.50	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
21.00	Dan najlepših sanj
22.30	24UR zvečer
23.05	Črni seznam, nan.
00.00	Dekle s popolnim spominom, nan.
00.55	Razuzdanec, nan.
01.45	24UR zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
©
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.40 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00
21.00 21.05
22.15 23.15 23.45
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
2415. VTV magazin
Kultura, informativna oddaja
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Pikin studio (1)
Regionalne novice
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
Župan z vami: mag. Marko Diaci,
župan Občine Šentjur
Regionalne novice 3
Po Slakovi pot, posnetek 1. dela
koncerta ans. Spev
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Pikin studio (2)
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2416. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Dotiki gora: Limbarska gora Videospot dneva Iz glasbenega arhiva: Koncert policijskega orkestra in Eroika [z oddaje Dobro jutro Škocjanska o'kapnca Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobrojutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.55	Umetni raj: Festival slovenskega filma
12.25	Moji, tvoji, najini, 10/35
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Zgoraj brez, ponov.
14.25	Prava ideja: Družinsko podjetje
Prevc
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil: Dr. Štefan Vevar
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Novice
18.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
18.15	Medo in Mica, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Še vedno Alice, franc. film
21.40	Kino Fokus
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Enid, ang. film
00.35	Turbulenca, svet. odd.
01.10	Profil: Dr. Štefan Vevar, ponov.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, ponov.
02.55	Info-kanal
TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Pek, 1. del
06.25	Otroški kanal
07.00	Štiri ušesa sredi lesa: Kako sta se
razšla, ris.
07.05	Jani Nani, ris.
07.10	Čarli in Mimo, ris.
07.15	Timi gre, ris.
07.25	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35	Robotki, ris.
07.50	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.00	Bacek Jon, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Bine: Velikani
08.30	Izziv, igrani film
08.45	Točka, glasb. odd.
09.50	Če imaš glas, poj!, dok. odd.
11.00	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.20	Dober dan
15.20	Dobrodelni koncert Rdečega križa 2016
17.05	Bela sužnja, 41/62
18.00	Halo TV
19.00	Neli in Cezar, ris.
19.10	Medvedek, ris.
19.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
19.30	Studio kriškraš: Prapr
19.50	Vetrnica: Šolski stoli
20.00	Urbano kmetovanje, dok. odd.
21.00	Inšpektor Tschiller (II.): Vice, 2/2
22.30	Večer v Palladiumu, ponov.
23.20	Fortitude, 4/12
00.10	Fortitude, 5/12
01.00	Točka, glasb. odd.
01.45	Halo TV
02.40	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.10	Čebelica Maja, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Sanjska ženska, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Ostani z menoj, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Sestrske vezi, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Zdravnica malega mesta, nan.
14.30	Ostani z menoj, nan.
15.30	Sestrske vezi, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.50	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Črni seznam, nan.
23.30	Dekle s popolnim spominom, nan.
00.25	Razuzdanec, nan.
01.20	24ur zvečer, ponov.
01.55	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05 11.25 11.55 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00
20.25 20.30 20.35 20.55 21.00
22.00 23.00 23.50 00.20
To bo moj poklic: Pek, 2. del Otroški kanal
Štiri ušesa sredi lesa: Kako bi
skoraj utonila, ris.
Jani Nani, ris.
Čarli in Mimo, ris.
Timi gre, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris.
Robotki, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris. Bacek Jon, ris.
Zgodbe iz školjke: Bisergora:
Uršula gre v šolo
Zgodbe iz školjke: Monika, dok.
Moj zmaj leti, igrani film
Točka, glasb. odd.
10 domačih
eRTeVe
Halo TV
Dobro jutro
Dober dan
Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 2. del Aplavzi! - Rudi Bučar Bela sužnja, 42/62 Halo TV Jani Nani, ris. Medvedek, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Krtek, ris. Ribič Pepe Žrebanje Lota
Ob 80-leetnici Marka Muniha Od blizu, pogov. odd. Bleščica, odd. o modi Aritmija
Aritmični koncert: Janai Kopupevadančič Točka, glasb. odd. Halo TV Zabavni kanal
06.00 06.25 07.00
07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 08.00 08.05
08.20
08.35 09.10 10.10 11.00 11.15 12.10 14.20 15.20
16.25 17.05 18.00 19.00 19.00 19.10 19.20 19.25 19.50 20.00 21.00 22.00 22.30 23.05
00.10 00.55 01.55
05.10 Točka, glasb. odd.
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.10	Čebelica Maja, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20 Tv prodaja
08.35	Sanjska ženska, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Ostani z menoj, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Sestrske vezi, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Zdravnica malega mesta, nan.
14.30	Ostani z menoj, nan.
15.30	Sestrske vezi, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Utripajoča srca, nan.
17.50	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
21.00	Survior
22.00 24ur zvečer
22.35	Črni seznam, nan.
23.30	Dekle s popolnim spominom, nan.
00.25	Razuzdanec, nan.
01.20	24ur zvečer, ponov.
01.55	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.35
11.35 12.00 12.30 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40
18.55 19.00 19.20 19.25 19.55 20.00
21.00 21.05 22.05 22.10 23.10 23.40
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2416. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Iz glasbenega arhiva: Koncert policijskega orkestra in Eroika Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Pikin studio (3)
Ustvarjalne iskrice (170), Uredimo pisalno mizo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje: Imate urološke težave? Regionalne novice 3 Pop Corn: Omar Naber, Flamie Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 17
15. septembra 2016
""^Jis
PRIREDITVE
KNJIŽNI kotiček
G
kdaj • kje • kaj
KREMPL, URŠA: Osamljeni duhec in druge zgodbe v sličicah
ml - mladina / C -S - Slikanice
Pred nami je nova zbirka hudomušnih in lahkotnih slikopisov avtorice Urše Krem-pl in velenjske ilustratorke Urške Stropnik Šonc. Knjiga bo v pomoč začetnim bralcem, ki bodo z branjem in iskanjem ustreznih besed bogatili besedni zaklad, najmlajši pa lahko ob čudovitih ilustracijah prav
tako sodelujejo. Slikopisi so na začetku šolskega leta odlična motivacija pri otrocih, ki ne berejo radi, saj jim dajejo občutek, da so pri branju uspešni in jih spodbujajo. V knjigi je zbranih 11 kratkih zgodbic. Na začetku spoznamo osamljenega duhca, ki živi v zapuščeni hiši. Podnevi sedi v fotelju in spi, ponoči pa kuka iz dimnika in gleda luno in zvezde. Osamljen je in žalosten, zato si želi, da bi imel kakšnega prijatelja. Druga zgodba nam opisuje pot v šolo, prvi šolski dan, ko se vsem zelo mudi. Prvošol-ček Nejc, ves nasmejan, z rumeno rutico okrog vratu in šolsko torbo na ramenih v spremstvu mame varno prečka cesto, ptička, ki ga opazuje pa mu zagruli: »SREČNO!«
MORRISSEY, DI: Opalna puščava
od - odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Avstralsko pisateljico, Morrisey Di, poznamo slovenski bralci po knjigi Barre Creek in Kamor te vleče srce, čeprav je napisala 23 romanov. Tudi v novem romanu Opalna puščava je ostala zvesta avstralski divjini. Dogajanje je postavljeno v majhno rudarsko mesto, kjer se križajo usode treh žensk različnih generacij.
Dvajsetletna Kerrie je kot študentka umetnostne akademije spoznala slavnega kiparja, vdovca, s tremi razvajenimi odraslimi hčerami. Kerrie se odreče svoji umetniški karieri in se poroči, pri tem pa naleti na težave z moževimi hčerkami, ki je ne sprejmejo. Pri štiridesetih letih Kerrie umre mož, nato še mama in tako ostane sama z veliko zapuščino in kupi problemov. Najti mora pogum, novo pot, da znova obudi svoje sanje in da postane samostojna in srečna.
Shirley je kot mlado dekle delala v bolnišnici kot medicinska sestra. Tam je spoznala svojega Štefana, ki je bil doma iz Dalmacije. Pustila je službo in se odpravila z njim v avstralsko puščavo kopat opale. Bila sta zelo srečna, a jugoslovanska zgodba nestrpnosti med narodi ji je vzela njenega Štefana, za katerim še zdaj, stara 80 let, žaluje. Zato se umakne v svoje podzemno domovanje in k sebi pusti le nekatere ljudi. Anna je stara dvajset let in pred njo je obetavna atletska kariera. Odločiti se mora, a bo ostala zvesta športu ali pa bo dala prednost drugim življenjskim izzivom. Da bo odločitev lažja, odide za natakarico v kraje, kjer je življenje težko, ljudje pa bolj cenijo drug drugega.
Vse tri ženske se spoznajo v tej nenavadno lepi, samotni avstralski pokrajini prelivajočih se opalov. Med njimi vzklije prijateljstvo, ki vsaki pomaga narediti nov korak v življenju.
SVETINA, PETER: Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom
ml - mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta
Gospod Feliks je živel v stanovanju sredi škatel, oblečen je bil v obledel zelen kombinezon in obut v pohodne čevlje. Ostrigel se je le včasih, brade si ni bril in ko ni poslušal glasbe ali bral, si je na bradi spletal kitke. Zelo rad je hodil v knjižnico na univerzi in se družil s študenti, ki so ga imeli radi, ker je veliko vedel. Nekega dne je bilo veliko kolesarsko tekmovanje in gospod Feliks je ravno prišel na ploščad pred univerzo, ko ga je študent zgodovine povabil, naj še on tekmuje. Dal mu je staro dedovo kolo in Feliks je startal z veliko zamudo. Gonil je kot za stavo in kmalu je vse tekmovalce prehitel. Nekje na sredi poti pa se je ustavil pred gostilno, razgrnil časopis in v miru pil limonado. Potem je spet sedel na kolo, gonil kot nor, prehitel najhitrejše kolesarje in se tik pred ciljem, ko je zagledal jezero in vodo, ustavil in šel osvežit. Za gledalce in komentatorje je bila to prava senzacija. Pozno popoldne pa se je gospod Feliks s študentom zgodovine na obrežju jezera pogovarjal o tem, kaj je zmaga. Oba sta bila mnenja, da je zmaga to, da je staro dedovo kolo zdržalo tako divjo vožnjo.
DUCKWORTH, JULIE: Mala knjiga vrednot
od - odrasli / 37 - Vzgoja in izobraževanje
V knjigi je predstavljenih 22 vrednot, hvaležnost, skrbnost, pogum, sodelovanje, svoboda, prijateljstvo, sreča, poštenost, ljubezen ... Nekaterim vrednotam so dodane anekdote ali primeri, ki vrednoto jasno pokažejo v šolskem sistemu, drugi primeri pa pokažejo, kako vrednoto uporabiti doma v družini. Dodani so tudi citati otrok, kaj jim posamezne vrednote pomenijo in ilustracije, ki so jih naredili učenci v šoli. Julie Duckworth že dvajset let poučuje v osnovni šoli, leta 2003 pa je postala ravnateljica osnovne šole v Angliji. Delala je z mnogimi strokovnjaki, ki so ji pomagali vpeljati Učenje vrednot v osnovno šolo. »Mala knjiga vrednot je čudovit kamenček v mozaiku knjig, ki lahko spremenijo klimo v razredu, šoli, lokalni skupnosti, kar dolgoročno mnogo bolj vpliva na življenja ljudi kot množica visoko izobraženih ljudi, odtujenih od družbe,« je v spremni besedi zapisala Majda Koren. Katere pa so naše najpomembnejše vrednote? In katera so glavna načela, ki vodijo naše misli in dejanja?
■ BL
VELENJE
Četrtek, 15. september
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 17.30 Knjižnica Velenje
Odprtje treh razstav: Gumb za srečo, Svet pikastih mojstrovin, Bralka meseca 18.00 Muzej premogovništva Slovenije, Bela garderoba Odprtje razstave, 6. Tabor ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje 100 zaleščanskih portretov, predstavitev knjige Vlada Vrbiča 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert: Aleksey Vylegzhanin (Rusija), orgle; Tjaša Drovenik, jazz vokal in orgle
Petek, 16. september
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 8.00 Jenkova cesta
Dan brez avtomobila 16.30 Titov trg Velenje
Skupni prostor brez ovir, 2. javna razprava
18.00 Plaža pri Camping Jezero Velenje
2. Pikin ultra tek, štart 19.00 Galerija eMCe plac
Odprtje kostumografske razstava Jume Valenčak 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Klepet ob knjigi Jerice Leban
Sobota, 17. september
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Titov trg Velenje
Tek očkov in Velenje se predstavi 10.30 Galerija Velenje
Galerijske sobotnice, ustvarjalna dogajanja za najmlajše 18.00 KAC, Efenkova 61b PaLAČENka party 21.00 eMCe plac
Antologija glasbe, klasična glasba
Nedelja, 18. september
10.00 TRC Jezero
Pikin otvoritveni družinski dan 16.00 TRC Jezero - Kapitanov oder Svečano odprtje 27. Pikinega festivala in zabava z Adijem Smolarjem
Ponedeljek, 19. september
9.00 - TRC Jezero
18.30 Dogajanja v Pikini deželi
9.30 in 11.30
Dom Kulture Velenje
DOJENČEK BRIDGET JONES
Bridget Jones's Baby, romantična komedija, 124 minut (Irska, VB, Francija, ZDA) Režija: Sharon Maguire Igrajo: Renée Zellweger, Patrick Demp-sey, Colin Firth idr. Petek, 16. 9., ob 21.45 Sobota, 17. 9., ob 20.00 Nedelja, 18. 9., ob 18.00
PTICE SELIVKE
Les oiseaux de passage, otroška pustolovščina - podnapisi, 83 minut (Belgija) Režija: Olivier Ringer Igrajo: Clarisse Djuroski, Léa Warny, Alain Eloy, Myriem Akkhediou idr. Petek, 16. 9., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 17. 9., ob 18.15 - mala dvor.
UPOR KLOBASIC
Sausage Party, animirana komedija za
odrasle, 89 minut (ZDA)
Režija: Seth Rogen, Evan Goldberg, Kyle
Groznovilca 9.30 Glasbena šola Velenje
Romeo in Julija 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 18.00 Dom kulture Velenje
Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Velenje
Torek, 20. september
9.00 - TRC Jezero
18.30 Dogajanja v Pikini deželi
9.30 in11.30
Dom Kulture Velenje Žaba Greta 9.30 Glasbena šola Velenje
Manjkajoči košček 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 17.00 Mladinski hotel Velenje
Županov sprejem za novorojence
Sreda, 21. september
9.00 - TRC Jezero
18.30 Dogajanja v Pikini deželi
9.30 in 11.30
Dom Kulture Velenje Sneguljčica 9.30 Glasbena šola Velenje
Užaljeni medvedek 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje 16.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija
Zabavne kazalke za knjige, ustvarjalna delavnica za otroke in družine
17.00 TRC Jezero, Kapitanov oder Županov sprejem prvošolcev 17.10 TRC Jezero, Kapitanov oder
Koncert Nece Falk tria: Maček Muri 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala Pio Zemljič
ŠOŠTANJ
Četrtek, 15. september
13.00 Vila Mayer
Vila Podstrešnica - likovna delavnica za otroke in odrasle 14.00 Središče za samostojno učenje Slovenščina »malo drugače« za priseljenske družine 19.00 Zavod za kulturo Šoštanj
Odprtje razstave slikarskih del akademskega slikarja Uroša Potočnika Petek, 16. september 9.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem
Srečanje-posvet usnjarjev 10.00 Središče za samostojno učenje Računalniške urice: Najpogostejša vprašanja - individualna pomoč
Hunter, Ariel Shaffir Glasovi: Seth Rogen, Kristen Wiig, Jonah Hill, Bill Hader, Michael Cera, James Franco,Danny McBride, idr. Petek, 16. 9., ob 20.00 Sobota, 17. 9., ob 22.20
ČUDEŽ NA REKI HUDSON
Sully, akcijska biografska drama, 90 minut (ZDA)
Režija: Clint Eastwood Igrajo: Tom Hanks, Anna Gunn, Laura Lin-ney, Autumn Reeser, Aaron Eckhart, Sam Huntington, Mike O'Malley idr. Sobota, 17. 9., ob 18.00 Nedelja, 18. 9., ob 20.30
ČASOVNA KAD DOKTORJA PROKTORJA
Doktor Proktors prompepulver, sinhroni-zirana družinska pustolovščina, 95 minut (Nemčija, Norveška) Režija: Arild Fröhlich
13.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Odprtje začasne razstave Usnjarstvo Grad 17.00 Pristop Šoštanj
Evropski teden mobilnosti (ETM) - Jane's Walk - S kolesom po šoštanjskih ulicah 19.00 Vila Mayer
ETM - Utrinki o trajnostnem bivanju z Naro Petrovičem Sobota, 17. september
8.00 Tržnica Šoštanj in Trg Svobode ETM - Prireditev na prostem v okviru CPS: kolesarski zajtrk, delavnica osnovnošolcev na temo doživljanja prostora, zelemenjava, pskusna vožnja z električnim kolesom, nagradna anketa 10.00 Letališče Lajše
Druženje ljubiteljev letalstva 16.00 Stadion Široko
4. krog Medobčinske lige Golgeter, Nk Šoštanj : Nk Šentjur 16.00 Pod kozolcem »Kulturnice« Gaberke
Praznovanje praznika KS Gaberke
Nedelja, 18. september
X Športna dvorana Šoštanj
Kvalifikacije mladincev U19 ZA 1.SKL, 2. krog X Družmirsko jezero
Tekmovanje v ribolovu za Pokal Občine Šoštanj 9.00 Pod kozolcem »Kulturnice« Gaberke
ETM - Srečanje starodobnih kolesarjev Ponedeljek, 19. september
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir 19.00 Vila Mayer
ETM - Potopisno predavanje s pogledi na trajnostno mobilnost v Baltskih državah Torek, 20. september 10.00 Cankarjeva ulica v Šoštanju ETM - Otroške gibalne igre in mobilnost z lastno energijo 17.00 Pristop Šoštanj
ETM - Zamenjava goriva: da ali ne (kako dolgo še nafta?) Sreda, 21. september
X Središče mesta
ETM - Šoštanj rola 13.00 Središče za samostojno učenje
Slovenski glasovi: Jernej Kuntner, Lina Kuntner, Maša Tiselj, Štefan Kušar, Lucija Grm idr.
Petek, 16. 9., ob 18.00
Nedelja, 18. 9., ob 16.00 - Pikin kino
JANIS JOPLIN: OTOŽNO DEKLE
Janis: Little Girl Blue, glasbeno-doku-mentarna biografija, 106 minut (ZDA) Režija: Amy J. Berg
Nastopajo: Cat Power, Janis Joplin, Karleen Bennett, Laura Joplin, Michael Jo-plin idr.
Sobota, 17. 9., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 18. 9., ob 19.00 - mala dvor.
KUNG FU PANDA 3 - 3D
Sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 108 minut (ZDA) Režija: Alessandro Carloni, Jennifer Yuh Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib, Tone Kuntner, Klemen Mau-
25
Izdelava spletnih strani - osnovna html5 stran 19.00 Vila Mayer
Odprtje razstave Dobili smo en vodovod, en vodovod iz Belih Vod 19.00 Mestna galerija Šoštanj
Galerijski večer in predstavitev knjige
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 16. september
20.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru ŠoP
Poznopoletni festival 2016 - Narodnozabavnivečer z ansambloma SMEH in GREH
Sobota, 17. september
8.00 Parkirišče pred Supermarketom Mercator Kmečka tržnica
Lunine mene
I
16. septembra, ob 21:05, polna luna - ščip
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 15.9., Biotržnica
•	Petek, 16.9., od 14.00 dalje Kmečka tržnica, 17.30 jesenska modna revija, 18.30 jesenska modna revija Šport
•	Sobota, 17.9., 10.30 otroška jesenska modna revija
•	Nedelja,18.9. ,11.00 Pravljične urice Bela muca
•	Ponedeljek, 19.9.-24.9. Teden plesa in glasbe, predstavitev plesnih šol celjske regije
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite.
hler, Pia Zemljič, Tanja Ribič, idr. Nedelja, 18. 9., ob 10.30 - Pikin kino
POREDNE MAME
Bad Moms, komedija, 101 minuta (ZDA) Režija: Jon Lucas, Scott Moore Igrajo: Mila Kunis, Kristen Bell, Kathryn Hahn, Jay Hernandez, Clark Duke, Annie Mumolo, Jada Pinkett Smith, Christina Applegate idr.
Ponedeljek, 19. 9., ob 18.00
JULIETA
Drama, 99 minut (Španija) Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Adriana Ugarte, Michelle Jenner, Rossy de Palma, Inma Cuesta, Nathalie Poza idr.
Ponedeljek, 19. 9., ob 20.00
KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka
Mesnica v Starem Veleniu
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje
Meso slovenskega porekla Domače vojeno meso
58751630
Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure,
ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
Največja izbira izdelkov za hujšanje, izoblikovanje telesa in zdrav ter športen način življenja
•	Velenje, Mercator center, T: 05 99 75 219
•	Celje, Mariborska 120 (Vila Fortuna), T: 08 205 60 18
DELUXE
too*
Univerzum trade d.o.o., Šaleška c. 18, Velenje
Veleniu,
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
»»WAS
15. septembra 2016
Nagradna križanka Moja harmonija


Moja harmonija d.o.o.
Bioresonanca in diagnostika
Koroška cesta 48, Velenje
info@mojaharmonija.com www.mojaharmonija.com telefon: 03 587 07 10 mobitel: 041 759 392
Delovni čas: pon - pet: 8:00 - 12:00 / 15:00 - 19:00 sob 8:00 - 12:00
Dolgoletne izkušnje pri učinkovitih terapijah za dopolnilno zdravljenje alergij, kandide, prekomerne telesne teže, neplodnosti, bolečin v sklepih in mišicah in različnih drugih zdravstvenih težav.
Bioresonanca je dopolnilna metoda zdravljenja in je priporočljiva pri težavah, ko želimo na naravni način pomagati telesu v procesu samozdravljenja.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Moja harmonija«, najkasneje do ponedeljka 26. septembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
if!
p formula lepote za vsakogar
Studio Jantar
kozmetične storitve in pedikura

PRODAJA KMETIJSKE
MEHANI
manikura geliranje nohtov nega obraza ličenje
permanentni make-up podaljševanje trepalnic
Kidričeva 2b, Velenje depilacije pedikura
refleksna masaža stopal masaže
laserski tretmani oblikovanje postave frizerske storitve
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
PO SISTEMU STARO ZA NOVO!
Informacije: 041 813 949
ODKUP KRAV, BIKOV IN TELIC
GSM: 041 875 021
www.studio-jantar.si | facebook.com/StudioJantar | jana.jantar@gmail.com
Čestitamo za praznik občine Velenje!
Zagotavljamo dnevno najvišje odkupne cene! Možnost plačila takoj! Inf: 041 592 197 in 041 218 543
PE Celje, Lava 7, 3000 Celje, Sp6CÍalÍStÍ tel.: 03/425-35-19	in ZdfaVlIa
s'-W—wm
SLOVENSKI PELETI! RT
smreka 100%, kvaliteta Al (£][ že od 3,36 € / vreča 15 kg
rtMiu u !Jti
WMMU
Čestitamo za praznik. z vami in za vasi
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 5. do 11. septembra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 5. do 11. septembra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
RADIO VELENJE
Wd J '
^^^^ n	m Zdravniški nasveti:
Mihaela Nahtigal, dr. med., spec. pediatrije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: cepljenje otrok
ČETRTEK, 15. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP
PETEK, 16. septembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 17. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 18. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 19. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 20. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 21. septembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 5. do 11. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 5. do 11. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m2 3 zraka
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 17
15. septembra 2016
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
27
DEŽURNI telefon za pomoč
alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
VOZILO
RENAULT megane, letnik 1999, prodam. Gsm: 040 684 008
NEPREMIČNINE
3-SOBNO stanovanje v centru Velenja, opremljeno z modernim po meri narejenim pohištvom. Cena: 76.000 eur, gsm: 041 796 414
PROSTOR primeren za društvene dejavnosti, klub, ples, druženje ipd. oddam v najem. Garderoba za 15 oseb,
mali OGLASI
ogledala, wc, tuš, klima. Gsm: 041 714 488
POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji, 300 m2, 165.000,00 evrov prodam. Primeren za trgovino, gostinstvo. Gsm: 041 714 488 2-SOBNO STANOVANJE s kabinetom, v središču Šoštanja, 1. nadstropje, sončna lega, zgr., 1963, prodam za 46.000 €. Gsm: 040 256 802
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 ŽELIM spoznati resno življenjsko sopotnico, do 46 let. Gsm: 031 836 378, www.zau.si, Leopold Orešnik. s.p., Dolenja vas 85, Prebold
RAZNO
MLIN za sadje prodam. Gsm: 041 818 899, popoldne.
PRIDELKI
KUPIM seno v balah. Gsm: 070 424 104, zvečer.
DRVA, suha bukev, metrska, cepljena, prodam. Gsm: 031 266 194 JEČMEN prodam po ceni 0,18 evra za kg. Gsm: 051 630 807 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
TELIČKO, sivorjave barve, limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 031 266 194 TELICO, brejo 8 mesecev, rjave pasme, pašna, prodam. Gsm: 041 783 457
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice
@89817 SC
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 17. in 18. 9. - Jernej Dobel-šek, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly objavljene v tedniku Naš čas, 1. septembra 2016 so:
•	Marjana Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj
•	Grubelnik Marija, Šentanel 18, 2391 Prevalje
•	Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
Hajdinjak Robi, Velenje, Kersnikova cesta 1 in Štrucl Tamara, Ptuj, Mestni vrh 106 b; Barukčic Dario, Topolšica, Topolšica 56 in Kešpret Jasmina, Šoštanj, Lokovica 90; Pra-protnik Dušan, Velenje, Lipa 49 in Mogildan Ludmila, Velenje, Lipa 49; Lampreht Matic, Velenje, Plešivec 45 b in Hrustel Katja, Velenje, Kardeljev trg 10; Bezjak Peter, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 49 h in Haj-sek Petra, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 49 h.
SMRTI
Verdev Pavla, roj. 1935,Velenje, Kajuhova cesta 14; Štramcar Samo, roj. 1965, Velenje, Prešernova cesta 16; Hribar Marija, roj. 1928, Velenje, Šmarška cesta 31; Navodnik Matilda, roj. 1933, Velenje, Konovska cesta 32; Janežič Franc, roj. 1947, Velenje, Kajuhova cesta 1.
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 1,5-sobno: VELENJE, JENKOVA 17, 45,4 m2, zgrajeno l. 1974, 5/5 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a), 49.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-
no: VELENJE, Foitova, 72,7 m2, adaptirano l. 2008, 5/10 nad., ER: F (150-210 kWh/ m2a), 75.000 €
\
[M m
več na
**** 1	I	I ■ I	■
www.habit.si
UNIFORESV
PRODAJALNA —
© Husqvarna
Dopasne hlače HUSQVARNA Technical
18551 €
REDNA CENA: 218,25 € kakovosten material, visoka odpornost
proti prerezu razred 1 (20 m/s), standard: CE EN 381, odprtine za zračenje
Motorna žaga Jonsered CS2234
19900 €
REDNA CENA: 239,00 € 36 cm3, 1,4 kW (1,9 KM) 35 cm, teža 4,7 kg
Motorna žaga Jonsered CS2166
71900 €
REDNA CENA: 799,00 € 70,7 cm3, 3,6 kW (4,9 KM) 45 cm, teža 6,4 kg
PFANNÎR.
-B?

pewag
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG.
PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
habit
Habit, d.o.o.,
Koroška cesta 48, 3320 Velenje
Upravljanje z nepremičninami www.habit.si
www.nascas.si • www.radiovelenje.com
dežurna služba: 041 646 721
telefon: 03 777 0 350
Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik Mestne občine Velenje in občine Šoštanj!
HtHH
® 03 777 oooo www.mega-m.s
¡viCLOUD" V
LHBUfriHl« -P'B^F
MEGA M
informacijske tehnologije d.o.o.
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Čestitamo Velenju
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
»Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej, živijo, so in tu ostanejo...«
(Janez Medvešek)
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi življenjski sopotnik, brat, stric, svak, prijatelj, sosed
SILVO CEGNAR
Efenkova 10, Velenje 5. 12. 1931 - 30. 8. 2016
Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega Silvota se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izrečeno sožalje.
Žalujoči: Anica in vsi njegovi
Naš čas, 15. 9. 2016, barve: CM K, stran 28
Praznik mlinarjev, žita, moke in kruha jr^
Jubilejna Mlinarska nedelja je povezala še več društev in v Dolino mlinov zvabila številne goste - Mleli so, izdelovali slamnato kritino, peli in se veselili
Tina Felicijan
Pod vinskogorskimi klanci, v dolini, nad katero še stoji Kačji grad, tu in tam še zaropota Vov-kov mlin - 450 let star in edini še delujoči mlin v velenjski občini. Včasih pa jih je na meji z občino Dobrna bilo veliko. Kar vrstili so se ob potoku, ki je gnal kolesa, da so kamni zmleli žita v moko.
Včasih predvsem rženo in ajdovo, je povedala članica podeželskih žena Turističnega društva Dobrna Danica Drgajner. Napekle so namreč hlebce, potičke, rogljičke in drugo tradicionalno pecivo za popotnico ob sprehodu med mlini. »Uporabile smo tudi belo, pol-belo, enotno, 850 moko, za okus in okras pa smo dodale razne pri-boljške, kot so ocvirki, ajda, rž, če-maž, jabolka, orehi, skuta, lane-no, sezamovo seme. To so izdelki, ki so se včasih precej pekli. Je pa takrat bilo bele moke, ki je je danes ogromno, bolj malo. No, zdaj pa gre bela moka počasi v pozabo, ker ni najbolj zdrava. Tako ponovno pečemo z rženo in ajdovo.« Prav vse pa je obiskovalcem šlo v slast.
Mlinarsko otroštvo
Svojo nekdanjo domačijo je obiskal tudi Slavko Vrhovnik, eden od petih otrok, ki so otroštvo preživeli na mlinu. Njihov oče je namreč začutil napetost - ker je mislil, da bo prišlo do vojne, je družino v 50. letih preselil iz mesta v gozd. »Vedno si je želel svoj mlin, saj je bil mlinar. Takrat je bil kraj videti drugačen kot danes. Okolico smo očistili, da smo imeli več svetlobe, pobrali smo vso suhljad po gozdu, da drv sploh nismo potrebovali. Tu je bilo življenje. Pozimi je bilo hudo, snega je bilo veliko. Poleti pa je bilo čudovito. Bila nas je ena sama igra. Tudi kopali smo se v izviru nad hišo, čeprav je bila voda mrzla. Z družino smo bili
ves čas skupaj. Moke in kruha je bilo dovolj, žgance smo včasih jedli tudi trikrat na dan, redili smo koze za mleko. Čez nekaj let smo mlin prodali, ker se že ni več toliko mlelo in nismo imeli zaslužka. Moka se je dobila v trgovinah. Velikokrat pridem sem, saj imam res lepe spomine na ta kraj,« je povedal in obudil spomin na poplavo leta 1954, ko jim je odneslo mlinsko kolo, pa tudi na to, da sta z bratom kljub mladosti sama zagnala mlin, kadar očeta ni bilo pri hiši, da bi ženskam zmlel žito, ki so ga prinesle.
Slama za streho, žito za moko
Mlinarsko nedeljo so pred desetimi leti začeli člani KUD Do-
brna, ki so nato povabili še TD Vinska Gora, iz leta v leto pa se je veseli druščini priključilo še kako društvo iz domačih in okoliških krajev in pomagalo pri ohranjanju in obujanju mlinar-skih in drugih jesenskih kmečkih opravil. Ob jubileju so svojo mrežo še posebej razpredli in povabili tudi društva iz Vitanja in Vojnika, zeliščarje, čebelarje, gojitelje malih živali, skupaj pa prikazali, kaj vse je potrebno postoriti na poti od zrna do kruha. Podeželska mladina Vinske Gore je denimo opisala žetev ter zmlatila in zvela pšenico, Vitanj-čani so zagnali električni mlin, društvo Meta pa je s slamo pokrilo kozolček. »Želimo čim bolje ohraniti naravno in kulturno
dediščino za prihodnje rodove, da ta opravila in navade, ki jih starejši še obvladajo, ne bodo šli v pozabo. Kruh je nekako osnovna hrana, dobrina, ki so jo včasih še kako cenili, danes pa tega nekako ne znamo več najbolje,« je povedala predsednica vinskogorskega turističnega društva Mateja Učakar, ki se je razveselila številnih obiskovalcev. Ti so celo sončno popoldne, kar je za Mlinarsko nedeljo že prava tradicija, uživali v idilični naravi, dodatno okiteni s pisanimi jesenskimi aranžmaji, zabavnem in kulturnem programu, degu-stacijah in prijetni družbi.
■
Velika konjeniška tekma ob Velenjskem jezeru
Finale pokala Slovenije v preskakovanju ovir - Trenutno med najboljšimi tudi domačini Tadej in Robi Skaza, Robert Kučer in Vita Sirovina Dvornik
Za varnejšo vožnjo
Konjeniški kljub Velenje, ki ima svoj sedež ob Škalskem jezeru, sodi med najboljše klube v državi, cenijo pa jih tudi na tujem. Imajo veliko načrtov, predvsem pa želijo v svojo dejavnost še v večji meri pritegniti tukajšnje prebivalce, še posebej otroke, ki so veliki ljubitelji konj.
iÖTECH FW
\ j. j
Že pretekli vikend so si lahko obiskovalci ogledovali vrhunske tekme v preskakovanju ovir. Ve-lenjčani so gostili peto tekmo za Pokal Slovenije, sodelovalo pa je 170 tekmovalcev. Domačini so se dobro odrezali, med člani je dosegel Robert Krajnc drugo, Robi Skaza pa tretje mesto. Ta-
>Vse finalne tekme Pokala Slovenije si lahko ogledate brezplačno, otroci pa bodo lahko v nedeljo med 13. in 17. uro brezplačno jezdili ponije.
dej Skaza je bil v kategoriji mladinci do 25 let četrti, Saša Ma-lenkovič med mladinci drugi in Vita Sirovina Dvornik prav tako med mladinci tretja.
Od jutri do nedelje pa bo na prireditvenem prostoru Konjeniškega kluba Velenje potekalo finale pokala Slovenije, na katerem se bodo za najvišja mesta potegovali tudi Velenjčani. Robi Skaza je po seštevku točk trenutno na 2. mestu med člani, Tadej Skaza si deli prvo mesto v kategoriji mladinci do 25 let, Robert Kučer prvo in Vita Siro-vina Dvornik drugo mesto med mladinci.
Najbolj vroče bo seveda v nedeljo popoldne. Organizatorji vabijo, da si vse tekme ogledate, vstopnine ni, poskrbljeno pa je tudi za pijačo in jedačo. Občudovali boste seveda lahko čudovite konje in atraktivne tekme. Za najmlajše pa so pripravili v nedeljo, v času med 13. in 17. uro, še posebno poslastico, brezplačno jezdenje ponijev.	■ mz
V petek, 9. septembra, je na Titovem trgu Javna agencija za varnost prometa iz Ljubljane (AVP) v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu priredila akcijo, s katero so želeli ponazoriti pomembnost varne udeležbe v cestnem prometu.
S sloganom ''Sem super junak in z odgovorno vožnjo varujem življenja'' želimo spodbuditi posameznike in tudi vse udeležence v cestnem prometu, da je zelo pomemben del današnjega življenja tudi varna mobilnost. Na napravah za izračun naletne teže je bilo mogoče videti, za koliko se poveča naša masa ob trku pri določeni hitrosti, možno je bilo testirati naš reakcijski čas, ki je zelo pomembna komponenta pri vožnji, šele po reakciji - reakcijskem času, se sprožijo gibi pritiska na zavoro in posledično tudi zaviranje ali kakšno drugo deja-
nje, ob spustu z avtomobilskim sedežem pri hitrosti 11 km/h je bilo mogoče videti funkcijo zadrževalnega sistema za potnika ali voznika v vozilu in pomembnost pripetja z varnostnim pasom. Za najmlajše udeležence so sledile družabne igre na temo cestne problematike in poznavanja določenih stvari, pomembnih za varno udeležbo v cestnem prometu. Vprašanja so bila prirejena ravni udeleženca oziroma njegovi starosti.
Z manjšimi nagradami z vsebino spodbujanja prometne varnosti in razmisleka o tem, ali lahko še kako izboljšamo svojo varno mobilnost, so bili udeleženci nagrajeni tudi s priložnostnimi fotografijami, ki so jih dobili za spomin in v opomin na to, da v prometu ravnajmo odgovorno in na nepravilnosti opozarjamo tudi druge.
■ Rado Jeromel
Velenje med najprijaznejšimi občinami
Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v soboto, 10. septembra, prevzel priznanje za 3. najprijaznejšo občino v Sloveniji po ocenjevanju tujih državljanov v okviru akcije Turistična patrulja. Tretje mesto si Mestna občina Velenje deli z Mestno občino Ptuj.
Odmevno akcijo sta med junijem in septembrom izvedla Dnevni časopis Svet 24 in Radio Aktual. Turistična patrulja zara-
di svoje objektivnosti, izvajajo jo naključni turisti, podpirata Slovenska turistična organizacija in Ministrstvo za gospodarstvo in razvoj Republike Slovenije.
Tuje državljane v Sloveniji, ki prihajajo iz vseh petih celin sveta, so kot naključne turiste poslali v 15 slovenskih mest. V posameznem kraju so morali samostojno najti prenočišče, obiskati domače lokalne znamenitosti, turističen urad in veliko raziskovati.
Velenje sta obiskali Julija in Olga, ki sta ga ocenili z 82 točkami od 100. Najvišje ocene je Velenje dobilo za gostoljubnost in splošni vtis, ponudbo športnih dejavnosti, rekreacije in zabave ter za področje prometa (javni prevozi, kažipoti). V spomin so se jima najbolj vtisnile čudovita narava, prijazni ljudje in ogromen spomenik Josipa Broza - Tita.
a mz
Udeležite se humanitarnega teka
Kot uvod v letošnji 27. Pikin festival bo potekal 24-urni humanitarni tek "2. Pikin ultra tek", z začetkom v petek, 16. septembra, ob 18: uri ter zaključkom v soboto, 17. septembra, ob 18: uri. Vsi prostovoljni prispevki v obliki startnine bodo 100 % namenjeni medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, za športne počitnice socialno ogroženih otrok v letu 2017.	a
Srečanje in posvet usnjarjev
Šoštanj - Jutri (v petek, 16. septembra) ob 9. uri bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem pripravili srečanje in posvet usnjarjev. Ob tej priložnosti bodo ob 13. uri odprli občasno razstavo Usnjarstvo Grad.
a mkp
Občina vabi razstavljalce
Šoštanj - Prihodnjo soboto, 24. septembra, bo Občina Šoštanj v sodelovanju z društvi pripravila tradicionalni Šmihelov sejem. Še je čas za vse, ki bi želeli na sejmu sodelovati kot raz-stavljalci, da se prijavijo. Hkrati s sejmom bo v Šoštanju potekala golaži-jada, tako da se mestu obeta še ena pestra in zanimiva sobota.
a mkp
Prejšnji teden so se tekmovalci v preskakovanju ovir v Velenju že pomerili. Ta konec tedna se bodo še enkrat, tokrat v finalu pokala
Slovenije. Tekme bodo vsak dan od petka do nedelje.