List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
29 ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 23. J UNIJA 1911.	LETNIK XX
VPRAŠANJE 0 VOLNI V SENATU Z. D.
Povzročilo, da so se republikanski “insurgenti” zvezali z de-mokrati.
0 VOLITVI ZAV. SENATORJEV.
poslanska zbornica zavrgla tozadeven Bristowov popravek.
Washington, 20. jun. — Z 221. proti 100 glasom je sprejela poslanska zbornica Underwoodovo predlogo o po-pregledu tarife za volno, ki odreja znižanje uvoznine na volno in volneno blago. Štiriindvajset republikancev je glasovalo z demokrati za predlogo, en demokrat, Francis iz Ohia, je glasoval proti. Znižanje uvoznine znaša od 24—48 odstotkov.
Washington, D. C., 21. jun. — Senat je sedaj v odkritem uporu in znaten del republikanskih senatorjev je v tarifni zadevi stopil na stran demokratov. Predloga za revizijo tarife glede volne, ki jo je poslanska zbornica sprejela z veliko večino, je bila danes predložena senatu. Senator Gore je takoj predlagal, izročiti predlogo finančnemu odseku z naročilom, poročati o istej bred 10. julijem. Po srditi razpravi je bil Gorov predlog sprejet z 39. proti 18. glasom. S tem je preprečena možnost, da predloga po priljubljeni navadi umre v odseku po-časpe smrti tako, da se o njej ne poroča.
S 172. proti 112. glasom je poslanska zbornica odklonila sprejetje po senatu sprejetega Bristowovega popravka k zbornični rezoluciji, katera odreja neposredno volitev zaveznih senatorjev. Bristowov popravek pooblašča kongres, nadzorovati volitve, dočim so po rezoluciji, kakor jo je sprejela poslanska zbornica, pooblaščena razna državna zakonodajstva z nadzorovanjem. En republikanec je glasoval proti, en demokrat za. Socialist Berger je glasoval za popravek. Rezolucija se pošlje sedaj nazaj na senat. Če senat ne opusti popravka, potem ne preostane nič druzega, nego rezolucijo odkazati konferenčnemu odseku zbornic.
Zasmehuje naslovohlepne Američanke.
Washington, 20. jun. — “Preiskava kronične' ‘titelitis’, bolezni, ki se po-prijemlje bogatih, po ‘trustih produciranih’ žensk”, se zahteva v rezoluciji, ki jo je predložil zbornici illinoiški poslanec Sabath. Ta rezolucija naroča državnemu uradu, določiti, zakaj sta bila samo kaka dva tucata amerikan-skih “peeresses” povabljena, udeležiti se slavnosti kronanja v Londonu, in nadalje določiti, koliko denarja pošilja ta dežela vsako leto čez Atlantski o-cean, da se streže naslovohlepnosti.
. V rezoluciji je rečeno, da se o tem želi pojasnila zato, da bo naša vlada vedela, “do katere stopnje dobiva naša dežela iz te kupčije korist”.
Linčan.
Thorndale, Tex., 20. jun. — Konjuš-ničar Charles Zeitung je bil zaboden. Morivec je bil neki mlad Mehikanec, ki je bil prijet in linčan na glavni cesti tega mesteca; kacih 100 glav bro-ječa množica ga je ugrabila iz mestnega zapora in obesila na telefonskem drogu.
Slučaji kolere na parniku.
? New York, 20. jun. — Odkrita sta bila dva slučaja kolere med moštvom parnika “Duca Degli Abruzzi”, ki je danes dospel semkaj iz Genove, Nea-polja in Madeire. Bolnika sta bila poslana v bolnico za kužne na Swinburne Islandu, dočim so bili medkrovni potniki prepeljani na Hoffman Island zastran opazovanja, dokler se kvaran-tinski uradniki ne prepričajo, da ni Več nobene nevarnosti za okuženje.
Onemogel.
Gotovo ste opazili, da se med to letno dobo vedno počutite utrujene in telo onemogle. Jasno je, da potrebujete kacega izpodbudila ali tonike, da vas usposobi za delo. Tako zdravilo nudimo v Trinerjevem zdravilnem Šrenkem vinu. To izpodbuja prebavila k pomnoženi delavnosti ter jih °benem krepi in jim podeljuje vztrajnost. Priporočamo lahko to zdravilo v boleznih želodca in črev, kakor tudi v boleznih krvi in živčevja, ter v vseh nedostatkih splošnega zdravja v zvezi z izgubo slasti in telesne moči, s pomanjkanjem trdne volje in onemoglosti. Nadalje ga lahko priporočamo v boleznih jeter in obisti, pri revmatizmu in nekaterih oblikah glavoboli, ko le treba popolnoma očistiti ves u-stroj. Y lekarnah. Jos. Triner, 1333-^39 S. Ashland ave., Chicago, lil.
Taft obhajal srebrno poroko.
Washington, D. C., 19. jun. — Predsednik Taft in njegova soproga sta obhajala dan svoje srebrne poroke. Pred 25. leti se je oženil William H. Taft z gdčno. Heleno Herron v hiši očeta nevestinega v mestu Cincinnati. Gospod Taft je bil mlad odvetnik in ^dčna. Herron je bila učiteljica. Sedaj obhajata v Beli hiši dan, ki zaključuje četrt stoletja njunega zakonskega življenja, med katerim časom je postal Taft zavezni sodnik Združenih Držav, komisar filipinski, vojni tajnik in predsednik.
Washington, 19. jun. — Kacih 5000
oseb je prišlo k sprejemu v Beli hiši povodom srebrne poroke predsednika Tafta in gosjre Taftove. Skupaj je bilo razposlanih 12,000 vabil. Od najvišjih vladnih uradnikov do preprostih meščanov so bili čestitavci zastopani; tudi diplomati so bili vmes. Slavnostni sprejem se je vršil na ograjenem prostoru pred Belo hišo. Najmanj
150,000	oseb je radovedno gledalo početje v ogradi.
Washington, D. C., 20. jun. — 10,-000 Washingtoncanov je bilo nocoj pogoščenih v Beli hiši.
Lorimer.
Washington, D. C., 20. jun. — Danes se ima začeti druga preiskava po senatovem odboru onih okolnosti, pod katerimi se je izvršila izvolitev William Lorimerja iz države Illinois za zaveznega senatorja. Pravijo, da bo mnogo obsežnejša nego ona, ki je bila podjeta zadnjo zimo in se je končala v prid Lorimerju. Pravzaprav bi se imela nova preiskava pričeti šele prihodnji četrtek, toda ker želi neka važna priča odpotovati v Evropo, je bilo sklenjeno, jo pričeti že sedaj. Prva priča, ki je bila zaslišana, je bil Cyrus H. McCormick, predsednik “International Harvester”-kompanije. Izpovedal je, da je samo “slišal” o skladu $100,000, ki se je bil nabral v prid Lorimerju, to je, za podkupovanje.
“Maine”.
Havana, Kuba, 19. jun: — Prve o-stanke človeške v razvalinah ameriške bojne ladje “Maine” so odkrili delavci, ki odstranjujejo blato od preostankov ladje. Našli so kosti ene roke in ene noge, popolnoma očrnele in pokrite s koralami. Kosti so bile izročene pogrebniku in potem spravljene v shrambi na krovu premogovne ladje “Leonidas”. Pričakovati je, da se v bližini najdejo še drugi predmeti, iz katerih bo sklepati, čegava sta bila najdena uda. Vse kaže, da bo mogoče ladjme razvaline dvigniti.
Kar se je doslej našlo in videlo, kaže nato, da se je ladja “Maine” pogreznila svojčas vsled notranje eksplozije pred začetkom špansko-ameri-ške vojne.
Detektiv Burns tožen.
Indianajloljs, Ind., 17. jun. — Tajni redar W. J. Burns in James Hossick, mestni detektiv iz Los Angelesa, Cal. sta po veliki poroti okraja Marion obtožena, da sta od tukaj ugrabila Johna
J.	McNamaro, tajnika mednarodne unije železarske, in proti McNamari je podana tožba, da je pripadal zaroti cMnamitardov.
Miloš Mandič obsojen.
Cleveland, O., 20. jun. -— Miloš Mandič, ki je baje eden najspretnej-ših ponarejevavcev denarja v Združenih Državah, je Bil'v zaveznem sodišču spoznan , krivim ponarejanja denarja ter danes obsojen v dvanajstletni zapor v kaznilnici. Obtožen je bil, da je bankovce po $10 in $20 tako iz-preminjal, da'so lahko veljali za bankovce po $100 in $200.
Idilske razmere.
Akron, Ohio, 20. jun. — Ujetniki v krajevni ječi v Barbertonu so žugali snoči, da razdenejo “špehkamro”, česar se jim ne bi smelo zameriti v tem slučaju. Ječa obsega samo eno veliko celico, in v to je bila k ujetnikom zaprta razbezljana krava, tako da so morali ljudje z živaljo skupaj spati. Kravi je potem župan zaradi “motenja miru” naložil globo $2, katero svoto je položil njen lastnik.
Urednik Krže odstopil.
G. Frank Krže se je odpovedal u-redništvu Glasila S. N. P. J. (Chicago,
111.), ker se ga je sililo, da prekliče neki članek, ki ga je napisal s svojim prepričanjem.
Urednik Krže je sprožil marsikatero lpeo misel, n. pr. glede slovenskega farmarstva, doma za ostarele slovenske reveže itd., pa seveda brez uspeha. Nastopal je vedno možato.
— Katoliški list je prepotreben za vsak dom. Naročajte in priporočajte “A. S.”, ki je edini slov. katoliški list v Ameriki. Le $1 na celo leto.
ANGLEŠKI KRALJ KRONAN V LONDONU.
Dne 22. junija 1911 prisostvovalo kronanju toliko ljudi, kakor nikdar v zgodovini.
VSEP0LN0 DIVNIH PRIZOROV,
Navzoči zastopniki vseh držav in kraljevskih rodovin.
London, 20. jun. — Preizkušnja o-bredov kronanja, sprejem poslanikov tujih dežel po kralju in kraljici v buckinghamski palači, državni banket za knežje goste in zastopnike državnih poglavarjev ter takozvani Shakespearov ples v Albertovi dvorani tvorijo dnevni red, vkolikor je v neposredni zvezi s kronanjem kralja Jurija in kraljice Marije. Poskušnja kronanja se vrši po istih obredih, kakor se bode vršilo kronanje v četrtek. Shakespearov ples bo velik dogodek, ker je pričakovati, da mu bodo prisostvovali kralj Jurij in kraljica Marija in skoro vsi člani kraljevskih rodovin, ki so navzoči v Londonu. Državni banket v Buckingham-palači bo presegal vse, kar se je kdaj tovrstnega nudilo v Londonu. Slavno zlato windsorsko namizje se bo pri tem rabilo. Poleg teh glavnih dogodkov bodo na dnevnem redu še raznotere druge stvari manjšega pomena, ki so v zvezi s prihodom odličnih gostov, brezštevilne poluradne pojedine, vrtne zabave, sprejemi in druge zasebne prireditve povodom kronanja.
London, 21. jun. — V Londonu kar mrgoli ljudi, tako da jih komaj obsega. Na stotisoče jih je prišlo iz predmestij v Westende občudovat pocestno okrasje in zasledovat priprave na slavnost kronanja. Dekoriranje je dovršeno. Pešpolki s svojimi godbami, ki bodo jutri tvorili špalir, in sveča-nostne ekvipaže, v katerih so sedeli razni imenitniki, so Pili videti po ulicah od zore do mraka.
Jutri bo dan kronanja. Spored je sledeči: Ob 4. uri zjutraj“se ustavi ves promet z vozili po okrajih izprevoda. Ob 7. uri 15 minut se čete razpostavijo kraj ulic, po katerih pojde izprevod. Ob 9. uri 45 minut se razvrsti kraljevski izprevod. Ob 10. uri 30 minut stopita kralj in kraljica iz Buckingham-palače. Ob 11. uri dospeta kralj in kraljica do Westminster Abbey. Ob
1.	uri 40 minut pop. zapustita kralj in kraljica, kronana in primerno oblečena, westminstersko opatijo in se po-dasta v “izprevodu kronanja” do Buckingham-palace. Ob 2. uri 30 minut prihod v palačo. Ob 9. uri zv. razsvetljava.
Sufragetke marširajo.
London, 17. jun. •— Od 40,000 do
60,000	sufragetk (boriteljic za žensko volilno pravico) je marširalo pod vodstvom “generalke” gospe Drummond, "kot uvod k slavnostim kronanja”, po londonskih ulicah. Sedemsto sufragetk, ki so spoznale ječo kot “mučen-ke svoje stvari”, je» bilo v dolgem izprevodu, ki se je pomikal po pet milj dolgi poti, koder pojde slavnostni izprevod povodom kronanja.
Portugalska ljudovlada pripoznana.
Lizbona, 19. jun. — Združene Države so zdaj uradno pripoznale ljudo-vlado (republiko) portugalsko.
Pripoznanje je sledilo otvoritvi prvega zakonodajnega zborovanja 192 poslancev republikanskih, v katerem je zbornični predsednik prečital odlok, ki odreja odpravo monarhije in progon članov dosedanje kraljevske rodovine Braganza iz Portugalskega. Ta odlok, ki ga je prednik prečital tudi veliki množici ljudstva pred državnozborskim poslopjem, je bil potem sprejet, nakar se je zborovanje odgodilo.
Krščanski socialci prednjačijo.
Dunaj, 19. jun. — Razne stranke dovršujejo zadnje priprave na ožje volitve za državno poslansko zbornico, ki sč bodo vršile jutri in ki done-sejo vsled izredno velikega števila kontestov šele pravo odločitev. Krščanskosocialne stranke vodstvo raz-glaša, da ne daje posebnega gesla za ožje volitve, nego prepušča odločitev posameznim strankinim vodstvom v deželi. Pogajanja krščanskih social-cev z nemškonacionalno zvezo, ki so bila naperjena na skupni nastop pri ožjih volitvah proti socialnim demokratom, so se razbila. Na Gornjem Avstrijskem in Solnograškem so krščanski socialci in socialni demokratje sklenili kompromis. Izšel je še en oklic nemških svobodomiselcev. V njem se priporoča, povsod voliti nasprotnike krščanskih socialcev. Vendar je že sedaj gotovo, da ostanejo krščanski socialci tudi v novem državnem zboru najmočnejša stranka.
Štrajk pomorščakov končan.
New York, 20. jun. — Razporna vprašanja med parobrodarstvenimi družbami, ki se pečajo z obrežnim brodarstvom, in njihovimi zaposlenci so rešena, in štrajk uslužbencev Morganove linije, ki je pretil povzročiti splošen štrajk, je končan. Poravnava je bila sklenjena v konferenci med uradniki parobrodarstvenih družb in unije pomorščakov.
Podpredsednik omenjene unije, Grif fen, izjavlja, da sta sicer obe stranki popustili, da pa so štrajkarji več pridobili. nego druga stranka. Od strani parniških družb še ni bila izdana tozadevna izjava.
Da so družbe privolile v poravnavo, je prejkone povzročila okolnost, da se je imel jutri proglasiti splošen štrajk.
Kardinal Gibbons in zrakoplovstvo.
Baltimore, Md., 20. jun. — Kardinal Gibbons je žalosten nad številom nesreč pri zrakoplovnih poskusih in tekmah zadnjih dni.
V danes tu priobčeni njegovi izjavi pravi, da bi rad videl, ako bi se nekako omejili predrzni zrakoplovni poleti.
“Nisem pripravljen, podrobno razpravljati najboljši način v preprečanje strašnih izgub na življenju,” pravi kardinal, “toda pomagal bi rad po svojih močeh, da se ustavi lahkomiselno letanje.”
Tekmovalno letanje.
Pariz, 18. jun. — 50 udeležencev evropske zrakoplovne tekme iz Pariza v London in nazaj se je danes dvignilo v zrak na vzletališču pri Vincennes. Dva izmed aviatikov sta skoro takoj po vzletu storila smrt in tretji je bil najmanj težko poškodovan. Mrtva sta: kapitan Princetau, čegar motor je visoko v zraku eksplodiral, vsled česar je bil obsut z gorečim gazdinom, tako da je zgorel, in Le Martin, ki je priletel ob drevo tako, da mu je motor njegovega zrakoplova zmučkal glavo.
Ameriške vojne ladje na Ruskem.
Kronstadt, Rusko, 15. jun. —■ Car Nikolaj je obiskal danes popoludne pod poveljstvom podadmirala Badge-ra stoječe brodovje vojnih ladij, usidranih v tukajšnji luki. Deževalo je ves dan. Preden se je car vrnil v Petrov dvorec, je izročil podadmiralu kakor tudi kapitanom vojnih ladij Louisiana, Kansas, New Hampshire in South Carolina svojo sliko, opremljeno z njegovim podpisom.
Kolera v Benetkah.
Trst, 6. jun. — Vesti iz Benetk poročajo, da so ondi konstatirali 28 slučajev kolere! Tujcev ni ne v Benetke, ne v Turin, ne v Rim. Poleg tega razstave niso še urejene, ne dodelane, tako da bo Italija namesto letošnjega “slavja” imela na milijone škode.
Diaz na Francoskem.
Havre, 20. jun. — Parnik “Ypiran-ga” z bivšim predsednikom mehikan-skim, Porfirio Diazom, na krovu, je doplul semkaj. Diaz se tukaj izkrca, a še ni določil, kam odpotuje dalje.
Družba sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani je poslala na naslov g. Jos. Zalarja naslednji dopis:
Cenjeni krog “Zavednih Slovencev v Jolietu, Illinois, Z. D. A. 1
Prejeli smo Vaš cenjeni list z dne
3.	maja t. L, prejeli smo pa tudi napovedanih 200 K ustanovnine, ali, kakor tu pravimo, pokroviteljnine, s katero ste postali član naše družbe in imate en pokroviteljski glas. Pošiljamo Vam tozadevno sprejemnico, za zastopnika smo vpisali g. predsednika Jos. Zalarja, pridružili smo Vas pa podružnici šentjakobsko-trnovski v Ljubljani tako, da imate tudi pri tej podružnici stalne pravice v smislu določil naše družbe.
Udano podpisano vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda se Vam iskreno zahvaljuje za dobrotni rodoljubni dar. To se je tudi objavilo v raznih tukajšnjih listih Vam v zasluženo zahvalo, drugim v spodbudo, v posnemanje. Prisiljeni smo in prisiljeni ostanemo za nedogleden čas, vzdržavati z lastnimi stroški na ogroženih mejah slovenske šole, da so deležni naši rojaki potrebnega pouka v maternem jeziku, da jih ohranimo našemu narodt/„ da ohranimo Slovenstvu slovensko zemljo. Zato pa prosimo rojake v domovini in v .tujmi: “Ne pozabite svoje domovine!'Za njeno obrambo, za njen blagor Slovenci vsi in združeni v druž bi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani na delo v požrtvovalni domovinski ljubezni!”
Prosimo Vas, ohranite nam svojo dobrotno blagonaklonjenost!
Rodoljubne slovenske pozdrave!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Meto-, da v Ljubljani 24. maja 1911:
Andr. Senekovič, prvomestnik. Anton Berce, tajnik.
CESAR FRANC JOŽEF SE PRESELI V ISCHL
Prestolni dedič, nadvojvoda Karel Franc Jožef zaročen s princesi-njo Bourbon-Parma.
POGUBEN VIHAR V TRSTU.
Krvave volitve v Galiciji, kjer bilo 8 oseb usmrčenih.
Dunaj, 21. jun. — Priprave za preselitev cesarja Franca Jožefa v kopališče Ischl so dovršene. Vladar, ki biva sedaj v vili Hermes v Lainškem zverinjaku, odpotuje prejkone koncem junija v idilsko zdravilišče, v katerem redno preživi poletne mesece. Ob u-godnem vremenu bode cesar v goz-dovju pri Ischlu tudi hodij. na lov skupaj z nadvojvodami, ki mu delajo druščino.
Silna toča je napravila prav veliko škodo po Dunaju in okolici.
Budimpešta, 21. jun. — Na Rado-škem vzletališču se je neki zrakoplov zaletel v množico ljudstva in njegov motor je neki deklici odtrgal glavo.
Dunaj, 16. jun. — Nadvojvoda Karel Franc Jožef, domnevni avstrijski prestolni dedič, se je zaročil s prin-cesinjo Žito Bourbon-Parma. Dne 17. avgusta 1887 rojeni nadvojvoda, sin pokojnega nadvojvode Otona, je bil še pred nekaj meseci baje zaročen z edino hčerjo nemške cesarske dvojice, princesinjo Viktorijo Lujizo, katera govorica pa je bila takrat od uradne nemške strani označena kot izvita iz trte in breztaktna. Princesinja Žita je bila rojena dne 9. maja 1892 in je polusestra vojvode Bourbon-Parma, sedanjega glavarja vojvodskega rodu Parma. Njen oče je bil leta 1907. u-mrli' vojvoda Robert Parma, ki je bil v drugem zakonu oženjen s špansko kraljičino Marijo Antonijo. Obvdovela vojvodinja, mati nevestina, stoluje v Schwarzau am Steinfelde na Nižjem Avstrijskem.
Pogubonosen vihar v Trstu.
Trst, 15. jun. — Orkanu podoben vihar je razsajal tukaj in zahteval mnogo človeških žrtev in napravil ladjam veliko škodo. Petindvajset čevljev visoki valovi so poplavili nabrežje. Tu so ulovili trupla petin-dvajseterih žrtev viharja. Zelo se je bati, da so se pogreznili ribiški brodi, ki so imeli skupaj 40 mož na krovu in so se med nevihto nahajali na morju. Ladje, ki so tukaj usidrane, so hudo poškodovane. Neka grška ladja z moštvom 12. glav se je razbila. Vesti o manjši škodi, ki so jo utrpele ladje, so dospele iz drugih krajev ob Jadranskem morju.
Boj med zionisti in socialdemokrati.
Dunaj, 15. jun. — Kri je tekla tako-rekoč v potocih v Stanislavu, Galicija. Tam so socialni demokrati poskušali, razbiti shod zionistov. Ampak ti so se branili in napadalci so bili iz oken obsipani z gorečim ogljem in vrelo vodo. Končno so socialni demokrati, od katerih so bili mnogi oboroženi z revolverji, naskočili dvorano, streljajoč v množico zborovalcev. Nič manj nego trideset oseb je bilo težko ranjenih. Šele ko .so redarji dobili znatno pomoč, se jim je posrečilo, napraviti krvavemu boju konec. Mnogoštevilni kolovodje so bili odvedeni v zapor.
Krvave volitve.
Dunaj, 19. jun. -— Osem oseb je bilo usmrčenih in dve drugi sta bili smrtno ranjeni, ko so vojaki v Droho-bycu ustrelili na množico volilnih izgrednikov. Splošen pretep med pristaši političnih strank se je razvil, ko so čete dospele na lice'mesta. Sprejeti so bili s kamenjem, na kar so vojaki streljali.
Tudi Črnagora posvarjena.
Dunaj, 19. jun. — Kakor ondan Turčijo, tako je avstro-ogrska vlada sedaj prijateljsko posvarila tudi Črno goro. V dotični izjavi se priporoča vladi v Cetinju, naj vpliva na albanske begunce, ki se nahajajo v okolišu Črne gore, da se vrnejo v domovino in zadrže mirno.
Krasni lasje na zdravi lobanji.
Da se pospešuje rast in lepota las, da se prepreči njihovo izpadanje, odstrani skrlup, uteši srbečica in raz-dražba, je pogostno izpiranje s Seve-rovim Zdravilnim Milom v zvezi z rabo Severove Tonike za lase navadno uspešno, ko drugačno zdravljenje ne pomaga. Da se koža ohrani čista in lepa, da se preprečijo opahi in ozdra,-vijo grda uljesa, tvori in prišči od mladosti do starosti, je to čisto milo brez primere. Na prodaj v lekarnah in trgovinah. Cena 25c. W. F. Se-
SLAVNI ČETRTI PRIHAJA!
Slovenci v Jolietu, na plan! da bomo častno zastopani v paradi!
Največji izmed vseh ameriških narodnih praznikov je pred nami: slavni dan Četrtega julija, ki se obhaja vsako leto vsepovsod po Združenih Državah z največjim navdušenjem in kar najsijajneje v hvaležni spomin na oni dan, ko je bila proglašena neodvisnost te dežele — dne 4. julija leta 1776. To je bil rojstni dan Združenih Držav ameriških. Spomin na ta dan, ko so kruto zatirane kolonije strle britanski jarem in se združile pod zvezdnato zastavo neodvisnosti in svobode, se od tedaj obhaja po celi deželi vsako leto z najsijajnejšo bliščobo.
Letos bo praznik Četrtega julija dvojnega pomena: obhajala se bo zajedno petdesetletnica začetka državljanske vojne ameriške, ki je najslavnejša v svetovni zgodovini. To vojno je povzročil poskus južnih držav, da se ločijo od severnih, kar so • pa pravi domoljubi na srečo preprečili: kri je tekla štiri leta, samo da se je ohranila edinost dežele. Edinost in sloga — to je geslo, pod katerim je bil edinole mogoč velikanski napredek in razvoj Združenih Držav Edinost in sloga vedno zmaguje!...
V	znamenju edinosti in sloge se tudi Joliet pripravlja na veličastno parado, ki naj svetu pokaže, kako znamo v Jolietu obhajati spomin na slavne dni.
Duh edinosti je prešinil vse meščane glede letošnje parade na dan Četrtega. “Will County Trades Council” je v ponedeljkovi seji preklical svoj nedavni sklep, da se ne udeleži parade, ter je sedaj sklenil, da bo častno zastopan v paradi s svojim slavnostnim vozom (float).
Vse narodnosti, kar jih je v Jolietu, bodo zastopane v paradi. Irci, Italijani, Madžari, Nemci se na vse pre-tege pripravljajo, da bodo zavzemali v paradi častno mesto. Tudi bratje Hrvati, Srbi, Slovaki in Poljaki nočejo biti zadnji in hočejo pokazati, da so zreli in vredni, uživati ameriško svobodo. Vsi bodo imenitno zastopani v paradi. In Slovenci?
Tudi Slovenci ne smemo zaostati! Tako se je glasilo splošno mnenje na tozadevnem shodu, ki se je vršil zadnjo nedeljo popoludne v Jednotini dvorani. Sklenjeno je bilo, vljudno pozvati predsednike vseh slovenskih društev v Jolietu. naj nemudoma skličejo posebne seje svojih odnosnih društev ter na istih sklenejo, ali se parade udeleže ali ne. Svoj sklep naj pote'm po najmanj treh delegatih naznanijo na prihodnjem shodu, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo popoludne ob dveh v J ed-n o t i n i dvorani. Na tem shodu se bo končno sklepalo in sklenilo o slovenski udeležbi ali neudeležbi.
Slovenci, ne stojmo ob strani — drugim narodom v zasmeh! Pokažimo, da razumemo in znamo ceniti pomen letošnje parade na dan Četrtega! V največjem številu pridimo na nedeljski shod, da se pomenimo o tej stvari lepo kot bratje.
V	nedeljo popoludne v Jednotino dvorano na shod!
Jolietske novice.
—Hrvat John Tijan menda vendarle dobi tožbo proti Illinois Steel-kompa-niji. Najvišje sodišče je te dni potrdilo razsodbo nižjega sodišča, ki je g. Tijanu svojčas prisodilo $18,066 odškodnine za neozdravne telesne poškodbe, zadobljene pri delu v tovarni po kompanijski krivdi. Z obrestmi vred menda dobi g. Tijan $19,400.
— Vročina spet pripeka. Že v sredo je kazal toplomer nad 100 stopinj.
Ne v Ameriko sedaj!
Ponovno kličemo čez morje rojakom v stari domovini: Ne v Ameriko sedaj, ker so delavske razmere tukaj slabe, in še nič upanja ni na boljše čase.
O pičlem delu se nam nadalje poroča iz mest: Cardiff, lik; Chicago, Uk; Ely, Minn.; Valley, Wash. itd.
Dr. Hudnik obsojen.
“Glavna” posojilnica v Ljubljani je bila pred porotniki od dne 6. do 10. junija. Razsodba se glasi:
Dr. Hudnik Matija se spozna krivim pregreška kride in hudodelstva goljufije in se obsodi na 3 leta težke ječe, poostrene s postom, temnico in enodnevnim trdim ležiščem vsacega četrt leta.
Franc Jošt se spozna krivim hudodelstva napeljevanja k goljufiji in se obsodi na dve leti težke ječe, poostrene s postom, temnico in enodnevnim' trdim ležiščem vsacega četrt leta.
Dr. Hudnik in Franc Jošt nosita tudi vse pravdne stroške.
Vsi drugi obtoženci se oproste.
Joliet, 111., 21i jun. — Mil. g. škof John N. Stariha, bivši cerkveni prvak škofije Lead, S. D., ki se je po svoji upokojitvi pred dvema letoma podal v staro domovino, je prišel zadnji teden po opravkih spet v Ameriko, kjer ostane dober mesec dni, na kar se zopet povrne na Kranjsko. Zadnji petek je prišel g. škof v Joliet, v spremstvu nadškofijskega svetovavca Rev. Johna Kranjec. Tu ga je že čakal njegov dobri prijatelj Rev. Ant. Ogulin iz St. Paula, Minn. Mudil se je tu prevzvišem po cerkvenih in Jednoti-nih opravkih kot izvršitelj oporoke po blagopokojnem ustanovitelju naše fare sv. Jožefa, nepozabnem župniku F. S. Šušteršiču. Počastil je s svojim obiskom tudi tiskarno Am. Sl. in nam v kratkem razgovoru omenil tudi o veličastnem pogrebu, ki ga je priredil našemu rajnemu župniku, umrlemu v Ljubljani dne 24. marca t. 1. Proti ve ceru je spremil drage goste do Chi-cage naš sedanji župnik, Rev. Al. M. Kraschowitz.
—	Danes, na dan sv. Alojzija, za ščitnika nedolžne mladine, se je slovesno zaključilo šolsko leto v naši župnijski šoli sv. Jožefa. Po trdem delu želimo naši šolski mladeži vese lega razvedrila čez počitnice!
—	G. Janko Ogulin in njegova soproga g. Ivanka sta odpotovala iz Jo-lieta v ponedeljek zjutraj. Težko je bilo slovo! Kajti odpotovala sta za vedno — v staro domovino. V New Yorku ostaneta pri svojih sorodnikih mesec dni in potem odjadrata čez morje v Semič na Dolenjskem, kamor poneseta vsepolno pozdravov iz Joliet^. Belakrajina bo lahko vesela njunega dohoda: kajti naš Janko ji donese mnogo izkušejij in najboljših nasvetov, kako pomagati zapuščeni krajini do lepše bodočnosti, v kar po-mozi Bog i sreča junačka!... Rodoljubna družba “kebrov” je priredila zadnjo sredo v svojih prostorih v slovo g. Ogulinu lep večer, ki je bil poln veselja in žalosti. V spomin mu je poklonila lepo kupo... Sedaj pa z Bogom, Janko in Ivanka, in ostanita zdrava in srečna — pa pišita kaj!
—G. Jos. Zalarja, gl. tajnika K. S. K. J., soproga z otroci se je podala predzadnji ponedeljek v Pennsylvani-jo, kjer ostane čez poletje pri svojih starših in sorodnikih.
—	Opozarjamo na dopis iz So. Omahe med društvenimi vestmi. Raz vidno je iz dopisa, kako zelo skrbi za svojce naša slavna K. S. K. J.
—	Dan slavnega Četrtega se bliža. Več o tem govorimo na prvi strani, ker nam na tej primanjkuje prostora zaradi številnih dopisov, katerim dajemo vedno prednost.
Sedaj so pa prišle na vrsto tudi še žene delavcev. Matere z nedolžnimi o-tročiči v naročju gonijo beriči v zapore. Tako je moralo 24 žen z novorojenčki v naročju v zapor v Greensburg, ko so bili očetje večinoma zdoma na shodu. V Madisonu, Pa., je ukazal superintendent, da naj ske bi in pomožni šerifi ostro postopajo proti štrajkarjem, ki so v šotorih. In prišli so dne 11. t. m. pozno v noč do njih in so pričeli streljati, in pri tem so beriči usmrtili slučajno svojega vodjo... Sedaj vidite, kako se z nami postopa. Na še večjo žalost so med zaslepljenci tudi mnogi sinovi majke Slavije, ki služijo edinole mamonu in prodajajo svoje rojake, uboge trpine, kakor Judež .Iškarijot. Ali mogoče, da bi mi kateri izmed vas ne vrjel, toda pišem golo resnico. Nobenemu izmed vas, dragi čitatelji in čitateljice, ne želim, da bi bili z nami v tem dolgotrajnem strašnem boju, ki ga imamo v Westmoreland Co. Toda upanje imamo, da pride končno vsa krivica na dan in da zmaga pravica. V Washington^ D. C., so se začeli zanimati za naše trpljenje, in že se vrši preiskava. Dokler se pa stvar ne obrne na bolje,'»imejte usmiljenje z nami, dragi rojaki, in podpirajte nas! Vsak najmanjši dar bo sprejet s hvaležnim srcem. Ko se obrne na bolje, se zopet oglasim. Z bratskim pozdravom!
John Mostar.
in v žepu je našel ves denar, kar ga je sabo vzel. Nasprotno pa je, kadar katero društvo priredi piknik: člani kakor tudi drugi nekateri udeleženci potrošijo velike svote denarja; za baro stoje in se trudijo, drugi dan pa težka glava, prazen žep, in žena... Od vsega tega, kar naš narod potroši pri plesnih veselicah, ostane komaj ena četrtina za društveno blagajno; vse drugo gre bogatinom na kup. Želeti bi bilo torej, da bi se vsa društva zanimala za take zabave, ker to je v našo splošno korist in izobrazbo, ter denar, ki ga potroši naš narod, ostane v slovenskih rokah v podporo na Šim bolnim rojakom.
Delavske razmere so bolj slabe, kakor se splošno čuje.
H koncu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki ter jim želim slogo po vseh naselbinah, v vsaki družini pa list A. S. Josip Jenškovec, preds.
ši svet. Zatorej ne odlašajte, Slovenke, in pristopite k društvu in Jednoti, dokler je še čas! Naše društvo sv. Ane št. 120 K. S. K. J. je na najboljši podlagi in skrbi za svoje sosestre tudi po smrti ter jim hrani trajen spomin, če jih tudi pozabijo vsi drugi. Torej Slovenke, na svidenje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v mestni hali nad pošto!
Zdaj pa pozdrav vsem članicam, vsem ženskim društyom in Vam, g. urednik, zato ker vem, da boste rekli: "Saj že vem Tvojo navado — kadar začneš, pa ne veš, kdaj nehati.” No, potrpite, se boste že privadili, saj se je tudi Kočevar v peklu, pravi pregovor. Naj pa zadostuje. Tebi pa, vrli katoliški list, želim obilo uspeha in pot v vsako hišo! Marija Spec.
Brockway, Minn., 12. jun. — Cenj. uredništvo Am. Sl. Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale. Tukaj je krasno vreme in za potrebo dežja, tako da žita lepo kažejo. — Zadnji torek 6. junija je nenadoma umrla edina hčerka Janove družine, Minka po imenu. Pogreb je bil v četrtek ob polde-seti uri, ob precej obilni udeležbi prijateljev in sorodnikov. Res žalosten udarec za stariše, ampak tolažba je ta, da je Bog hotel tako. Izrekamo svoje sožalje! — V dveh tednih, 25. junija se bo pričel tukaj sveti liiisijon m bo trajal en teden. Ako katerega veseli priti obiskat kakega prijatelja, naj pride sedaj, ko bo slovenski misijon, ko posebno sije milost božja. — Gospa Mary Justin, ki je šla na obisk v Duluth, se je vrnila. — Na praznik sv. Rešnj. Telesa bomo imeli sv. mašo ob poldesetih in tudi procesijo, če bo vreme pripustilo. — G. Ivan Oman je že prišel na svoje počitnice. — Pozdrav vsem cenjenim čitalcem. Listu pa ene dva tisoč naročnikov novih.
John Poglajen.
—- Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Budimir Petar, Čuk Aleks, Lukič Pava, Miloševič Anton, Nemec Andrej, Takač M.
/r
Adamsburg, Pa., 16. jun. — Želim nekoliko pojasniti slovenskim rojakom širom Amerike, kako da se brutalno postopa z ubogimi trpini v West morelandu v državi Pennsylvania. Jaz nisem organizator in ne vodja, jaz sem stanoviten član v boju in zato sem v vsakem slučaju prepričan, kako da se prične in kako da se skonča. Vsi napadi so bili od premogarske družbe pričeti že od 1. aprila 1910 in -še do danes je tako. Vam omenjam, da smo imeli velik shod na 14. junija na Export« ravno na tem mestu, kjer so postavljeni šotori. V daljavo 1 milje do tistega prostora, kjer se je zborovanje vršilo, smo korakali na pristojno mesto in nas je,bilo čez 2000 zbranih. Bili smo lepo sprejeti: .med petjem so se sprehajali pennsylvanski kozaki in kompanijski briči; vidno je bilo nebroj ostrih patron okoli pasa. Ravnotako je bilo na vsacem gl. prostoru dobro pripravljeno z “rajtelni”. Ali mi nismo zato šli k njim, da bi nedolžno kri prelivali, Mi smo hoteli brezpametne . skebe oplašiti. Kompanijski beriči pa ,so planili na^l nas korobači in "blek-žeki", s katerimi so nas birmali po hrbtu do janlskega hodnika. Dragi čitatelji in čitateljice sedaj pa razsodite vi. ali jih zamore-mo prištevati med ljudi? Ne, še,neum na žival ima več razuma. In kdo so pa ti skebi, ki nam tako nasprotujejo? Žal, da je med njimi več naših bratov, a’ največ pa Kalabrezov (Itaiijanov), ki nimajo nobenega poguma, a se v svojem talentu še iz nas norčujejo kažoč nam polne steklenice piva ali whiske, a superintendent se. jim smeje in pravi: . “Allright, John!” — Sedaj vidite, koliko inoramo trpeti, ko prehodimo po 18 milj ha dan utrujeni in z raztrganimi čevlji po blatu ali po ostrem kamenju! Ali mi vse potrpimo, ko moramo biti že zgodaj v jutro pri rovu, da bi zamogli katerega ne srečnega zaslepljenca ali skeba k sebi pridružiti. Ali ko nas zagleda, hitro ukaže jamski superintendent svojim beričem, da naj dobro pazijo, da jja kateri ne uteče k nam. K temu pa se neki častiti gospod tolaži skebe, da so pošteni in zvesti in potrpežljivi ljudje, da bodo dosegli nebeško kraljestvo, a štrajkarji pa —. Žalostno za-
Cardiff, 111., 15. jun. — Pošiljajoč naročnino na A. SL, naznanjam obenem, da je z delom tukaj silno slabo. “Cardiff šeft” je zaprt že izza dne 28. marca, pa se še nič ne ve, kdaj se spet prične z delom. Ko sem prišel semkaj za delom, je bilo zaposlenih 4000 premogarjev, a sedaj jih ni deset tukaj. Pozdrgv.l	Jakob Skube.
So. hicago, 111., 14. jun. — Naznanjam tužno vest, da je dne 3. junija preminul v Gospodu Anton Skala, ob če znam rojak in brat društva Vit. sv. Florijana, pri katerem je bil od početka, ko se je društvo ustanovilo. Pokojnik je bil doma iz Semiča, Do lenjsko, in je prišel pred 22. leti v Ameriko ter je bil ves čas v So. Chi-cagi do zadnje njegove ure. Veliko poznanstvo si je naredil v času svojega bivanja tukaj med domačim kakor tudi med tujim narodom. Da je bil pa skrben in ^delaven, je dokaz ta, ker je bil v štirih društvih in jednotah, namreč v dr. Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J., v Foresters, Macaby in Unije, katera so mu tudi dostojen in veličasten pogreb naredila, kakoršne-ga sploh ne pomnijo v So. Chicagi. Pogreb.se je vršil z zadušnico 7. ju nija in pokopan je na St. Mary poko pališču, kjer že več njegovih sobratov v miru počiva. V najmočnejši dobi 37 let svoje starosti je siromak se moral ločiti iz tega sveta ter zapustiti žalujočo soprogo in štiri nedorasle o-troke, za katere je tako skrbel, kakor bi vedel, da jih bo moral zapustiti. Naj mu bo lahka ta tuja zemlja in večna luč naj mu sveti!	K. M
Ely, Minn., 12. jun. — Cenjeno u-redništvo A. S., Joliet, 111. Pošiljam Vam danes naročnino. Dopisov Vam nisem že dolgo nič poslal, ker sem vedno podnevi vposljen pri kompaniji, zvečer imamo v vrtih obilo dela sedaj. Mogoče Vam kaj vkratkem zopet pišem.
Delavski položaj je slab. Ljudje se od tukaj izseljujejo v staro domovino; nekateri pa prihajajo od tamkaj in se tudi ti podajo s trebuhom za kruhom Za sedaj bi bilo vsekako bolje, da o-stanejo doma, ne pa hoditi sem kar na slepo: ne da bi se prepričali o delavskem položaju, jo kar mahnejo Ameriko.
Pozdravljeni! Jos. J. Peshel.
res! In tako se godi po celem West-
morelandu. Delavci, ki zahtevajo le svoje pravice, se neusmiljeno zatirajo.
Chicago, TU» 19. jun. — Cenjeni u rednik! Prosim, ?a priobčite ta dopis našem listu. Vinko se piše in bere v A. S. m tudi v drugih listih o naši slovenski naselbini. Ponižno moramo priznati, da Slovenci po širni Ameriki kakor tudi v stari domovini, ki berejo te časopise, nikakor ne morejo izreči pohvalne sodbe o nekaterih čikaških Slovencih. Resnici na ljubo naj povem. da tako res ni kot bi bilo želeti in kot bi lahko bilo; pri vseh teli čud nih naših razmerah pa vseeno napredujemo v več ozirih.
V soboto 17. junija je priredilo dr. sv. Jurija št. 960 Katoliških Bprštnar-jev (C. O. F.) dramatično predstavo “Mlini pod zemljo”. Glavne uloge so igrali naši slovenski fanti, med njimi naš sobrat Mr. John Cemažar, ki. je največ trudil, da je igra dobro izpadla. V imenu društva se toplo zahvaljujem fantom igralcem za njihovo naklonjenost in za njihov trud, in tudi vsem drugim, ki so pripomogli do dobrega vspeha. Igralci so izvršili izvrstno svoje vloge brez vsake najmanjše pomote. Občinstvo je navdušeno ploskalo m splošna zadovoljnost in pohvala se je čula. Težko je na dolgo ocenjevati posamezne uloge. Splošen vtis na občinstvo je bil ta: kaj takega pa nismo pričakovali! Take igre se morajo večkrat prirfediti. Najbolj bo seveda vsem ostal v spominu Mr. John Gradišar, ki je igral ulogo črnca tako izvrstno, kakor da je on kar rojen za oder. Za njim ni nič zaostajal Mr. Frank Mravlja, ki je v svoji lepi vojaški uniformi izborno zadel ulogo tribuna Valenta. Bratoma Mr. Johnu in Mr. Franku Pičman, se je tudi pri njihovem pogumnem nastopu poznalo, da nista prvikrat na odru in da sta zmožna igrati še tako težke uloge. Tudi drugi igralci — mali Frank Schonte, Mr. John Štajer. Mr. John Šimec, Mr. Ignac Hajnrihar — so svoje bolj ali manj dolge uloge igrali v največjo zadovoljnost zbranega občinstva.
Med. predstavo sta igrala naša slovenska fanta Mr. Frank Šinkovec na glasovir in Mr. John Gregorič na gosli. Cerkvena dvorana je bila natlačeno polna in kar je res, tudi vedenje med igro je bilo mirno in dostojno.
Naj še pripomnim, da se je precej naredilo za društveno blagajno, brez piva in plesa; vsaked^, ki se je vdele-te zabave, je šel vesel domov in
Ely, Minn., 18. jun. — Tukajšnji an gleški časopis "The Ely Miner” je i št. 48 prinesel od zdravniškega odbora mesta Ely naznanilo v slovenskem je ziku. Zveselilo me je, ko sem čital 1 angleškem listu slovensko. Naš rojak J. T., krojač, ima tudi v Elco-tea tru slovenski oglas. Tako je prav Omenim, da Slovenci v Ely smo veči noma državljani, zato bi lahko ob vsa ki volitvi mi zmagali. Naj povem še. da z delom gre neprijetno; n-ovodošl ¿zelo težko zaslužek dobe, zato se ne svetuje za delom šem hoditi. Oliver Mining družba bo po novem letu ‘ dečne” od dela odslovila, tako pravijo Pozdrav!	Ivo Težak, Box 429
New York, sredi rožnika. — Cenjeno uredništvo: — Moje pero? Zarjavelo je, ali pa leži kje trudno in zaspano. — Mnogo je pa tej duševni stagnaciji kriva neznosna vročina, ki nas muči po dnevi in po noči. Vendar pa pživi se tudi kljub vsemu, se za moment zave in spomni, da bi bilo dobro po tolikem času malo javiti s» in širom Amerike poročati, kako živi. mo mi tukaj v newyorski metropoli.
Da jd naša štrajkarska veselica nepričakovano dobre sadove rodila, Vam je itak znano. -— S to prireditvijo smo dokazali newyorški Slovenci, da bi se dalo viribus unitis marsikaj storiti za splošen napredek slovenskih kolonij. Delegati vseh društev so pri skupni seji sklenili, imenovati definitiven komite, katerega naloga bi bila delovati na to, da se kaj za greaternewyorsko kolonijo velepomembnega ukrene; predlogov je sicer pri vsaki seji dovolj, le žal, da takrat, ko je treba zasukati rokave, ni zvezdam sledu...
V naših vrstah imamo mnogo pametnih in prevdarnih mož, vplivnih veljakov in upati je, da se naše družabno življenje v bližnji bodočnosti zboljša. Na srce bi pa polagal slovenskemu našemu ženstvu, da ne posnemajo Sokratove Xantipe, ampak spomni naj se, da trebajo "gospodje stvarstva” ne samo dobre juhe in tečne pečenke po celdnevnem delu, ampak tudi malo več svobode. Moški smo vendar tako dobri. — Seveda ne odobravam vedenja onih, ki po seji ali pevski vaji ne poznajo ure in prosil bi tudi one, da ne draže nežnih živcev “boljših” svojih polovic z brezmiselnim izostajanjem, ali kakor v Ljubljani pravijo “krokanjem”.
Prijatelja imam v New Yorku in izgubil sem ga. Prisegal mi je, da se ne pusti vpreči v “sladek jarem zakonski”, prisegal je tudi že drugim, in vendar, danes ječi pod jarmom. Ljubeznivo ženico ima in dobro. Seveda ona ne trpi samoče in grmelo je mar-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3 %—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.


The
Joliet
National
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, Pred«.
CHAS. G. PEARCE, kaïir.
A. NEMANICH, pred*.
M. GRAHEK, tajnik.
S. OLHA, blag.
Slovenian
Liquor
Co.
GLAVNICA $50,000.00.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Ustan. in inkorp. leta 1910

Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr; Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino

žil
drugi dan zdrav vstal in šel k sv. maši
Forest City, Pa., 12. jun. — Slavno uredništvo A. S.! Da se zopet oglasim, imam gotovo vzrok in kakšen? Zopet vzrok temu je smrt. Dne 31. maja o polšestih zvečer je nemila smrt pretrgala nit življenja rojakinji Ceciliji Berzek. Doma je bila nekje od Cirk-nice iii je prišla v Ameriko pred tfemi leti. Stara je bila 30 let, gotovo v paj-Jepših letih za življenje, ah smrt ni vprašala, koliko je stara. Ni moja navada, opisovati vzrok smrti, zato- ne, ker vsak dobro zna in ve,.d4 vsak slučaj smrti ima svoj vzrok; ampak v tem slučaju je bil- vzrok smrti izvan-reden, namreč izgubljanje krvi v drugem stanu še prezgodaj, da še ni ’bilo čas za to. In ko so doktorji videli, da ni druge pomoči, je rekel edeuuLz-med njih, da naj opravi duhoven svoje, potem bomo pa doktorji svoje:/ Tn res je bil gospod kmalu na licu mesta in njena duša je bilji pripravljena za pot v večnost, tudi čb se več ne zbudi iz prisilnega spanja,lin potem so pa doktorji po svoje storili. Dete je u-mrlo dne 30. maja zvečer, in mati pa 12 ur potem. Žalosteji in pretresljiv je bil pogled na mrtvo mater z mrtvim detetom v naročju! — Pogreb se je vršil dne 2. junija ob 9. uri dopolu-dne s sv. mašo zadušnico. Rajna je bila članica ženskega društva sv. Ane št. 120 K. S. K. J., ki se je udeležilo pogreba skoro polnoštevilno. Pokojnico priporočam vsem sosestram v molitev in trajni spomin! Zapustila je pokojnica tukaj žalujočega moža in sestrično, v stari domovini pa mater, katero je kot njen edini še živeči o-trok zvesto podpirala, za kar gotovo že plačilo uživa tam nad zvezdami. Naj počiva v miru in svetila ji večna luč!
Drage sosestre! Naše društvo obstaja Sele tri leta, pa je imelo sedaj že četrti smrtni slučaj. Zopet dokaz, kako koristna in potrebna so tudi ženska društva. Tudi žeite mrjejo mlade, in med našimi pokojnicami ni nobena umrla vsled starostij ampak v najlepših dobah življenja so morale na bolj-
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
¥
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Kakor prerojen se počuti. — G. Jos. Hejhal, East Jordan, Mich., nam je poslal sledeče pismo: “Z veseljem Vam naznanjam, da sem ravnal po Vašem nasvetu in nekaj časa užival Severov Življenski Balzam, ki mi je čudovito koristi. Sedaj se počutim krepkega, zdravega in kakor prerojenega.”
*
Ali ste videti
Jeza, čezmerno'delo, slabota in drugi vzroki skupaj delujejo, da so videti ljudje stari pred svojim časom. Če se pogledate v zrcalo, vidite gube, bledi, upadli lici in starikav izraz svojega obraza, storite kakor drugi in uživajte
Severov Životni balzam
m.


PODPIRA PREBAVO.
PREGANJA ZAPEKO. OZDRAVLJA JETRA. ODSTRANJUJE SLABOTO. POMNOŽUJE KRI.
POŽIVLJA TELO.	Cena 75c.
Prepreča rano starenje, ki pači vaš obraz.
Narava zahteva.
da morate imeti dovolj poživljajočega spanja vsakih 24 ur. Ali ga imate? — Dokler so vaši živci slabotni, bolni in razdraženi, ne moreti imeti dobrega spanja.
*
*
*
*
*
*
*
*
Severov Nervoton
krepi onemoglo živčevje, teši razdražene čutnice, jim daje moči m vam donese pokojno in telo poživljajoče spanje.	En dolar steklenica.
Hitra Olajšba
je zaželena, če trpite vsled naglih bolečin po revmatizmu v mišicah in člen kih, vsled boli v hrbtu, krčev, otrplosti ali nevralgije, in hitra olajšba sledi, če rabite
Severovo Olje sv. Gotharda
Deluje v izvor bolečine in jo ustavi. Nič drugega ni potrebno, kakor ¿a namazati in drgniti z dlanjo, ali namočiti kos mehke volnine in obvezni prizadeti del.	Cena 50c.
Severova Zdravila priporočajo in prodajajo vsi zanesljivi lekarniki. vzemite nobenih drugih, če se vam ponujajo. Zdravniški svet zastonj;
Kupujte samo Severovih; ne pišite na
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
*
*
m
*
*
*
*
*
*
if


IZ STARE DOMOVINE.
IL
KRANJSKO.
ww\l
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. maja 22 Slovencev in 30. maja 42 Slovencev. Iz Amerike se je vrnilo dne
,30. maja 24 Hrvatov.
f- — Premil, g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič se je povrnil s potovanja iz Sv. dežele dne 31. maja.
j — Birmanih je bilo letos v ljubljanski stolnici o Binkoštih 2540.
- — Izlet čeških učiteljev v jugoslovanske dežele. Osrednja zveza čeških ljudskošolskih učiteljev priredi v letošnjih šolskih počitnicah večji izlet v jugoslovanske dežele. Izletniki bo-'<lo obiskali sledeče kraje: Ljubljano. Zagreb, Trst, Reko, Pulj, Brione, Rab, Opatijo. Obiskali bodo tudi dalmatinska in bosenska mesta, ter nazadnje tudi Belgrad.
/' — Metlika, 29. maja. — Včerajšnji shod pri Treh farah je bil sijajna manifestacija Belekrajine za S.’ L. S. Ljudstva navzočega dva tisoč. Dr. Šušteršič navdušeno sprejet, ravnota-ko soglasno kandidatura prof. Jarca.
:	— Velik deficit pri poletu aviatika
Lettisa. V Ljubljano je dospel dne
31.	maja prvi letalni stroj, in sicer aviatika Lettisa. Letalni poskusi so se vršili na polju med Ljubljano in Fužinami. — Z dne 7. junija se o tem še poroča: Pri ‘'poletu" aviatika Lettisa, ki je pravzaprav potegnil Ljubljančane, je imel prireditcljski odbor 4000 K stroškov, prodalo se je pa v obeh dneh vstopnic za pičlih 700 K. Lettis je dobil za oba dneva 500 K.
—	Kamnoseška stavka. Iz Ljubljane, 7. jun.: Pri kamnoseški tvrdki Toman stavka 33 kamnosekov, nekaj jih pa dela. Zahtevam stavkujočih je g. Toman vtoliko ugodil, da so dobili boljše plače. Stavkujoči pa tudi zahtevajo pripoznanje socialno-demokra-ške organizacije, a v to se g. Toman noče vdati.
—	Stavka pleskarjev. Dne 29. maja opoldne so začeli stavkati pleskarji, po številu 47, pri tvrdkah Eberl, Bricelj, Remžgar in Oražem v Ljubljani. Stavkujoči se potegujejo za večjo pla-
-čo.
k — Socialno - demokraški dnevnik ¿“Zarja" prične v kratkem izhajati. “Rdeči Prapor” baje preneha.
—	Grafenauer, Zgodovina slovenskega slovstva, II. del: “Doba narodnega prebujenja”, je izšla sredi meseca junija. I. del: Od Pohlina do Prešerna je izšel predlanskim.
—	Olepšava mesta Ljubljane. Del Gradišča okoli novega nemškega gledališča bodo olepšali deloma z novimi modernimi savbami, deloma s primernimi nasadi. ^
—	Orli na Bledu. 150 zastopnikov telovadnih odsekov Zveze Orlov je letos zborovalo na Bledu dne 25. maja, in sicer na otoku pod zvonikom.
—	Tujski promet v Bohinju. Hotel Triglav v Bohinjski Bistrici je prevzel g. Oto Bonhage, ravnatelj Grand hotela na Mentoni (Riviera). Otvoritev letošnje poletne sezije je bila dne
3.	t. m. Med bistriško postajo in jezerom se je otvoril promet z omnibusi. Na jezeru se obeta celo mal parnik.
—	Novo mesto zastopano v trgovski m obrtni zbornici. Po smrti g. Frana Hrena dobi S. L. S. v trgovski in obrtni zbornici novega zastopnika, obenem pa dobi ž njim tudi Novo mesto zastopstvo. V trgovsko zbornico pride sedaj g. Urban Horvat.
—	Učitelj na ljubljanski umetnoobrtni šoli v IX. čin. razredu je postal strojni adjunkt avstrijskih državnih železnic Milan pl. Šuklje.
—	Iz justične službe. Premeščen je v Ljubljano deželnosodni svetnik in predstojnik okrajne sodnije v Idriji Henrik Šturm. Za okr. sodnika in sodnega predstojnika v Idriji je imenovan sodnik Jakob Antloga v Kranju.
—	Sprememba posesti v Kranju. Čevljarski mojster g. Rudolf Čebal v Kranju je kupil hišo g. Jožefa Fuso v kokorskem predmestju v Kranju za
38,000	K.
—	Smrtna kosa. V Božjakovem pri Metliki je umrla učiteljica in ravnateljica Amalija Koncilija, roj. Bauer, stara 52 let. — V Ljubljani je umrla od kapi zadeta Ana Štrukelj, soproga Posestnika v Trnovem. — V Ljubljani je umrla 31. maja ga. Marija Kubel-ka, vdova stavbnega podjetnika in hišna posestnica. — Istotam je umrla ga. Agata Pavšek, roj Ozelj, soproga g. Fr. Pavška, v 60. letu svoje dobe. — M Dolenjem Logatcu je umrl tovarnar 'n posestnik g. Matej Oblak, star 50 let. — V Št. Vidu nad Ljubljano je «mrla gdč. Marija Slapšak v starosti 30 let. — Na Dunaju je umrl policijski svetnik Ludovik Jošt,' star 52 let, fojen na Dolenjskem, kjer je obiska-v_al novomeško gimnazijo. — V Ljubljani so umrli: Fran Mojškerc, bivši delavec, 41 let star; Franc Bulnovič, bivši zidar, 46; Jakob Vrankar, bivši kovač, 75; Anton Krašovec, železniški premikač, 44.
—	Župnik Perc umrl. Po dolgi bo-
lezni je umrl na rojstnem domu preč. g. Jožef Perc, župnik v Borovcu, dne
31.	maja. Pogreb je bil v Stari Cerkvi.
—	Umrl je Frančišek Groznik, vikar v pok. v Zagorju na Krasu. Rojen je bil 16. septembra 1845 v Višnji gbri. Posvečen je bil'30. julija 1872; služboval je v Gorjah, v Dobu. kot ekspozit v Begunjah, kot bénéficiât v Št. Vidu pri Zatičini in kot vikar v Zagorju.
—Radeckega veteran umrl. Na Vrhniki je umrl v visoki starosti 92 let Radeckega veteran Lovrenc Japelj, doma ravno. ondi. Bil Je najstarejši Vrhničan. Bil je leta 1848. v vojski v Italiji pod poveljstvom Radeckega. Imel je šest raznih vojaških odlikovanj, med njimi tudi papeževo svetinjo.
—	Samoumor poštnega aspiranta. Ustrelil se je poštni aspirant Franc Mošek na Jesenicah.
—	Strela je ubila 29. maja 48 letnega posestnika Petriča v Gradiščah, ko je vedril pod nekim hrastom na poti iz Vipave v Gradišče. — Med nevihto v Ponikvah pri Dobrepoljah dnè 6. junija je udarila strela v ženo Martina Žuka. Bila je takoj mrtva.
—	Požar. V Petrovi vasi pri Črnomlju je izbruhnil pri županu I. Gra-heku ogenj, ki je vpepelil s slamo krito hišo in svinjak. Tudi druga poslopja so že začela goreti, toda so jili mogli še pravočasno rešiti. Zgorela mu je tudi občinska mapa. Škode je za 6000 K, zavarovan pa je bil samo na 1200 kron. Najbrže je nekdo zažgal; o storilcu pa ni sledu.
—• Vlomilci. V noči od 25. na 26. maja, na Vnebohodov dan zvečer, vlomili so tatovi v prodajalnico Jerneja Lavrič v Ajdovcu pri Žužemberku in odnesli 1000 kron papirnatega denarja, kar je bilo drobiža, so pustili.
—	Porotno sodišče v Novem mestu. Dne 29. maja so se pričele v Rudolfovem porotne razprave. Pred poroto je sedel zaradi uboja Bernard Martič iz Prušnjevasi pri Kostanjevici. Obdolženec, še ne 20 let star. je spomladi dne 12. marca 1911 pri Sv. Križu pri Kostanjevi v gostilni Jožefa Stani-čar, kjer je pilo več fantov, Martina Kranjca udaril s stolom po glavi ter ga sunil z nožem v nadzadnjico, da je ta dne 20. marca 1911 umrl. Kranjc je obtožencu vedno zabavljal, in tako je prišlo do pretepa med fanti. Obtoženi Martič je bil obsojen na 13me-sečno ječo.
—	Dva vola ukradel. Drugi obtoženec pred novomeško poroto dne 29. maja je bil Andrej Kuhar iz Št. Jurja pri Zidanem mostu na Štajerskem, star 36 let. Meseca novembra 1910 je ukradel pogestniku Andreju Puntarju iz Tržke gore pri Krškem par volov, vrednih okrog 1200 kron. Andrej Kuhar je bil radi tatvine že neštetokrat kaznovan. Topot ga je porotno sodišče obsodilo na osem let ječe.
—r Detomor. Pred porotnim sodiščem v Rudolfovem je stala dne 30. maja obtoženka Marija Vrabič, doma iz Kala pri Št. Janžu na Dolenjskem, kakih 35 let stara, samka, kočarja hči. V noči od 13. do 14. marca je v domačem hlevu porodila dete moškega spola, katero je potem pritisnila na vrat, da je umrlo. Obsojena je bila na tri leta ječe. — Istega dne je bil Viktor Zajc, samec, še ne 20 let star, doma iz Gaberja pri Zatičini, radi hudodelstva oskrumbe obsojen na eno leto zapora.
—	Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Z nožem zabodel je svojega nasprotnika Matevža Jamnika iz Pod-reč 16 let stari Anton Jenko iz Mavčič dne 26. febr. ponoči med vasovanjem. Poškodba je bila smrtonosna. Anton Jenko je bil obsojen na dve leti težke ječe.
—	Požigalec. Skrajno zanemarjeni France Košnik, dninar iz Predoselj, je meseca septembra m. 1. iz maščevanja zažgal kozolec posestnika Franceta Tavčar pri Vodicah. Obsojen je bil na. 7 let težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem na vsake tri mesece.
—	Drzen tat. Zaradi hudodelstva tatvine je bil Valentin Dovč, 20 let stari vodovodni monter v Ljubljani, obsojen pred ljubljansko poroto na pet let težke ječe. Vtihotapil se je bil v stanovanje branjevke Terezije Kutnar in si je prisvojil neke hranilne khjižice, na katere je dvignil ■■ 1800 K in jih zapravil, na kar je spet poskušal svojo srečo, a je bil prijet in dejati v zapor.
—	Detomorilka oproščena. Pred ljubljanskim porotnim sodiščem je bila, dne 29. maja 321etna Frančiška Košak, posestnika žena v Škofljici, tožena hudodelstva detomora. Obtoženka je mati štirih otrok. Njen mož se je podal v Ameriko, da bi si kaj prislužil in si s prihrankom svoje gmotno stanje zboljšal; med tem pa je žena oskrbovala domačijo. Preteklo leto pa je pričela z nekim fantom razmerje, katerega posledice niso izostale. To ji je delalo mnoge preglavice; posebno se je t^la vračajočega se moža. Letos dne 20. februarja je porodila dete ter ga zavila v krilo in detetu s koncem krila usta zamašila, da bi se zadušilo. Tiščala mu je usta tako dolgo, da je
bila o otrokovi smrti prepričana; nato je nesla otroka v čumnato, kjer ga je imela tri dni prikritega. Po teh dneh je mrtvega otroka v rjuho zavila in ga nesla neopažena do bližnje apnenice, kamor ga je vrgla v vodo. Obdolžen-ka je mislila, da je s tem zbrisala vse sledove svojega postopanja, a prišlo je drugače. Obdolženka je nameravala to apnenico zasuti, da bi s tem pregnala vse sledove, kateri bi jo mogli kot detomorilko osvedočiti. Kakih 14 dni po tem dogodku, ravno pred zasutjem te jame, so pa otroci brskali po apnenici ih našli otrokovo truplo. Zadeva se je hitro razglasila in obdolženka je prišla kmalo v roke pravice. Frančiška Košak ne taji dejanja, marveč še zagovarja, da jo je tiral obup do tega dčjanja, ker ji je baje odhajajoči mož zagrozil, da jo po povratku ubije, ako bi mu postala nezvesta. Nasproti temu zagovoru pa priče potrde, da temu ni tako, kajti mož je ženo vedno izdatno podpiral, in bi jej gotovo tudi to prizanesel. Načrt se ji ni posrečil, ker so otroci pri apnenici razkrili njeno premišljeno storjeno hudodelstvo. Obče je znano, da se čifut-ski šmok intenzivno zavzema v nemškem časopisju za oprostitev teh nesrečnih zločink, ostane pa le vprašanje, če običajna oprostitev detomorilk ne bode intenzivno epidemično upli-vala na sedanjo človeško družbo. Porotniki so na stavljeno vprašanje z 11 proti enemu glasu hudodelstvo detomora zanikali in sodišče je moralo ob-dolženko od zatožbe oprostiti.
—	Graški armadni zbor dobi letos 19. pešpolk, ki sc premesti iz Dunaja, kjer je bival 6 let, na Goriško. Graški armadni zbor bo štel po tej izpre-membi 44 bataljonov. Ojači se tudi mirovno stanje v okrožju lvovskega in zagrebškega armadnega zbora.
—	Zavedna občina. Občina Sv. Jakob v Slov. goricah je v seji občinskega odbora dne 5. t. m. sklenila na predlog gospoda Keliša slovensko u-radovanje.
—	Neprevidnost z orožjem. V Goricah pri Velikem Pirešču so pili pred dnevi na vse zgodaj v stanovanju posestnika Puharca naborniki. Navzoči posestnikov sin Ivan Cokan se je dobrega domačega vina precej nalezel in je postal zelo dobre volje. Menda se je hotel izuriti v orožju, še predno bi prišel k vojakom, da je začel streljati pred hišo z revolverjem. Ravn-nal pa je zelo neprevidno. En strel je namreč zadel posestnikovo hčer Frančiško Puharc v ledja. Prepeljali so jo v bolnišnico v Celje, neprevidni strelec se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
—	Smrtna kosa. V Stari vasi pri Vidmu je umrl 29. maja veleposestnik Josip Mohorčič, star 76 let. —; V Veržeju je umrl trgovec Rožman. — V Pesnici je umrl poštar in posestnik Fr. Weingerl st. — V Rogaški Slatini je umrl Anton Riedel, večletni .profesor risanja na novomeški gimnaziji.
-—• Trbovlje. Ustrelil se je dne 29. maja t. 1. Mihael Zupančič, bivši paznik in posestnik v Gaberskem. Vzrok: rodbinske razmere.
—	Fram. Nepovabljeni gostje. Naša požarna bramba je znana po svoji nemški komandi, po svojih hajlovcih in po neprestani žeji, pa tudi po pretepih, imenovali so jo “Rauf -und Sauf-verein". Udov ima bore malo, med njimi dva privandrana Nemca, drugi pa. so renegati. Pri vsaki priložnosti, •kjer je kaj upanja na pijačo, se vrinejo. Tako so se vrinili in vsilili tudi k pogrebu Marije Černe, odlične' Slovenke iz vrlo narodne hiše. Ker jih nikdo ni povabil, ne naprosil, je bil stotnik tako užaljen, da se je umaknil ter se ni vdeležil pogreba, njegov namestnik pa je bil v civilni obleki. Poveljnik pa se je vkljub temu hotel izkazati. Ko pride duhovnik in začne opravljati svojo službo, zavpije slavni poveljnik kakor v vojski “Habt acht”, “rechts gšaut”. Duhovnik se obrne proti poveljniku ter ga mirno opomni, naj ne žali našega čuta. In sedaj je bil ogenj v strehi, ki so ga zanetili hajlovci. Cela truma nemških listov vpije sedaj in laže in blati župnika framskega na najsurovejši način, grozi z državnim pravdnikom itd. Nesramni pač znajo biti edinole renegati, kakoršni so pri naši požarni brambi. Rajna vrla žena Černe je sto in stokrat prosila, naj se nikar ne pusti teh ljudi k njenemu pogrebu. Toda naša požarna bramba ima pač namen gasiti — večno žejo.
—	Krvavo cerkveno žegnanje. V Kroisbachu so se ob žegnanju ljudje stepli. Posredovala je žendarmarija. Neki vojak se je orožnikom uprl, ki so ga zat-o aretirali. Šest oseb je hotelo vojaka iztrgati orožnikom in so napadli orožnike, ki so potegnili bajonete. Napadalci so pričeli metati na žendarje vrčke in kamne. Orožniki so nato ustrelili. Mrtva sta se zgrudila popolnoma neprizadeta posestnik Ginzky in neka 141etna deklica, več oseb je bilo ranjenih.
— Na Sv. Višarjah. Z dne 3. junija se poroča: Na Sv. Višarjah je letos izredno lepo. Druga leta je bilo navadno okrog Vmebohoda še veliko snega, letos pa so pota že suha. Tudi na nekatere gore, na primer na Be-
raški križ (1890 m) se že prav lahko Sre'_ požjo pot oskrbujejo slovenski frančiškani.
Umrl je dne 1. junija č. g. Anton Scherzer, kn. šk. duhovni in dekan, svetovavec, častni občan občine Šmar-jeta v Rožu in župnik, star 67 let.
— Vovberske Rute. (Požar.) Dne 24. maja t. j. na predvečer Kristusovega Vnebohoda je pri Zakrkniku izbruhnil ogenj, ki je uničil zadolžene-neniu, a pridnemu, marljivemu gospodarju, ki je šele dve leti oženjen, vsa les,ena in s slamo krita poslopja do tal. Domači so bili vsi na polju in požar se je s tako naglico širil, da še goved niso mogli rešiti, tako da je poginilo v ognju šest goved, med nji-mi par pitanih volov. Vsa krma, vsai hišna oprava, poljsko orodje, obleka, I živež je uničen. Samo ena telica sej je utrgala in rešila in prešiči, ki so iz svojih hlevov udrli. Rešeni so tudi voli, s katerimi so na polju delali. Zavarovano je bilo samo poslopje za 2200 K; s tem pa seve živina še ni plačana. Lesa tudi n: pri hiši doraslega.
vzbudila \|est, da so prijeli mater o-troka, čegar truplo so našli pred meseci v spovednici cerkvice Immaculata v Gorici. Nesrečnica, ki je zagrešila zločin, se piše Pavla Hmelak, učiteljica na Trnovem pri Kobaridu, doma iz Lokavca pri Ajdovščini. Svoje dejanje je že priznala. Dne 29. maja jo je orožnik pripeljal iz Kobarida v Gorico. Njen zapeljivec je neki učitelj blizu Tolmina. Ona je poprej tudi službovala v tolminski okolici.

HRVATSKO.
tirali proti pravični hrvaški pravaški stvari. V okolici Zadra sta dva pristaša liberalnega kandidata Borella brata Marunovič zabodla z nožem Predanovega pristaša Božičevca, ki je bil takoj mrtev.
Garnsey, Wood & Lennon
A d v o k a t i.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
PRIMORSKO.
—	Slovenci v Trstu so za državnozborsko volitev vložili do 3000 reklamacij.
—	Nov Odvetnik v Trstu. Dr. Ferdinand Černe se iz Kopra preseli v Trst.
—	Občinski svet v Gradežu je vlada razpustila.
—	Dva milijona in pol primanjkljaja izkazuje bilanca znane “Banke Po-polare’ v Gorici. Porotna razprava o tej aferi prične v Gorici dne 24. junija in bo trajala več dni.
—	Mestna klavnica v Gorici. Mestni svet goriški je potrdil proračunjeno svoto 50,000 K za zabavo zemljišča, na katerem se ima zgraditi nova mestna klavnica. Zemljišče je blizu Soče v Stračicah.
—	Sejmarski tatovi zopet denar u-kradli! Iz Gorice, 26. maja. Danes okrog tričetrt na 11. uro dopoldne je pri starem pokopališču na cesti proti Rožni dolini neznan mož ustavil 83 letnega kmeta Janeza Brankoviča iz Šempasa št. 160. Domenila sta se, da Brankovič kupi od neznanca kravo. Poprej pa sta šla za mejo štet Bran kovičev denar. Medtem prihiti poleg drugi neznanec in zavpije, da sta mu ona dva ukradla 4000 goldinarjev. Zahteval je od Brankoviča, naj mu pokaže denar. Ta mu ga pokaže, oni ga vzame in oba neznanca izgineta. Seboj sta nesla 240 kron, s katerimi je ubožec hotel kupiti kravo. En lump je star 50 let in majhen, drugi pa črn okrog 60 let in velik. Policija ju išče.
—	Otročje truplo v spovednici. — Detomorilka zaprta. Iz Gorice: Občno senzacijo je 30. maja po Gorici
—	Proti mažaronski politiki na Hrvaškem. Starčevičeva stranka je.sklicala shod v Zagrebu, na katerem naj bi se bilo protestiralo proti mažaron-stvu. Razven vladne stranke so bile zastopane na zaupnem shodu vse stranke, ker je policija prepovedala javen shod. — Na shodu se je ožigosalo vedno večje napore mažaronske-ga imperializma na Hrvaškem, kar kaže osobito dejstvo, ker so se poizkusile na Hrvaškem uvesti mažarske telefonske knjižice. Shod je sklenil resolucijo, ki zahteva, naj se združijo vsi domoljubni hrvaški krogi proti prodiranju mažarskega imperializma in proti dr. Tomšiču, ki podpira ma-žaronstvo.
—	Dramaturg hrvaškega gledališča v Zagrebu odpuščen. Intendant hrvaškega gledališča v Zagrebu Treščec je odpustil radi neke afere dramaturga Ivo Vojnoviča. Ta vest vzbuja v Zagrebu veliko senzacijo.
—	Uboj pri volilni agitaciji. V Dalmaciji združeni liberalci so silno agi-
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbolji« californijska vina.
POZOR, ROJAKI!
M oderno <>ostiln«
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por* terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče stnodke. Prodajam premog.	f
ANTON T. TERDICH,	I
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, fSL
“Feelinà Better Already *' “ "iThankaYouT
8BB9B
sell
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr,Richterjem
Pm-Emam
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F AD. RICHTER & GO.. 215 Pearl Street» New York, N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
'■ZLUj/ ///s/s	f/urt???/r?7777?77rr77???Tr7/n7j/s/r7rr?'r7rrnr77:
SVOJI K SVOJIM!
Važno za vsacega rojaka!

Kadar pošiljate
I denarje v staro domovino j
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
«aeSCSjjSee»'
k	^	.A
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbmilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro.
SVOJI K SVOJIM!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči y#l Qi račun ter je obrestuje po čistili	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
\
Delniška glavnica K 5,000.000<	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 509.
Naročnina za Združene države '$1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. •
Dopise in novice' priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.	\
Rokopisi'se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.	—.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska umjska tiskarna.
Cl'RADEs(jJ^j COUNCiL %
CERKVENI KOLEDAR.
25.	jun.	Nedelja	Prospcr, šk., Vil.
26.		Pondeljek	Janez in Pavel, m
27.	«	Torek	Hema, vdova.
28.	a	Sreda	Leon II. papež.
29.	“	četrtek	Peter in Pavel.
30.	“	Petek	Spomin Pavla, ap
1.	jul.	Sobota	Teobald puščav.
stvarjenega na zemlji, pod zemljo in nad zemljo, vse to naj ti je v porabo ali pa v prijetno razvedrilo. In kar je neskončne vrednosti vsemu tvojemu bitju: to je hotel Bog, — to, da si ud edino izveličalne cerkve — sv. cerkve, hraniteljice vseh tvojih upov na tem našem prehodišču iz časnosti v večnost. — Tebe misli sv. beseda, ko govori neizmerno častečim te izrazilom: "Le malo si ga ponižal pod angelje; venčal si ga slavo in častjo.” Da! Preskrbljeni so ti celo ti nebeški veličast ni duhovi v varstvo ter obrambo.
Čuditi se ti potem ni treba več, če. čuješ: da nisi stvarjen za-se, nego za Boga. Sebi je hotel prilastiti Stvarnik to dragoceno si posest — kar si mu ti. Da si s cela njegov, pokazal ti je to s popolno odvisnostjo od sebe.— Iz svoje moči ti namreč niti ni v stanu roke ganiti, niti ne povzdigniti o-česa, niti ne izgovoriti ene besede. Zato ti je pa tudi prva izmed vseh dolžnosti, da Stvarniku v čast vravnaš vse svoje življenje na zemlji.
Nikdo nima veče pravice do sohe, nego je to umetnik, ki jo je tako krasno izklesal iz kamena. — Kako torej, da ne bi bila prihranjena najobilneja pravica do naših dušnih in telesnih zmožnosti Onemu, ki kakor predo brotljivi Stvarnik vseh nas biva nad oblaki.
D r u g ^ božja dobrota nam je ta, da nas o h r a n j u j e z d r a v e in ž i v e.
Ozri se malo po zemlji na okrog Koliko ti na prvi pogled nevarnosti, ki prete tvojemu zdravju. — V kakih o-pasnostih so ti, ki se jim je voziti po morju in tudi ti smo, ki hodimo po suhem. Onemu preti nesreča po hu dourni vodi; temu po ognju. V bol nišnice poglej; ali pa v posameznikov bivališča. Vsakovrstnih nesrečnikov ti tukaj mrgoli. Ta ne vidi več, uni hoditi ne more; ti. so oglušeli, oni pa ne morejo več govoriti; temu radi hu dih ran ni vsojen niti trenutek počitka oni revež se ne dvigne več iz bolniške postelje — a hudo bolnemu primanj kuje celo redne oskrbi, celo vsakda nje hrane. Koliko tuge je torej na tej ubogi zemlji!
Poglej v svoje lastno si življenje nazaj. Morda si se dete pogreznil kam, od koder te je rešila in gotove smrti občuvala le samo božja roka Znabiti je v oni bolezni le za las ob viselo bilo tvoje življenje. Zato se vprašaj samega sebe: kdo te je ohra nil, da nisi ponesrečil, kakor jih je ponesrečilo brezštevilno drugih; kdo te varuje, da ne bolehaš; kdo te brani smrti: kdo skrbi, da se ti vsaj prešla bo ne godi tu na zemlji? — In odgo varjaš si takim in podobnim vpraša njem sam: Bog z desnim svojim ange ljem varuhom mi je ta ohranjevalec. Tisti dan, ko te je poklicala bil božja milost’v življenje, bilo je roje nih po vesoljni zemlji še obilo ti vrst nikov. A kaj meniš, dragi čitatelj in čitateljica — bodi si v letih ali še zorni mladosti — je-li so vsi tisti ta krat rojeni še danes na svetu? O ne
se napravi preredek, potem se gosto posede po dnu, kar bi zopet ne bilo dobro, ker je konkrit le tedaj nekaj vreden, če je material razdeljen enako merno. —- Morril je takoj preračunal, da bi bilo predrago, če bi se moral delati okvir iz desk, Sestavil pa je mesto lesa posebne plošče iz železa, ki se lepo sestavijo skupaj. S tem je rešil tudi problem. Sestavil je potem še posebne vrste hišo, zelo praktično, in dobil prvo nagrado na razstavi. Če
III. NEDELJA PO BINKOŠTIH.
brezdvombeno ne! Ugrabila jih je
Kdo izmed vas... ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde?
Mogočni perzijski kralj Asver (Kserks) nekokrat ni mogel zaspati. Iz letnikov so mu morali brati. In ko. pridejo v berilu do Mardoheja, kako je morilcev rešil kralja, vpraša Asver: “Kakošna čast in kakošno plačilo se je dalo Mardoheju za to zvestobo?” Ko mu odgovore sluge, da Mardohej ni prejel nikakoršnega plačila, Asver Mardoheja ukaže obleči v kraljevi kinč; zajezdi naj kraljevega konja in prvi kraljevi doglavnik naj ga vodi po mestu ter kliče pred njim: ‘‘Tako se slavi, kogar kralj hoče slaviti.”
Posnemanja v»edna je ta hvaležnost paganskega kralja. — Koliko bolj še pa bi vsak kristijan moral ob rokah imeti tak letnik, kakor je bil kralju Asveru. V njem bi morale zaznamovane biti vse mu izkazane božje do brote od rojstva do danes. — To bi bila pač obširna knjiga dobrotnega božjega srca.
Devetindevetdesetero ovac pusti dobri pastir v puščavi ter gre za izgubljeno, dokler je ne najde. — Glej, lju bi čitatelj, taka je vsesploh božja dobrotljivost tudi do tebe, kadar si v nevarnosti, da se pogubiš. Tako dela s teboj Bog vselej. Zato te smem vprašati: Kje pa je tvoja hvaležnost do Boga za tako njegovo skrbljivost; kje je tvoja dolžnostna zahvalnost?
Da se vadimo v tej važni dolžnosti, premislimo prvič:	kakošno dobroto
nam je Bog izkazal s tem, da nas je vstvaril in drugič: kakošna je ta do brota, da nas vstvarjene zvesto ohra rtjuje v zdravju in življenju.
dela po njegovem načrtu sto hiš skupaj, se zamore narediti za 1200 dolarjev zelo lepo hišo, ki ima poleg kleti šest prostorov, predhišje, kopališče in sploh vse udobnosti. Taka hiša se zamore napraviti druga z drugo povprečno enem mesecu.
Kakor gori omenjeno, je napravila ogrska vlada pogodbo z Morrillom. Ta bode zgradil v Budimpešti 420 hiš za delavstvo. Ogrska <lada se je zelo trudila, kako bi rešila vprašanje glede stanovanj v Budimpešti. Poslala e ljudi skoro po vsem svetu, da preiščejo, na kak način naj bi se zidalo in kako napravilo, da se napravi z malimi stroški kaj lepega in trdnega. In tako je prišel zastopnik ogrske vlade Chicago, kjer je videi modele iz konkrita in takoj sklenil pogodbo za hiše iz konkrita. Gotovo je, da se nc da z nobenim materialom tako dobro, in ceno graditi, kakor s konkritom. Konkrit se bode uporabljal pri vseh gradbah v bodočnosti, ker je najboljši material, kar jih more biti.
le roke naših usmiljenih sobratov in rojakov. Po celi deželi se nabirajo larovi. V resnici je že 15. mesec, ko živimo na milodarih, kojih dajejo bla-godarni in usmiljeni rojaki. Zato se vam iskreno zahvaljujemo vsem cenjenim darovalcem, posebno pa onim. ki so se trudili za nas, zato jim bodemo iz srca hvaležni.
V Jolietu. 111., sta bila gg. John Videtič in Math Judnič, ki sta nabirala za nas. in polovico nabrane svote nam je doposlal g. Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. Ilvala jim, kakor tudi vsem darovalcem! Sedaj je razvidno, da tudi v oddaljenem mestu Jolietu, 111., poznajo naše - razmere, zato so nam poslali lepi dar $31.12.
Iz Loriiina, O., nam je pa poslal g. Frank Ažman od društva Bled št. 17 S. N. P. J. $9.00, zato se iskreno zahvaljujemo' vsem cenjenim darovalcem njihovega mesta.
Bog vam vsem stoterno povrni! Kadar bi vas kakšna nesreča doletela — kar Bog ne daj! — vam bodemo pa mi v pomoč.
Z bratskim pozdravom vam udani sobrat
Adamsburg, Pa., 16. junija 1911.
John Mostar.
ii
KAKO DELA SLADKORNI TRUST.
Javna zahvala!
Na kak način škoduje sestavi cen samotrštvo z izdelki po trustih, dokazuje zaslišanje predsednika trustu za sladkor. Leta 1887. je računil trust zd prečiščeni sladkor 75c na 100 funtov več, nego za neprečiščeni sladkor. Ko je leta 1888. trust posrebal več prečiščevalnic, je poskočila razlika v ceni na $1.25 za 100 funtov. Vsled tega velikega dobička je nastala trustu kon kurenca, ki je razliko znižala na 72c. Dve leti potem so bili konkurenti ali tekmeniki spet odstranjeni in razlika-je poskočila spet na $1.03. Iz tega je razvidno, v kako veliki meri vpliva konkurenca na cene v prid použitni-kov ali odjemalcev. Resnica je, da se vsaka konkurenca, bržko se pojavi, tako ali drugače odstrani. Kakršne so razmere sedaj, smemo celo trditi, da se konkurenca sploh ne more več pojaviti. kajti sedaj se nahaja tudi denaren trust, ki je v zvezi z vsemi velikimi tovarniškimi trusti in prepre-ča, da se zalagajo sredstva za ustanavljanje konkurenčnih obratov ali podjetij.
Preseljevanje v Kanado.
ti
namreč smrtna roka nekoliko že prv dneve njihovega mladega bitja na zem Iji. — Kdo pa med tem. ko umiraj drugi, tebe ohranjuje, da živiš? Le poglej po zemlji na okrog. Povsod nasproti veje čisti zrak, da te poživ lja; ob roki ti je ogenj, da te ogreva voda neštetih studencev ima to nalo go, da pokrepčuje tebe, tvoje ljudi, tvojo živinčad; prostrana ravan ti pa mora roditi stoternega sadu. — Glej božje skrbljivosti, kako lepo ti zna ona ohranjevati življenje in vso tvojo posest.
* * *
Stari Indijanje so častili svoje malike s tako vnemo, da so se njim na čast pogrezovali nekteri v prepade; drugi so se trpinčiti dali: razpeli so je na kolesih. Glavarjev sin izmed njih se nekokrat napoti v samoto ter s? mrtvim malikom na čast posti prav o-stro. Zdravniki ga, zvedevši o tem. svare, da nikar. A mladenič jim odvrne: Kako mi morete tega braniti; ne veste li, da ima večo veljavo eno samo delo bogovom na čast, nego 100 ali 1000 dolgih let tu na zemlji?
Nejeverniki torej s tako vnemo in takim samozatajevanjem časte svoje vmišljene si bogove. Koliko vneteje bi ti, kristijan, moral v hvaležnosti slaviti svojega Stvarnika, svojega o-hranjevalca, Boga — svoje vse! Saj si nisi sam svoja last. Ves si v božji oblasti — kakor je žarek s solncem zedinjen, kakor sad z drevesom, tako ti z Bogom. Zariši si torej neizbrisno pisavo v svojo dušo: Božje posesti sem, Bogu svojo dušo in svoje vse! —T. Z.
V zapadni Kanadi se je v prošlčm letu naselilo kacih 160,000 farmarjev iz Združenih Držav, ki so vzeli s seboj denarja in premičnine v znesku $78,000,000. Precenjeno je, da bo letošnja izselitev presegala lansko za 40,000 do 50,000’. Rodovitna pšenišča v pokrajinah Alberta in Saskatchewan so magnet, ki poteza ameriške farmarje čez mejo.
Podpisana. Francis Skalla, rojena Hočevar, se iskreno zahvaljujem društvu Vit. sv. Florijana št. 44, K. S. K.
J.	v So. Chicago, 111. za izkazano čast pri pogrebu mojemu pokojnemu ne pozabnemu soprogu Anton Skalli. in za lep spomin iz cvetlic spletenih v podobi "Anchor" kot ranjkemu zadnje darilo od članov imenovanega društva Dalje se še posebno zahvaljujem uradnikom društva Vit. sv. Florijana in uradnikom K. S. K. J. za točno in hi tro izplačilo posmrtnine po mojem pokojnem soprogu Anton Skalla na certifikat št. 2012. S tem potrjujem, da sem danes dne 21. junija 1911 prejela od K. S. K. J. potom zastopnika društva Vit. sv. Florijana, g. Frank Medosha, svoto $1000 (reci: eh tisoč dolarjev) kot popolno izplačilo vseh zahtev od imenovanega društva in Jednote. Jaz priporočam vsem rojakom v So. Chicago in okolici ter širom Amerike, za pristop v društvo Vit. sv. Florijana in K. S. K. J.
Pozdrav na vse sobrate in sosestre
K.	S. K. J. Žalujoča Frančiška Skala.
Neposredna volitev senatorjev.
Prva božja dobrota je člo-vekokovo stvarjenje.
Če ti kdo ozdravi pokvarjeno oko, ali bolno roko ali nogo, stori ti s tem veliko dobro in zelo si mu hvaležen za to. Toda, kako mala je ta dobrota prema-božji dobroti — tvojega stvarjenja.
Bog ti je vstvaril očesi, ušesi, noge in roke — vse tvoje telo. A tega ni bilo še dosti. Tvoji duši je vcepil spomin, da zamore gledati v minulost: podaril jej je pamet, da umeva, kar je človeku danega umeti; voljo jej je dal, da — kar je dobrega ali slabega — hoče ali noče. — In še več ti je podelil Bog v stvarjenju. Po svoji naravi je vpodobil tvojo dušo; zavoljo tebe — v tvoje veselje — poklical iz niča svet; ti si živalstvu gospod; vse, kar je
Senat Združenih Držav je s 64. proti 24. glasom sprejel dne 12. junija 1911 predlogo, po kateri se bodo volili senatorji neposredno ali naravnost po ljudstvu. Tudi Bristowov popravek k tej predlogi, da ima te volitve nadzorovati zavezna vlada, je bil sprejet.
HIŠE IZ KONKRITA.
Kakor znano, je bila nedavno v Chi cagi cementna razstava. Na tej razstavi je bila razstavljena tudi hiša iz konkrita. Velikanska praktičnost kon krita se je pokazala najbolj s tem, da je ogrska vlada sklenila pogodbo tvrdko, ki je razstavila tako hišo, za napravo nekaj sto hiš v Budimpešti.
Nekaj let je od tega, kar je Edison opozoril javnost na konkrit, ki naj bi nadomestoval dosedanji material za gradnjo hiš. Toda Edison je sprožil samo misel, izvršil jo je pa za praktično uporabo stavbenik Milton Dana Morili iz Washingtona. Edison sam je skušal rešiti to vprašanje, toda njego vi načrti n'iso posebno porabni. Edison je pripravil načrt zd način, da bi bila vsaka hiša en sam model, ki bi se potem zalil s konkritom. Toda pri zalivanju bi bile težkoče. Če se na pravi konkrit pregost, potem se ne polni povsod tako, ko bi moral. Če
Španija obsega 11,597,048 oralov nerodovitne zemlje.
Tretje mažarsko vseučilišče bodo ustanovili v Debrecinu.
Ali se vam noge znojijo?
Če trpite vsled vročih, znojnih, oteklih in bolestnih nog, natrosite nekoliko Severovega Praška za noge v svoje obuvalo in nogavice, in brž se počutite olajšane. Zoperni duh vsled znojnih nog se prežene in prepreči po njihovi rabi. Napravljajo novo ali pretesno obutev lahko in udobno. Cena 25c. Na prodaj v lekarnah in trgovinah z leki. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4
V gorskem zdravilišču.
A.	: “Ali ste hudo bolni?”
B.	: “Bolan\sem samo v zabavo.”
VABILO NA
veliki piknik
ki ga priredi
Društvo sv. Petra la Pavla
št. 66 J. S. K. J., Joliet, 111.
v ned. 25. jun. ’11
Bor (drevo) doseza starost baje do 700 let, kar je bojda tudi dokazano.
Polu-avtomatična (samogibna) telefonska naprava se preizkuša v Am-terdamu.
Mesto Pariz lastuje stroj, ki lahko izdela skoro četrt milijona lesenih ploč za tlak na dan.
O kroni sv. Vaclava piše “Čech”, da ni nikamor izginila. Tudi drugi kompetentni faktorji isto izjavljajo.
Zaloge asfalta ali zemeljske smole na Kubi utegnejo kmalu presegati vse druge na svetu; pričeli so jih odkrivati v velikem.
Po zadnjem ljudskem štetju je bilo na Irskem 4,381,591 prgbivavcgv, kar pomen ja zmanjšanje za 76,824 v desetih letih.
Ukradena pisma Schillerjeva. Vsa pisma slavnega nemškega pesnika Schillerja, ki so se nahajala na bero-linski razstavi, so bila baje ukradena.
v gozdu par blokov severno od Theilerjevega parka.
Vsi rojaki so uljudno vabljeni!
Vstop za moške $1.00. Ženske proste. Postrežba bo izborna in fina godba.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Pooblaščeni Agent od vsib
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, m le en blok od naše cerkve.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Kadi imamo na skrbi male vsote, najsibo za uloge^ali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah.
First National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts. Maj starejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000 00.
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubjani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge
PO 4 ?
%
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
Antonija Knaus
Najkrajša zveza Amerike z Evropo. V New Yorku se je ustanovil sindikat kapitalistov, da se zgradi železnica Quebec — Clerce — Claris na Novem Fundlanskem, ki bo tvorila najkrajšo zvezo med Ameriko in Evropo, ker se daljava zmanjša za 1000 morskih milj.
ZAHVALA
društva sv. Barbare št. 68 K. S. K. J.
Nimam kaj veselega poročati, zakaj še danes nimamo nikakega uspeha od premogovih baronov, ali vendar ne obiipamo. Nimamo miljonov v zalogi kakor jih imajo naši oderuhi, ali mi pa imamo usmiljena srca in blagodar-
izučena in izkušena
BABICA
512 N. Broadway JOLIET, ILL
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111.
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženie Koncem L1910 K, 407.520.
Slanje hranilnih vlog koncem 1 1910 oholi K 3 156.206.83.

Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne užnji^kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok, deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tejcom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
F. M. CMEUA
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven sko-Angleška Slovnica, Tolmač in An gleški Slovar stane samo $1.00, in j« dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St, New York, N. Y
Največja zaloga slov. knjig. Pišit« po cenik!
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
ANTON VOGRIN, CREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni
štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Katnbich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bohte.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vs lej postregli z najnižjimi tržnimi c nami. Mi imamo v zalogi vsakovrs aega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki trdi les, late, cederne stebre, desk tinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines uli blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi pri nas in oglej si našo zalogo! Mi bomo zadovoljili in ti prihranili deni
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voj DES PLAINES IN CLINTON SJ
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. Če imate opraviti e sodnjo pojdite do
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
******
K. S, K.
******
Organize»vana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 49 Villa St, Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9S36 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Aye., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 80S Ni Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426. Gilbert, Minn.
PROŠNJA.
Novoustanovljeno društvo sv. Jurija. Lansford, Pa., prosi za vsp.rejcm v K. S.
K.	Jednoto. Imena prosilcev so:	Janko Kupres, Franjo Resman, Aleks
Fulir, Vladimir Lehpamer, Ignacij Slakoper, Janko Kupres 2., Josip Sken-drovič, Stefan Matavšič, Alojzij Kupres, Martin Drozdek, Ivan Terihaj. Štefan Stengel, Štefan Terihaj, Janko Kuhar, Tomaž Levačič, Jurij Genšič. PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 1229 Jernej Arftbrožič, 11. jun. 1911.	L dr. št. 82 članov.
II.	dr. št. 67 članov.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 10376 Mihael Lončarič, \4. jun. 1911.
I. dr. št. 174 članov. II. dr. št. 65 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 5355 Lovrenc Samotorčan, 13. jun. 1911.
I. dr. št. 203 člane. II. dr. št. 175 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 4503 Gregor Seliškar, 19. jun. 1911.	I. dr. št. 202 člana.
II. dr. št. 17 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 11617 Mato Ban, 17. jun. 1911. I. dr. št. 105 članov.
II. dr. št. 176 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, k društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 11522 Jožef Felicijan, 4. jun. 1911.
I. dr. št. 45 članov. II. dr. št. 57 članov. Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., k društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 10779 Jožef Mevžek, 3. jun. 1911. I. dr. št. 9 čl. II. dr. št. 146 čl. Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., k društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 15067 Ignac Marolt, 14. jun. 1911.	I. dr. št. 36 članov.
II. dr. št. 230 članov.
Od društva sv. Roka 132, Frontenac, Kans., k društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 15768 Jožef Čermel, 18. jun. 1911. I. dr. št. 37 članov.
II. dr. št. 94 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 15042 Josip Oberman, 12. jun.
1911.	Dr.	št.	78	članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.-, 8992 Ivan Bižal, 4. jun.
1911.	Dr.	št.	66	članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12973 Jožef Grudenič, 15. jun. 1911.
Dr. št. 94 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15802 Jožef Erčul, 21. jun.
1911.	Dr.	št.	60	članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 158C2 Jožef Erčul, 21. jun. 21. jun. 1911.	Dr.	št.	60	članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13316 Andrej Cukala, 17. jun. 1911.
Dr. št. 168 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2347 Anton Zelnikar, 7. jun. 1911.
Dr. št. 227 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla Sl, Iron Mountain, Mich., 16912 Matija Plut, 15238 Josip Groznik 5. jun. 1911.	Dr. št. 40 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16212 Anton Bandel, 14. jun.
1911.	Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13336 Ivan Adlešič, 5. jun. 1911.
Dr. št. 53 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 15148 Josip Vukovič, 5. jun. 1911.
Dr. št. 74 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 17092 Ivan Novosel; 11276 Štefan Colarič, 17093 Imbro Benčič, 14007 Imbro Bučar, 13765 Ivan Ružič,
12.	jun. 1911.	Dr. št. 100 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 13769 Matevž Privec, 13907 Franc Martinčič, 12. jun. 1911.	Dr. št. 103 člane.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 13367 Martin Šribar, 14. jun. 1911.
Dr. št. 66 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 16883 Gregor Briški, 17. jun.
1911.	Dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 16948 Matija Korošec, 21. jun.
1911.	Dr. št. 28 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 15402 Ivan Krek, 14. jun. 1911.
Dr. št. 65 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15792 Franc Gorše, 1. jun. 1911.	Dr. št. 59 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 9243 Franc Flajnik, 19. jun. 1911.
Dr. št. 119 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 5828 Ivan Gorše, 9982 Matija Bajuk, 15. jun. 1911.	Dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 4339 Ignac Kozjek, 12. jun. 1911.
Dr. št. 71 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 9000 Blaž Moličnik, 4.
jun. 1911.	Dr. št. 101 člana.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 14008 Franc Martinčič, 11282 Anton Martinčič, 15632 Franc Lavrič, 12. jun. 1911. Dr. št. 102 člana. Od društva sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 13442 Anton Zajec, 12. jun. 1911.
Dr. št. 7 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 15333 Jurij Horvat, 8425 Franc Požega, 15335 Peter Kump, 12. jun. 1911.	Dr. št. 193 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16190 Matija Balkovec, 7. jun.
1911.	>	Dr. št. 139 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 16726 Matija Kaluža, 21. jun. 1911.
Dr. št. 84 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 15349 Štefan Unetič, 15348 Ivan Vidakovič, 4. jun. 1911.	Dr. št. 99 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 10696 Viktor Habijan, 12. jun. 1911.
Dr. št. 76 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 16661 Franc Renko, 12876 Štefan Robar, 21. jun. 1911.	Dr. št. 52 članov.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 21. Federal, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 867 Kristina Ambrožič, 11. jun. 1911. I. dr. št. 48 čl. II. dr. št. 28 čl. Od društva Vit sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3119 Frančiška Skala, 18. jun. 1911.
I. dr. št. 47 članic. II. dr. št. 93 članic. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 2893 Katarina Lončarič, 4. jun. 1911.
I.	dr. št. 46 članic. II. dr. št. 3 članice. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 46 Jožefa Samotorčan, 13. jun. 1911. I. dr. št. 69 članic.
II. dr. št. 47 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE 70PET SPREJETE.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 1788 Marijana Šimnovec, 11. jun. 1911.
Dr. št. 26 članic.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 3535 Marija Gastič, 3. jun. 1911.
Dr. št. 15 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, III, 4721 Marija Dobrinič, !-• iun- 1911.	Dr. gt. 92 članic.
Od d r uš t vaj sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 4657 Julijana Bučar, 12. jun.
1911-	x	Dr. št. 18 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 4585 Ana Kozjek, 12. jun. 1911.
Dr. št. 3 članice.
Od društva sv. Ane 139, La Salle, 111., 4831 Johana Hribernik, 12. jun. 1911.
Dr. št. 16 članic.
IZLOČENE CLANICE.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1774 Amalija Rudman, 19. jun. 1911.
,	Dr. št. 48 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 ,NA $1000.
Pri društvu sv. Janeza E van. 65, Milwaukee, Wis., 13488 Josip Priric, zvišal
4.	jun. 1911, razred 4.
Pri društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1334 Katarina Klepec, zvišala 21. jun. 1911, razred 6.
URADNO NAZNANILO.
Vsem krajevnim društvom K. S. K. Jednote v naznanje:—
Vsled sklepa odobrenega na zadnjem gl. zborovanju v Pittsburg, Pa. se ima vršiti 11. Jednotina konvencija letošnjega leta. Vsled tega se opozarja vsa krajevna društva, da si na svojih sejah v mesecu juliju izvolijo poleg svojega rednega delegata, še toLko število dodatnih zastopnikov ali delegatov, v kolikor jih opravičujejo pravila, in to izmed svojih Jed. članov.
Žene delegatinje ne morejo zastopati' svojega društva pri gl. zborovanju; ’pač pa si lahko izvolijo delegata ali zastopnika izmed moških udov društva ustanovljenega v istem mestu spadajočega h K. S. K. Jednoti (ki ima svojo ženo, članico K. S. K. J. pri istem ženskem društvu), kateri jih ima pravico zastopati pri gl. Jed. zborovanju.
Natančni čas pričetka kakor tudi prostor zborovanja se objavi pozneje.
Ker je potreba za vsacega delegata poverilni list za časa zborovanja’ radi tega bodem v prihodnjem mesecu razposlal na vsa društva K. S. K. J. v to svrho spadajoče listine. Vsi poverilni listi morajo biti podpisani od dr. odbora, namreč: Predsednika, tajnika in zastopnika, kakor tudi potrjeni z društvenim pečatom. — Več o tem prihodnjič.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
____________________JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Ta-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož m žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
§ Društvene vesti.
mraenKa
Pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J. Tebi, vrli list, pa veliko naročnikov in predplačnikov.	A. Pavli, tajnik.
*000«0*0*0+0+0«0t
Joliet, 111., 21. jun. — Opozarjam vse one člane in članice društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. v Jolietu in o-kolici, ki kaj dolgujejo, naj to poravnajo vsaj do 27. tega meseca, da bom mogel napraviti šestmesečni račun.
Ravno tako ste vsi povabljeni v o-bilnem številu se udeležiti seje 2. julija, ker bo več raznih reči in šestmesečni račun.
Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam društva sv. Jožefa in K. S. K. J.	A. Korevec, tajnik.
Waukegan, 111., 14. jun. — Članom društva Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. Jednote se tem potom naznanja, da je društvo na svoji zadnji seji dne 11. junija sklenilo, da še društvo korporativno udeleži slavnosti razvitja nove društvene zastave Slov. Narodnega Podpornega društva "Sokol” dne 25. junija. V ta namen naj se zberejo vsi člani z društvenimi znaki imenovanega dne ob 1. uri pop. v šolski dvorani.
Ravno tako je tudi društvo sklenilo, da se tudi korporativno udeležimo bla-goslovljenja nove. društvene zastave ženskega društva sv. Ane št. 127 K. S. K. Jednote, dne 2. julija. Ta dan se bode dalo tudi celo društvo fotografirati: torej naj se zberejo vsi člani ob pol 9. uri zjutraj z društvenimi znaki v šolski dvorani. Želeti je, da bi se vsaj ta dan vsi člani udeležili, da n* bo nikogar manjkalo na slikah. Vsak član je dolžan, se udeležiti marčanja dne 25. junija in dne 2. julija; kdor se ne udeleži, zapade kazni, kakor je bilo sklenjeno na seji.
Bratski pozdrav vsem članom društva Marije Pomagaj!
Math. Jereb, tajnik.
Biwabik, Minn., 10. jun. — Naznanja se vsem članom društva sv. Janeza Krstnika št. 13. K. S. K. J. na Bi-wabiku, da bo redna seja 2. julija 1911, in ste vsi vljudno vabljeni, da se udeležite kakor je mogoče v obilnem številu te seje, ker bo volitev novega odbora, namreč predsednika, prvega tajnika in delegata. Znano vam je, da se mora pri prvTseji izvoliti nov mož, ako se izprazni prostor.
S pozdravom vsem članom in članicam društva sv. Janeza Krstnika št. 13 in vsem udom K. S. K. J.
Math Junko, podpredsednik.
Frank Zakrajšek, drugi tajnik.
New York, 19. jun. — (Vabilo.) Uljudno se vabijo vsa sosedna društva v New Yorku, Brooklynu in Newarku, kakor tudi vsi ostali Slovenci m Slovenke v okolici na veliki izlet, katerega priredi društvo sv. Frančiška št. 46 K. S. K. J. v nedeljo dne 2. julija 1911 na prostorih g. Luisa Kump: Hotel “Zum Gruenen Wald”, Columbia Ave. in Elm St., Maspeth, L. I. Kdor si želi nedeljskega kratkočasenja in svežega zraka nabaviti, naj pride istega dne na omenjeni prostor, ker je lep zeleni gojzd za sprehod, da se vsak lahko ohladi. Svirala nam bo tudi domača slovenska godba pod vodstvom Vinka Riedel-a. Zatorej so naprošeni vsi člani goriomenj enega društva, da se polnoštevilno udeležimo taistega izleta, da pripomoremo k boljšemu uspehu naši blagajni. Začetek bode ob 1. uri popoldan. Vstopnina za osebo 15c. Za vsestransko in dobro pijačo bode skrbel odbor. Pozdravljam vse rojake in sobrate, kakor tudi vse ostale Slovence in Slovenke in kličem: na svidenje pri našem izletu v nedeljo dne 2. julija v Maspeth, tega leta.
Nadalje na znanje tudi vsem članom društva, da se naše mesečne seje vrše poletenski čas do novembra meseca vsako prvo soboto v mesecu v naši dr. dvorani. Zatorej ste naprošeni, da se bolj polnoštevilno udeležujete sej in da bi bolj redno plačevali svoje mesečne prispevke, ker s tem prihranite tajniku delo, društvu pa denar, da ni potreba rsacega posamezno opozarjati.
So. Omaha, Neb., 13. jun. — Cenjeno uredništvo A. S.! Prosim, da natisnete ta moj dopis iz tukajšnje naselbine, ker redkokedaj se kaj sliši od nas, posebno pa o društvenih razmerah; zatorej sem se namenil, da jaz malo naznanim, kako mi tukaj napredujemo na društvenem polju. Ne bom rekel, da je kakor bi moglo biti, ker žalibog je tudi tukaj precej Slovencev ali po domače Kranjcev, ki grejo rajši k drugim narodnostim v društva, kakor pa k svojim. A ravno sedaj imamo mi tukajšnji Slovenci lep dokaz, katera društva so več vredna za naš narod: domača ali tuja.
Poslušajte in premislite tole, kar vam zdaj povem, vi vsi, ki se vas tiče, ne samo tukaj v So. Omahi, ampak po vseh slovenskih naselbinah.
Tukajšnjega društva sv. Cirila in Metoda št. 90 član Ivan Čapuran je umrl 19. aprila. Pokojnik je bil še pri dveh drugih društvih in jednotah. In od našega društva, spadajočega h K.
S.	K. J. v Joliet, se je pokojnikov certifikat (ali “policy”) izgubil. Vi, ki ste pri društvih, znate, da je sitnosti, če se takšna stvar izgubi: je treba hoditi okoli notarja in dokazati, da je izjava resnična. A od onih dveh društev, jedno Hrvatske Nar. Zajednice, a drugo Češke Katoličke Jednote so imeli pokojnikove certifikate. Vi, ki pravite, da Kranjsko-Slovenska Kat. Jed-nota ne plača tri mesece posmrtnine, poslušajte! Kakor pravim, mi smo imeli zadržek in sitnosti; pa od katere jednote je pokojnikova žena dobila izplačano posmrtnino prej, od naše sl. K. S. K. J., ali od onih dveh? Povem vam, da od naše jednote je že izplačano, od onih pa še ne!!!
Zatorej se v imenu pokojnikove soproge zahvaljujem celemu glavnemu odboru K. S. K. Jednote, ker tako vestno izpolnjujejo svojo dolžnost in skrbijo za zapuščene sirote, da ne živijo v pomanjkanju, a z njih deležem si pa kedo drugi profit dela.
Se enkrat vam rečem, vi, ki bolj verjamete v drugo narodnost, berite tole! in se potem ravnajte!' Pristopajte k domačim jednotam, ki razumete, kaj se govori na sejah. Manj imate za plačevati in bolj so vestne!
Z delom gre tukaj po navadi. Vreme je toplo zadosti, brez dežja, katerega bi že potrebovali kakor slepec gledanja. Posebnih novic tukaj nimamo. Zatorej bo za zdaj dosti, zakaj se bojim gospoda urednika, da bi ta moj prvi dopis pahnil v večno temo, da ga na svetlo več ne bi bilo. Za sigurnost se pa tukaj s polnim imenom podpišem. Pozdrav vsem zavednim Slovencem!	\
Anton Krašovec, tajnik.
Rockdale, 111., 13. jun. — Naše žensko društvo Marije Pomagaj št. 119. K. S. K. Jednote izreka tem potom toplo zahvalo sosestri gej. Mariji Zalar za marljivo delovanje in trud, kojega je imela skozi tri leta kot tajnica našega društva.
Obžalujemo, da se moramo tako nenadno hitro razdružiti, vendar ostaneš med nami v dolgotrajnem spominu.
Tužnega srca poslavljajoče se od Tebe, draga nam sosestra, Te iskreno pozdravljamo ter kličemo z Bogom, želeč Ti popolno srečo in zadovoljnost v drugi naselbini.
Marija Kostelec, predsednica.
Katarina Petruša, tajnica.
Helena Pekolj, zastopnica.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu tem potom naznanjam, da sem otvoril svojo novo brivnico na vogalu Summit in Ruby cest. Svojim mnogim prijateljem in znancem se najiskreneje priporočam v obilen obisk. Moje delo je znano vsakemu sorojaku, ki že delj časa biva v tem mestu za to sem si vsvesti, da me bodo moji mnogobrojni prijatelji gostoma obiskali na prijaznem hribu v moji novi brivnici.
Filip Hibler,
Ruby & Summit Sts., Joliet, 111.
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE OO.
2616 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ

FINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephone« 2t,
Rojaki! Slovenci!
Naj več ja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po	brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA c vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Compagniie ^ Generale Transalanitque
FRANCOSKA PROGA.
Cratka zveza z Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P-LA SAVOIE za.ooo H. P.
LA LORRAINE 33,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo Brezplačno hrano na parnikih družb«.
Snažne postelj«, vino, dobro hrano in 'razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St,
New York City.
Slavni sestop na 19 Stat« St, N. Y.
Maurice Kozminski, gl zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St, ffr«—y Frank Medoeh, agent; 9471 Ewing Av e.. So. Chicago, IU. A. C. Jankovtc% tgeet; 2127 Archer Ave., Chicago. IH Paul Starič, agent, lit South 1W It, St Louia, Mo* L. Stem ft Son, agenta, Jotyat, IH
DOMOV. 4*4»
(Iz življenja sibirskih izseljencev.) Ruski spisal N. Telešov.
(Konec.)
V.
Zvečerilo se je... Močan dež, ki je lil že od poldneva, je do kože premočil; Semko in neznanca.
“Idi, brat, idi,” — je bodril starček. “Požuri se! Jesen je tu, a midva še do gor ne prideva. Kaj bo potem? Tedaj sva izgubljena.”
“Saj grem, dedek.”
“Zakasnila sva se... Da bi le mraz še ne pritisnil... A, slaba je!”
Senika se je, neglede na utrujenost, počutil dobro. Srečanje s sopotnikom ga je radovalo in bodrilo. Bil je miren m vesel, da se sedaj ne zgubi s ceste in da ga dedek privede, kamor treba. Da, tudi pogovoriti se je bilo prijetno; a dedek je vedno pravil o domovini in o Sibiriji, kjer kopljejo zlato, govoril je o ječah, o svobodi, o kruti sibirski zimi in o zelem pomladanski travici, ki tako vabi človeka domov in mu ne da pokoja ne podnevi, ne ponoči.
“Kaj pa, dedek, sva li že mnogo prehodila?” — je izpraševal Senika.
“Vidiš, — gladnejša sva postala: to znači. Raseji se bližava. A ko prideva čez gore, — tam bova še bolj gladna. Zato ti pravim: Požuri se!
V	Raseji ljubijo denar, a midva ga nimava, no, in nočuj, kjer hočeš, in ješ, kjer hočeš, kar moreš. Sibirija, brat, je dobra!... Le da nam njene dobrote niso po okusu... ne po volji! Žuri se, fantič, žuri!”
Nekoliko vstran od vozne poti se je ustavila karavana voz. Bilo je temno in hladno, in vabljivi plameni ognjev so prijazno pozdravljali potnike. Iz preženi konji so blodili v temi po poljani in smukali jesensko travo. Vo zovi so stali kviško obrnjenimi ojni-cami, a mužiki so netili ogenj, se greli in kuhali večerjo.
“Bog pomozi!” — je dejal neznanec in stopil k ognju. “Dovolite ogreti se, prijatelji!...”
“Le sedi,” —■ so odgovorili ravnodušni glasovi.
Starček sede in stegne roko proti ognju. Tudi Senika se približa. Njegova premočena obleka se skoro ogreje in po hrbtu ga spreleti prijetno dr getanje.
“Odkod te nese Bog?” — reče nekdo izmed mužikov in zre neznancu v lice.
“Od daleč grem. Domov jo krešem.”
“Pa fantič ta, je-li tvoj, ali kaj?’ “Ne, srečala sva še.' Izseljenski je .. . Sirota je ostal.”
“Glej, dragi, premočen si!”
Vsi so obrnili na Semko zanimanje: On je sedel prav poleg ognja in gledal kako gori in se krči v ognju, dračje, kako se vije po vetru beli dim, kako se peni in kipi v kotlu juha.
“Sirota torej?” — so vprašali muziki in zopet začeli zreti na Semko.
Potem so se začeli pogovarjati o kruhu in delu. Ko je bila jed gotova, so se lotili večerje.
“Jej, ubožec, jej,” — so gostili Sem ko.
Senika se je nasitil in legel k oddihu. Po vroči juhi mu je ugajalo 'poležati nekoliko poleg ognja. Dračje je veselo jicasketalo, dišalo je po dimu in svežem lubju, — povsem tako, kakor je bilo v 'Belem. Samo ko bi bilo to doma, bi si nakopal sedaj krompirja in ga vrgel v ogenj. In Semki je prišel na misel zogljenel 'krompir, ki tudi diši in v rokah peče in med zobmi hrusta.
Nad glavo Senike šo bleščal? zve zde, ravno tako jasne, gosto posejane kakor v Belem, — in njemu se je ho telo misliti,,da je Belo sedaj nekje v bližini... Noge so ga bolele od utru jcnosti, zemlja je hladila bok in hrbet, a ogenj mu je tako lepo ogreval lice in prsi in kolena.
Mužiki so se še vedno o nečem po govarjali; tudi dedek se je pogovarjal ž njimi. Semka je slišal njegov glas “Težavno je, prijatelji, težavno...” In mužiki so tudi govorili, da je “težav no”. Potem so postali njihovi glasov glušji in tišji, kakor bi zabrnele buče le... Potem so zaplavali pred Semko rdeči krogi, potem se je razlila široka, hladna reka, a za reko se je pokazajo Belo... Semka se je hotel vreči tja ono stran plavajoč, a neznanec ga je vjel za nogo in dejal: “Težavno! te žavno!” Potem «o se zopet zavrteli rdeči in zeleni krogi, — in vse se j zmešalo. . .
Semka je spal kakor ubit.
V	VI.
Bilo je rano sivo jutro, ko je odprl
oči.. Po nebu so se vlekli oblaki. Hla den veter je pihal sunkoma na ugasel ogenj, zgrabil kupček pepela in ga žvižgom raznašal po polju. Mužikov že ni bilo, a neznanec, zvit v kepo, je ležal na zemlji.
Semka se je vzravnal in šel.
“Očka,” je poklical starčka, a ta ni odgovoril. “Kje so le mužiki?” mu je takoj prišlo na misel in v tem trenot-ku se je zbal za nezna-nca.
Veter je tulil in razpihal pepel; po črnih ogorkih so svrščale dogorele vejice, in vse polje, se je zdelo, šumi in stoka... Postalo je žalostno.
“Dedek!” krikne Semka še enkrat, a njegov glas odplove z vetrom na drugo stran'
Njegove oči so se proti volji zapirale, glava je postala težka in sama padala na prsa. Semka je legel znova, a okrog in odpovsod mu je godlo
v ušesa: zrzrzrz!... In njemu se je dozdevalo, da so ubili neznanca razbojniki, nekje blizu je slutil svoje Belo, a tja iti mu nekdo brani, nekdo ga vleče nazaj, vleče ga tja na ogromno
polje, kjer stoji siva baraka. “A------
ti greš domov?” je govoril nek srditi glas. Nato prineso goreče juhe in jo zlivajo Semki naravnost v usta, lijejo na glavo, lijejo vedno bolj ih bolj, tako da izraste iz glave cela goreča gora, a juho lijejo še vedno, lijejo nepre-tano... Glava oteka, notri gori ogenj Semka se zadihava — in odpira oči.
Nad njim sedi sklonjen neznanec in žalostno kima z glavo.
Kaj je, brat?” govori on in tiplje njegovo lice z roko.
In Semka vidi nad seboj nebo, soln ce, sivo brado, upale oči...
“Kaj je, brat?”
“Dedek —i,” je s težavo zašepetal Semka.
“No, brat, vstani, sedi!”
Starček ga je dvignil, posadil k sebi na kolena in naslonil njegovo glavo na prsa.
“Kaj je, brat?”
“Nič,” zašepeta znova Semka. “Zavedi se nekoliko, treba je vendar
dalje iti, kamorkoli že bodi ------Ne
umiraj še tu! Bog je milosten.”
Čez čas sta že šla tiho po cesti. Neznanec je korakal umerjeno in gotovo, a Semka se je često spodtikal in zbijal s. koraka.
“Mesto je še zelo daleč,” se je pritoževal starček. “V bolnišnico bi te dal... Ti vendarle nisi to, kar-jaz... Ti lahko... A glej, jaz se še pokazati ne smem tja... v mesto pač. Eh, življenje, življenje!...”
Kmalu nato se je Semka ustavil. “Dedek... noge ne neso. Daj, da počineva.”
Poj deš v goščavo. Tam je topleje. No, drži se me. Glej, tako! No, pojdiva.”
V goščavi sta oba sela. Neznanec e velel Semki položiti glavo njemu na kolena, a sam je nalomil dračja in vej in naredil iz njih postelj.
“Lezi, lezi, mali!... Le lezi!” ‘‘'Dedek,” je poprosil Semka, “ne pusti me samega! Radi Krista — dedek!'
Bridko je zaplakal in že ni govoril ni besede. Zopet se mu je začelo dozdevati, da gode in tuli krog njega, zopet ga vleče nekdo za glavo, vse se vrti pred njim in gori... “Domov, domov!” — težko izgovarja včasih Semka in skuša z naporom odpreti oči, toda že ne vidi ničesar.. . Včasih ugleda neke nove ljudi, neznano tujo barako, daj vidi mater, zdaj rečico Uzjupko, zdaj zopet neznane ljudi, zdaj svojega neznanega spremljevalca, in dan in noč se skupno menjavata, in slednjič, Semka odpira znova oči.
On leži v sobi na mehki postelji. Jasno vidi nad seboj strop, vidi, kako se maje za oknom golo, šibko drevesce. A v strahu misli: “Zopet baraka?” — in hoče skočiti in zbežati, toda njegovo telo se ne gane, a glava kakor bi primrzla k ^blazinici.
“Kje je pač dedek?” pomisli Senika in išče z očmi znano lice. Toda ni bilo ne starčka, ne gozda, ne ceste, in Semki je bilo bridko in bolestno, da ga je zavrgel neznanec, — in tihe solze so lile curkoma po njegovem bledem, shujšanem licu...
VII.
Nekoč je stal Semka v bolniški halji, še vedno slab po bolezni, pri oknu in zamišljeno zrl na prazno ulico, kjer je podil veter čez luže jesenske liste. Zadaj za Semko je stal Dunidič, bolniški vojak, ki je tudi gledal in mislil svojo misel. On je že pripovedoval
čal: “Dedek!”, a stražnik je ravnoduš no izpregovoril:
“Čemu rjoveš? Ni treba rjoveti! Tebe vrnejo skoro v domovino, kei ti si še — dete, in tu za-te povsem n: primeren kraj. Rečeno je: vrniti se. —■ ne vpij!”
Toda Semka je plakal in se trudil pogledati nekam po strani, za ogel. kamor je odnesel svojo okove njegov slučajni verni drug — neznanec.
“Torej, kam greš ti?” — je vprašal ¡epričakovano neznanec in se pobiral z trave.
“Jaz, dedek, grem domov...”
“No, tudi jaz domov. Greva vkup.” (Konec prih.)
?0«<H0*Of0*O4OfO4O+<H'
Za kratek č a
♦0*0*
i S A
0+04+0+0+0+0+0+0+0+06
Prirodopisno.
“Kamela lahko osem dni dela. ne da bi pila!” je pripovedoval gospod Čeporezec svoji zelo jezični ženi.
“Prava reč to,” pravi, z očmi ostro mereč ga, gospa Čeporezka, “poznam celo velbloda, ki lahko osem dni pije, ne da bi delal.”
Gospod Čeporezec je šel tiho v stransko sobo..
Vina napr
Rojakom priporočam moja izvrstna •una, novo vino muškotel ali črno vino
00	30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino SOc gal., drožnik ili tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam no 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov
1	a naročila:
f Í
Slepa tihotapska kupčija.
Berač: “Dajte ubozemu slepcu desetico
Gospod: “Slepcu? Saj imate še popolnoma zdravo oko!”
Berač:, “No, potem dajte petico!”
Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.
Crockett. Cal
Kmečka logika.
Župnik: “Nikdar ni prepozno, poboljšati se, Boštjan! Zapomni si to!” Boštjan: “No, potem pa še malo počakam.”
“Ali
Nič zadrege.
Krčmar (svojemu pomoćniku): še kaj muškatovca tu?”
Pomočnik: “Ne, vino je pošlo, toda še so, tu napisni listki."
Semki, kako ga je bolnega, bre^zavf
4- . — ,• « i ", r. rti o rt ."v, 1 * n , i- 4 -, .... 1 —	A t-M i-
sti prinesel semkaj starček. “A tu se je pojavil sodnik... Gledal je na starčka in govoril: “Zdravstvuj, krasavec!’ A starček je tudi prisedel. “Zopet se sprehajaš?” je govoril oni... No, in tedaj so ga prijeli... Tretjič je že u bežal iz ječe. Tretjič so ga lovili.” Vse to je Semka že slišal od vojaka in vsak dan je govoril pri molitvi “Gospod, reši dedka — neznanca!” “Zdaj jih odpošljejo,” je tekel vojak. “Glej, ravno jih peljejo.”
Kmalu je zaslišal Semka neke za tegle, posebne glasove. Potem so se pojavili vojaki s puškami na ramah, a za njimi je šla četa v sivih haljah, okroglimi pokrivali, ropotajoč z veri gami, ki so se opletale in rožljale na rokah in nogah. Ob obeh straneh so šli istotako vojaki; vsi so se ježili od mraza.
Z zamirajočim srcem se je prislonil Semka k steklu in s široko odprtimi botrti je zrl na to sivo četo in iskal znano postavo. Naenkrat je obupno zakričal, skoro zatulil in začel biti pestmi po steklu.
“D.edek, dedek, dedek!” %'etji''arestantov je ugledal Semka nežrranča, ki je šel v verigah skoro mimo okna.
“Dedek, dedek!” je kričal Semka in ni pomiril sebe od radosti in bojazni Ko so zaslišali stokanje, so mnogi okrenili glave. Ozrl se je tudi nežna nec. Semka je videl, kako je pogle dal nanj s svojimi upalimi sivimi oč mi, videl je, kako je vzdihnil in mu žalostno pokimal z glavo.
V potokih so zalile Semko solze srce je besno bilo v prsih, — a med tem je skupina s spremstvom že od šla in se skrila za hišnim oglom. Sem ka pa je še vedno bil krog sebe in kri
GEO. MIKAN
MODERNA (íOSTILNA
Popolnoma varno naložen denar
--JE PRI-
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico,
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.”
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov a vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obr*. stujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
Zlobno.
Stara devica: “Jaz sem hči železniškega nadzornika.”
Gospod: “Kaj, ali so bile že takrat železnice?”
202 Ruby St. JOLIET, ILL.
Novinčeva starost.
Novinca vpraša častnik, koliko mu e let.
Novinec odgovori: “Jeden in dvajset; pa bi mi jih bilo že, dvaindvajset, toda jedno leto sem bil bolan.”
Nepravičnost.
“No, Tonček, ali Ti ugaja v šoli?” “Prav nič ne; mi moramo delati šolske naloge, in učitelj dobiva denar!"
Poznavatelj ljudi.
Bolnik: “Gospod doktor, danes se počutim prav dobro.”
‘To sem si takoj mislil.”
‘Kako to?”
‘Ko sem prišel prvikrat k Vam, ste rekli: ‘Preljubi, predobri gospod doktor,’ pri drugem obisku se je glasilo še: ‘Ljubi gospod doktor.’ in danes sem samo ‘gospod doktor’.”
Tolažba častniškemu slugi.
Častnik je izgubil v boji nogo. Njegov sluga je zato močno plakal. Ali častnik ga tolaži, rekoč: “Ne jokaj se, dragi moj Ivo, saj bode za tebe lože, zakaj treba ti bode snažiti le jeden čevelj!”
Ne zgodi se nikdar.
Korporal: “Če pride vojak s puško in z vojaško torbo k predniku v sobo, da bi mu kaj naznanil, in mu ta ponudi kupico vina — kaj naj stori v tem slučaji vojak?”
Novinec: “Tega pa ne vem, gospod korporal, ker kaj takega se ne zgodi nikdar.”
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat.........$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.0C Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale .......................... 1.0C
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5 Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši.
RAD BI VEDEL KJE JE MOJ brat Janez Lovrač. Biva nekje v Ameriki. Doma je iz Valovnega dola občina Peče, Gorenjsko, okraj Kamnik. Prosim naj se mi javi Anton Lovrač, La Salle, 111., Kapal St. No. 1145.	2t
RABIMO IZKUŠENIH DRVAR-jev blizu Greenvievv, 111. Vprašajte Covey-Durham Coal Co., 203 So. Dearborn St., Chicago, 111. 2t
NAPRODAJ LEPA HIŠA S 6 SO-bami. Proda se poceni. Več pove Lov. Roštan, 1224 N. Broadway, Joliet.
IŠČEM SVOJEGA BRATA PO imenu John Pajk. Doma je iz Viš-njegorske Drage. Prosim cenjene rojake, ako je komu kaj o njem znano naj mi blagovoli sporočiti za kar bodem zelo hvaležen. Frank Pajk, Box 339, Forest City, Pa.
IŠČEM PETRA MUC, P. D. VIDIC iz Priložja pri Podzemlju. Star je 26 let, bolj rujavih las, a vedno tla gleda. Tu je bil na hrani in stanu do 15. t. m. Okradel mi je iz skrinje $15.00 in ponoči neznano-kam odšel. Kdor rojakov ve za naslov in gnezdo tega ptiča naj mi ga naznani in dobi nagrado. Jos. Marentič, 1302 N. Broadway, Joliet, 111,
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass't kasir.
lili
iieal
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, HL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstv-.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje^ izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Æ&A aiÊiati	ásdk&L	jÉa «Ék
fjoT9 "jR" nr "JK“ nip nn *jrt nr1 ôp "jh:“ nin
*
§
*
%
%
*
*
*
*
«
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom,'toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
TrinerjevoZdravilnoGrenkoVino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
«
*
«
Izguba teka
Nepravilno prebavljanje
Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod
Kolika in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bo-
lezni
Izbruhi
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.
TRINER,
kemični laboratorij,
1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
4
4
4
4
4
S traka
mm očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steši M Honse
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Bray-eva Lekarna
SepriporoČa slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
. Nizke cene.
1G4 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
31. B. Schuster
Young Building.
Frank Žagar
KROJAČ,
205 Indiana St	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljam in čistim obleke.
C. W. MOONEY
t
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno, 'PS
kjer te toči vedno sveže pivo, žgan' ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Sk-Off
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St,	Joll»
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St,	Joliet, 111.
N. W. tel. 503.
Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli!
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, HL Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
Ana Vogrin
Izkušena babica
210 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, I1L
f
I
I
Emil Bachman
1719 South Center Avenu*. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti najboljše me 10 po najnižji ceni? Gotovol V mesaic
J. & A. Pasderti
•e dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba )• «aše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone m;
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja* in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
Chi. Phone 376. 1/ N. W. 927.
KirinčicBros
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
The U. S.” 10c. in ‘‘Meerachaum” Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, IR
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
A. ff. tar Dri Gi.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL,
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
(
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
(Nadaljevanje z 2. strani.) sikdaj. Moj prijan pa se je izkazal za izvrstnega pedagoga in na nebu zakonskega njegovega življenja ni več oblaka. Poboljšal se ni, slab ali hudoben itak ni bil nikoli in vendar je prost in gospodar svoje volje. In taki bi morali biti vsi!
Pri sejah, pevskih vajah ne bi bilo osamelih stolov in družabnost bi postajala živahnejša...
Veselice za nekaj časa pavzirajo,— Zadnja je bila Orlova, namreč za zimsko sezono. — Društvo “Orel” je sicer še jako mlado in vandar lepo napreduje. Seveda so vsi člani agilni, vse pa nadkriljuje predsednik g. Peter Petek. Pod njegovinj predsedni-štvom je društvo jako napredovalo in prepričan sem, da bode tudi v bodoče. — In samo tako treba;
Bliža se desetletnica društva sv. Jožefa. j — Delajo se velike priprave in ne varam se, ako že danes trdim, da bode imel “sv. Jožef” s takratno ..f-fairo fenomenalen vspeh!
Prično se tudi pic-nic-i. — Prvi bode od društva “Sv. Frančiška”. Tje še sicer nisem povabljen oficijelno, vendar pa upam, da se to zgodi. Tamkaj se zbira elita in skromna moja malenkost greši sicer, da se predrzne prištevati k tej, se jej družiti, verujem pa v ilobroto božjo in skesano upam, da mi Vsemogoči ta greh odpusti.
Napredujemo pa tudi v obrti. — Brata gg. Petar in Frank Cerar odprla sta trgovino s klobuki in obema želim mnogo sreče. 1- Aktivirala se je tudi neka kompanija za tvornico slamnikov. O tem Vam ne morem poročati, ker mi manjka detajlov. Izvrstna pa je bila ta ideja. Naše Slovenke in Slovenci so na polju slam-niške obrti strokovnjaki in škoda, zelo škoda je, da niso storili tega važnega koraka že prej. Tako pa, kolikih izvrstnih moči se žrtvuje,Židu! Ti vragovi so pretkani in izrabljajo vrle slovenske roke! Upajmo, da se odpre tvornica samo za slovenski živelj in iz vseh židovskih, nemških, ameriških slamniških tvornic naj Slovenec izgine! Vstrajnosti treba, nič zavisti in samostalni, neodvisni bodete!
Naš rojak Leo Štrukelj je odprl v downtownu gostilno, gospa Vogričeva ima v Brooklynu restauracijo in kakor slišim, da je začetek povsod dober.
Število hišnih posestnikov se je tudi pomnožilo. — G. Karl Adamič, prvi knjigovodja ugledne tvrdke Fischer je pred enim mesecem kupil vilo v Long Islandu. Obiskal sem ga že parkrat in ugajalo mi je. —1 Okolica je jako romantična in prsa se širijo človeku vživaje čisti in sveži oni zrak. —Tam ni stanovanj, kakor jih imamo v New Yorku, vsaka soba ima par o-ken in zraka v izobilju.
Vrednosti peresa se v prozaični — svobodni naši zemlji ne pozna, vendar pa imamo tu eklatanten vzgled, da vredi v Ameriki nekaj tudi pero, vstrajno, marljivo pero! Le žal, da jih je malo takih, ki bi se tako visoko povspeti mogli kakor se je naš Charles!
O naših pevskih društvih še nisem govoril! — Moram in “ad captandam benevolentiam populi mei” (o moj Barbič, ne zgražaj se nad barbarizmom mojim, naj Te tolaži, da tega “avstrijski župarji” ne razumejo...) poročati le ugodne vesti. Najnovejše pevsko društvo naše “New York” napreduje in kmalu, zelo kmalu poleti s svojimi prijatelji in ljubitelji mile slovenske pesmi na izlet daleč od New Yorka in takrat se bodo mogli »paši rojaki prepričati, da smo se v kratkem času naučili mnogo!
Želel sem, da se ne\vyorška pevska društva zjedine v eno, zadnji moj poskus, se mi je pa ponesrečil popolnoma! Apeliral sem na trezno in nepre-tirano mišljenje poedinih faktorjev, pa ni šlo! Prokleta osebnost igra pri nas še vedno glavno ulogo in dokler se ne rešimo te, ni pričakovati »skupnega delovanja.
ln-pa kaj bi govoril, glas se izgublja, ko onega, ki je vpil v puščavi../
Za danes dovelj! Mnogo pozdravov iz New Y7orka vsem! Vaš
Ivan Adamič.
Novy llradec, N. Dak. — Sedaj je zime tudi pri nas konec; pripeka vročina kakor na jugu; najbolj pa se odlikujejo komarji, ki človeku ne puste čisto nič zdrave kože. Vreme imamo res krasno; noči so pa precej hladne, kakor v domačih planinah; zato pa leži po vsej preriji rosa, kakor bi bil čez noč pršel lahen dež. ■— Praznik sv. Rešnjega Telega obhajali smo kakor v starem kraju iif to v tej občini v 15. letih letos prvič.» Napravili smo po preriji krasne oltarje, cvetlic m drevesec so pa pripeljali farmarji. — V nedeljo 25. junija začnemo sv. misijon; škof Koudelka pride dne 24. do Dickinson in od tod potem po avtomobilu do Novega Hradca. Sklepati po tem, kako se Čehi že sedaj vesele prihoda ro-jaka-škofa, bo udeležba velikanska. — Zadnji pondeljek pa je prišel v Novy Hradec tudi Mr. John Plaznik iz St. Fra'ncis Seminary, St. Francis, Wis. Počitnice bo preživel pri župniku v Novem Hradci. O “društvu”, katero so ustanovili slovenski duhovni pred leti in mu dali ime “Baraga"', bom pa prilično spregovoril. Menda spi spanje “pravičnega”, ker na neki poziv iz Wyoming oglasili so se le Rev. Sojar, Rev. Tomšič in pisec teh vrst. Takrat bom pa, g. urednik, tudi odgovoril na vprašanje, katero je stavil Vaš list: So-li obilni časopisi, Jednote itd. Slovencev v Ameriki znamenje napredka ali ne?	Rev. Smoley.
Valley, Wash., 12. jun. — Slavno u-redništvo A. S.! Prosim malo prostora v tem priljubljenem listu, da sporočim o naši naselbini. — Vreme imamo lepo in toplo, in tudi dež nam letos večkrat pomoči. Vse lepo kaže; če nain Bog tako ohrani, bomo imeli dobro letino. — 1. junija smo imeli prvo sveto obhajilo, to je bilo na svete Trojice dan. 16 nedolžnih otrok je pristo pilo k mizi Gospodovi pri osmi maši. Po deseti maši je bil blagoslov z Najsvetejšim. Med blagoslovom so otro ci zopet ponovili krstno obljubo. Naš gospod se je potrudil, da jih je lepo pripravil na ta njihov najveselejši dan. Lepa mu hvala! Potem so šli otroci na kosilo z gospodom, ki so jim je skrbne matere pripravile pri Mr. Siv-nu. Prihodnji četrtek, to je, na svetega Telesa dan, bomo imeli dve maši in procesijo, če bo lepo vreme, bodeta dva duhovna. — Pretečeni teden so prekopali vse mrliče, ki so bili pokopani majhno od šole, na novo pokopališče, ki je pri cerkvi. — Gospa Marija Tomše je boljša, da je pokonci, pa je še slabega zdravja. — Z delom je pa tukaj letos bolj slabo, je dosti ljudi, pa še zmeraj kateri pride. — Zdaj naj bo dosti tega dopisa, naj se pa še katera druga malo oglasi. — Pozdravljam vse bralke in bralce A. S., posebno brata in prijatelje v Brockway, Minn.	Mary Swan.
Hinje pri Žužemberku, 3. jun. — Naše društvo, ki ima šele dobo enega leta za seboj, lahko ponosno reče, da je v tem kratkem času sila napredovalo. Iz poročil letošnjega obč. zbora je bilo razvidno, da splošno zanimanje ni ravno majhno. Bilo je kakih 12 predavanj, ki so bila vsa dobro obiskana. Knjižnica, dasi precej številna, je bila malodane vsa prebrskana od marljivih članov in posebno še od članic. Priredile so se tudi tri predstave. Največji korak pa je naredilo društvo s tem, da si je omislilo-nove prostore v Sporarjevi hiši. Dvorana, katera je društvu sedaj na razpolago, je zadostna za 300—400 oseb. Tu se je že vršila ena predstava in več predavanj. Le žalibog, da nam nova domovina pobere toliko mladih moči. Že v zadnjem mesecu se je izselilo nad 20 oseb. Gotovo, da želimo vsem najbolje sreče onstran luže, a še bolj bi želeli, da bi si sreče iskali vsi doma. Upamo, da izseljenci ne bodo pozabili našega društva tudi tamkaj, ker dobro vedo, da je siromašno, ker so tudi razmere, v katerih se nahajamo, siromašne.
Z odličnim spoštovanjem
J.	Mihelič, kapelan in t. č. tajnik.
VWAVYJW1VAV.WJYAVWI
JAVM JNOTAR
Oscar J. Stephen
Sobe 201 In 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
P
Kupuje in prodaj« zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko šu oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Albert Weiss Land Co.
Reel River Talley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
lilspšs fm n groto.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, es, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois, bi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETI1TA
SLOVENSKI
KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 18‘2. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobfodnih družb.
Pošnjattt denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
0404 ♦0a0«0*0*0*0*0+0*0+0a0+0 »04040404040404040404040C
Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.	\
I TPijte “ElBrand” pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. J ►♦*0040404040404040^>40*0*04040404*0404040»0*04040i
J. P. l£ING,#
0b*etvek8fon * ^ Lesni
44*4*9»4trgovee.
Clinton in Desj^ines 6'ts. Joliet
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji- lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip) Bozioh.
101 Indiana St. K. W. Phone 381 Joliet,II!
Popravljamo
Delo jamčimo
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču če; treko. Tam dobim dobro pivo, žg* nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajti se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-n,
400 Ohio Street	Joliet,. 111»
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St.,
Joliet, Illinoi»
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, 111.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
ČITAJTE!
Ukdžem Vđm cestu k štastiu. Dok&zal som to tisiceTuđom a dokažem to aj V&m, akonado-budnut štastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite2c štemp-lik a ja V&m pošlem dplny nS-vod a tajnosti, z čoho«a budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL.
SAL YAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO.,
(nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka oh sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
'Za nadaljne informacije, cene m vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York.
IMENIK podrejenih društev
KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Franc Banich, 1822 W.
22 Pl.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1827 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Eliz-aa-beth St.; tajnik: Anton Korevec, 105 Indiana St.; zastopnik: Frank Horvat,
1203	Cora St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111. Predsednik:	John 'Kren, 309
Jackson St.; tajnik:	Josip Panian,
1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1230; tajnik:
John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111. Predsednik: Jos. Brgles, 1227—-3rd St.; tajnik: John Pražen, 1202 Main St.; zastopnik: Jos. Bregač, 1108 —4th St. Seja prvo nedeljo.
7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Peter Čulig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14. dne v mesecu.
g. Društvo sv. Cirila in Metoda, Jo- j de[ V liet, 111. Predsednik: Martin Kambič,
1204	Cora St.; tajnik: Matevž Bučar,
706 N. Broadway; zastopnik: John Gre gorčic, 1600 Hickory St. Seja tretjo nedeljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič/ 608 Pearl Sit.; tajnik in delegat: John Tancik,
609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik:	John Jerina,
porest Ave. 4;tajnik: Andrej Žakelj,
Box 262; zastopnik: John Novak, Aurora Ave. 659. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City,
Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-«juehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box S47; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11, Seja drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Ka-riš, Box 107; tajnik: Math. Viđaš,
Box 107; delegat: Matt. Tomac, Box 150. Seja prvo nedeljo.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte,
Mont. Predsednik: John Konda, 909 Ergo St.; tajnik: Fr. Radmelich, 436 Watson Ave.; zastopnik: Nikolaj Po-žek, 468J4 East Park Alley. Seje prvo in tretjo sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny,
Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 137 —
46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk,
<77 Main St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko «Itainšek, Box 306, Virginia, Minn. Me-aečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: John Trat «ik, Box 145; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66.
Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Jos. Kozatt,
200 E. Bonnie St.; tajnik: Mike J. Maurin, 213 E. Bumjly St.; del.: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine,
Pa., Box 57; tajnik: Fr. Petrovčič, Burdine, Pa., Box 246; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 78jž; tajnik:
Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. 11 Ji; delegat: Jos. Hočevar, R. F. D. 2, No.
13J4. Seja drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton,
Ala. Predsednik: Jos. Skoko, Box 237; tajnik in delegat: Frank Keržič,
Box 8, Piper, Ala. Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. lair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus,
1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6025 St. Clair Ave. N. E. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Michael Wardjan,
903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan.
Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet,
Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik m delegat:	Paul
Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Enumclaw, Wash. Predsednik: Fr. Pogorelc, R. F. D. No. 1; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Winchf St.; tajnik: Ivan Filipčič, 4821 Blackberry Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Marko Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Nikolaj Guštin, 329 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la.
Predsednik: Ant. Feer, R. F. D. No. 2; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing,
Minn. Predsednik: Karol Pešelj, Box 201; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat: Anton Kromar, 216—3rd Ave. Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 229 — 57th St.; tajnik: Josip Hočevar, 1 Miorsch St., Allegheny, Pa.; delegat: Jos. Butara, Ambridge, Pa., Box 349. Seja drugo nedeljo..
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Matija Bajuk, 158 Main St.; tajnik: Anton PIren, 229 So. Front St.; delegat: Ant. Malevič, 170 Friderik St. Seja tretji četrtek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622
E.	3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael
J.	Kraker, 503 E. 3d St. Seje prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana,
So. Chicago, 111. Preds.: John Stanko 9619 Ewing Ave.; tajnik: Karol Me-doš, 3523 — 95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9485 Ewing Ave. Seja prvo nedeljo.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Jos.
Lozar, Box 36, E. H.; tajnik: Jos. Sasek, Box 45; delegat: Nick Veržuh, Box 146 E. H. Seje 14. in 18. dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 173 E. 4th St; delegat: Franc Giova-nelli, 424 E. 15th St. Seja prvo ne-
47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Anton Petrič, 11035 Michigan Ave.; tajnik: John Vukšinič,
49.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. Mi-lek, 5106 Dresden Alley; tajnik: Geo. Veselič, 5132 Dresden Alley; delegat: Rudolf Požek, 201—57th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Allegheny, Pa. Predsednik:	John
Mravinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. Mravmc, 120—46th Hartfield St, Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društto sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik: Marka Badovinac, 411 — 6th Ave.; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 710 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 734 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road.; tajnik: Janez Petkovšek, 830—10th St.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega,
Chisholm, Minn. Predsednik:	Paul
Leustik, Box 493; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Anton Repež, Box 658. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Martin Kraševk; tajnik in delegat: Jos. Pašič, Box 102. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Anton Godec, 509 W. 2nd St.; tajnik: Fr. Cerjak, 316 W, 2nd St.; delegat: Filip Starc, A. V. Smelter Co. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn,
N. Y. Predsednik: Anton' Burgar, 44 Edsall Avenue; tajnik:	J. Zupan
1245 Willoughby Ave.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushing Ave. Seja vsa-
ko prvo soboto, v mesecu. 58. ~ "
Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., Box 66; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo 'sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik:	Josip
Francel, Box 567; tajnik: Anton Zalar, 610 Douglas Ave.; delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf* Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Stua, Box 340; tajnik: Al, Shilc, Box 373; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Ant. Marinčič, 8101 Aetna Road S. E.; tajnik Jakob Resnik, E. 81th St. S. E. 3620; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S E. 3583. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-man Ave.; del.: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 307 Grove St.; tajnik: Ant. Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja drugo nedeljo.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Al. Zupančič, 3236yi Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele-
gat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Seja prvo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton,
Pa. Predsednik: John Simonič, 616 S. 2nd St.; tajnik: Jos. Kraševec, 529 S. 2nd St.; delegat: Matija Petrič, 534 S. 3rd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Leopold Stock, Hermine, Pa., Box 38. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Matija Urih, 3326 N. 6th Ave.; tajnik: Ignac Trunkel, 2217—8th Ave. N.; delegat: Jac. Stariha, 1711—6th Ave. N. Seja prvo nedeljo po 10,
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega,
St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Petrič, 6101 Alabama Ave.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: Franc Terfila, Crabtree, Pa., Box 467; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crabtree, Pa., Box 92.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Palear, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Geo. L. Brozich, Box 424. Seja drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111.
Predsednik: John Rački; tajnik: Vincenc Rački; delegat: Štefan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Blaž Usman, 1843 S. 17th St.; tajnik: Ivan Kulo-vič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 1900 W. 22d St. Seja drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina,
La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, St.; tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, Box 652; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ana Ulešič, 1545 W. 21st St.; tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d Pl.; delegatinja: Rose Banich, 1822 W. 22nd Pl. Seje tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Grom, 1212 -— 10th St.; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Janez Treven, 818—-10th St. Seja drugo ned.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ewing Ave.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Marija
Lokar, 4929 Butler St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4929 Butler St. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming,
Kans. Predsednik: Jakob Cukljati, R.
R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jak. Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Peter Šikonija, Box 215; tajnik: Jos. Star čevič, Box 188; delegat: John Žugel, Box 215. Seja tretjo nedeljo.
85.	Društvo Marije Čistega Spoče-
tja, South Lorain, Ohio. \Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; tajnica: Amalia Bombach, 1678 E. 33rd St.; delegatinja:	Marija Rohotina,
1770 E. 28th St., Lorain, O. Seja pr v o nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock
Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš; tajnica:	Apolonija Mrak
Box 253 j'delegatinja: Johana Fortuna, 623 N. Front St. Seja drugo ned
87.	Društvo sv. Antona Pad., Jo
liet, 111. Predsednik:	Math Judnič
504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo-bich, 302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug lieh, 1201 Elizabeth St. Seja drugo ne deljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; tajnik in del.: Jožef Butala, Box 121. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, ijac, 34 Railroad St.; delegat: Mihael Stukič, 80 Brick St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Frank Kompare, 2116 Madison St.; tajnik: A. Krašovec, 385 — 23rd St.; delegat: Janez Cepar&n, 21th St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Lovrenc Bla-žina, 313 — 3rd Ave., Rankin, Pa.; tajnik: Marko Gojtan, 378—3rd St., Rankin, Pa.; delegat: Math. Kozan, 332— 3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Kostelec, 4920 Plum Alley; tajnica: Marija Novo-gradec, 4820 Harrison St.; delegatinja: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box 43; tajnik: Jakob Petrič, Box 743;
del.: Franc Hren. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik
Cirej, Box 33; delegat: John Irac, Box 77. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Preds.: Ant. Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik: Fr. Čampa, P. O. Box 4; delegat: John Jelovčan, Box 60. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Fr. Mak, Box 177; tajnik: Ant. Tergovčič, Box 642; delegat: Ivan M. Knez. Seja I. nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: I. Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: John Lozar, Warn St. Seja I. nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 93; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo-sv. Cirila in Metoda,
So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 2160 E. 28 St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Preds.: Fr. Škerbe, 337 New York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar, 21 Webster‘Ave. Seja prvo soboto.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwau-da, 370 Mineral St.; tajnik: Anton Hren, 242 Greenbush St.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St. Seja I. nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja,
Pueblo, Colo. Predsednica:	Julija
Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja:	Marjeta Terdina, 1209
Mohren St. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E 9th St.; taj.: Franica Staudohar, 36 Schooles St., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare. Moon
Run, Pa. Predsednik: Urban Olivani, Box 72; tajnik:	Franc' Strmljan,
Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet,
11!. Predsednica:	Marija Pasdertz.
1506 N. Center St.; tajnica: Rosie Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobič, 805 N. Chicago St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik:	Fr.	Bertoncel, 112
Sterling Ave.; tajnik: Mihael Železnikar, P. O. Box 148; del.: Fr. Kuralt, 112 Sterling Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega
Barberton, O. Predsednica:	Uršula
Durmež, 436 Boulevard St.; tajnica: Fennie Bertoncel, 112 Sterling Ave.; delegatinja: Neža Krajnec, 167 Chis-nell St. Seja vsako prvo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Mmn. Predsednik: Paul Bukovec, Box 462; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Fr. Jerich, Box 884. Seja tretjo nedeljo.
113.	Društvo sv. Roka, Denver,
Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Frank Tanke, 663 Elgin Place; delegat:	Alojzij An-
dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Majerle, 413 N. 5th St.; tajnica: Marija Guštin, 329 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 322 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118. Društvo sv. Pavla, Little Falls,
nik: Frank Gregorka, 36 Diamond St.; delegat: And. Spacepan, 36 Danube St. Seja vsako prvo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Kostelec, 509 Moen Ave.; tajnica: Katie Pe-truša, 206 Midland Ave.; delegatinja: Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City,
Pa. Predsednica: Marija Spec, No. Main St.; tajnica: Pavlina Osolin, Box 492; delegatinja: Terezija Zidar, Box
II.	Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Franca Albreht, No. 1, Casier St.; tajnica: Frančiška Petkovšek, 65 William St.; delegatinja: Marija Žehel, Mili St. 624 Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, West Flat; tajnik: John Koshir, Box 555; delegat: John Koshir, Box 555. Seja drugo nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport,
Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R.
F.	D. 2, No. 11J4; tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. 11	; delega-
tinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78kž. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral,
Kans. Predsednik:	Martin Dolenc,
Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja četrto nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan.
III.	Predsednica: Marija Turk, Box 513, N. Chicago; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Marija Lah, 1426 McAlister Ave. Se-ža četrto nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St.
129.	Društvo Marije Pomagaj, Sa
Omaha, Nebr. Predsednica: Josipina Derganc, 457 So, 18th St.; tajnica: Marija Krašovec, 285—23rd St.; delegatinja: Antonija Sshweiger, 386 S. 21st St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb,
111.	Predsednik:	Fr. Keržič, 1409
State St.; tajnik: Anton Artač, 1403 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 57. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans. Predsednik Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Ivan Kerne, Box 147. Seja drugo nedeljo.
133.	; Društvo sv. Ime Marije, Iron-
wood, Mich. Predsednica: Hel. Marinčič, S. W. 215; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegat: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Gizela Blažič, 723 Marija Kraševec, 478 S. 20th St.; de-Warman Ave.; delegatinja: Jožefa Po-larski, 772 S. Hough St. Seja 2. ned.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Franc Kosher, Box 335; delegat: Anton Erčul.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Jos. Tomšič; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Igru Česnik.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik in zastopnik: Peter Staudohar, Box 122. Seja prvo ned.
138.	Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak; tajnik: Alojzij Tolar. Box 242; zastopnik: Jožef Zupanc, Box 138. Seja četrto nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111.
Predsednica: Terezija Besal, 744 — 4th St.; tajnica:	Helena Derganc,
žan, 569 F. St. N. E.; zastopnik: John 1058—2nd St.; zastopnica: Ana Kasti-gar, cor. 6th & Crosat St. Seja drugo nedeljo v mesecu.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Rozalija Zupančič, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Rozi Kulavic, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: Johana Bučar, 1009 S. 15th St.
141.	Društvo sv. Janeza Nepomuk, Linton, Ind. Predsednik: Anton Cerar,-569 F. St. N. E.; tajnik: John Ker-Cerar, R. R. 7, Box 131. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
Ustanovljena iBji.
The Will County National Bank
Of Joliet. Illinois.
°rejema raznovrstne denarne slogs ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,ooa.se.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
KADAR POTREBUJETE caj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.

National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, I1L
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLU 3501 E. 95th St. So. Chicago, IU.
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron. Lastna glavnica 608996.84.	Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela “Union” za frančiškansko cerkvijo
Y LJUBLJANI
sprejema hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do L ure popoldan ter jih obrestuje po
4',%


brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto.
Dariji» trO-
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. 'Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik Ljudske posojilnice’. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar ¡n posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.