JANUAR 1 S Novo lelo 2 f: Makarij 3 P (lenoveta 4 S Til;_ 5 N Ime .Teznnoro 6 P Sv. 3 Kralji 7 T Valentin S S Severi n 9 Č Julij in liaz. 30 P Pavel 11 S Božidar 12 N 1. po raz. G. 13 P Veronika 14 T Feliks 15 S Pavel PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V LxilCAW; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ______________(Official Organ of four Slovenian Organizations) . » Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STE V. (NO.) 252. CHICAGO, ILL., TOREK, 31. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 31, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Zborovanje Lige narodov, ki se bo vršilo 20. januarja, se bo glede petrolejskih sankcij proti Italiji oziralo na J to, kaj bo v tem oziru ukrenila Amerika. — Francoska vlada je prejela zaupnico z malo večino 20 glasov. Pariz, Francija. — Evropa se je od razburjenja zadnjih tednov nekoliko pomirila in v diplomatskih krogih se zdaj delajo načrti za nadaljnji na stop glede afere z Italijo, bodisi za mir ali pa za spopad. Kakor pa je min. predsednik Laval povdarjal v svojem go voru preteklo soboto, bo nadaljnja odločitev Evrope od visna v veliki meri od tega, kaj bo odločila Amerika. Laval je imel pri tem v mi slih kočljivo vprašanje glede prepovedi izvoza petroleja v Itali jo. Zadnje zborovanje Li ge narodov je to vprašanje začasno ignoriralo, kajti še vedno je računalo z možnostjo, da se bo zadeva z Italijo dala poravnati na miren način in se tako izogniti vojni, ki bo bržkone izbruhnila, ako se naložijo petrolejske sankcije. "Ako pa bo Mussolini ostal trmoglav, je očividno, da Evropi ne bo kazalo drugega, kakor poseči po tem skrajnem sredstvu. V petkovem govoru preri parlamentom ie Laval očitno izjavil, da je in je bil vedno proti naložitvi teh sankcij. V soboto pa se je nato izrazil na ta način, da bo skušala Evrtopa celo krivdo zvrniti na rame Amerike, bodisi, da se bodo sankcije naložile, ali pa ne. Laval je dejal, da se bo ponovno zborovanje Lige narodov vršilo 20. januarja. Do tistega časa pa se bo videlo, kaj bo ukrenil ameriški kongres, oziroma kake korake bo podvzel predsednik Roosevelt Ako se bo Amerika odločila za strožja nevtralnost napram bo-juijočim se državam in prepovedala izvoz petroleja vanje, potem se bo Liga narodov ba vila z vprašanjem; drugače bi njeni koraki ne imeli pomena. Isti dan je Laval enako jasno povdaril, da bo francoska vlada skrajno previdna v svojih bodočih korakih. Očividno se hoče Laval izogniti ponovitvi take zadrege, v kakoršno ga je spravil znani mirovni načrt, sklenjen z bivšim angleškim zun. ministrom Hoare jem, ki je .bil skoraj povod za Padec Lavala in njegove vlade. Dejal je zato, predno se bo vlada odločila za petrolej sankcije, bo moral prej celokupni parlament glasovati o tem in dati vladi poverilo. Enako, kakor teden prej angleška vlada, se je zadnji teden tudj francoska vlada rešila padca le s pomočjo dobro preračunanega, gladkega govora. Kakor Hoare v angleškem parlamentu, ko Je dejal, da je njegova vest ti TgIede napadov zaradi Hoare-Lavalovega pakta, se je Udl Laval Postavil v vlogo mu- ODBIL VABILO PREDSEDNIKA Al Smith se izogiba svojega - bivšega prijatelja. Washington, D. C. — Znani Al Smith, bivši predsedniški kandidat, se namerava udeležiti zborovanja "kapitalistične Liberty Lige, ki se bo otvorilo tukaj 25. januarja, in bo na tem zborovanju tudi eden glavnih govornikov. Kljub temu, da je Smith znan kot 1 jut nasprotnik Roosevelta in njegovega New Deala in bo na omenjenem zborovanju tudi udrihal po njem, mu je vendar poslal predsednik povabilo, naj za časa svojega bivanja v Washingtonu stanuje kot gost v Beli hiši. Smith pa je imel toliko sramu, da je povabilo odbil. Svoječasno sta si bila z Rooseveltom velika osebna prijatelja. -o- 1 KANDIDAT ZA ALDER-MANA Chicago, 111. — V 21-ti wardi v Chicagi, kjer je pred nekaj tedni umrl alderman g. John Lagodny ter je vsled tega sedaj mesto aldermana v tej wardi izpraznjeno, je demokratska redna stranka te dni odobrila kot svojega rednega kandidata za mesto aldermana g. Josepha Ropa, ki je tudi poljskega naroda, mlad podjeten mož. G. Ropa je znan tudi mnogim Slovencem, kot vodja poljskega stavbinske-ga in posojilnega društva ter prodajalec zemljišč in hiš na 21. cesti blizu Ashland ave. Volitve za aldermana se bodo vršile meseca aprila. SAMEGA SEBE Igralec si hotel pridobili publi-, citeto. • New York, N. Y. —- Na no-navadno idejo je prišel 20 letni Caleb J. Milne. Nedavno je bilo o tem fantu poročano, da je bil od neznancev ugrabljen. Po temeljitem poizvedovanju federalnih oblasti pa se je zdaj ugotovilo, da je izvršil to "ugrabitev" on sam. Hotel si je namreč s tem pridobiti sloves v svoji igralski karijeri. Milne si je namreč izvolil igralski poklic, dasi bo podedoval veliko premoženje po svojem bogatem dedu. Poizkus mu je res pridobil sloves, toda plačal bo zanj bržkone z 20 letnim zaporom. Federalnim oblastem je s svojim "špa-som" povzročil do $20,000 stroškov. -o- ŽENSKA, KI ODBtJA CIGARE Lawrence, Kans. — Tukaj živi krepka ženska, Mrs. J. Ary, ki je dosegla 89. leto starosti, a je še vedno pri vsej svoji moči. O ženskah, ki kadijo cigarete, se je pomilovalno izrazila, da so mehkužne; ona sama kadi cigare, po dve ali tri na dan. Obenem pa je povdarila, da za ženske ni javno življenje; boljše bi bilo za nje in bolj dolgo bi živele, pravi, ako bi se ne udajale politiki in biznesu, ter ostale doma. INSULL ZOPET STOPA V JAVNOST Chicago, 111. — Znani Samuel Insull, ki je bil svoječasno obtožen, da je osleparil delničarje v svojih podjetjih, a je bil od porote oproščen, se zopet namerava udejstvovati. Točasno se razširjajo vesti, da namerava ustanoviti verigo števila manjših radio oddajnih postaj v osrednjem zapadu. PROTI JOLIETU VLOŽENA TOŽBA Joliet, 111. — Državna davčna oblast je vložila proti tukajšnjemu mestu tožbo za svoto $1,048, ki jo dolguje mesto kot prodajni davek na vodo, katero je mesto prodalo svojimu prebivalstvu med 1. julijem in 30. novembrom. Kakor se je izrazil župan NAVAL ZA AVTOMOBILSKE LICENCE Chicago, 111. — Državni ura-,di, v katerih se prodajajo avto-i mobilske licence za prihodnje J leto, so bili odprti v soboto in nedeljo, da se je moglo ugoditi j zapoznelim prosilcem, kateri so tvorili pravi naval koncem zadnjega tedna. S 1. januarjem bo vsakdo aretiran, ki bo prišel na cesto s staro licenčno tablico, pravi policijska oblast. KRIŽEMJVETA — London, Anglija. — Te kom leta 1935 se; je izdalo v Angliji novih knjig nad 16,-000, kar je rekordno število v zgodovini Anglije! Samo po-vestnih knjig se je izdalo 50G več kakor doslej. V prihodnjem letu se pričakuje, da se bo to število še fjovišalo. — Tokio, Japonska. — Iz vladnih krogov jfe izšla ob-dolžba proti angleškem in ameriškim misijonarjem, da vodijo med kitajskimi dijaki protijaponsko propagando. Di jaške demonstracije se še vedno ponavljajo v velikem ob segu. — Montevideo, Uruguaj. — Tukajšnja država je ukinila diplomatske odnošaje s sovjet sko Rusijo, trdeč, da je cela Amerika ogrožena od komuni stičnega nasilja. Sovjetskemu poslaniku je bil dan potni list ter istočasno odpoklican uru-gu'ajski poslanik v Moskvi. — Berlin, Nemčija. — Do-čim je vlada prejšnja leta imela navado, da je pomilosti la število manjših političnih jetnikov, so pa bile letos tozadevne prošnje brezuspešne in se je sorodnikom kaznjence to naravnost povedalo. Jones, mesto ne bo plačalo in bo raje stopilo v tožbo. PRIPRAV L J ENI PREDLOGI Kongres bo zahteval trimiljar-dno inflacijo. — Predložen bo Townsendov načrt in i:c.hteva za vc "aški bonus. Washington, D. C. — Novo zasedanje ameriškega kongre sa, ki se bo otvorilo 3. januarja, bo bržkone bolj dolgotrajno in burno, kakor pričakujejo in kakor bi si želeli voditelji. Člani kongresa imajo namreč pripravljenih število zakonskih predlogov, od ka terih so nekateri izredno kočljivega značaja. Prvi med njimi je Frazier-Lemke predlog za inflacijo. Ta predlog določa, da se izda takoj v promet novega denarja v znesku treh miljard dolarjev, ki se ima. uporabiti kot sklad za refinanciranje farmarskih posojil. Vladni voditelji so nasorotni temu predlogu, toda njega zagovorniki imajo za seboj že skoraj polovično večino poslancev. Drugi predlog, ki bo prišei v obravnavo, bo znani Town-sendov načrt za pokojnino. Neverjetno pa je, da bi ta načrt prtodrl tekom sedanjega zasedanja. Dalje utegne po vzročiti kritično situacijo tudi predlog za izplačilo bonusa vojnim veteranom, o katerem se smatra, da bo skoraj gotovo odobren. Podvzeti se namerava tudi temeljito poizvedovanje glede stališča zločinov v Ameriki. -o- POPLAVA V ALBANIJI Belgrad, Jugoslavija. — Kakor govore poročila iz Albanije, so bili tamkaj obmorski kraji prizadeti od silovite poplave, ki je poleg škode, ki jo je povzročila, vzela življenje več osebam. Tako je v mestu Skadru izgubilo v vodi življenje 40 ljudi. 1% Jugoslavife« Stroga obsodba štirih špijonov Notranjcev, ki so vohunili v prid neke tuje države. — Žalostna smrt slovenskega strojnika na Hrvatskem. — Smrtna kosa. — Številne druge novice iz starega kraja. IZDAJALEC SE POITALIJANIL čenika v francoskem parlamentu ter je dramatično vzkliknil: "Samega sebe sem vpraševal, kak zločin sem pravzaprav zakrivil proti Franciji. Ne glede na to, kar se je govorilo tukaj, sem vedno ostal zvest Ligi narodov !" Kljub zaupnici, ki jo je prejela od parlamenta, stoji francoska vlada na zelo šibkih nogah, kajti zaupnico je prejela s skraj-io pičlo večino 20 glasov, namreč 296 proti 276. Obsojeni radi špijonaže Beograd, 12. dec. — Z obsodbo državnega sodišča za zaščito države so zaradi zlo-činstva vohunstva v korist neke tuje države obsojeni: Franc Zagoda, tesarski pomočnik iz Hotedršice, na 15 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. Janez Kogovšek, delavec iz Hotedršice, na 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. Fra.nc Rupnik, tesar , iz Hotedršice, na 10 let ječe in traj no izgubo častnih pravic. Frančiška Rupnik, delavka iz Črnega vrha v Italiji, na 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic, ter na izgon iz države. Janez Zagoda, kmet iz Hotedršice, je oproščen. Ustreljen v službi Litija, 5. dec. — Kb so pred 4 leti nehali v litijskem rudni ku z obratom, je sedaj 35 letni strojnik Pavel Železnik od šel iz Zagorja s trebuhom za kruhom ter si poiskal zaslužka v Železnem Majdanu, kjer se je kmalu udomačil. Vesten in pošten je kmalu postal nadzornik delavstva v tem rudniku poti obratovodjo Toneta Grošlja. — Jeseniška KID je lastnica tega rudnika. — Ko je pred par dnevi peljal z avtom obratovodjo Grošlja k ru darskem glavarstvu v Zagreb, sta se, nazaj grede, ustavila pred neko trgovino v Vojniču, da sta kupila bencin. Ko sta prišla iz trgovine, sta naletela na gručo delavcev. Nastal je prepir in posledica prepira je bila, da je eden delavcev potegnil staro pištolo in iz bližine enega metra sprožil naravnost proti Želežniku. Naboj je zadel Železnika v glavo in ga hudo poškodoval, da je bil ta koj v nezavesti. Poklican zdravnik ga je za silo obvezal in dal pripeljati v bolnico, kjer je v teku 24 urah podle gel poškodbam. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Nace Mihevc, rodom Vrhničan, viš ji mestni monter star 65 let. Zadela ga je srčna kap. — V Litiji je umrla Franči Anželj, rojena Planinšek, soproga hišnega posestnika in odvetniške-, ga uradnika. — V Mariboru je umrla Marija Weixler, vdova po nadučitelju stara 59 let. — V Celju je umrla Terezijo Grobelnik, skrbna vzgojiteljica stara 74 let. --o- Odšel je Iz Crensovcev je odšel ta-mošnji kaplan Ivan Bejek, ki je bil premeščen kot pifovizor v Pečarovce, dekanija Sobota. Kaplan Bejek je bil mož dela, zato ga je vse ljubilo, kar je zlasti pokazalo prisrčno slovo. -o- Nesreča Jožefa Dvoršek, oskrbnica planinske koče na Pesku na Pohorju se je pri smučanju težko ponesrečila in so jo morali odpeljati v celjsko bolnico. Na desni na sliki se vidi Ras Gugsa, o katerem se trdi, da je bratranec abesinskega cesarja Selassie. Kmalu po izbruhu sovražnosti z Italijo pa je z vso svojo četo uskočil k Italijanom in tako ga vidimo, ko jezdi poleg italijanskega generala Birolija. Cesar Selassie je proglasil Gugsa izdajalcem. it BREZ SLAVE 91 je ime novi zanimivi povesti, ki prične izhajati v našem listu jutri. — Je to povest, ki nam opisuje vse grozote minule svetovne vojne, prav od strelov v Sarajevu 1914, kjer je bil ustreljen avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga, pa do jeseni 1918 — do premirja. Vse naše naročnike in prijatelje, kakor tudi ljubitelje povesti, že danes opozarjamo na to. Obvestite o tem tudi druge, da se na list naroče in jo čitajo od začetka. Starostni jubilej Pred kratkim je v Novem mestu obhajal 75 letnico svojega rojstva Ivan Košak, mnogim znan gostilničar. Rojen je bil v Družinski vasi pri Beii cerkvi. Bil je tudi v Ameriki, kjer se je poročil. Pred 37 leti se je vrnil v domovino i*i se priselil v Novo mesto, kjer je še sedaj. -o-- Lan se je vžgal Pri posestnici Jeri Berčon na Dolgem brdu občina Tre beljevo, so terice trle lan, do^-mači sin je pa kuril v sušilni ci, kjer se je sušil lan. Med tem ko so se vsi skupaj mudi li pri kosilu, je v sušilnici nastal ogenj, ki je v 10 minutah vpepelil stavbo z lanom vred, ki se je sušil, da trpi posestni-ca nad 5000 dinarjev škode! -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA S kamnom pobil srnjaka Iz Kočevja por'očajo, da je v kočevskih gozdovih letos mnogo divjačine. Vsled tega se je pojavilo tudi mnogo lovskih tatov ali divjih lovcev, katere pa lovski zakupniki strogo zasledujejo. Ko so ce dni prijeli hlapca nekega posestnika radi srnjakove kože, katero so našli na podstrešju, je pravil, da je v Bukovi gori pobil srnjaka s kamnom. •-o- Ta si ga je pa privoščil V Vršču je nagle smrti iurnrl Josip Ederhart, ki je bil kakih osem dni zaprt v svoji hiši in tam pil na žive in mrtve. Ba.ie je popil do 20 litrov vina na dan. Pred jtednom se je namreč spri s svojo ženo, katero ,je pognal iz hiše in hišo zaklenil. Sosedje so večkrat trkali na vrata, a se jim niti ni oglasil. — Sedaj je žena ugo tovila, da je popil v enem tednu 200 litrov vina. --o- Po treh letih razjasnjena nesreča Že leta 1932 je pri Loki na Dravskem polju strmoglavil s kolesa in obležal s strtimi no gami ter drugimi hudimi poškodbami sredi ceste posestnik Franc Cafuta. Povozil ga je namreč avtb, katerega je ve dil 29 letni šofer Emil Črnec iz; Maribora, kar je pa šele sedaj prišlo na dan in je bil šofer sedaj tudi obsojen na 6 mesecev zapora in 7500 Din kazni. --o- Tatovi Posestniku Francu Celofigi iz Trniča na Dravskem polju so neznani zlikovci neko noči odpeljali kravo iz hleva. Krava je bila vredna okolu 1000 dinarjev. "Nič se ne čudim, da je Nemone tako zaljubljena vate. Kar ae tiče moje osebe, ti je pa že tako znano. Vedi pa, in zapomni si, da v mojo hišo smejo samo zaupni prijatelji." — Ko sta Tarzan in Gemnon zapuščala hiSo, je izea drevesa pred hišp naglo smuknila človeška postava, katere pa nista opazila. Prišedši do Thudosovega doma, je Tarzan že po zunanjosti spoznal, da ta dom ni tako veličasten,'kot je Nemonina palača. Ugledal pa je nad glavnimi vrati med drwgitni okraski 8e dokaj l«k>o preparirano človeško glavo na zlatem ščitu. "To je glava athnejskega kralja," razlaga Gerhnfen Tarzanu. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge delb sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene bo podvržene epremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za Izplačila v dolarjih: Za ? 2.7S_________ 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $ 5.15 ....... 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.25.......... 300 Din Za $15.00 pošljite $16.0(1 Za $ 9.6? ......... 400 Din Za $25.00 pošljite $26.1(! Za $11.75 .......... 500 Din Za $40;00 pošljite $41.25 Za $23.50 ........1000 Din Za $50.00 pošljite $51.« Lire: Za $9.25..........100 lir; za $44.00..........500 lir in za $87.50..........1000 lir V ga Mama in pošiljate naslovil« m: John jerich (V pisarni Amerikanskeg* Slovenca) 1*49 W. CERMAK RD„ CHICAGO. istran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: > 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 I Phone: CANAL 5544 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: Za celo leto .. Za po! leta ... Za četrt leta Naročnina: 1 Subscription: ..........................$5.00 For one year .....................................$5 UU ..■■■■■■■■............. 2.50 For half a year _________________________ 2.50 __________________________ 1.50 For three months ........................1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: t Chicago. Canada and Europe: Za celo leto __________________—.....$6.00 For one year -------------------------------$6.00 Za pol leta __________________________ 3.00 For half a year ----------------------- 3.00 Za četrt leta _________________________ L/S , For three months ----------------- I.'S Posamezna številka --------------- 3c Single copy --------------------------------- 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je cas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača._______________*________ __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __________ Ob zaključku leta Danes na Silvestrovo, dne 31. decembra, je zadnji dan v letu. Ta dan imenujemo navadno "starega leta dan". Ta dan je vrlo važen dan, ker z njim zaključujemo poslovna leta in vsako leto, ki se izteče po redu gregorijanskega koledarja. Ljudje po vseh deželah zaključujejo staro leto na zadnji dan leta z vsemi raznimi navadami. Prirejajo veselice, posebne prireditve, z pestrimi programi. V Ameriki se navadno poslavljajo od starega leta z velikim hrupom. Po tovarnah odpro sirene kakih pet minut pred polnočjo, na ta večer. Vse piska in tuli. Po ulicah streljajo, spuščajo rakete, zažigajo umeten ogenj, itd. To traja kakih petnajst minut, včasih traja še dalj, nato hrušč polagoma utihne in svet se vrti naprej v času novega leta. Če človek gleda na starega leta dan na take hrupne poslovitve od starega leta — se mu zdi, vse nekam nespametno. Namreč kar se tiče hrupa in hrušča. Tako bi sodili nekateri. In vendar je tudi v teh posvetnih poslo-vitvah precej nauka za človeka, ki zna misliti trezno in pametno. Človek si ne more ob poslovitvi leta zakriti spomina, da bi pozabil na vse, kar se mu je dogajalo, bodisi po njegovih zaslugah, ali zaslugah drugih, v poslavljajočem se letu. Pred njega stopajo spomini, na mnogotere dogodke, pri katerih je sodeloval, katerim je bil priča, ali katere je videl se dogajati v toku časa istega leta. Mnogokrat so ti spomini priietni — mnogokrat žalostni in grenki. Mnogim poslavljajoče leto kliče v spomin lepe uspehe, ki so jih dosegli in bili deležni tekom leta — drugim zopet kliče žalostne spomine pred oči. Življenje je pač tako, kakor vreme, danes oblačno, jutri solnčno in svetlo. Za vse enako ni. Vendar sprejemati moramo istega, kakor prihaja, kakor ga razne usode življenja postavljajo pred nas. Vendar ob teh spominih gre lahko vsak tudi sam vase. Prouči lahko vsak, če ni li mogoče, da bi bil boljši tekom leta, kakor je bil. Odgovor si lahko najde vsak sam zase in na podlagi tega ima najlepšo priliko za nove sklepe, za nove načrte, za novo leto, ki pride z prihodnjim dnevom. Tudi list "Amerikanski Slovenec" se poslavlja z današnjim dnem od starega leta. Zadnja številka je to v tem ietu, ki stopa pred vas dragi prijatelji naročniki lista. Kakor se je moral tekom tega leta vsak posameznik trdo boriti za svoj obstanek, ker kriza je še vedno nad nami, tako se je moral boriti tudi list "Amerikanski Slovenec", da je obstal in da prihaja pred vas še vedno kot dnevnik. "Amerikanski Slovenec" zaključuje z današnjim dnem 44. leto svojega dela za slovenski narod v Ameriki. Jutri nastopi svoje 45. leto. Kako je vršil svojo nalogo v dobrobit svojega naroda teh dolgih 44 let — skoro malo manj kakor pol stoletja, M bila naša sodba morda težko pravilna ter pravična. Slabo jo ni vršil — to kaže zgovorno njegova častitljiva starost 44 let. Slab list ne doseže tako vi- soke starosti, ampak je kaj kmalu po njem. "Amerikanski Slovenec" pa je tukaj in še vedno stoji, kakor prava slovenska grča, kakor slovenski pridni kmet z zavihanimi rokami sredi svojega polja ter ponosno zre nazaj na svoje delo in svoj "grunt", katerega že toliko let v potu svojega obraza obdeluje. Ne mi ljudje — ampak Bog naj sodi njegova dela! Zadnji dan v letu je in "Amerikanski Slovenec" se želi ob tej priliki iskreno zahvaliti vsem svojim številnim dragim zastopnikom (cam) in sotrudnikom ter vsem prijateljem naročnikom, vse širom te velike ameriške zemlje in po vseh krajih, kamor koli zahaja med naše drage rojake. Iskrena hvala vsem za vse podpore in vso prijateljsko pomoč v tem letu, kakor tudi v prejšnjih letih. Vsi pa ohranite do prvega in najstarejšega slovenskega časopisa v Ameriki svojo naklonjenost in ljubezen, kakor ste jo imeli dosedaj. Bog plačaj vsem, vsako naklonjenost, ki ste jo izkazali katoliškemu listu! "Amerikanski Slovenec" pozna to vašo ljubezen do njega in jo visoko ceni. Ljubezen ameriških Slovencev do svojega prvega in najstarejšega lista je tako velika, da lahko povdarimo: pravega ameriškega Slovenca si brez "Amerikanskega Slovenca" skoro misliti ne moremo!" Naj ta ljubezen do "Amerikanskega Slovenca" med nami živi! Ostanimo mu vsi zvesti prijatelji in izkazujmo mu vedno zvestobo za zvestobo! V tem duhu se poslavljamo od starega leta 1935, hvaležni Bogu in vsem dragim prijateljem lista za vse naklonjenosti v tem letu ter stopamo pogumno naprej v Novo leto 1936. Novoletno voščilo bratom in sestram v tujini V duhu—kakor piš—med Vami plovem, bratje in sestre, po svetu krog in krog... Daj Vam Najvišji srečo v Letu Novem, daj tolažbo Vam dobrotni Bog! To želim, da bi imeli delo in plačilo truda kot nekoč! Naj premine stiska, da veselo moglo bo srce čutiti moč! Če pa ne odneha bol in sila, če zakrije dnevno luč oblak, naj pa dvigne kvišku Roka mila dušo Vašo in prežene mrak! Pošljem Vsem voščila in pozdrave po dobroti lista Vašega: ljubi Bog naj Vas ohrani zdrave vsako uro Leta Novega! ZOPET ENO LETO BLIŽJE GROBA Milwaukee, Wis. Ko vidimo, da sonce zahaja za goro, vemo, da gre dan h kraju in da se nam bliža noč. — Ko pride zadnji mesec v letu vemo, da se leto bliža koncu, kateremu bo sledilo novo leto. — Leto, v katerem živimo, se že poslavlja od nas za večno. Odšlo bo v daljno večnost, kolikor jih je šlo že tisoče in tisoče in nikdar več se ne bo povrnilo, kakor se ne povrne več človek, ko enkrat odide od nas. Ob tej priliki bi lahko na- drugirn zopet kliče i Pisal cel° knjigo, zlasti o žalosti našega življenja četudi je kratko. Na tej kratki poti življenja smo vsi; bogati kakor revni stari in mladi. Vst korakamo po njej noč in dan in vsi bomo našli konec te poti v grobu. Ne vemo sicer kje bo ta grob, vemo pa da pridemo prej ali slej do njega in od tam ne bo več vrnitve. Že stojimo ob pragu novega leta. Predno se pa poslovimo od starega leta, se moramo s hvaležnostjo obrniti k Bogu za vse dobrote, katerih smo bili deležni v poslavljajočem letu in ga prositi, da bi nas tudi v prihodnjem obvaroval pred vsem hudim, pred boleznimi, nesrečami itd. — Z novim letom bodo pozabljeni vsi naši križi in težave, ki so bili naši zvesti spremljevalci in prija telji v tem letu. Marsikaterega se bodo ti prijatelji tudi v novem letu še tesno oklepali in skoro gotovo je, da se ne bomo mogli izogniti vsem križem in težavam tudi v novem letu ne. Kakor v tem, tako bo tudi v prihodnjem letu smrt vedno na straži in bo čakala na svoje žrtve. Nesrečen bo tisti, na katerega se je ozrla in ga zaznamovala za svoj plen. Kdo je ta? si ti, sem jaz? Kdo to ve, kdo more na to sedaj odgovoriti ? Če sva midva za to odločena, naj se nas Bog usmili. Nevedna mladina si ob novem letu dela načrte za svoje nečimurno življenje, kako bo izrabila prihodnje leto za svoje veseljaško življenje, medtem, ko se stari ljudje in bolniki po bolnišnicah pripravljajo za daljno neznano pot v večnost. — Res, kmalu bo končano to leto in z njim bodo pozabljeni križi in težave. Toda, kakor v tem letu sreča vsem ni bila mila, tako gotovo tudi ne b'o v prihodnjem. Saj vemo, da je v Ameriki še vedno 11 milijonov brezposelnih in to že nad pet let. Ti milijoni nesrečnih z obupom zro v prihodnje leto, kajti že vedo, da za nje tudi v prihodnjem letu 'skoro gotovo ne bo dela in zaslužka in le z nevoljo bodo drugi gledali na nje ter jim odrinili skromno podporo. Tudi na političnem polju se bo drugo Leto bil hudi boj, kajti v prihodnjem letu bodo predsedniške volitve, pri katerih bo nastopilo več strank, katere bodo skušale preobrniti stol sedanjemu predsedniku Rooseveltu in postaviti nanj zopet Hoover j a ali njemu enakega. Ob koncu leta dober in skrben gospodar dela račune Svojih dosedanjih dohodkov in tudi stroške skrbno pregleda, da bo vedel v prihodnjem letu kje je treba preureditve, da se stroški nadomeste z dohodki. — Mnogi pametni ljudje si delajb na starega leta dan obljube, katerih že po večini potem vestno drže. Mnogi obljubijo, da ne bodo pili opojnih pijač, ne 'obiskovali gledališč in se. ogibali slabih družb, svoje življenje pa izboljšali z dobrimi in koristnimi deli. — Kaj bomo storili pa mi katoliški Slovenci v Milwaukee? Katere obljube bomo v prihodnjem letu najbolj upoštevali? Mar smo že pozabili obljube, katere smo storili ob koncu letošnjega sv misijona z gorečo svečo v roki. da bomo dali svoje otroke v katoliško šolo, da bomo hodili vsako nedeljo v cerkev? Da bomo odpustili 'sovražnikom in ubogali deželske in duhov ske predstojnike? Srečni smo bili letos katoliški Slovenci v Milwaukee, ko nam je prevzvišeni mihvauški nadškof podaril nemško cerkev z vsemi poslopji, katere se lahko poslužujemo vsak časi v korist svojih neumrjočih du&. — Upajmo, da bomo polagoma prišli do prepričanja, da so katoliške šole za naše otroke edine vzgojiteljice, ki nam otrok ne bodo odtujevale ne narodno in ne versko: da so katoliški duhovniki tisti, ki so zmožni pripeljati nazaj izgubljene duše, da bodo te zopet vzljubile Boga in njegove zapovedi in jih pripeljati do edinega cilja, ki je njihova dušna popolnost in sreča, to je zopet le Bog. Bodimo sprejemni in poslušajmo našo duhovnike, saj nas dobro učijo, pa bo naša fara sv. Trojice v resnici najuglednejša župna cerkev v Milwaukee v verskem in narodnem tožim. PISMO E DOMOVINE. Cesta-Dobrepoije, Jugoslavija Kaj smo letos doživeli veselega v Jugoslaviji, tb vam je, dragi bralci Amerikanskega Slovenca, jako lepo in natančno opisal č. g. p. Aleksander, ki je zlasti lepo opisal velik in veličasten evharistični kongres v Ljubljani, katerega smo obhajali meseca junija. Nikdar ne bomo pozabili tistih dni, v katerih nam je dal evharistični Jezus, Kralj neba in zemlje okusiti tisto veselje in radost, katero je obljubil njim, ki ga ljubijo. To so bili dnevi sveti, nebeški, ko so pred Kralja nebes in zemlje Ker se bliža novo leto, zato želim vsem naročnikom Amerikanskega Slovenca in njegovim bralcem, srečno in veselo novo leto. Da bi novo leto srečno začeli in enako srečno končali. Listu "Ameri, kanski Slovenec^ pa veliko stalnih naročnikov in zvestih plačnikov. padli na kolena tudi taki, ki ga prej niso ljubili. On, Kralj miru nam je v dneh evharistič-nega kongresa dal prostost in svobodo. Odprle so se ječe ne dolžnim jetnikom in zavladalo je veliko" veselje. Naša Prosvetna društva so svobodna. Krivica, ki smo jo trpeli se je morala umakniti pravici. — Pa, kaj bi vam naštevala, ko vam dragi bratje in sestre, naš najboljši prijatelj Amerikanski Slovenec prinaša vse vesti od nas, vesele in žalost ne, da vsakdo ki prebira ta list, se mu zazdi ravno tako. kot bi se ustmeno pogovarjal s svojimi domačimi v domovi ni. Amerikanski Slovenec je res odkritosrčen prijatelj. Seclaj pa še nekaj novic od tukaj. — Ponikovce bo skoro gotovo zanimalo kaj izvedeti o našem zavodu na Ponikvah. Kdo bi si bil mislil, da bo ke-daj tukaj tako imeniten zavod, v katerem ima toliko moških in ženskih oseb zavetje in postrežbo v svoji starosti in onemoglosti. Od vseh krajev prihajajo v ta priljubljeni, mirni in zdravstveni zavod. Zdaj nameravajo zgraditi še bolnišnico in cerkev. Tudi to bo šlo z božjo in ljudsko portiočjo. — Tudi elektriko smo dobili v Dobrepolje. Na sveto noč božično bo plrvič zagorela v farni cerkvi. Nad 300 lužic bo gorelo v čast novorojenemu božjemu Detetu. — Za lučicc v cerkvi ;so ^največ darovali dobri farani, katerim Bog pla čaj. Pri nas smo imeli preteklo poletje precej hudo suše. Jeseni je pa zgodnja "slana na-pi-avila mnogo škode in tako jživino in za ljudi tudi primanjkuje živeža. Za denar jr. pa pomanjkanje povsod. Ne živina ne prašiči, nimajo nobene cene in prometa ni veliko. Tako nekatere družine trpijo pomanjkanje. Bog nam daj kmalu boljših časo/v. Na Rafaelovo nedeljo, ki je bila posvečena vašemu sporni nu dragi bratje in sestre, ki ste se izselili iz mile rojstne domovine in se podali v daljne tuje dežele, smo se vas posebno spominjali. Z molitvijo smo pri sv maši prosili da bi vas Bog ohranil zveste Bogu, veri in svojemu narodu. Kateri sto pa že tako nesrečm, da so zašli na slaba pota, pozabili Boga in svojo dušo, — tudi za nje smo prosili, da bi še popravili svoje napake dokler traja še čas milosti. Najlepše, pozdrave moji sestri Josephini Meglen, sestrie-nim Francki Kogovšek, in Mary Petkovšek in družini moje pokojne sestre Prelesnik v Pueblo, Colo. Pozdrav tudi moji sorodnici Ivana Kašček v Utah. — Vsem pa vesele praznike in srečno blagoslovljeno novo leto. Listu Amerikanski Slovenec pa v novem letu veliko naročnikov. D. T. SFOPADI V ABESINIJI Asmara, Eritreja. — Itali jansko vojno poveljstvo je na božični dan izdalo poročilo, da je prišlo med neko abesin-sko karavano in italijanskimi domačini v neki dolini do spopada, ki je trajal več ur. Po ročilo trdi, da so Abesinci podlegli. G. W. Raly i je zdaj pomanjkanje krme za ABESINIJA PROTESTIRA Ženeva, Švica. — Abesin-ka vlada je poslala na Ligo narodov protest proti italijanski obdtolžitvi, da se Abesinci ponižujejo dumdum krogel. Obdolžba je neresnična, pravi, in poleg tega Abesinija sploh ne izdeluje nobene m uniči j-i doma. NEMIRI PO SMRTI DIKTATORJA Port of Spain, Trinidad. — Iz države Venezuele prihaja jo poročila, da so tamkaj pri četkom tedna divjali krvavi izgredi in nemiri med raznimi političnimi ^ku,pinami. Vsaka bi si rada priborila diktatorski sedež, ki je ostal izpraznjen po smrti dosedanjega diktatorja Gomeza. ZLATO MESTO IN TARZAN "Resnica je," si jc mislil Tarzan, "kar mi je Gemnon pravil o tej deklici. Krasnejša je od kraljice." — Prijetno so se zabavali vsi skupaj in prodno sta Tarzan ih Gemnon odšla, je stopil Thudos k Tarzanu in rekel: "Veseli rac, da te ie Gemnon enkrat pripeljal k nam. Sedaj verjamem kar sem slišal o tebi." (Metropolitan Newspaper Service) "Thudos se je že v mladih letih bojeval z Athnejci in je sam lastnoročno odsekal kralju glavo," je dalje razlagaj Gemnon. — Vstopivši naprej, ju je kot naznanjena gosta prišla spremit sama Thudosova hčerka Doria. Ob pogledu na njo, je moral Tarzan pripomniti, da je Gemnon govoril o njej resnico. Napisal: Edgar Rice Burroughs Torek, 31. decembra. 1985 AMEKIK.aNSK.1 SLOVENEC Sttfari KLASJE IN PABERKI x evangelijske njive P. Aleksander Urankar. Uvodne besede Ta kotiček v našem dnevniku je namenjen premnogim, ki nimajo prilike, da bi slišali besedo božjo v slovenskem jeziku. Koliko je po naših naselbinah slovenskih duš, ki koprne po slovenskem duhovniku. Morda ga že leta niso videli in ne slišali in kadar pride, pride le za kratek misij on, za dober čas, da opravijo svojo duhovno dolžnost. Premnogi so prikovani na bolniško postelj za meseca in leta. Kako bi mpgli v cerkev, ko so jim udje odpovedali...? Vsem takim je ta kotiček, kotiček tolažbe in duhovnega užitka. Vse te vrstice so jim kakor pisma iz božje dežele. Pošilja jih sam Bog. Ta misel bi morala napolniti rojake z zavestjo, da jim je treba katoliškega lista tudi radi bolnikov, ki jih imajo v hiši, da jim je treba lista "A. Slovenca", ker jim nadomestuje slovenskega duhovnika. Pač je vreden list, ki se zanima tudi v duhovnem oziru za vse te zapuščene, da ga z vso vnemo podpremo in mu pomagamo do dolgega in krepkega življenja. Za božjo stvar dela, zato je vreden naše pomoči. Dolar, ki si ga namenil za katoliški tisk, ni vržen v ko.t. Mnogo dobrin ti bo prinesel, mnogo tolažbe in duhovnega veselja. Zlasti v urah, ko bo bolezen trkala na hišo. Le sam boš, zapuščen, katoliški dnevnik pa bo tvoj redni tovariš, ki te bo prišel obiskat in potolažit. Zato si ga sedaj naroči, ko si še zdrav. Naroči in priporoči ga svojim prijateljem. Kako lep novoletni dar in voščilo bo to. Prijatelju. Bogu in tebi samemu. Prijatelju, ker mu pomagaš do duhovnega kruha, Bogu, ker za njegovo stvar delaš, sebi, pa, ker boš imel zadoščenje, da si storil dobro delo in Te lahko imenujemo apostola tiska. Biti apostol in misijonar tiska je v današnjih dneh najbolj važno in najbolj imenitni poklic, ki ga more kristjan imeti. WhHIiliiwWMW "••"•<■ ' „•;;• ' iiillllUllll Pa srečno novo leto, zdravo, sončno in sveto! POZDRAV CESARSKEMU NOVOROJENCU SVETI VEČER V SLOVENSKI VASI OB ČASU SVETOVNE Mase ljudstva v japonski prestolici Tokio, ko so se nedavno zbrale pred cesarsko palačo, da so dale z navdušenim kričanjem duška svoji radosti nad csjstvom drugega sina cesarju Hi-rohito in kraljici. VOJNE ftcutr*.«' (Piše Fr. Smole iz Barbertona, Ohio.) (Dalje) I več na vaje. Dali so nam novo Zakaj pa nisi šel z njim na kolo- j obleko in ko smo si vse vredili, dvor, me dalje kara mati. — Ma-'je prišel na poveljstvo brzojav PRVA NEDELJA V JANUARIJU zvezda, ki sveti iz stoletij in ne Novo leto pričenjamo z veselim evangelijskim pismom o Jezusovem imenu. To prvo nedeljo torej naš Gospod goduje. Go-dovno državnih prvakov mi Zemljani vedno z veseljem obhajamo. N. pr. god predsednikov. S kakim pompom ga Amerika proslavlja. Povsod imajo bankete njemu v čas. Seveda gre izkupiček teh proslav za uboge para-lizirane otroke po Ameriki, a čast gre le predsedniku. In tako drugi narodi obhajajo rojstno in imensko godovno svojega voditelja in kralja. Kristus je naš kralj, voditelj duhovnega kraljestva Cerkve. Ce vidijo svetske države v imenu svojega vodnika utelešeno ljubezen do domovine in priznanje vodnikove avtoritete, koliko bolj se moramo pokloniti katoličani imenu svoje duhovnega voditelja, ki je Bog in posvečeva-vec naših duš. Vse svetske veličine, ki jih je zgodovina poznala in se je njihovemu imenu klanjal dom in svet so bili le kakor utrinki zvezde. Posvetili so se in v trenutku ugasnili, Ime Jezusovo je bo nikdar ugasnila. Njegovo ime je naš ponos: Kristus je bil res nesebični vodnik, prinesel je.blagovest predvsem ubogim in ponižanim. Delavec je bil sam, delavstvu je utrl nova pota, pota ljubezni, miru in odpovedi. Zato se le še naprej križajmo v njegovem imenu, ne v imenu vseh teh modernih prerokov delavske sreče, Stalina, Hitlerja in drugih njegovih po-snemavcev. Njegovo ime je pečat in garancija katoliškega programa. Sam Bog je delo in misijon naše Cerkve ustanovil in ga s svojo smrtjo in vstajenjem potrdil. V tem imenu torej zagotovilo, da smo na pravem. Vsi drugi programi, vse druge reforme se večno spreminjajo. Božji program duhovnega dela je bil in bo isti vse čase. Bog je nespremenljiv, zato morajo biti tudi njegova načela, ki jih Cerkev pridiguje, nespremenljiva. Njegovo ime je tolažba trpečim, upanje bolnikov, zatočišče umirajočim, obenem pa studenec korajže in gorečnosti živim. Njegovemu imenu čast. Opomba uredništva: slej smo objavljali vsak teden tedenski koledar na tej strani pred pridigo. Odslej naprej bo naš list imel stalno koledar vsa- Do- kega meseca poleg imena lista na prvi strani. Tako, da bodo či-tatelji lista stalno informirani o koledarju, godovih, imenih, i. t. d. IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA Poplave na Tržaškem in v Istri napeljave, tako da je bil Pa V drugi polovici novembra so v tržaškem zalivu in Istri divjali hudi nalivi, tako da je voda v nekaj urah preplavila spodnje dele tržaškega mesta, okolico Tržiča, Gradeč, ozemlje okrog Dobredobskega jezera in vzdolž Fojbice pri Pazinu. V tržaškem starem mestu in na Borznem trgu je voda vdrla v nekatera skladišča in napravila znatno škodo. V Tržiču je preplavila ulice na periferiji v Gradežu cel okraj Sv. Vida dva trga. V Miljah je prav tako vdrla v trgovine in skla dišča. Morski valovi so odnašali iz pristanišča čolne in mnogo lesa. Rižana v severni Istri je prestopila bregove. : Fojbick pa se je pri Pazinu razlila v širino 500 do 600 m 'ako, da je nastalo pravo jezero. Most na cesti proti Če-rovljam je bil v nekaj ura! Pod vodo. Poplava je podrla nekaj drogov, električne tudi zin zvečer skoraj brez raz s veti j a ve. Po vaseh okrog mosta je voda vdrla v kmečke hiše, tako da ko ljudje ostab brez strehe. Skušali so so Zateči v Pazin, toda mesto je bilo okrog in krog poplavljeno, tako da so ljudje ostali na cesti. Škoda, ki so jo povzročile poplave, je zelo velika. Doslej pa je še niso ocenili. -o- Katastrofa v raškem premogovniku V nekem rovu raškega pre mogovnika so se zrušili sloji premoga in kamenja ter zasuli tri delavce, in sicer 38 letne^ ga Ivana Načinoviča iz Bršča, 31 letnega Ivana Širco iz Ba-bičev in nekega Italijana-. Vodstvo rudnika je takoj or ganiziralo reševalno akcijo in pod vodstvom 3 inženjerjev so reševalci ves dan in vso na slednjo noč odkopavali kame- nje v rovu. Načinovič. ki edin: ni bil na mestu ubit, je ves čas zaman klical na pomoč. Tik pred polnočjo je tudi on utihnil. Ko so ga naslednje jutro okrog 5 odkopali, je bil tudi on že mrtev. Kmalu nato so izkopali še trupli ostalih dveh ponesrečencev. -o-- Svinjska kuga na Krasu Sežana, decembra 1935. — -Po skoro vseh okoliških vaseh razsaja zadnji čas velika svinjska kuga, ki je prizadela kmetom že ogromno škode. Mnogi so vsled tega bili prisiljeni poklati še nerejene prašiče in se tako izogniti Večji nesreči. Ponekod pa je uničen s tem tudi ves zarod za prihodnje leto, tako da ne bodo imeli ničesar. Upoštevati moramo, da si sami ne bodo nio gli nabaviti nove zalege, kar pomeni za naše kraje propast tudi te panoge živinoreje. -o- Zaradi sankcij se znašajo nad slev. časopisjem Reka, novembra 1935. — Zaradi časopisja, ki sme prihajati iz Jugoslavije v Italijo, so bile v zadnjem času od strani raznih fašističnih obla-stev odrejeni najrazličnejši postopki. Tudi v našo pokrajino je prihajalo vse do zadnjega precejšnje število slovenskih in hrvaških časopisov. Celo posamezniki so bili naro čem nanje, zlasti inteligenca, ki se še tu pa tam drži p:o vaseh in pa premožnejši kmetje in obrtniki. Vse te pa, kolikor nam je znano, so imela poli cijska oblastva žc takoj ob začetku na protokolu, pa tudi vse prodajalce časopisov. Ti zadnji so jih zlasti ob necle-ljak prodali brez števila, ne-glede na to, da je bil tu pa. tam kakšen izvod že starejšega datuma. Vemo pa tudi da so se bolj zagrizeni fašisti že orl vsega začetka zaletavali na vse mogoče načine v to koncesijo in skušala ovirati razširjenje listov z raznimi zaplembami itd. V zadnjem času, pa so dobili vsi raz prodajalci nalog, da odpovejo vse časopise ki jih prejemajo iz Jugoslavije, kajti to je dolžnost vsakega poštenega italijanskega državljana, ki na noben način ne sme "podpirati" državo, ki je pristala na sankcije napram Italiji. Vendar se temu namigu niso vsi in dosledno pokorili. Nekateri razprodajalci so kljub vsemu še naročajo jugoslovanske liste, toda le v zelo skrčenem številu. -o- pustili iz službe vsakč deseto delavko. Tako jih je bilo prizadetih v tem oddelku tovar ne precejšnje število zlasti iz Furlanije, ki so ostale popolnoma brez vsakih sredstev. Naše vasi in sankcije Trst, decembra 1935. — Po naših vaseh, zlasti kjer nimajo elektrike se zelo čuti pomanjkanje petrbleja, ki se ga skoraj v nobeni trgovini ne more dobiti. Vendar pa je trgovcem prepovedano govo riti o pravih vzrokih pomanj kanja tega in drugih trgov skih predmetov. Reči morajo, da bo vse v kratkem prispelo. Blago sploh se je zelo podražilo, ljudje pa imajo vedno manj denarja za nakupovanje. Tudi postajajo trgovine vedno bolj prazne, ker ne morejo nabavljati novega blaga in onega, ki je zmanjkalo. -o- Zaprta pekarna v Hruševju. Gorica, decembra 1935. — Goriški prelekt je odredil, da morajo zapreti Josipu Ragusi pekarnb v Ilruševju za 5 dni, ker ni imel v prodaji navadnega kruha. Aretacije v Šempasu V Šempasu so karabinerji aretirali Antona Peršiča, ki je bil osumljen, da se ni odzval pozivu k vojakom. TO IN ONO IZ DOMOVINE Gorelo je Na Spodnjih Dupljah pri Tržiču je nenadoma začela goreti hiša št. 41. Plat zvona, je ljudi, ki so večinoma že spali, prebudil 'lin posrečilo se jim je, da-so ogenj pogasili predno je uničil hišo. -o -- Smrtna nesreča Na poti Št. Daniel-Prevalje je postal žrtev nesreče voznik Maks Beber. Voznik je sedel na vozu, a ga je sredi klanca sunek vrgel pod voz da so mu kolesa str1.a prsni koš in je revež na mestu izdihnil. -o- Reveže preganjajo Iz Maribora poročajo, da so avstrijski obmejni organi pred kratkim predali jugoslovanskim oblastem 16 revežev, ki so jih izgnali iz države. Med njimi so tudi taki, ki so že po 18 let bivali v Avstriji. — Avstrijske oblasti so uprizorile velike racije po vsej državi na berače in klateže, katere zapirajo v prisilna delovna taborišča, tuje državljane pa izganjajo. ■-o- Gobe rastejo Nič posebnega ni najti jur-čka (gobo) sredi poletja. Nekaj izrednega pa je, če kdo kaj takega najde koncem novembra, ko leži vsepovsod tan ka snežena odeja. Tako srečo je imel šolar Ivan Gregor ti, kaj hočem tam, saj se itak bova videla kmalu v Karpatih. Sedaj sem jaz prvi na vrsti. Težko mi je bilo, ker on ne ve še nič kaj je vojna in pa še to, ker dobro ne sliši. — Ali je bil pri spovedi in prejel sv. zakramente predno je odšel, skrbno dalje sprašuje mati. — Da, mati, k jezuitom sem ga peljal, v kapelo sv. Jožefa. Prosil me je, naj mu pokažem, kam se gre k spovedi. Veste mati, Janez je bil vesel, ko je prejel sv. zakramente. Rekel mi je, kako so gospod dobri in da ni bil še nobenkrat pri sv. maši, da bi bilo v cerkvi toplo pozimi. — Mati mi je prigovarjala, naj ostanem več dni doma, da ni treba takoj odriniti, saj tudi drugi ki pridejo domov, ostanejo po več dni doma brez dovoljenja. Jaz sem ji pa razlo iz Karpatov: Dne 20. januarja 1915 so Rusi vjeli od našega polka št. 17, nekaj naših stotnij. Ko je videl poveljnik, da so naši obkoljeni, je kričal: Prodali so se. Iz naših strojnih pušk so odprli ogenj na naše in na Ruse. Naš ljubljanski polk je bil prav majhen, dva bataljona. Rusi so jih večkrat potolkli, ker so morali biti vselej prvi. — Kmalu potem ko so nam razglasili brzojav, so nam naši poveljniki pregledali naše stvari, če je imel vsak mož vse kar je potrebno za vzeti na bojišče v Karpate. Ce kateri česa ni imel, je kaj hitro dobil. Poveljnik obeh stotnij je bil g. stotnik Smit, Slovenec. Odšlo nas je na bojišče kakih 500 mož, pa še ti niso bili vsi Slovenci, kajti dobili so okoli 50 mož od žil, da imam službo kot dnevni 27 pešpolka Gorenještajercev iz desetnik in moram takoj nazaj. Gradca; katere smo klicali za ker služba je služba in vojaška i štajerske "Joklne", medtem ko služba ni kar tako, zlasti ne v >smo mj ostali "Kranjski Jane- vo.mem času. Poslovil sem se od doma in se na vse zgodaj vrnil nazaj v vojašnico. Par dni potem smo ime- zi". — Spravili smo vsak svoje stvari skupaj, se poslovili od znancev in odkorakali na povelje na dvorišče pri Ljubljanici. li vojaške vaje z ostrimi patrom Stotnije so bile zbrane v kolo- Kako postopajo z delavkami Gorica, decembra 1935. — Pred kratkim je nekdo napisal v stranišču na steno v tekstilni tovarni v Podgori: Pol za dučeja, pol za Italijo. Seveda je sledila temu takoj velika racija med delavkami in kara binerji so s temeljitimi pre iskavami iskali pravo storilke tega dejanja. Kljub vsemu zlasti s primerjanjem pisave, pa je niso mogli dobiti. Ker niso hoteli pustiti greh ne kaznovan, so kiatko malo od- čič v Šmihelu, ki je 27. novembra v gozdu Portowald naše) lepo razvitega jurčka. -o--- Na jablani pred hišo Na jablani pred hišo so našli obešenega 33 letnega Ivana Petka, viničarja iz Voska pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Vzrok samomora ni znan, pač pa je bilo znano, da se mu omračuje um. Lansko leto je bil zažgal Liningerjfiv hlev ter £>il radi tega tudi obsojen pred mariborskim senatom. Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trincrjevo givmko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerednosiih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. Nikarte delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Trincrjcvo grenko vino, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago v okolici Begunj pri Rakeku. Odkorakali smo zjutraj vsi možje druge stotnije, kakih, 500 po številu proti Rakeku. V neki zidani šupi, kjer me je prav zeblo, smo prebili noč. Dasi sem se zavil v debel koc in se zaril v seno, se nikakor nisem mogel ogreti tisto noč. Tovariša sem vprašal, [kje je tisto Cerkniško jezero, pa mi je povedal, da eno uro hoda od tukaj. — Zjutraj smo vstali in po zajutreku odšli na strelišče. Vsak vojak je dobil za izstreliti 20 ostrih patron. Po vajah so nas vse natančno preiska- nah, poveljeval je pa stotnik Smit. Za slovo nam je na kratko spregovoril nekaj besed, nakar je dal povelje trobentaču "k molitvi". — Poveljeval je v nemščini. — Kako lepa si vojaška molitev, kako srčne prošnje in vzdihljaji gredo iz vojaškega srca proti nebu, k Bogu in Mariji. — Po molitvi je še pretresu j oče zatrobil trobentač, kot zatrobi na smrt obsojenim. Mraz je pritiskal z vso silo na belo J^jubljano. Kako hudo bo šele pritiskal v Karpatih; še hujše v Sibiriji. Le tja ne, v Si- li, da bi kateri ne imel s sabo šejbirijo. Bolje je umreti, kakor se kake ostre patrone. — Iz Rake- pa dati Rusom v roke. — Zaši- li SREČNO, VESELO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO želi rojakom v South Chicagi Mike P@p©vt©ft Obenem naznanjam, da sem premestil svojo gostilno pod imenom MIKE'S PLACE NA 9 (i 0 2 AVENUE L, kjer so udobnejši in večji prostori. Naznanja se tudi rojakom in rojakinjam, da bomo imeli na Silvestrovo zvečer prijetno domačo zabavo, da se v veselju poslovimo od starega leta in si prijateljsko sežemo v roke ob nastopu novega leta 1936. Tel. Saginaw 9032 ka smo nadaljevali vaje s papirnatimi naboji in tako prikorakali do noči v Borovnico. Moj sosed, ki je kot črnovojnik stražil pri borovniškem mostu, mi je preskrbel posteljo pri njegovem oddelku. Povedal mi je, da je vprašal četovodjo in da je ta dovolil, da bom lahko spal na postelji poleg njega, ker ravno tovariš tisto noč v službi. — Pridi ob osmih, mi je pove.ial. — Odšel sem z drugimi vojaki oko-lu po Borovnici. Obiskalo nas je kakih 20 mož. Nek invalid, ki je bit desetnik pri našem ljubljanskem polku, se nam v svoji hiši veselo smijal, ko smo kaj pripovedovali. Precej pozno je že bilo ponoči in ker prejšnjo noč radi mraza nisem mnogo spal, sem se odpravil v telovadnico orlovskega doma, kjer je bil nastanjen oni Črnovojnik, moj sosed. Vprašal sem četovodjo po Antonu Kozinu, nakar mi je rekel, da bo kmalu prišel. Medtem, ko sem se jaz pogovarjal z vojaki, je moj sosed res prišel. Odšla sva ven v neko gostilno, kjer mi je kupil nekaj domačega žganja, pa tudi sarifi je nekoliko popil, nakar sva se podala v Orlovsko telovadnico k počitku ter se raz-govarjala, o domu, o vojni in drugo. Kmalu sva se sladko zazibala v prijetni sen, ne da bi vedela, da je vojna. Zjutraj sem se poslovil od dobrega soseda in se vrnil k stotnij i kjer so ravno imeli nastop. Iz Borovnice smo nadaljevali vojaške vaje v smeri Žalostne gore pri Preserjih. Med Preva-ljami in Žalostno goro, kjer sto ji znamenita božjepotna cerkev je trobentač naznanil, da je konec vaj. Odkorakali smo skozi vas Podpeč mimo Godčeve go stilno v vas Lipe, po Ižanski cesti. Oziral sem se proti vrhovom Krima in vzdihnil. Kako daleč je moj rojstni dom, Bog ve, če ga še kdaj videl bom. — Zavili smo proti Ljubljani. Dobili smo par dni prosto in nismo hodili bile so se mi noge, ko sem znova videl pred seboj novo vojno trpljenje, ki me je čakalo. — S težkimi koraki smo nato odkorakali na postajo, kjer so nas porinili v živinske vagone. Pozno v noč smo se odpeljali iz lepe Slovenije in prišli čez ogrske planjave do male postaje Niklos v vznožju Karpat. Devet dni smo se vozili in nato čakali na vozovih več ur, misleč, da se bomo morda z vlakom peljali še naprej, ker do postojank je bilo še 90 kilometrov. Toda častniki so nam dali povelja naložiti svoje stvari na rame in odkorakali smo naprej. Dolgo smo • hodili po snegu v smeri proti Kirali hida — Nemci so rekli Konigsfeld, kamor smo prišli po dolgem in napornem maršu. Tam smo opazili prve vojne kolone, ki so prevažali hrano in municijo ter druge potrebščine za vojno. Tam smo se tudi prespali in zgodaj drugo jutro se podali zopet naprej. Le kratke oddihe smo imeli med potjo, samo da smo prišli do človeških bivališč še pred nočjo. Ravno ko se je naredila noč, bilo je v petek, smo prišli v vas, kjer je bi-o vse polno Judov, spoznali smo jih po tem, da so v njihovih hišah gorele sveče. Praznovali so amreč svoj praznik, zato so gorele sveče od sončnega zahoda, pa do drugega dne, ko je sonce vzšlo. Nekaj nas je bilo nastanjenih pri nekem krojaču, kakih 50 po številu in sicer v delavnici. (Dalje prih.) 23 LET IZKUŠNJI? Pregleduje cči in '»redpisujt očala DR. JOHN J. SMEM* OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od (>. zjutraj do 8-.30 zvečer. SCfttf 5' AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 31. decembra. 2935?" " Krščen denar 99 Spisal ^ DR. IVO ŠORLI. 1 IGRE ZA NASE ODRE '(Konec.) Več ni rekel, samo s toplim pogledom je ponudil Martinu roko in mu jo je krepko stisnil. "Saj se niste preveč razjezili, župan?" je vprašal. "V prvem hipu," je odgovoril Martin. "A že se mi je zazdelo vse preveč smešno, da bi se jezil. Vi ste tudi vedeli, gospod župnik; in mi niste ničesar povedali!" mu je požugal. "Sem slišal in nisem," je skomignil župnik. "Nekoč mi je neka ženska pričela razlagati to skrivnost, a se mi je zdelo ravno tako, kakor ee bi kdo zdravniku pripovedoval, da pride jetika od mačjih dlak. Sa-ino to sem rekel, naj pazi, da stara Šila-rica tega ne izve, ker drugače ji še oči iz-kljuje!" je pristavil tise in se je zasmejal. "Ne, vse to še razumem," je zmajal Martin zopet z glavo, kakor da mu dogodek le še ni šel popolnoma iz nje. "Razumem namreč, da kdo lahko kaj takega blekne. Razumem tudi, da gre potem kvanta naprej. Ampak tega ne razumem, da jo kdo tudi verjame. In videti je, da so jo nekateri vendar verjeli jn ne samo iz hudobnosti ali pa hudomušnosti naprej trosili. Pa saj so me vendar videli, kako sem začel, kako sem se noč in dan trudil; takorekoč na javnem trgu sem pred vseh očmi polagal krajcar na krajcar — čemu potem po čudežih segati?" se je razvnemal zopet bolj in bolj. "2e res, da trgovina več nese nego kmetija. Res tudi, da kmet le težko obogati — —" "Kmet sploh ne more obogateti!" ga je prekinil Podoreh, pameten in spoštovan mož. Martin je pogledal tja. In skoro ostro je odgovoril: "Zakaj pa ne? Ali ste videli, kak vinograd si je B oltar v dveh zimah napravil? In ali niste videli, po čem sem jaz letos sadje prodal od onih dreves, ki sem jih že sam vsadil in cepil? Pa kake sparglje sem poslal v trg! Ali mi verjamete, Podoreh, da si upam iz same tiste kmetije, ki jo imam od naše matere, v desetih letih pridelati še eno tako?" "Vi že, župan!" se je posmejal oni. "A vi ste kakor veverica." "Pa bodite še vi drugi!" je rekel Martin. "Vsekakor sem človek, ki razen božjega blagoslova, ne rabi nobenih čarovnij. In ravno meni je bilo treba krščenega tolarja, prav meni!" se je zopet malo razhudil. "Pa so mislili, da rabite celo še enega!" se je zasmejal župnik. "Saj res, to vam moram še povedati — Bog ve, da sem bil že čisto pozabil: Ko so nesli namreč vašega Ivančka na krst, se je babica nalašč ustavila pri Štrukljevih in je otroka razvila do zadnjega povoja, da so prav vsi videli, ali niste zopet pritaknili kakega denarja. Babica je to nalašč napravila, da ne bo zopet kakega govorjenja. In veste, kaj so iztuhtali, ko ga ni bilo: Svojega otroka seveda ne bo spravil ob zdravje, ampak pri drugih se ga je treba varovati!" Družba je bila malo v skrbeh, kako sprejme Martin spet to novico. Ali zasmejal se je res tako od srca, da so jo udarili vsi za njim v smeh. Tudi ko je župnik že odšel, se je nadaljevalo veselje — do tiste ure, ko je imel Martin navado pogledati na uro, vstati in dati s tem znamenje, da bo za nocoj dovolj. To povest sem vam, dragi rojaki, povedal, ne da bi preganjal vražo o krščenem denarju, ki je, upam, med vami še tam, kjer je bila, že davno ni več; saj je od takrat, ko se je vršila ta zgodba, prešlo že precej časa, in so bili plemeniti možje neprestano na delu, da vas poučijo in izobrazijo. Nego hotel sem vam samo pokazati človeka, ki je tudi sam o sebi pogo-stoma rekel, da ni brez pogreškov, ki pa tudi napačen mož ni bil. Ah, grešen človek in poln slabosti, a tudi raznih lepih lastnosti, kakor nas je večina popotnikov po tej dolini solz!... In takega sem ga postavil pred vas, ka-keršen je bil. Zakaj kaj koristi, da si pisatelj sam izmisli podobo same popolnosti in plemenitosti, ko takih ljudi skoro ni. Moj Martin je živel. In neki znanec iz onih krajev mi je nedavno pravil, da je še danes zdrav in vesel. Troje vrlih sinov ga je že davno prerastlo — taki korenjaki da so — mala Stanka pa že več let gospodinji znanemu slovenskemu veljaku, ki je utrgal to planinsko cvetko, da mu lajša življenje in ga tako podpira pri njegovem plodonosnem delu. "Čakaj, pa še to ti moram povedati, da je Martin boter trem četrtinam vseh mladih Slivničanov", mi je rekel prijatelj. "In vsak dobi od njega srebrn tolar, — ko zdaj ni več Marija-Terezijskih pa pet-kronski. In vsak oče mora Martinu obe-čati, da ga izroči otroku šele, ko doraste — za seme nadaljnjim. In zdaj naj mu le pove pravo povest o "krščenem denarju." "Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne damo iz rok prej, kot na smrtni postelji amerikanskega .lovenstva. Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 West Cerihak Road US KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC. (Z črko —m— zaznamovane igre so sarno moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane ▼loge). ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c AFRIČANKA, opera v S. dejanjih............................................... 35c ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v S. dej. SOc BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Carodejna brivnica,— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (ni). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Zid (m). — Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju.................................................... 35c DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila igralcem .......................................................................................... 45c DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih ................................................................................... 35c DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................. 75c EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge .................................................................................... 30c GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v S. dejanjih............ 75c JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja............ 20c KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega življenja v enem dejanju ........................................................ 35c KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dejanjih .............................................................................. 35c K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dejanjih ...................................................................................... 5c KOLAJNA. Veseloigra v enem dejanju........................................ 30c KRALJ LEAR. W. Shakespeare. Žaloigra v S. dejanjih........$1.00 KRALJ MATJAŽ. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v 5. slikah ..................................................................... 2oc KRIVOPRISEŽNIK. Atizengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ 75c LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih .............................................................-.............. *Sc LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5. dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............. 45c LUMPACIJ VAGABOND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v S. dajanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost vstajenja v 5. dramatiskih slikah ........................................ SOc MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v S. dejanjih.................... 60c MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v S dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v 6. dejanjih (12 slikah) .................................................................. 50c NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sardenko ....................................:.......................................................... 50c 1. Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike. 2. Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih. ■ 3. Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž). 4. Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž). NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c NOČ NA KMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30e OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v 1 dejanju' ..................:..................................................................... 40e ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... 5c OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................ 50c PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c PEG, SRČEK MOJ. Veseloigra v treh dejanjih...................... 60c POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v S. dejanjih........ 75c PREČI JOŽA. Igrokaz v 4. dejanjih............................................ lSc PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v enem dejanju ............................... .................................................. SOc PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c REVČEK ANDRE.TČEK. Ljudska igra v 5. dejanjih............ 45c RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c VRTINEC. Janez ?.agar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c ZA NOV.; ROD. Stanko Majcem. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). — Zamorka ........................................................................................ 45c ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 2. snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Župan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30s 3. snopič. — Mlini.pod zgriljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). -•- Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmakni! klarijent. — Pesem z vrli -->ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .......................................................................... SOc 9. snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c 10. snopič. — Fernando, Strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c 12. snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci in kralj (m). - Ljudmila ('/). — Planšarica (ž)................ 30c 13. snopič. — Vestalka (žl. — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)....................................................................... 30c 14. snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c 15. snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ..........................................................,..............:.............. 30c 16. snopič. — Mojstra Kržišnilca božični večer (rn). — Svojeglavna Minka (ž) ............................................................ 30c 17. snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)............ 30c " Pri naročilih priloite potrebno svoto v gotovini ali Money Odru in poajite na Knjigarna AMERIKANSKI SLOVENEC 19 West Cermak Rd., Chicago, Illinois PISANO POLJE J. M. Trunk Slaba tolažba. Za dejanje vsakega človeka veljajo normativne ali moralne smernice, katere člbvek lahko prezira, clasi bi se jih maral držati. Tajenje svobodne človeške volje prav nič ne pomaga. Ako se človek ne drži teh moralnih smernic, ga nekaj grize, in poprijel bo za vsako slamo, če vidi v taki slami malo tolažbe. Porodna kontrola, kakor se je zdaj razpasla v moderni družbi, strahovito posega v te normativne ali moralne smernice. Teptanje teh smernic se kaže tudi drugače. Kaj naj kdo reče, da je bilo v bolnišnici v Mariboru nad sto slučajev radi splava pri ženah in dekletih? V Mariboru, prosim, ne kje tu v Ameriki. Tolažljivo (??) je, ako kdo prikima prav vsaki porodni kontroli. Protestanje so v sVo-jih zastopnikih večinoma vsi podlegli, trdno stoji, tako se more v resnici trditi, le katoliška cerkev. Brc za tako stališče ne manjka, se pač razume. Zadnjič se je izjavil, da je porodna kontrola vrlo — moralna, tudi neki rabinec, judovjski svečenik. 1 M'oralne smernice so moralne smernice, obvezne toraj za vse ljudi, o njih toraj lahko sodi tudi kak — rabinec, ako mu drago. Taka sodba pa ne pomeni prav ničesar, naj prihaja potem od katerikoli strani, ako je nasprotna moralnemu, toraj na-ravnemur zakonu, ker ta se ne spreminja po sodbi kakih lju d i, naj bodto ti rabinci ali kaki pričarji. Kdor se zanaša na tako sodbo, in naj mu še tako ugaja, bo prišel prekratek, you bet, da bo prišel prekratek, ker izgovarjal se bo lahko, kakor se morda zdaj, na ka kega — rabinca, zagovairjal ga pa ne bo noben rabinec, in bi ga niti ne mogel. Proti moralnemu zakonu lahko brcaš, obrcal ga ne boš. * Parlament bo — naredil? Angleški parlament bo menda naredil nekaj, ali bo —razpolagal. Zadnjič' sem zapisal nekaj, kako hočejo razni, recimo res zdravniki razpolagati nad človeškim življenjem, zdaj bo menda razpolagal nad tem življenjem angleški par lament, ako sprejme določbo, da kdo lahko pooblasti kakega zdravnika, da mu zadrgne nit življenja, dasi je to življenje radi kake bolezni brezupno. Angleški parlament ima nekaj zgodovine, to mora priznati vsak, ki ta parlament pozna. Pogostoma pa je tudi ta angleški patfament zašel na stranpota, ko je posegel v moralna ali versko — moralna vprašanja. Tudi to je znano, pa nikakor ne v čast temu angleškemu parlamentu. Zdaj se bo naredil vsaj poizkus, da zopet poseže, in morda bo tudi posegel, da bo — razpolagal nad življenjem. Ile..he.. parlament je parlament, življenje pa življenje, in da noben parlament nima pravice razpolagati nad življenjem, to bo prej ali slej izkusil tudi ta — angleški parlament, ako bo razpolagal nad življenjem. Nad vsakim parlamentom sicer ni nobenega drugega parlamenta, ampak naravni zakon je nad parlamentom, recimo pravilno, Bog je nad parlamentom, ker edinole le Bog je gospodar nad življenjem, ko noben parlament ne more niti kaki muhi dati — življenja. * Zakašljal. Tam v Piney Forku, O., za-kašlja od časa do časa Nace Zlemberger, in se dela koraj-žnega, saj dan se je nagnil in mrači se. Nič izgovarjanja, da bi ne bilo tako, ker je tako, ko se pač mrači. Kako, da ne. Umirajoča mamica priporoča mladega Naceja materi božji na Brezjah, in ko Nace doraste res gre na Brezje, ampak sa-mole zabavljat in smešit... in še zdaj po toliko letih, in ko se dan že nagiba, mora Nace Zlemberger pred čitatelji "Proletarca" ponoviti vsa smešenja o Brezjah, kar se v resnici pravi pljuvati svoji verni mamici v obraz. Socializem in buržoazija in dobro življenja farjev in kar je še take robe, vse to je le zunanji bunk, znotraj rije in grize in ruva, in pregovor pravi, da "govore usta, česar prekipeva srce." Zakašlja g. Zlemberger na — bergle na Brezjah, in pravi slavospev ima za pogreb En-glesa v Berlinu, kjer so bili sto tisočeri. Saj poznamo takole robo. Stotisočeri so izginili, jih ni več in jih ne ob več, niti spomin dosti ne pomaga in ne bo pomagal, ampak tiste ber-glj