Otroška trmoglavost. Raznovrstna je nrav otrok, katera se v njih najpreje po domači vzgoji vcepi. Kakor drevo snažiš, oskrbljuješ, čediš itd., tako bo rastlo; isto je pri otrocih. Mar ni podobno rlete malemu divjaku, katerega moramo cepiti, plemenititi z dobrimi plemenitimi cepiči, ako hočemo, da bode rodilo dober, žlahten sad? Hočeš otroke dobre, plemenitega srca imeti, vzgojaj jih i tako. Zakaj pa vender niso vsi tako vzgojeni? — Ker jih vsakteri ne zna in ne ve prav vzgojevati. Kolikokrat, in ne samo pri nas, teinveč i drugej, bilo je uže izrečeno, da ima dom se šolo delovati, da imata šola ia dom drug drugega podpirati. So pa še stariši, ki tega ne vedo, ne utueje in ne znajo, ki ne cenijo šole ter ne gledajo na izomiko svojih mlajših. Zato vidimo v šoli različao vzgojene otroke. A znano je, da jabolko ne pade daleč od jablane; zato i otroci dobe značaj svojih starišev, so ali zelo mehko, ali zelo ostro vzgojeni. Kolike vrednosti je pač to, da bogatejši stariši za svoje otroke navlašč dobre vzgojitelje vzdržavajo. Pregovor: _S kdmur se pajdašiš, tak dostane.", nam tudi to potrjuje. Slaba je pač premehka vzgoja otrok in taka večkrat napravi otroka trmoglavega ali svojeglavnega. Težavno je poučevati take otroke posebno pa prvence. Ako ga vprašaš kaj, kar gotovo ve, ne odgovori ti; ako mu poveš, ne izreče za teboj. Vse dela po svoji glavi, misle, da je doma in da sme delati, kakor doma. Precej v začetku nam dela taki veliko preglavico. Ne smemo pa soditi vsakega tako, ker mnogi je boječ, ali ima kako drugo napako; zato je pač dobro, da učitelj se stariši govori o učencevih navadah, o njegovih napakah. Pa kaj, ker je marsikatera mati rada slepa in še napak svojih otrok noče viditi, še manj pa jih drugirn praviti. Zatorej dostikrat to ni mogoče, rnora se potera v začetku zelo natančno opazovati učenca, da se spozna njegova nrav, njegova svojstva in navade. Koliko pregreho bi učitelj učinil, ako bi n. pr. otroka kaj povprašal; otrok bi molčal, on bi ga pa za-to takoj kaznjeval. Natanko je treba tu premisliti, zakaj otrok ne odgovori. Mogoče še tega nikdar ni slišal, ali je vprašanje preveč zapleteno, ali je pa otrok boječ, raztresen, neposlušen, trmoglav itd. Bistri um učiteljev se s časoma kmalu privadi, da razsoja te prikazni. On pa tudi ve, da vse prej z lepo poravna, ako je le mogoče, potem še le resneje, ako se s prviin nič ne opravi; zatorej pušča kazni v najoddaljnejšem predalu svojih pripomočkov in poseže po-nje v največji sili, ko uvidi, da drugi pripomočki ne pomagajo. Le ljubezen vzbudi in pridobi si ljubezen drugih. Ravno ljubezen je prva, katera na trmoglave otroke vpliva in jim to trmo čestokrat odpravi. Z ljubeznijo prisvojiš si srca vseh ottok tako, da si pravi vladar svoje male državice — šole. Ne ravnaj tedaj po vojaško, ker imaš pred seboj še otroke, katere moraš v pametne in poštene Ijudi preustrojiti! Ne ravnaj strogo ž njitni; vcepi jim pa tudi pravi kal vere, ker vera je, ki trmoglavost pobija in nareja ljudi krotke. Ker pa Dekateri vender ostanejo, kakoršni so bili, ali se še celo kasneje pohabijo, da radi kljubujejo, se svojeglavno protistavijo, potem se ve, da je treba prvo se stariši posvetovati se, kaj naj bi s takimi storili. Ako so stariši premehki, ali če celo otrokom potuho dajejo, potem naj šola resneje ravna, a vender postav naj ne prezre in naj nc uporablja sredstev, katera niso dovoljena; ako pa stariši sami prav kaznjujejo, potem je pa zopet boljše, da kazen v šoli popolnoma izostane, ali, da se rabijo milejša sredstva za kazen. Ker trmoglavost gotovo ne napravlja dobrih ljudi, zato jo je treba zatirati, kjer koli se zasledi. Zapomni si pa, da ako pri učencu zaslediš trmoglavost, odstranjuj jo takoj v začetku, najprej ljubeznjivo, potem, ako td ne izda, še le resneje. Vender pa pazi, da tvoja miloba ne gre prenizko, da bi otrokora še celo z lepirai obljubami hotel trmoglavost odpraviti, s tem bi jih le za trenotek oslepil, a potem jim šele pravo trraoglavost utrdil. Kadar si pri otrocih, bodi vselej to, kar si; občuj pa ž ujimi po otroško! Zdravko.