2IVL1EN7E IN IVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA 6T. 21. V LJUBLJANI, 20. NOVEMBRA 1937. IkNJIUA A IZ ŽIVLJENJA akor vse rastline, pridobivajo tudi naša gozdna drevesa iz dveh virov vse, kar potrebujejo za svoje življenje. Samo tam, kjer so v tleh in v zraku na _ razpolago redilne snovi, morejo uspevati. Velikanska masa njih listov nam že kaže, da sprejemajo pretežni del svoje hrane iz zraka. Samo na ta način so sposobna tvoriti tudi glavno maso svojih teles, les. Ta sestoji po večini iz ogljika, ki ga pridobivajo rastline samo iz ogljikove kisline v zraku. To jim dovajajo neprestano listi. Čeprav morejo zato drevesa uspevati tudi tam, kjer zeliščne, eno- in dveletne rastline ne morejo živeti zavoljo nedostajanja re-dilnih snovi v tleh, vendar tudi drevesa ne morejo pogrešati teh snovi. V splošnem sicer ne zahtevajo izbranih kemičnih snovi v določenih sestavah kakor kulturne rastline, toda talne snovi morajo biti dosegljive vsaj v pravilnih raztopninskih razmerjih. Zato je tretji življenjski pogoj dreves ta, da je v zemlji dovolj vode. Večina visokih rastlin, kakor naša gozdna drevesa, daje zato prednost globoko zrahljani, propustni ta dovolj vlažni zemlji. Tla pa ne smejo biti močvirna in polna stoječe vode. Izjeme dobimo, kakor povsod, seveda tudi tu. Ce so drevesa sposobna uspevati tudi ▼ na videz manjvrednih tleh, tedaj se morajo za to zahvaliti prilagodljivosti svojih korenin na takšne okoliščine. Predvsem so jim korenine bolj razvite in prodirajo ne samo v globino, temveč še bolj v širino Neredko so konci korenin oddaljeni do deset metrov od debla Baš na teh koncih pa se razvijajo tenke vlaknate korenine z dlaiicami, ki srkajo redilne raztopljene talne soli. Na debelih, žilavih starejših koreninah za tako drobne tvorbe ni prostora. Tu bi jih neprestane spremembe v legi motile v delu. Čeprav se nam vidijo visoka debla tako trdno zasidrana v tleh. so vrvi — korenine, ki jih držijo, v neprestanem gibanju. Drevo more tla na bistveno lažji način izkoriščati zato, ker je stopilo v so-življenje s tenkimi vlakni nekih talnih gliv Te glive dcbimo delno na koreninah, delno pa v njih Te glive sestavljajo posebno plast, ki preprega pri iglavcih korenine le na zunaj, a vendar tako tesno, da more bistveno sodelovati NAŠIH DREVES pri prehrani drevesa. Te glive ne pre-delavajo kakor druge talne glive dušika, ki prihaja v zemljo iz zraka, temveč so rastlini samo posredovalke talne vode in soli, ki so raztopljene v njej. Glivice, ki rasejo v notranjosti korenine in njih tvorbe, kakor koreninski go-moljčki stročnic, rabijo za lov in rejo nižjih gliv in bakterij. Te predelovalke dušika in pridelovalke beljakovin koristijo spet nastajanju in zgradnji drevesnih stanic. Velikanske množine gliv, ki žive v notranjosti korenin, celična živ preprosto prebavlja. Važna naloga, ki jo imajo korenine za prehrano drevesa, je odvisna tudi od talne toplote. Ce se ta toplota zniža čez določeno mejo, koreninske stanice svoje delo ustavijo. Morda je s tem v zvezi tudi jesensko odpadanje listov. Na vsak način pa ustvarja razlika v dovajanju hrane, ki je odvisna od letne dobe, razliko v rasti lesnih stanic v nadzemelj-skih delih drevesa. Cim prične dovajanje hrane popuščati, postanejo tudi nove stanice manjše in dobe debelejše stene. V prerezu debla opazimo to razliko v stanicah kot letne kroge. Posreden vpliv na prehrano drevesa ima drug živi del tal. Milijarde bakterij živijo v zemlji in te predelujejo delno zračni dušik v soli, ki se more drevo ž njimi hraniti, delno pa snovi razkrajajo in razglabljajo, ki so se izločile iz življenjskega krogotoka in ki utegnejo neredko učinkovati kot strup na življenje korenin. Poleg teh bakterij živijo v zemlji nešteti tropi najnižjih živali, ki prav tako vneto pospešujejo redilnost tal Brez teh živalic bi korenine težko opravljale svoje delo za ohranitev gozda Korenine so se prilagodile tudi produktom teh življenjskih oblik in si ž njihovo uporabo prištedijo ogromno kemičnega dela. Toda te snovi morejo preiti v tok drevesnih sokov le v določenih toplih dneh In te uporabne spojine izdelujejo baš omenjene živalice. Tako si gozd neprestano sam gnoji svoja tla. Povedali smo že, kako važno vlogo ima za življenje rastline talna vlaga. Da ostanejo tla vlažna, skrbijo delno nižje rastline, ki žive pod drevesi. Najvažnejšo pomoč pa daje mahovje. Mahovi nikakor ne zahtevajo sence, kakor so nekoč menih Njih Drvi življenjski pogoj je marveč zračna vlaga Z vso svojo površino srkajo neprestano vlago iz zraka, požirajo dežnico, ujamejo vsako kapljo, ki kane nanje iz krošenj. Dobimo jih vedno na vlažnih mestih gozda in učinkujejo kakor z vodo napita goba. Pod preprogo mahov se zemlja ne more izsušiti, a tudi okolica dobi vedno nekaj vlage, tako da se more mahovna blazina širiti čedalje bolj Neka posebnost te preproge je tudi ta, da more iz-puhtete skoraj isto toliko vode, kolikor je more sprejeti. Zato je ozračje v gozdu vedno vlažno. Po drugi strani pa preprečuje ta preproga, da bi se padavinska voda prehitro odtekla, zadržuje jo posebno na nagnjenih mestih, tako da more polagoma pronikniti v tla. S tem postane mah urejevalec in ohranje-valec enakomerne vlage v gozdu in ohranjuje stalno posebno življenje korenin. Tako je obstoj gozdov odvisen na zadnje tudi od teh rastlinic, ki jih običajno tako malo cenimo. Vsi pogoji, ki smo jih omenili, pa se združujejo v prvi vrsti za vplivanje na drevesne korenine, ki bi brez teh pogojev ne mogle živeti. Samo harmonično sodelovanle vseh poedinih delov čuva obstoj celote. Po razpravi dr. O. Richterja — kj SPOMINI NA ANTONA FOERSTERJA OB STOLETNICI ROJSTVA SLOVENSKEGA SKLADATELJA DR. FRAN GOSTL nton Foerster je sicer na gimnaziji poučeval petje, vendar ni bil moj profesor, ker, žal, nisem imel pevskega daru. Spominjam pa se dobro izza svojih gimnazijskih let velike borbe za cecilijansko cerkveno petje. Zanesla se je tudi v'dnevnike. »Slovenski Narod« se je zavzemal za reformo, »Slovenec« je bil proti njej in slavil Gregorja Riharja kot priljubljenega skladatelja nabožnih pesmi. Foersterju so pritrjevali nekateri ugledni duhovniki kakor prof. Gnezda in zlasti župnik Aljaž — večina pa se ni mogla sprijazniti z novodobno, dasi povsem cerkvenemu duhu odgovarjajočo glasbo. Kakor žal večkrat pri n#s se je tudi to pot pojavila nedostojna osebna borba in prof. Foerster je postal cilj žaljivih napadov. Slednjič pa je cecilijanstvo na vsej črti zmagalo. Čudno, da so se toliko zavzemali za stare poskočne viže. Foerster sam je (v Cankarjevih »Obiskih«) povedal, kako so v senjski stolnici po posvetni maši končno še zaigrali »marš« in je to tako ljudstvu kot kanonikom najbolj ugajalo, dočim za pravo cerkveno glasbo niso imeli smisla, V Italiji se je ohranila posvetna glasba v cerkvi še dolgo. Nič redkega ni bilo, da se je igral intermez-zo iz »Cavallerie rusticane« na orglah. Ko sem 1912 z ženo potoval po Italiji, je bilo umevno, da sem v Rimu prisostvoval sprejemu pri papižu Piju X. Prisotnih je bilo zlasti mnogo članov neke cecilijanske družbe iz Francije. Njih voditelj je imel pozdravni govor, in pa- pež je naravno v svojem odgovoru omenjal cerkveno petje. A ni slavil cecili-janstva, temveč je priporočal skupno petje vse občine ter pripomnil, kako ga je to kot župnika v pogorskem kraju navduševalo. Cecilijanci torej niso našli na najvišjem mestu polnega ume-vanja niti tedaj, ko so osvojili že ves svet. Osebno sem se s Foersterjem seznanil šele po razsulu, ko sem prišel v Ljubljano. Tu me je veliki Foersterjev častilec prijatelj dr. Mohorič nagovarjal, da skupno ustreževa Foersterjevi želji za besedilo, ki naj spevoigro »Materin blagoslov« spremeni v popolno komponirano opero. Starček se je v Novem mestu ukvarjal s tem delom. Sprevidel sem, da bi bila najboljša prt-prava k novemu delu zopet uglasbitev »Gorenjskega slavčka«, ter sem zato v neštetih noticah in mnogih člankih v »Slovenskem Narodu« opozarjal na to naše delo, dokler končno nisem izsilil uprizoritve Dr Mohorič me je pri tem podpiral in tudi prijatelj Govekar je rad priobčeval najine prispevke. Vodstvo slovenskega gledališča mi je — takrat sem bil aboniran na olimpu (galeriji) — poslalo za uprizoritev »Slavčka« parterni sedež, ker sem jaz največ pripomogel k tej uprizoritvi. Velik triumf — zadnja velika proslava skladatelja. ki je bil že povsem oglušil. torej ni slišal, pač pa videl navdušenost občinstva Ko sem mu med odmorom čestital v loži. sem videl, da je bil do solz ginjen in vzradoščen ter je zatrje- A ▼al, da je to najlepši dan njegovega življenja. Takrat je imel Foerster opero »Dom in rod* (nov naslov za »Materin blagoslov«) povsem dovršeno, z uporabo starejše glasbe in v zvezi z novo. Izdeloval je že klavirski izvleček. Dasi v poznih letih ni bilo pričakovati mladeniške svežosti, vendar je brez dvoma delo dobro, saj si je ohranil polno kritičnost in pravilno sodbo ter je označil delo kot zelo uspelo. Nepričakovan uspeh »Slav-čka«, ki je od predstave do predstave pridobival več prijateljev in oboževalcev, bi morda res zatemnil novo delo, a kljub temu bi bilo edino pravilno, da se tudi to uprizori, saj nas zanima pri ▼elikih možeh vsako njihovo delo, in slednjič imamo Slovenci pravico, da iz-poznamo tudi to delo velikega našega skladatelja. In Foerster je bU, dasi po rodu Ceh, naš in mi smo ponosni nanj. Za »Dom in rod« sva z dr. Mohoričem dopisovala s skladateljem, ustregla sva tudi vsem njegovim željam glede besedila, ki naj bi bilo obširnejše in efekt-nejše. Takratni intendant Matej Hubad je bil v začetku ves navdušen za delo, pozneje pa je, ne vem pod kakšnim vplivom, oporekal zdaj glasbi zdaj tekstu (hotel je imeti delo lokalizirano v naše kraje). Postajalo je očitno, da dela ne namerava uprizoriti. To sva sporočila slednjič tudi skladatelju, ki je nama pisal: »sem voljan pisati upravi narodnega gledališča, da mi vrne mojo opero in klavirski izvleček, ker jo ne-čejo uprizoriti.« Ni hotel imeti nobene polemike, kar sva povsem upoštevala. Mislil je, da bi morda v Zagrebu uprizorili njegovo delo. Tako so zagrenili zaslužnemu skladatelju zadnja leta. Ni se mu izpolnila srčna želja, da bi se uprizorilo delo, ki bi bilo brez dvoma vrednejše, da se seznani z njim slovensko občinstvo, nego marsikatero tuje. Antona Foersterja v Novem mestu, kjer je bival pri svoiem sinu, deželnemu sodnemu nadsvetniku dr. Vla-dimirju Foersteriu. parkrat obiskal. Bil je vedno zelo prijazen, dokai zgovoren, zanimal se je za vse. Zaradi gluhosti je bilo občevanje z njim otežkočeno, razumel je težko in se je bilo treba vča-si pismeno pogovoriti. Tudi telesno je bil še dokaj čil. Vendar mu malo novo-mestno obeležje ni ugajalo, zelo se mu je tožilo po Ljubljani, kjer se je v teku tolikih let povsem udomačil. Upal je, da se povrne v Ljubljano, ko stopi sin ANTON FOERSTER (L 1U07 J v pokoj. Njegova soproga mu je zvesto stregla in pazila, da je živel v vsakem oziru udobno. Zelja po Ljubljani se Foersterju ni izpolnila, umrl je v Novem mestu ter je bil ondi pokopan na novem pokopališču. Pozneje so ga prepeljali v Ljubljano k Sv. Križu. Ob stoletnici rojstva proslavlja slovenski narod svojega velikega skladatelja. »Bila mož slavnih od nekdaj je taka usoda, da jim slovelo ime, ko jih zagrnil je grob«; da jim v življenju niso bili dovolj pravični in dovolj hvaležni. Foerstc-r ie bil neumoren delavec. Slovencem ni dal samo obilico posvetnih in cerkvenih skladb, na koncertih in med narodom so se glasile njegove pesmi. Dal je kantato »Turki na Slevici«, dal najpriljubljenejšo narodno opero »Gorenjski slavček«, učil je več generacij petja kot profesor na gimnaziji, bil je tudi upoštevan učitelj glasovirja in je spisal »Klavirsko šolo« Bil je re-gens chori stolne cerkve, vodil je cerkveno petje in uveljavil ceeilijanske nazore. Vse življenje mu je bil dolg delavni dan. Tudi kot siv starček ni počival, temveč v delu iskal razvedrila. Ustanovil je orglarsko šolo in v njej vzgojil na tisoče organistov. Izredno muzikalni bratski narod nam je podaril dva skladatelja in učitelja glasbe: Antona Foersterja in Antona Nedveda. Tudi Nedved živi v mnogin napevih slovenskih pesmi, ki so postali priljubljeni in so deloma povsem po-narodeli. Slučajno je tudi stoletnica Nedvčdovega rojstva, katere ne smemo pozabiti. Delala sta v neugodnih narodnih razmerah, zato so njihove zasluge tem večje. Cut hvaležnosti in spoštovanja do bratskega češkega naroda, ki nam je podaril taka sinova, ne sme nikdar izginiti med nami! KAKO Ž I ¥I JAPONSKI KMET izključno otl dohodkov lastne zemlje, v kateri tvori še danes kmečki stan skoraj 60°/o prebivalstva. Selitev iz dežele v mesta in tovarne, poseg trgovine v poljedelstvo, oboje je zadalo smrtni udarec razvoju niponskega kmeta. 20 do 30°/o poljedelcev je bilo malih najemnikov, ki so plačevali svoj delež v naturalijah. Odkar pa dajejo davke v denarju, morajo pridelek prodati, kar izkoriščajo navijalci cen in dajalci posojil. Za davke, nabavo orodja, sukna, ki se ne prideluje več doma, za šole in prehrano proda kmet žetev po cenah, ki jih narekujejo drugi- Da se pridela čim več riža, ki ie glavna hrana, čaia in zeleniave. izrabijo kmetje vsako ped zemlie. V severnih krajih glavnega ninonskeg.i otoka lahko hodiš po več dni. ne da hi opazil kje žitnega polja. Povsod samo riž, v ravninah in na pobočjih, od peščene morske obale do gozdnega roba v gorah. Preveč dežja v enem delu. velik hlad drugod, pa spet strahotno razdejanje tajfunov uniči dostikrat tretjino najboljše letine. Niponski kmet je na družino in gru do močno navezan. Zraščen je z nio prav tako k:'.kor kriveneasfo, pritlikavo drevje Povprečno pride na en-ca kmeta 1 ha zemlje. Samo v Hokaidi, v Koreji in na Formozi je še dokaj neobdelane zemlje. Korejo prepušča Ni-ponec tamošnjim pridelovalcem nža, polja soje v Mandžuriji kitajsk:m kmetom, kolonistom iz Šantunga Tj pač dobavljajo pridelke, zato pa kupujejo ninonske industrijske izdelke. Niponski riž je prvovrsten, zato za kmeta predrag. Vlada ga odkupi za visoke cene, da reši kmete popolne "ro-pasti in ga izvaža. Zato pa kupujejo kmetje pri kramarjih manj vredno blago po večini korejski in indijski riž za prehrano Revni kakor h-ana so tudi domovi. Preprosta oprema, ve- NT iponska kmečka kriza nudi ta-i ko žalostno sliko, da je člove-f ka sram popjsati jo!« je de- _________® jal pred zelo slabo letino 1934 min. predsednik otoškega vzhodnega carstva. Okada. In res nudi pogled, v zakulisje življenja na deželi mogočne prevladujoče sile na Vzhodu, ki prav zdaj z vso vnemo nadaljuje obkrože valno politiko okrog Rumenega morja, dokaj trhlo osnovo, na kateri sloni na zunaj tako mogočen podvig nipon-ske industrializacije Kriza niponskega kmeta sega daleč nazaj v 1. 1869, ko je cesar Meji stopil na prestol in zaukazal državo v vsa* kem pogledu prilagoditi modernemu razvoju Evrope. Pred industrijsko krizo je živelo otoško earstvo prijetno. Niponski kmet lik kotel za kuhanje riža, nekaj odej in oblek v kotu, pa slamnati plašči j,o-per dež — to je vse Pač, po koreh so n.ivadno prazne vreče za fosfat, drago umetno gnojilo, ki dostikrat stane več kakor donese žetev. Skrbno negovan domači oltarček kraljuje v kotu nad vso to revščino. Niponska nima deželnih posojilnic. Izkoriščevalci so zasidrani po vaseh in če zaide kmet zaradi poroke ali smrti v težave, ga ie imajo v svojih rokah. Danes -snHo dolgove nipon* skih kmetov na pet milijard jenov. Sto jenov je povprečni dolg niponskega družinskega očeta Po statistiki poljedelskega minis^-rt-va znaša povprečni izkupiček pridelka ,ia družino 2067 i?-nov, porabi pa letno najmanj 2269 jenov, torej več kakor pridela. Padec cen riža in svile iz kolonij je krizo še pospešil Tri petine mpon skega prebivalstva tako rekoč strnd.-i jo Samo predlanskim je morala vlada na svoje stroške prehraniti 2.10 000 šolskih otrok. Izmed 12 000 nabornikov je bilo v kraju Aomori, kljub strogi izbiri potrjenih le 2000 mlndcni-čev. vsi ostali so bili zaradi prešibkega telesa zavrnjeni. Vsako leto sc odtaka milijon ljudi s kmečkega podeželja v mesta Množica dninarjev, postopačev in brezposelnih narašča, kmetije propadajo. Posebno cvete zadnje čase na podeželju kupčija z dekleti. Bolie rečeno, kmečka dekleta »posojajo« proti primernemu plačilu za tovarne, bogate družine in javne hiše v Jošivari Kajti moralni pojmi na Niponskem so drugačni ko pri nas. vendar je verjetno, da sc mnogo deklet vda v takšno usodo samo da zadovolji družinskega očeta in reši prezadolženo kmetijo pogube. Ma-vadno prejme družinski oče za dekle 1000 jenov tako i na roko. ta pa ostane pri kupcu toliko časa, da odsluži. Velik del teh deklet izgubi svojo mladost. preden pri nizkem socialnem stanju prostitujočih dosluži Posebno mnogo ninonskih deklet se udinja čez zimo v tekstilcih tovarnah Družina prejme navadno 20 ienov ta koi izplačanih. Hrkle jih čez zimo od služi '.n poleg prehrane ter obleke še kaj prištedi, prrden se vrne na pomladna dela domov Aid i kmečki mladeniči beže / rodne grude. ki ,'ih ne more rediti Delo doma prepusti* *en skam ter gredo za kruhom v tovarne, največ pa v severna ribiška okrožja, kjer si prištedijo vsaj nekaj denarja in za silo prehranijo. Država se trudi, da bi z ustanavljanjem manjših tovarn in električnih naprav na deželi ublažila beg z zemlje. Toda uspehi so majhni in kriza na Niponskem je v marsičem podobna oni v Zedinjenih državah, kjer je kmet tudi postal žrtev prevelike industrializacije. V obeh državah nosi kmet breme zadolžitve. Niponski kmet nudi povrh še domači industriji možnost cenene proizvodnje, s katero poplavlja svet Če računamo, da se niponski narod množi vsako leto za en milijon ljudi, čaka vodje otoškega car-stva v pogledu okrepitve poljedelskega, stanu še težka naloga. -Ine NIPONSKE PRIPOVEDKE Omori Harrie je izdal v angleščini (The Hokuseido Pr?se, 12. Sanchome. Niehikieho, Kanda. To!iyo. lapan, vez. 7 s. 6 d.) izbor povesti z dvojnim namenom: uvesti zapad-niaka v niponsko piemenstvo od najstarejših Pasov do naši dni. obenem pa podati v zgoščeni ohliki niponsko zgodovino v epskem načinu Pri tem grp manj za historično točno«! nego za ljudsko podajanje glavnih dogodkov. Iz davnine v sedanjost segajo te zgodbe, pravljice, legende in junaške prigode, ki spaiajo čar eksotike s plastičnim risanjem značajev. nJ» H. Schiebel: DELO (lesorez) jean louis ali3ert 1766 — 1837 Dne 4. XX. 1837. je v Parizu preminul ia zdravnik, rojen v Aveyronu. V prestolnico se je priselil z namenom, da postane profesor, toda obiski v salonu gospe Helv6-tiusove so ga zvabili na medicinsko torišče. Pod Pinelovim vodstvom je mladi esku-lap sijajno napredoval. V bolnici Sv. Lu-dovika je proučeval kožne bolezni ln postal eden največjih dermatologov francoske Jole. V nasprotju z Willanovo izkustveno, preprostejšo metodo je Alibert uvedel sistematičnega duha v nauk o kožni patologiji. Prežet z Linnejevimi in Jussieujevimi sp^s. o botaniki je hotel deiiti dermatcee (ta ovinka je izpod njegovega peresa) kakor rastline. Temu istovetenju botanike in patologije je rekel: prirodno boloslovje (nosologie naturelle). Ses avti je (craseo rodovnik poltnih obolenj (arbre des dermato-ses). Kot živahen klinik in predavatelj ie dal povod za nastanek mnogih anekdot. Ugled mu je še zrastel, ko je postal osebni zdravnik Ludovika XVIII. in Kaiia X. (ki je umrl v Gorici 18C36.). Rad se je družil z umetniki, pesniki, učenjaki. Imel je majhen oder, kjer so avtorji recitirali svoje stihe, kjer je večkrat igral znameniti Talma. Mnogo je skrbel za poe-tesi Elizo Mercoeurovo in Marcelino Des-bordes-Valmore. Ena njegovih prijateljic TRIDE MU S K E T I R 3 I aleksamdrp oumas »t. e k.ustbiral (fgrrztrandem o ponatis ht dovoum MAŠČEVANJE »Odpotoval sem iz Porthsmoutha pet ur za vami,« jc rekel lord Winter. »V Boulogne sem dospel • tri ure potem. ko ste stopili na suh", toda v Lilieresu sem izgubil vašo sled. Potoval sem naprej ter povsod spraševal po vas. Potem sem videl, kak* ste dirjali mimo mene. Klical sem vas, pa mi niste odgovorili Na ž&lost vidim zdaj da ste kljub vsej naglici prišli prepozno.« »Da, na žalost,« je odvrnil Athos in pokazal na mrtvo Ko je d'Artagnan vstal, je stopil k njemu Athos ;n ga objel. S trdnim glasom mu je rekel: »Dragi prijatelj, ne obupuj! Ženske objokujejo mrtve, moški jih maščujejo!« »D v< je vzkliknil d'Artagnan, »mi-' 'cvati se hočem in sledil ti bom, kamor hočeši« je naslikala lep pastel, ki predočuje duhovit) pogled učenega starca. Plod vseh njegovih skušenj pa je spis: Phisiologie des passions (O strasteh). Zavistniki so mu očitali tale izrek, ki pa dela čast lečniku modrijanu: »Človek ne pozna ne smotra ne smisla niti mehanizma svojih težav: neskončnost nahaja celo v nadlogah, ki ga bičajo.« A. D. Ženski las je močnejši od vpreženega vola. N»rx»naJu or^eovm stoletnica berliozovega r e £ u i e m a Tri znamenite črne maše, ki kot izredne umetnine štrle iznad množice večjih m manjših skladb za »vsakdanjo« uporabo, navaja glasbena zgodovina: VVolfganga Amadeusa Mozarta (1756—1791) »Re-quiem«, zadnjo skladbo genialnega komponista, Hectorja Berlioza (1803—1869). žalno mašo za generalom Damrčmontom ta Giuseppa Verdija (1813—1901) Po-klonitev mrtvemu prijatelju Manzoniju. Največji in najznačilnejši, pa tudi najmogočnejši in najbujnejši teh treh znamenitih V RED R H C ! Porthosu in Ara-misu, naj privedeta prednico Prijatelja sta jo Siečala na hodniku. Bila je vsa preplašena »Gospa prednica •• je dejal Athos ki je di>žal d'Artagnanovo roko, »trup lo te nesrečne ženske izročamo v vaše varstvo. Bila je angel na zemlji Zdaj je, tako upamo, tudi v nebesih Imejte jo za svojo sosestro Vrn'H sc bomo, da pomolimo na njenem grobu.« Naši prijatelji so se s svojimi služabniki ki so vodili konje, podali počasi v Bethune, kjer so se ustavili pred krčmo. »Ali ne bomo zasledovali vražje ha be?« je vprašal d'Artagnan„ »Pozneje,« je mirno odgovoril Athos. »Prej moram še nekaj opraviti.« »Toda, če nam uide?« »Jamčim zanjo,« je od\rnil Athos opusov je »Requlem (1837) Francoza Ber-lioza, ki se je bil poprej že proslavil s svojo revolucionarno »Fantastično simfonijo«, potem pa napisal v počaščenje napoleonskega generala Damrčmonta muzikalno za-dušnico, ki je nenadkriljiva v svoji svečani, turobni veličini. Letos je torej minulo 100 let, odkar so v pariškem D6me des Inva-lideB prvič izvajali to pretresljivo mojstrovino, ko so mrtvega vojskovodjo polagali k večnemu počitku. Vse bistvo francoske romantike, kakor se je preko Chateaubriandovega ln Lamar-tincvega svetobolja izkristalizirala v VI-ctoru Hugou, je zajeto v tej glasbi. Berlioz je muzik ekstaze (zanosa). Piše iz žareče fantazije, divji, skoro razbrzdan v svojem med najdrznejšimi nasprotji kolebajočem temperamentu. Zdaj ga dviga brezmejna radost, zdaj klone ves strt pod pezo neu-tešljive žalosti. Nekakšno strahovsko na-strojenje je značilno za njegov slog, ki teži k orjaškemu, mogočnemu v glasbi. »Requiem« za veliki orkester, mešani zbor in soliste je poleg »Fantastične simfonije«, »Faustovega pogubljenja« in opere »Benvenuto Cellini« gotovo najznačilnejši in najzrelejši plod Berliozove muze. Orkester tega dela je izredno bogat izraznih sredstev in zgledno pester, silen. Zvočnost je monumentalna, zgradnja posameznih stavkov bujno dramatična. Omenim le mogočne trobente v »Tuba mirum«, strašno sikanje plamenov v Ofertoriju, gorečnost P O i Z V E D O v A L C i Ko se je Athos prepričal, da je v kremi pet sob praznih, je rekel: »Zdaj pojdite Msck v svojo sobo ln ti, d'Artagnan, daj mi papir, ki je pa del jezdecu iz klobuka, ee ga nisi iz= gubil.« »Razumem.« je dejal d'Artagnan ■■ime je naoisala ona.« »Vendar bo še kie pravični bog,« je , ekel Athos Athos je poklical krčmarja in za- hteval zemljevid krajev Takoj je videl, da vodijo vsa štiri pota iz Bethu-na v Armentieres Nato je poklical služabnike Planchet, Grimaud, Mousqueton in Bazin so takoj prihiteli k njemu Naročil jim je, da morajo drugo jutro vsak po svoji določeni poti v Armentieres. tesnobe duše v toplLii »Salva me« ali v grozljivosti »Dies irae«. Vse je genialno, veliko spričevalo dobe, v kateri je nastalo. Značilno je, da je tudi sam skladatelj svoj »Kequiem« cenil bolj ko ostala dela. P. K. SEWERIN UDZIELA Nedavno je v Krakovu preminul ta znameniti poznavalec in nabiralec poljske narodne umetnosti. Od praprostega osnovnošolskega učitelja se je e samoizobrrzbo, vnemo in etradežem povzpel do ustanovitelja in kustosa narodopisnega muzeja v omenjenem mestu. Na podlagi tehtnih slovstvenih spisov je postal član znanstvene akademije. Spadal je n>3d krakovske »čudake«, BERAČ Mylady je poznala gospode, ne pa njihovih služabnikov, ki so jo pa dobro poznali. V Armentieresu naj bi se spet sestali in dognali Myladyno skrivališče. Eden izmed njih se mora nemudoma vrniti, da pokaže gospodom pravo pot. Ko so služabniki odšli, je Athos vstal, si opasal meč, se ogrnil s plaščem in zapustil krčmo. Bilo je okoli desete ure. V tem času navadno ni ki posvetijo vse svoje dni eni sami zamisli, nato pa presenetijo svet s pomembnim darilom ali z ustanovo. Takšno presenečenje je pripravil Udzisla poljski javnosti L 1905., ko je — dotlej znan le ozkemu krogu kot nadzornik ljudskih šol — iz. svojih zbirk otvoril etnografski oddelek v narodnem muzeju. Čez 6 let je razširil ta oddelek v samostojen muzej, ki je naposled dobil oblastveno priznanje in našel pristrešje v Wawelu- Tik prsd smrtjo je razodel, da je tudi varčeval m prištedil vsoto, s katero se bo lahko postavilo poslopje za njegov muzaj. Raziska-val je zlasti najbližje kraje: »swiat nadzmy-slowy ludu krakowskiego« (Nadčutni svet k. ljudstva), Krakowiacy (Krakovci) itd. N. K. mnogo ljudi na vasi. K.o so redki, ki jih je srečal, zvedeli, koga išče, so bili zelo prestrašeni ter so mu s tresočimi prsti pokazali pot. Tako je prišel Athos počasi naprej, ni pa mogel najti prave hiše. Srečal je nekega berača, ki mu je za ceno srebrnjaka pokazal pot. PO IZ LITERARNEGA SVETA FRANCE ŠTAJER Dr. Ivan Lah VI Svoj umetniški ln življenjski čredo je podal v feljtonu o futurizmu: Futurizem v slovenski literaturi. (Donesek k zgodovini slovenskega slovstva.) V nemških literarnih zgodovinah ne omenjajo futurizma, temveč ga ignorirajo. Kajti Nemci še niso dozoreli za futurizem. In tudi časa nimajo. Kdo bi potem raziskoval, kako se zove sad jablane, ki ga je ustrelil Viljem Teli raz glavo svojega sinčka na vladno povelje. Sad jablane se zove prav za prav jabolko. Toda dendrolo-gi razločujejo več vrst. V Berlinu n. pr. zastopajo literarni dendrologi stališče, da je bilo Tellovo jabolko špincelj; Švicarji pravijo, da je bila avtohtona kosmačka, Porenčani pledirajo za zlato parnenko. Slovenci imajo manj literarnih histori-kov, ki pa se zato ne pečajo z malenkostnimi bedastočami, kakor so jabolka. Marljivi ugledni, vztrajni so kakor nalašč ustvarjeni, da prično zbirati futuri-stične date. In s tem ne bodo za večno zapisani le v slovenski literarni zgodovini, temveč tudi v svetovni. Po tem uvodu pride Stajer v definicijo, kdo 1e futurist. Na prvi hip spoznamo, da je futurist človek, ki ga bo umevala šele bodočnost, ne zato, ker ga sedanjost sploh ne more razumeti, temveč ker ne ljubi novotarij. V tem pomenu je futurist vsak drzen reformator, vsak revolucionar. Ko je nastopil Wagner, so ga silovito preklinjali Nihče ga ni umel. Zato so se zgražali, ogorčevali, dvigali pesti. Takrat je bil Wagner futurist. Zdaj so se ga privadili. Zato je Wagner postal klasik. Ko se je začel oglašati Ibsen, so kultu-ronosci salamensko rentačili, češ. k vragu z novotarijami. Ko so prvič igrali njegovo »Zavezo mladih«. 10 žvižgali složno liberalci in klerikalci, ker je okrtačil vse. Ko so igrali njegove »Stebre družbe«, mu je poslala vsa starejša inteligenca anonimna grozilna pisma. Mladina ga je oboževala in se norčevala iz slabe vesti sta-rinov, ki so po vsem svetu izgneteni iz iste ilovice. In »Sovražnik ljudstva«, ki ljubi »ljudstvo« in hoče vzgajati svobodne, plemenite ljudi .. Danes pravimo skoraj soglasno, da je Ibsen največji dramatik 19. stoletja Pravijo pa tudi nekateri, da je dolgočasen profesor Tisti. k; so se $o'al: pod njim ir nfso dosegli sivolasega mojstra 2ivotarijo pa tudi tu in tam v kateri koli kavarni mojstri očitavci, katerih edino simpatično Štivo so petaki. desetaki. stotaki, tisočaki... in ki zamahnejo z ne- popMjivo pozo v žlahtnem krcjo, češ: »Kaj bo Ibsen? Reva! Duševna revščina! Ali so njegovi junaki ljudje? Takšni ljudje so ne- erjetni, nemogoči...« In tako se povprašujejo in ne vidijo sebe. Ne vidijo drugih, ki se jim odkrivajo do tal. Ki jih časte, ofcsžujejo. Tako govore ljudje, katerih razuzdana kri rodi epizodne, tragične doktorje Hem-lerje... Tako govore ljudje, ki bi bili radi lokalni kralji. Pa skomizgajo prezirljivo z rameni: »Kaj bo Hakon? Kaj bo Skule? Ali naj bo to »Kongsemne?« (To je les, iz katerega se rezljajo kralji, kakor pravi George Brandes »kraljevski materiji«.) Čemu omenjam Ibsen a. Futurist ni več, ampak futuristi so deloma njegovi učenci. Na Angleškem živi mož, ki je začrtal smer bodoče drame. Namreč Bernard Shaw. Pri nas ne poznamo njegovih tragiko-medij. Mimogrede omenjam, da je spisal tudi komedijo »The Philanderer«, v kateri je ovekovečil zmešnjave, ki jih je povzročil Ibsen na Angleškem. Shaw razpravlja tudi v svojih esejih obširno o Ib-senu, ga imenuje največjega mojstra in ga toplo priporoča dramatikom bodočnosti. Torej vidimo: ko je izšel »The Philan-der«, so pravili kritiki povsem napačno, da se norčuje Shaw iz Ibsena. Norčeval se pa je iz ljudi, ki Ibsena razumeli niso. Zakaj omenjam vse to? Ker je futuristo-va špecialiteta plemenito, pedagogično hi-gijenično zafrkavanje, ki pa je skoraj nerazumljivo povprečnikom in kritikom. V Franciji ni prav za prav javnih fu-turistov. Edini, ki ga poznam osebno, ker sva bivala več mesecev ob Reni, se zove Fernande Ninitte. Svoja dela hrani v svoji miznici, dasi bi z njimi pobasal lahko Mo-lierja, dasi dosega Hugojevo liriko, Mae-terlinckovo simboliko... Mladi Bruselj-čan Ninitte je skromen mož in se je preselil v Maroko. Trdno je odločen, da ignorira javnost tudi v bodoče. Starosta italijanskih futuristov je živel v modri jami na Kapri in je še! često na Vezuv jajca kuhat. V svojih slikah in kompozicijah se je norčeval iz rojakov, ki poslušajo ginjeni in zadivljena slavčka, ga naposled ritmično gibčno ujamejo in pojedo z eleganco v rižotu. Nato par »oštja sul ošt.ja«. zaradi drobčkanih nožic.. Če jih ne morejo pojesti, jih uporabljajo, špekulanti kakor so. kot zobotrebce .. Moister ameriških futuristov je že umrl. Mark T\vain je prav za prav predhodnik futurictov, katerega marsikatera markacija pnt' bo večna šola . . Na Fu«kem produoiraio pač obilo re-vohicfinaripv ln kavHa^a. a malo oro-jM-amfiti^iVb futuristov Dva so Dregnali nprla^no v SihMio. trpti»Pa so naši sestrelili v Galiciji, ker so mislili, da je vohun. V Av=tr