j KNJIŽNICA
in>vwEAMmu«
L *«u» I
! MERK VESTNIK
Glasilo delavcev sozda Merx	Številka 3 — Leto VI — Marec 1986
Sozd Merx združuje' Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnih. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Mer.\ Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.

Celje - skladišče
D-Per
III 19/1986
11lili
Ustanovili smo politični aktiv sozda
Na prvi seji političnega aktiva sestavljene organizacije Mera, ki ga sestavljajo predsednik sindikata sozda, predsednik akcijske konference zveze komunistov, predsednik delavskega sveta in poslovnega odbora sozda,'sekretar osnovne organizacije ZK v delovni skupnosti, poslovni sekretar sozda, vodja sektorja za kadre in splošne zadeve, koordinator družbenopolitičnih organizacij sozda in koordinator organov sozda, so se dogovorili za metodo in obliko dela tega aktiva, hkrati pa tudi obravnavali sklepe akcijske konference zveze komunistov in koordinacijskega odbora sindikata sozda.
V uvodnih besedah je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Ban najprej poudaril pomen ustanovitve političnega aktiva, s katerim želijo zagotoviti večjo prisotnost družbenopolitičnih organizacij na vseh ravneh. Tako so se dogovorili, da se bo politični aktiv redno sestajal enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, da bo sestanke političnega aktiva vodil predsednik akcijske konference zveze komunistov, v njegovi odsotnosti pa predsednik koordinacijskega odbora sindikata. Na političnem aktivu se bodo dogovarjali o usmeritvah in aktivnostih pri obravnavi posameznih zadev v
samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Sprejete zaključke in stališča bo aktiv posredoval vsem družbenopolitičnim organizacijam, organom upravljanja in vodstvenim delavcem delovnih organizacij.
Predlog za obravnavo na političnem aktivu lahko da vsak član aktiva, na sestankih aktiva bo vedno sodeloval eden od članov kolegijskega poslovodnega organa, prav tako pa bo na vseh samoupravnih organih sozda vedno tudi eden od članov političnega aktiva, da bo lahko podal stališče tega aktiva za problema-
tiko, ki bo obravnavana nase jah.
Nadalje so ugotovili, da so ugotovitve in sklepi akcijske konference in koordinacijskega odbora sozda dobro zastavljeni, zato je potrebno takoj oceniti, kaj se je od teh sklepov in stališč do sedaj že doseglo, kaj je treba še storiti in s katerimi težavami se ubadajo pri tem.
Dogovorili so se tudi, da je treba v drugi polovici marca sklicati celoten politični aktiv sozda, poleg partije in sindikata še predsednike delavskih svetov delovnih organizacij, na katerem bi vsi prisotni zvedeli, kakšen je družbenoekonomski položaj sozda.
. _ .......

m    	^ ^,..—-zrzz.

”T	'. • -
H

Tkanina odprla novo prodajalno na Hrvaškem
Odločitev je bila pravilna
Delavci temeljne organizacije Maloprodaja, DO Tkanina, smo v svojih temeljnih ciljih razvoja zapisali, da bomo širili tržišče in prodajne zmogljivosti, seveda, če se bo za to pokazala možnost, tudi izven naše občine, regije in republike.
Lani v jeseni se nam je ponudila priložnost in tako smo na podlagi tesnega sodelovanja in poznavanja tržnih možnosti na območju temeljne organizacije Veleprodaja v Podravini na Hrvaškem odprli prodajalno Tkanina, in sicer v Vir ju blizu Du-rdevca.
Sam lokal je v središču kraja, ki je približno tako velik kot Žalec. V njem živijo v glavnem kmetje kooperantje Kmetijske zadruge in Podravke iz Koprivnice. Sam lokal pa smo prevzeli od Kmetijske zadruge, saj so se v njej odločili, da se bodo od sedaj naprej ukvarjali samo še z osnovno dejavnostjo.
Krajani v Vir ju so sprejeli vest o odpiranju nove prodajalne s tekstilnim blagom z velikim zadovoljstvom, saj je bila tovrstna ponudba blaga v tem kraju zelo slaba. Tudi pri uradnih predstavnikih kraja in občine D ardevac
smo naleteli na ugoden sprejem naših aktivnosti. V zelo kratkem času smo se dogovorili o vseh zadevah, ki so bile potrebne za poslovanje prodajalne, tako s krajevno skupnostjo kot tudi organi občine Durdevac in ostalimi. Nekoliko nasprotovanj je bilo samo s Strani lokalne trgovske organizacije, kar je pa seveda razumljivo.
Otvoritev prodajalne Tkanina v Virju je bila konec lanskega leta. Žbrala se je velika množica krajanov in vsi so bili izredno navdušeni. Zaigrala je domača godba n^ pihala, nastopila folklorna Skupina, slavnostna govornika pa sta bila predsednik krajevne skupnosti Virje in direktor delovne organizacije Tkanina. Ta dan je bil skratka za krajane Virja pravi praznik.
Kljub nekaterim pomislekom in bojazni pa lahko že danes ugotovimo, da je bila odločitev za prodajalno v Virju pravilna. Prodajalna Tkanina dosega kljub omejenim prostorskim možnostim nadpovprečne rezultate in ni bojazni, da tako ne bi bilo tudi vnaprej, saj so krajani zadovoljni z izbiro blaga in so prodajalno vzeli za svojo.


PPS Hmezad-Merx
Novi predsednik je Franc Ban
Pred nekaj dnevi je bila seja poslovnega odbora Planskopo-slovne skupnosti Hmezad-Mera, na kateri je v skladu s sporazumom in poslovnikom o delu te skupnosti prevzel dolžnosti predsednika za naslednje enoletno obdobje Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Mera in dosedanji podpredsednik skupnosti.
V nadaljevanju so obravnavali skupne temelje srednjeročnega plana te skupnosti, ki so bili v nekaterih stvareh tudi dopolnjeni, in bodo po samoupravni poti verificirani v obeh sistemih. Osnova za pripravo srednjeročnega plana skupnosti so bili plani obeh sozdov. Temelji srednjeročnega plana plansko-poslovne skupnosti Hmezad-Mera so dobra podlaga za še boljše sodelovanje med obema sistemoma, čeprav so še nekatera ne povsem dodelana področja in določene dileme.
Na koncu so člane poslovnega odbora skupnosti obvestili o poslovanju obeh sistemov v lanskem letu in o načinu pokrivanja izgube v Hmezadovi mlekarni.
Ocena varnostnopolitičnih razmer
Seja predsedstva akcijske konference ZK
11. marca je bila seja predsedstva akcijske konference zveze komunistov sestavljene organizacije Mera. Po oceni varnostnopolitičnih razmer v sozdu, obravnavi osnutka resolucije za 10. kongres Zveze komunistov Slovenije in osnutka sprememb in dopolnitev statuta so člani predsedstva ocenili še prvi orientacijski pohod sozda. Na koncu je predsednik akcijske konference zveze komunistov Albert Lebič ponovno opozoril vse sekretarje, naj bolj odgovorno dopolnjujejo vamostnopolitične ocene v svojih okoljih.
Poslovni odbor
Poslovno poročilo, program dela in gospodarski načrt
Na zadnji seji poslovnega odbora sestavljene organizacije Mera so delegati obravnavali in sprejeli poslovno poročilo delovne skupnosti sozda za poslovno leto 1985, obravnavali izvajanje programov dela delovne skupnosti za lansko leto ter gospodarski načrt delovne skupnosti sozda za leto 1986. Razprava o gospodarskem načrtu naj bi bila končana do konca marca, tako da bi lahko v začetku aprila na delav-. skem svetu sozda že določili predlog.
Restavracijo Gorica prevzela TO Gostinstvo in turizem Celje
Temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Celje je s sklepom delavskega sveta in podpisom pogodbe prevzela v najem restavracijo Gorica v Titovem Velenju, ki je bila do sedaj last delovne organizacije Potrošnik, tozd Prodaja Šoštanj. Poleg restavracije se je priključil tozd Gostinstva in turizma Celje tudi bife. Restavracija je nova, odprta komaj nekaj mesecev, ima 250 restavracijskih sedežev, moderno kuhinjo ter ustrezna skladišča in opremo. Temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Celje je skladno z najemom prevzela ves drobni inventar, odkupila zaloge trgovskega blaga restavracije v količini in vrednosti, kot ju je ugotovila inventurna komisija. Namerava tudi zbrati ustrezna sredstva in restavracijo odkupiti takoj, ko bo to možno. Vsekakor pa je praksa pokazala, da gostinska dejavnost ne spada v trgovino, saj je specifična tako po poslovanju, kadrih, tehnologiji in podobno.
Sprejemamo sklepe, pa jih ne izvedemo
Črna pika
Čeprav je koordinacijski odbor za splošne zadeve lani sprejel sklep (20. februarja je to še samo potrdil) o skupnem razpisu štipendij za šolsko leto 1986-87 v našem glasilu ter o skupnem razpisu počitniških zmogljivosti, pa do zaključka redakcije sektor za kadre in splošne zadeve kljub nekajkratnim opozorilom ni prejel od vseh članic željenih podatkov, zato razpisa v tej številki ne moremo objaviti.
Zanimivo, kajne. Člani odbora za splošne zadeve so vodje kadrovskih služb oziroma delavci, ki se ukvarjajo s to problematiko. Na seji odbora so sami sprejeli zadolžitev, ki pa je potem niso znali izpeljati. Mogoče bo drugič boljše. Za danes pa samo črna pika za vse tiste člane tega odbora, ki do navedenega roka niso posredovali ustreznih podatkov.
Koordinacijski odbor sindikata
Slaba udeležba
MERK
Vflsl) I NIK	MAR Fr 1986
Sozdova gradbišča v besedi in sliki
Že v eni od prejšnjih številk smo zapisali ugotovitve volilno-programske konference sindikata sozda, ki so za posamezne službe in delovna okol ja zelo obvezujoče.
Na prvi seji predsedstva koordinacijskega odbora sindikata so te ugotovitve enoglasno potrdili, imeli pa nekaj majhnih dopolnitev, ki pa ne vplivajo na samo vsebino. Dogovorili so se tudi o delu za izvedbo sprejetih zaključkov ter izvedeli stališča odbora za splošne zadeve, ki je na svoji zadnji seji obravnaval tudi sklepe sindikata.
V nadaljevanju so sprejeli sklep, da ožje predsedstvo koordinacijskega odbora sindikata, ki g? bodo imenovali, pripravi do naslednje seje operativni program dela sindikata.
Navzoči predsedniki konferenc oziroma osnovnih organizacij so tudi podali poročilo o pripravah na volitve, iz katerega je bilo razvidno, da so vse priprave potekale normalno in po dogovorjenem časovnem razporedu.
Na prvo sejo kooordinacij-skega odbora sindikata so bili vabljeni tudi vsi trije delegati za slovenski kongres. Skupaj so se dogovorili o področjih za razpravo na kongresu in zadolžili za vsako posamezno razpravo krog strokovnih delavcev, ki najbolj poznajo določeno problematiko.
Za lažje in bolj učinkovito delo predsedstva koordinacijskega odbora sindikata so ime-
Industrijska pekarna v Celju
novah ožje predsedstvo, v katerem so zastopani predstavniki vseh dejavnosti sozda.
Ob zaključku je predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Franc Ban navzoče obvestil o ustanovitvi političnega aktiva sozda, o sestavu tega aktiva in o obliki dela. Poudaril je, da z ustanovitvijo želimo v sozdu zagotoviti večjo prisotnost družbenopolitičnih organizacij na vseh ravneh.
Ožje predsedstvo koordinacijskega odbora sindikata sozda Mera: Maja MREVLJE, Gostinsko podjetje Celje, Boris ROPOŠA, Teko Celje, Ivan KIDRIČ, Blagovni center Celje, Oto PRIBIL, Zofka VOLER, Avto Celje, Vili ZAKELJŠEK.
Pogovor s predsednikom mladinske organizacije v DO Teko
Mladine ni čutiti
Miran Cencel je mlad fant, poln idej in ambicij in tega ne skriva. Sedaj je namestnik predsednika mladine in je za novo mandatno obdobje predlagan za predsednika osnovne organizacije.
V zadnjem času pri nas mladina ni najbolj aktivna in se pojavljajo določeni problemi.
— Miran, poznaš problematiko osnovne organizacije ZSMS v naši DO in veš, da te čaka zelo težko delo, ki bo zahtevalo precej tvojega truda.
»Da, to mi je povsem jasno, saj v mladinski organizaciji nisem od včeraj, tako da mi problem neaktivnosti ni tuj. Vendar sem prepričan, da se tudi v mladinski organizaciji da še marsikaj narediti. Če ostale DPO zelo dobro delujejo, tudi mladina ne sme zaostajati.«
— Zakaj je po tvojem mišljenju delovanje mladine tako na nizki ravni?
»Zanimanje posameznikov je premajhno in mladinci se ne zavedajo povsem svoje vloge v današnji družbi in njene pomembnosti. Le peščica nas je pripravljena delati. Premalo nas je v tako velikem in pretežno mla-
Tretji zbor Interne banke
11. marca je bil v dvorani Narodnega doma 3. zbor Interne banke sestavljene organizacije Mera, ki ga je vodila tovarišica Sonja Kampuš iz delovne organizacije Mlinskopredelovalna industrija.
Najprej so ugotovili, da je bilo oblikovanje sklepov in stališč 2. zbora Interne banke pravilno, sledilo pa je poročilo verifikacijske komisije, ki je ugotovila, da je zagotovljena udeležba večine . delegatov ter da zbor lahko nadaljuje s svojim delom. Kristina Hudej, predsednica komisije za samoupravno delavsko kontrolo pri Interni banki je zelo kritično
dem kolektivu in če še računamo na pomoč ostalih vodilnih delavcev, nas je lahko pošteno sram.
Nisem za kritiziranje, kajti dosti je mladincev, ki bi samo. obirali druge, sebe pa ne. Najprej bi morali oceniti svoje delo in svoj prispevek v tej družbi, šele nato pa ocenjevati napake in pomankljivosti drugih.«
— Kako si kot bodoči predsednik mladine zamišljaš »prebujenje« osnovne organizacije?
»V predsedstvu bo devet članov, ki bo vsak imel svojo zadolžitev. Za to svojo funkcijo bo odgovoren in bo za svoje nedelo tudi odgovarjal. Po potrebi se ga bo pač zamenjalo.
Skušali bomo razviti delegatski sistem v pravem pomenu besede, saj bo sleherni mladinec prišel na sestanek z mnenjem svojega delovnega okolja. Potrebno bo tudi večje sodelovanje z OK ZSMS.
Pripravljamo tudi anketo na temo, kako izboljšati delovanje osnovne organizacije in ugotoviti vzroke za nedelo. Odpraviti bo potrebno napake, ki smo jih delali v preteklosti.
Anketa bi naj bila kot kažipot za delo v prihodnosti. Pogrešam tudi delovanje mladine na nivoju sozda. Toliko let smo že združeni, pa se niti predsedniki posameznih OO ne poznajo, kaj šele, da bi se dogovarjali in skupno zastavljali akcije in programe.«
— Kaj bi si zaželel ob koncu najinega razgovora?
»Imam veliko željo, da bi se v najkrajšem času delovanje mladine premaknilo z mrtve točke, da bi bilo mlade spet čutiti na vseh področjih življenja in dela (ne samo na kulturnem). Mladina mora današnjo situacijo v svetu sprejeti, tudi moj optimistični duh mi pravi, da bomo zaživeli in kljub težavam pogumno stopili v prihodnost.«
Zdenka Detiček
poročala o delu tega organa, o težavah, ki jih je imela komisija pri svojem delu, predvsem zaradi neizdelanega pravilnika o delovanju samoupravne delavske kontrole.
Po potrditvi zaključnega računa Interne banke za leto 1985 je podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa Jože Gračnar poudaril, da je Interna banka do sedaj naredila tisto, kar smo si zamislili ob načrtovanju oziroma ob ustanovitvi. Tako je odigrala svojo vlogo takrat, ko nam je na vseh področjih primanjkovalo sredstev, pa tudi sedaj, ko je denarja dovolj in ga je sposobna kvalitetno plasirati
Ob letu kongresov so bile povabljene aktivistke
Z namenom, da bi praznovanju dneva žensk znova dali prvotne vsebino, se v sestavljeni organizaciji Mera delavke iz vseh delovnih okolij pogovarjajo s predsednikom kolegijskega poslovodnega organa in predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij sozda. Ker je letos leto kongresov, so se v sozdu odločili, da na razgovor povabijo družbenopolitične delavke in aktivistke.
Na razgovoru jim je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Ban govoril o trenutnem družbenoekonomskem položaju sozda in načrtih za naprej.
Gradnja industrijske pekarna na Spodnji Hudinji v Celju napreduje kljub dolgi in ostri zimi. Gradbinci so pričeli z montažo armiranobetonske konstrukcije sistema INGRAD. Pri samih temeljih so naleteli na deloma slabša nosilna tla, kot je bilo predvideno, in tudi na ostanke temeljev starega Majdičevega mlina.
naprej. Poleg tega je bila Interna banka aktivna tudi na deviznem področju, zelo pomembno vlogo je skupaj s članicami imela pri . združevanju sredstev znotraj sistema za naložbe, pa tudi pri združevanju in sovlaganju v druge republike in področja. Čeprav je v tem obdobju kolektiv Interne banke naredil veliko, pa je tudi nekaj pomanjkljivosti, to je predvsem AGP, kar pa bo potrebno v prihodnosti kar najhitreje urediti.
V nadaljevanju je tovariš Kač, predstavnik LB SB Celje, zelo pozitivno ocenil sodelovanje med LB SB Celje in sozdovo In-
Nova industrijska pekama je ob mlinu in predvidenih silosih za moko. Obsega pritlično halo dimenzij 30x60 metrov s pritličnim aneksom 8,08x11,89, v katerem je predvidena kotlarna in medetaža v delu hale.
V pritličju so vsi proizvodni prostori, skladišče za moko, kruh, pakirnica, pralnica in ekspedit. V medetaži so garderobe in sanitarije za zaposlene, neposredna uprava pekarne in prostori laboratorija. Površine prostorov so take:
—	pritličje s kotlovnico	kv.	m	1.941.85
—	medetaža	kv.	m	476.47
SKUPAJ	kv.	m	2.418.42
Silosi na Spodnji Hudinji
terno banko, povedal nekaj besed o položaju kmetijstva, o letošnjem letu, ko bo še naprej vsa pozornost namenjena izvozu in pridelavi hrane in na koncu delegate obvestil o novi zakonodaji, predvsem o novostih, ki jih ta zakonodaja prinaša.
Delegati so tudi enoglasno sprejeli ugotovitveni sklep o sprejetju gospodarskega načrta Interne banke za leto 1986, sklep o višini tarif za plačila storitev Interne banke ter informacijo o višini obrestnih mer. Ker na osnutek Pravilnika o samoupravni delavski kontroli ni bilo nobenih pripomb, so delegati sprejeli tudi predlog tega pravilnika.
Tudi gradnja silosov napreduje skladno s planom. V začetku apnla bo izvajalec Gradis pričel betonirati celice.
Adaptacija depandanse Zagreb v Dobrni
Zdravilišče Dobrna seje odločilo za adaptacijo depandanse Zagreb. Pridobilo bo 103 ležišča kategorije B v 39 dvoposteljnih sobah (I. faza) in 7 dvoposteljnih sob v podstrešju (II. faza). Poleg sob sta v pritličju predvidena razdeljevalnica hrane in v podstrešju večnamenski klubski prostor.
Izvajalec gradbeno-obrtnih del je Remont Celje, dobavitelj opreme pa Slovenijales. Projekt je izdelal inž- Plahutar, za opremo pa inž. Va-lentičičeva.
Skupna vrednost vseh del je predvidena na okrog 120.000.000 din. Predvideni rok dograditve je junij 1986.
Fotografije in besedilo Bine PreiniK
MERK
VESTNIK	MAREC 1986
Izvoz in uvoz
Plan za letošnje leto
Plan izvoza in uvoza je sestavni del poslovno-komercialne politike za leto 1986. Če bomo hoteli doseči začrtane plane, bomo morali reševati številne probleme, ki jih povzroča novi sistem ekonomskih odnosov s tujino. Kljub težkemu in nejasnemu položaju, v katerem so se znašli izvozniki, bo potrebno izpolnjevati izvozne obveznosti, ker bo od izvoza v letu 1986 odvisna možnost uvoza (možnost družbeno priznane reprodukcijske potrebe plačevanja ipd.).
Glede na dohodkovni položaj izvoznikov je potrebno čim prej rešiti vprašanje pokrivanja negativnih razlik, ki nastajajo pri izvozu. V zvezi s tem so že opravljeni nekateri razgovori, ker želimo vezati izvoz na že vna-
prej dogovorjeni uvozni posel. Takšno reševanje je možno pri aranžmajih v MOP. Za večji delti vozni h potreb, opravljenih z rednim uvozom (konsignacija ipd.), bo potrebno pokrivati primanjkljaj dohodka z neko drugo obliko financiranja. S tem se ukvarjajo v strokovnih službah Interne banke sozda MERX.
Za izpolnitev uvoznih načrtov bomo morali zagotoviti blagovni režim ter režim plačevanja.
— Uvoz in plačilo surovin in repromateriala na režimu LBO ter neblagovna plačila bremenijo družbeno priznane reprodukcijske potrebe DPRP. Potrebe po pravicah iz DPRP so večje, kot je izračun pravic za leto 1986. Če bi dosegli načrtovani izvoz, potem bi lahko imeli tudi načrtovani
uvoz po tem izračunu, ker vsako povečanje izvoza v letu 1986 glede na leto 1985 pomeni povečanje DPRP, zmanjšanje izvoza pa pomeni zmanjšanje DPRP (spremlja se trimesečno).
— Oprema je razvrščena v vse uvozne režime, kar pomeni, da je za uvoz potrebna zagotovitev ustrezne režimske pravice ter potrdilo pooblaščene banke o bremenitvi pravice do uvoza opreme na podlagi obračunane amortizacije in ustvarjenega izvoza.
— Uvoz rezervnih delov je prost, če gre za vzdrževanje uvožene opreme, zato predvidevamo nemoten uvoz le-teh.
— Realizacija ostalega uvoza bo odvisna od določitve kontingentov in dovoljenj (soja, ribja moka, kava, široka poraba).
Poseben status v novem sistemu EOT imajo delovne organizacije s področja gostinstva in turizma. Pri uvozu za to dejavnost je še veliko odprtih vprašanj in upamo, da se bodo ob prizadevanju pristojnih na ravni republike le-ta v kratkem rešila.
Glede na to, da devizni trg ne deluje in obstaja vrstni red za plačila v tujino, se moramo še posebej zavedati pomena izvoza, kajti na vrstni red pri plačilih bistveno vpliva dejstvo, če smo aktivni ali pasivni.
Na osnovi tega kratkega pregleda lahko ugotovimo, da so v tem letu značilne velike spremembe na področju ekonomskih odnosov s tujino, vendar bomo morali ukreniti vse potrebno, da bomo lahko izpolnili planirane načrte. Pri tem bomo morali natančno proučiti dohodkovni položaj izvoznikov ter povečanje izvoza oziroma deviznega priliva.
Biserka Sevšek
Delegata za 10. kongres ZKS
Helena Juras, mlada družbenopolitična delavka, zaposlena v trgovini na Hudinji, je najmlajša udeleženka iz občine Celje, ki nas bo zastopala na 10. kongresu Zveze komunistov Slovenije, ki bo potekal od 17. do 19. aprila 1986 v Ljubljani.
— Helena, si predsednica mladine v tozdu Prodaja Celje, članica sekretariata zveze komunistov, članica raznih komisij in organov. Kdaj in kako se je pričela tvoja politična pot in kaj ti pomeni to, da si bila izvoljena za delegatko za 10. kongres ZKS?
»Moja politična pot se je začela že na trgovski šoli, kjer sem se marksizem, politične dogodke po svetu, pa tudi vlogo in delovanje zveze komunistov spoznavala najprej v marksističnem krožku, obenem pa sem bila tudi predsednica razredne skupnosti, samostojno sem vodila šolske sestanke in razredne konference, bila sem tudi dobra učenka in vse to je privedlo do tega, da sem bila po opravljenem seminarju pri 17 letih sprejeta v zvezo komunistov. Ta dan mi je ostal v spominu po rdečem nageljnu, resnih besedah in prijetnem vzdušju, ki so nam ga na sami šoli ustvarili, za kar sem jim še danes hvaležna. Moja prva velika naloga je bila mesec dni kasneje, ko sem na sam maturitetni dan s svojim poročilom sodelovala na problemski konferenci sestavljene organizacije Mera. Leta 1982 sem tudi končala enomesečno občinsko politično šolo, zadnje trome-i seč je lanskega leta pa še trimesečno politično šolo iz prakse in teorije marksizma. Sodelovala sem že na našteto sestankih, pa tudi konferencah, zadnja je bila v občinskem merilu, in lahko rečem, da imam za sabo kar pet let plodnega dela in da sem si s šolanjem pridobila tudi znanje za nadaljnje delo.«
— In kaj ti torej pomeni to, da si bila izbrana za delegatko na slovenskem partijskem kongresu?
»Moram reči, da zelo veliko in da sem vesela in ponosna, da sem bila izvoljena, da se bom udeležila tako velikega dogodka in da bom uspešno opravila svojo nalogo in opravičila zaupanje, ki mi je bilo s tem dano. Od kongresa samega pa kakor vsi ostali pričakujem veliko. Resolucija je dobro sestavljena, a večina je mnenja, da je preobsežna. Več poudarka bi moralo veljati odgovornosti in kritičnosti. Kritika naj bi bila predvsem ustvarjalna ter ena izmed temeljnih oblik delovanja zveze komunistov. Z gospodarsko stabilizacijo, izboljšanjem deviznega tržišča, povečanjem izvoza, večjo storilnostjo pri nas doma naj bi se gospodarstvo rešilo iz krize. Takšne in še več ciljev si je zadal za nalogo kongres, veliko stvari naj bi se spremenilo, moje. mišljenje in upanje je, da bo seveda bolje.«
— Že po sami funkciji si zelo veliko med mladimi. Kako so mladi v tvojem okolju sodelovali v pripravah na volitve? -
»Mladina, ki se letos tudi pripravlja na svoj kongres, se je udeleževala volitev tako v našem tozdu kakor tudi v krajevnih skupnostih. Za našo temeljno organizacijo lahko rečem, da je za naslednje obdobje delegirala v samoupravne organe, samoupravne interesne skupnosti in razne komisije veliko mladih. Z volitvami smo jih tudi potrdili in upam, da bodo svoje naloge uspešno opravljali. Treba je verjeti v mladino, imeti zaupanje vanjo. Mladi imajo danes še ogromno problemov, vse od zaposlitve pa tja do urejevanja svojega osebnega življenja. Treba jim je pomagati in še enkrat pomagati, kajti ti bodo jutri generacija, ki bo stopila na našo pot.
Kakšna bo ta pot, pa je močno odvisno od njih samih, pa tudi od tistih, ki jih usmerjajo.«
— Helena, o kateri temi bi ti osebno želela govoriti na kongresu zveze komunistov?
»Izhajala bi kar iz svojega poklica, in sicer bi govorila o ekonomskem položaju trgovine in o problemih, s katerimi se ubada. Rečeno je bilo, da realno ni pričakovati večje pomoči, ampak se moramo opreti na lastne moči. Treba bi bilo spremeniti štipendijsko politiko, saj ugotavljamo pomanjkanje lastnega kadra. V najtežjem položaju je ravno preskrbovalna trgovina povsod pri nas. Ob nenehni rasti življenjskih stroškov in ob padanju kupne moči bi bilo potrebno narediti analizo in temu prilagoditi tudi ponudbo. Zelo nas prizadenejo tudi visoke obresti, pa tudi vse družbene dejavnosti, ki jih
financiramo in ki zahtevajo svoj delež ne glede na ekonomski položaj trgovine. Problem je tudi tržišče, prenasičenost z nekaterimi artikli in še mnogo je stvari, o katerih bi lahko govorili. Trgovino in n jen položaj bi bilo treba širše predstaviti družbi in javnosti, več poudarka bi morala dati
— Kako potekajo priprave na slovenski kongres Z K?
»Sprejeti so osnutki kandidatnih list za člane organov ZKS in kandidatov za organe ZKJ iz Slovenije. Po osnovnih organizacijah pa potekajo razprave o kongresnih dokumentih.
O čem pa bi sam najraje razpravljal na kongresu?
»Mislim, da je veliko tem, o katerih bi lahko razpravljal. Trenutno pa se mi zdi, da je proble-
matika naše dejavnosti — to je gostinstva, poudarjam — predvsem komercialnega gostinstva, postala zaradi težkih družbenoekonomskih razmer, kar se stopnjuje že vse od leta 1979, tako pereča, da bi o njej morali spregovoriti ne samo v republiški, ampak tudi na zvezni ravni.
Možnost pridobivanja dohodka se je zaradi izrednega padanja družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi izredno zmanjšala. Obenem s tem so cene predvsem energiji in prehrambnim artiklom, ki zavzemajo v gostinstvu najvišjo postavko stroškov, strahovito naraščale. Upadanje življenjskega standarda pa se kaže tudi v manjšanju prometa v gostinstvu.
Zaradi obveznosti, ki so se v letu 1985 znatno povečale, predvsem zaradi novega načina obračunavanja prometnega davka (prej se je obračunaval od nabavnih cen, od 1.1.1985 dalje
tudi sama resolucija, saj trgovinska dejavnost igra v naši družbi zelo veliko in pomembno vlogo.«
Heleni Juras kot najmlajši udeleženki iz občine Celje na slovenskem partijskem kongresu 'želimo še tiiaprej obilo uspeha pri njenem družbenopolitičnem delu.
pa od prodajnih cen), je ostanek dohodka in čistega dohodka tako vse manjši in tudi delavci zato nimamo več prave moči pri odločanju o njegovi delitvi.
To se kaže predvsem v oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke, ki so za leto 1985 v gostinstvu občine Celje kar za 27 % nižji od povprečnih OD v gospodarstvu občine Celje in 28 % nižji od povprečnega OD v gospodarstvu SRS.
Za izboljšanje trenutnega položaja je nujno treba v sami delovni organizaciji organizirati najracionalnejšo obliko organizacije dela in delovnih postopkov, v občinskem merilu pa uvesti nekatere nujne ukrepe za izenačitev pogojev za gospodarjenje vseh panog gospodarstva (najemnine za poslovne prostore, selektivna davčna politika idr.). Na ravni republike in zveze pa je treba nujno sprejeti takšno zakonodajo, ki bo temeljila na trdnih in trajnih osnovah in zagotavljala enakomeren razvoj vsem gospodarskim panogam in tudi negospodarski dejavnosti.«
— Kaj ti pomeni, da si izbran za delegata 10. kongresa ZKS?
»Vsekakor mi to pomeni čast in tudi spodbudo za nadaljnje družbenopolitično delo.«
Deseta obletnica
Mešani pevski zbor GPC
Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje pod vodstvom zborovodje Antona Volaska in moški pevski zbor Avta Celje pod vodstvom zborovodje prof. Cirila Vrtačnika sta imela 20. marca v Narodnem domu v Celju slavnostni koncert ljudskih in umetnih pesmi. Posvečen je bil 10. obletnici mešanega pevskega zbora Gostinskega podjetja, ki je za svoje amatersko delo prejel že številna priznanja. Več o samem koncertu pa preberite v naslednji številki Vestnika.
Roman Bastičse je po končani gostinski in hotelski šoli leta 1978 zaposlil v Gostinskem podjetju Celje kot vodja strežbe. V letu 1985 pa je postal vodja poslovne enote Majolka. Član zveze komunistov je od leta 1975. V času svojega dela pa je b.il sekretar OOZK tozda, koordinator OOZK DO GPC in član ZK sozda MERX. Roman Bastič je izvoljen za delegata na 10. kongresu Zveze komunistov Slovenije.
Plan izvoza za leto 1986
(na osnovi podatkov delovnih organizacij v sozdu MERX)
$ = 185,70 din
DO	Količina v tonah	Vrednost	Generalni	Izvoz po MOP	K°z:
1. KZ Celje					
— konji	175	34.355	—	34.355	—
— hmelj	5	5.570	5.570	—	—
Skupaj:		39.925	5.570	34.355	
2. KZ Laško					
— živo govedo	45	6.351		6.351	—
— pegatke	30	6.363		6.363	—
— kunci	40	8.888		—	8.888
Skupaj:		21.602	—	12.714	8.888
3. KZ Slov. Konjice — jabolka	300	24.000	24.000			—
Skupaj:		24.000	24.000		
4. KK Šentjur					
— živo govedo	170	32.623	—	32.623	—
— meso	57,5	27.878	15.125	12.753	—
— jabolka	100	5.072	5.072	—	—
— kunci	200	37.140	—	37.140	»	
Skupaj:		102.713	20.197	82.516	
5. BC Celje					
— oglje	250	15.000	15.000	—	—
—	polži —	borovnice	20	5.200	5.200	—		
	30	8.550	8.550	—	—
Skupaj:		28.750	28.750	—	—
SOZD MERX					
SKUPAJ:		216.990	78.517	129.585	8.888
					
Plan uvoza za leto 1986
(na osnovi podatkov delovnih organizacij v sozdu MERX)
v 000 din $ = 185,70 din
DO	Vrednost v tonah	Generalni	Uvoz po MOP	Kooper.	Kliring
1. KZ Celje — ribja moka		_	_		
— sojine tropine	34.355	—	34.355	—	—
Skupaj:	34.355		34.355		—
2. KZ Laško					
— ribja moka	8.059	—	—	8.059	—
— sojine tropine	16.713	—	—	16.713	—
Skupaj:	24.772	—	—	24.772	
3. KZ Slov. Konjice					
— repromat. (soja, ribja moka, aditivi, umetna					
gnojila)	475	475	—	—	—
— oprema	290	290	—	—	—
— rezervni deli	235	235	—	—	—
Skupaj:	1.000	1.000			
4. KK Šentjur					
— ribja moka	9.199	9.199	—	—	—
— soja	33.621	—	33.621	—	—
— aditivi	13.380	13.380	—	—	—
— rezervni deli	3.930	900	3.030	—	—
— meso	15.274	15.274	—	—	—
— oprema	11.385	32,555	—	—	—
	(21.170)				
— repromaterial					
(stari st.)	5.050	—	5.050	;		—
Skupaj:	113.009	71.308	41.701		
5. BC Celje					
— dišave	12.999	12.999	—	—	—
— rezervni deli	7.353 ,	7.353	—	—	—
— kava	183.843	183.843	—	—	—
Skupaj:	204.195	204.195	—	—	—
v 000 din $ = 185,70 din
DO	Vrednost	Generalni	Uvoz po MOP	Kooper.	Kliring
6. MPI Celje —	aditivi —	oblikovalec peciva —	delilec testa —	rezervni deli	180 900 3.885 925	180 900 3.885 925	—	— —
Skupaj:	5.890	5.890		
7. TEKO Celje —	rezervni deli —	kompresor	828 4.000	828 4.000	—	— —
Skupaj:	4.828	4.828		
8. AVTO Celje —	reprodukcija —	rezervni deli —	oprema	25.000 2.000 5.000	20.000 2.000 5.000	5.000	— —
Skupaj:	32.000	27.000	5.000	— —
9. TKANINA Celje —	rezervni deli —	blago široke porabe	170 215.000	170	—	215.000
Skupaj:	215.170	170		
10. ZDRAVILIŠČE Dobrna —	repromaterial —	oprema	1.500 4.500	1.500 4.500	—	— —
Skupaj:	6.000	6.000		
11. RTC GOLTE — rezervni deli	3.468	3.468		
Skupaj:	3.468	3.468		
SOZD MERX CELJE SKUPAJ:	644.687	323.859	81.056	24.772	215.000
	Plan izvoza storitev za leto 1986			v 000 din $= 185,70)
DO				Vrednost
1. ZDRAVILIŠČE Dobrna — gostinsko-turistične storitve				52.000
SOZD SKUPAJ:				52.000
MERK
VESTNIK
STRAN 4
MAREC 19RA
Pete zimske igre sozda Merx so za nami
V ne preveč lepem vremenu, bila je gosta megla, so se v soboto 15. marca na Kopah nad Slovenj Gradcem v smučarskih veščinah pomerili delavci sestavljene organizacije Merx na svojih petih zimskih igrah. V smučarskem teku in veleslalomu je sodelovalo kar 300 tekmovalk in tekmovalcev iz 19 delovnih organizacij.
Tekmovalke in tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne skupine, in sicer skupina A — do 30 let, skupina B — od 30 do 40 let in veterani — nad 40 let.
In kakšni so rezultati?
Veteranke — veleslalom
Milica Gabron, DSSS SOZD Merx Ivanka Paulija, TEKO Celje Marija Petauer, Potrošnik Celje Truda Tomažin, Tkanina Celje Anica Kitek, Blagovni center Dragica Maček, DSSS SOZD Mera Lidija Hriberšek, MPI Celje Marica Strniša, Tkanina Celje
Sonja Kun, Hoteli-Gostinstvo Dragica Fijavž, Dravinjski dom Ruža Repanšek, Potrošnik Celje Anica Rifelj, RTC Golte Tatjana Gradišnik, Avto Celje Albina Gračner, Hoteli-Gostinstvo Anica Lipovic, Dravinjski dom Tilka Deželak, KZ Laško Jožica Gračner, Tkanina Celje Stanka Dimeč, DSSS SOZD Mera Renata Krajnc, Tkanina Celje Cvetka Renčelj, Hoteli-Gostinstvo Sonja Čepelnik, Potrošnik Celje Pavla Cvirn, Tkanina Celje Kristina Ambrož, Reklama Celje Štefka Kresnik, TEKO Celje Elizabeta Poljski, MPI Celje Jolanda Breznikar, Blagovni center Olga Lesar, TEKO Celje Cvetka Škoflek, Blagovni center
Vlasta Smonkar, Potrošnik Celje Martina Cigler, Dravinjski dom Darja Goričan, Hoteli-Gostinstvo Saša Videc, KZ Laško Marjana Sluga, Blagovni center Iris Tomažin, Tkanina Celje Špela Kmecl, TEKO Celje Ada Pečnik, DSSS SOZD Mera Cvetka Kačičnik, Zdravilišče Dobrna Milica Mastnak, Avto Celje E lica Klobasa, Blagovni center Tonika Jazbec, MPI Celje Lea Stopinšek, KZ Laško Mojca Drekonja, Tkanina Celje Andreja Lednik, Tkanina Celje Jožica Brečko, GPC Irena Cvetko, Moda Celje Nežika Šolinc, GPC Tanja Tominc, TEKO Celje Franja Širc, Dravinjski dom Lidija Hajdinjak, TEKO Celje Cvetka Kogovšek, Moda Celje Zdenka Križan, MPI Celje Danica Dosedla, KK Šentjur Stanka Heferle, Moda Celje Darja Brečko, Blagovni center Mojca Drekonja, KK Šentjur
Skupna uvrstitev — veleslalom za ženske Veteranke — veleslalom
L DSSS SOZD Mera Celje	25 točk
2.	Tkanina Celje	20 točk
3.	Hoteli-Gostinstvo Celje	15 točk
4.	TEKO Celje	12	točk
5.	Potrošnik Celje	11	točk
6.	Blagovni center Celje	10 točk
7.	MPI Celje	9 točk
Ženske B — veleslalom
L Hoteli-Gostinstvo Celje	25	točk
2.	Dravinjski dom Slovenske Konjice	20	točk
3.	Tkanina Celje	15	točk
4.	TEKO Celje	12	točk
5.	Blagovni center	.	11 točk
6.	Potrošnik Celje	10	točk
7.	RTC Golte Mozirje	9	točk
8.	Avto Celje	8	točk
9.	KZ Laško	- 7 točk
10.	DSSS SOZD Mera Celje	6 točk
11.	Reklama Celje	5	točk
12.	MPI Celje	4	točke
Ženske A — veleslalom
1.	Blagovni center Celje	25	točk
2.	GPC	20	točk
3.	KZ Laško	15	točk
4.	Tkanina Celje	12	točk
5.	Dravinjski dom	11	točk
6.	TEKO Celje	10	točk
7.	MPI Celje	9	točk
8.	Moda Celje	8	točk
9.	KK Šentjur	7	točk
10.	Potrošnik Celje	6	točk
11.	Hoteli-Gostinstvo Celje	5	točk
12.	DSSS SOZD Mera Celje	4	točk
13.	Avto Celje	2,5	točke
Zdravilišče Dobrna	2,5	točke
Skupaj veleslalom za ženske
L Tkanina Celje	47 točk
l. Blagovni center Celje	46 točk
3. Hoteli-Gostinstvo Celje	. 45 točk
1.	51,70
2.	53,49
3.	58,16
4.	1:09,27
5.	1:11,11
6.	1:16,28
7.	1:17,96
8.	1:13,26
Ženske B —	
1.	45,39
2.	47,38
3.	47,61
4.	48,81
5.	49,37
6.	50,46
7.	50,76
8.	51,26
9.	52,40
10.	53,47
11.	55,78
12.	57,33
13.	57,75
14.	59,44
15.	1:02,16
16.	1:06,81
17.	1:09,09
18.	1:09,94
19.	1:15,10
20.	1:23,86
Ženske A —	
1.	44,00
2.	48,30
3.	49,64
4.	49,83
5.	50,39
6.	50,59
7.	51,19
8.	55,00
9.	55,44
10.	55,44
11.	56,02
12.	56,54
13.	56,92
14.	57,12
15.	57,70
16.	57,72
17.	58,87
19.	58,98
20.	59,06
21.	59,60
22.	1:01,03
23.	1:02,03
24.	1:02,04
25.	1:02,85
26.	1:07,39
27.	1:11,44
28.	1:20,74
4.	DSSS SOZD Mera Celje
5.	TEKO Celje
6.	Dravinjski dom
7.	Potrošnik Celje
8.	MPI Celje
9.	KZ Laško
10.	Gostinsko podjetje Celje
11.	Avto Celje
12.	RTC Golte Mozirje
13.	Moda Celje
14.	KK Šentjur
15.	Reklama Celje
16.	Zdravilišče Dobrna
Veterani — veleslalom
35 točk 34 točk 31 točk 27 točk 22 točk 22 točk 20 točk 10,5 točke 9 točk 8 točk 7 točk 5 točk 2,5 točke
Slavko Lisec, DSSS SOZD Mera Franc Lekše, Potrošnik Celje Branko Hriberšek, Blagovni center Stanislav Jekuš, Avto Celje Janez Pešec, Potrošnik Albin Naglič, Potrošnik Milan Smovnik, Hoteli-Gostinstvo Cveto Mahkovec, Avto Celje Jože Vehovar, Tkanina Celje Ivan Stropnik, Blagovni center Jože Melanšek, RTC Golte Cveto Kolenc, DSSS SOZD Mera Roman Erjavec, KK Šentjur Stane Suhadolčan, MPI Celje Martin Zbukošek, Blagovni center Zdravko Božičnik, Tkanina Celje Viktor Škorc, KK Šentjur Milan Čretnik, KK Šentjur Jure Klanjšek, Avtotehnika Celje Miro Ranogajec, MPI Celje Marjan Juričko, TEKO Celje Mitja Pipan, DSSS SOZD Mera Celje
veleslalom
Emil Gregor, Potrošnik Celje
Boris Klančnik, Dravinjski dom
Konrad Breznikar, Blagovni center
Boris Cilenšek, Avtotehnika
Vlado Jakop, Zdravilišče Dobrna
Drago Vodušek, Hoteli-Gostinstvo .
Dušan Ilovar, DSSS SOZD Mera Celje
Martin Anderlič, Avto Celje
Slavko Dobrajc, Blagovni center
Marko Jazbec, KK Šentjur
Anton Kuzman, KZ Slovenske Konjice
Jurij Kugovnik, Potrošnik
Miro Čmer, KZ Celje
Franc Štefanič, Hoteli-Gostinstvo
Albert Lebič, Blagovni center
Franc Pangerl, Avto Celje
Alojz Kukovič, KK Šentjur
Zvone Majcen, MPI Celje
Štefan Pohajač, Dravinjski dom
Rado Sodin, Tkanina Celje
Stanislav Bevc, Avto Celje
Slavko Pinter, Tkanina Celje
Žare Frančeškin, Hoteli-Gostinstvo ■
Boris Tamše, DSSS SOZD Mera
Miro Špiljak, MPI Celje
Boris Mavec, GPC
Nikolaj Piki, GPC
Artiček, Dravinjski dom
Andrej Stegu, Zdravilišče Dobrna
Silvo Gobec, KK Šentjur Jernej Borovnik, TEKO Celje Zmago Tanjšek, Zdravilišče Dobrna Albin Jurak, Avto Celje Iztok Jordan, Blagovni center Stanko Marinšek, Dravinjski dom Darko Pungaršek, Avtotehnika Zvonko Lakovšek, Potrošnik Celje Herbi Lešnik, Dravinjski dom Franc Menišek, Blagovni center Darinko Krivec, Potrošnik Celje Franc Žgank, Blagovni center Drago Pajk, Dravinjski dom Peter Podgoršek, Avto Celje Bojan Smrkolj, Tkanina Celje Tomaž Dečman, Zdravilišče Dobrna Miroslav Tržan, Avto Celje Jaroslav Tašler, Zdravilišče Dobrna Peter Gaber, KZ Slovenske Konjice Polde Hribernik, KZ Slovenske Konjice Venčeslav Vilar, Hoteli-Gostinstvo Vido Romih, KZ Laško Zdravko Logar, Avtotehnika Celje Igor Merzidovšek, Kmetijska zadruga Celje Cvetko Antlej, KK Šentjur Ivo Kajtna, Tkanina Celje Valter Oset, Hoteli-Gostinstvo Srečko Mastnak, Reklama Celje Karli Kozole, MPI Celje Marjan Kovač, KZ Celje Rudi Meršak, Hoteli-Gostinstvo Marjan Polenek, KZ Slovenske Konjice Andrej Božiček, DSSS SOZD Mera Celje Andrej Krenker, TEKO Celje Joži Muzelj, Avtotehnika Celje Boris Koller, Tkanina Celje Slavko Moškotevc, GPC Roman Sekolec, GPC Zdenko Sinker, GPC Albin Brežnik, DSSS SOZD Mera Marjan Založnik, TEKO Celje Miran Vranič, MPI Celje Anton Borlak, MPI Celje Slavko Gaber, KZ Celje
Skupna uvrstitev moški— veleslalom Veterani — veleslalom
L	Potrošnik Celje	25	točk
2.	DSSS SOZD Mera	Celje	20	točk
3.	Blagovni center	Celje	15	točk
4.	Avto Celje	12	točk
L	38,39
2.	40,92
3.	41,47
4.	43,29
. 5.	45,60
6.	46,07
7.	46,13
8.	46,86
9.	47,64
10.	48,33
11.	48,74
12.	49,19
13.	51,09
14.	51,96
15.	52,05
16.	52,53
17.	53,01
18.	53,24
19.	53,52
20.	56,62
21.	57,39
22.	57,68
Moški B —	
1.	38,96
2.	41,91
3.	42,19
4.	45,15
5.	45,96
6.	46,10
7. 46,21	
8.	46,33
9. 46,51	
10.	46,82
11.	47,99
12.	48,26
13.	49,26
14.	49,41
' 15.	49,94
16.	50,64
17.	50,69
18.	50,73
19.	51,63
20.	51,80
21.	52,09
22.	52,21
23.	53,70
24.	53,81
25.	55,14
26.	55,30
27.	55,32
28.	58,20
29.	59,61
Moški A —	
1.	38,28
2.	40,89
3.	41,21
4.	41,21
5.	41,23
6.	41,56
7.	41,77
8.	41,89
9.	42,10
10.	42,71
11.	43,11
12.	43,19
13.	43,32
14.	44,08
15.	44,09
16.	44,17
17.	44,22
18.	45,03
19.	45,05
20.	47,27
21.	47,60
22.	48,03
23.	48,59
24.	48,61
25.	48,76
26.	48,85
27.	49,33
28.	49,60
29.	49,97
30.	50,23
31.	50,46
32.	50,46
33.	50,59
34.	51,21
35.	51,23
36.	52,18
37.	52,40
38.	52,58
39.	53,83
40.	57,44
41.	59,57
42.	1:01,56
43.	1:07,30
44.	1:12,28
5. Tkanina Celje	11 točk
6. KK Šentjur	10 točk
7. MPI Celje	9 točk
8. Hoteli-Gostinstvo Celje	8 točk
9. RTC Golte Mozirje	7 točk
10. Avtotehnika Celje	6 točk
11. TEKO Celje	5 točk
Moški B — veleslalom	
1. Potrošnik Celje	25 točk
2. Blagovni center Celje	20 točk
3. Dravinjski dom Slovenske Konjice	15 točk
4. Hoteli-Gostinstvo Celje	12 točk
5. Avto Celje	11 točk
6. KK Šentjur	10 točk
7. DSSS SOZD Mera Celje	' 9 točk
8. Tkanina Celje .,	8 točk
9. Zdravilišče Dobrna	7 točk
10. MPI Celje	6 točk
11. Gostinsko podjetje Celje	5 točk
12. Avtomehanika Celje	4 točke
13. KZ Slovenske Konjice	3 točke
14. KZ Celje	2 točki
Moški A — veleslalom
L Blagovni center Celje	25 točk
2. Potrošnik Celje	20 točk
3. Avto Celje	15 točk
4. Zdravilišče Dobrna	12 točk
5. Dravinjski dom Slovenske Konjice	11 točk
6. KK Šentjur	10 točk
7. Avtotehnika Celje	9 točk
8. TEKO Celje	8 točk
9. KZ Slovenske Konjice	7 točk
10. Tkanina Celje	6 točk
11. Hoteli-Gostinstvo Celje	5 točk
12. KZ Celje	4 točke
13. Gostinsko podjetje Celje	3 točke
14. DSSS SOZD Mera Celje	2 točki
15. MPI Celje	1 točka
16. KZ Laško	
17. Reklama Celje	—
Skupaj veleslalom za moške	
1. Potrošnik Celje	70 točk
2. Blagovni center Celje	60 točk
3. Avto Celje	38 točk
4. DSSS SOZD Mera Celje	31 točk
5. KK Šentjur	30 točk
6. Dravinjski dom Slovenske Konjice	26 točk
7. Hoteli-Gostinstvo Celje	25 točk
Tkanina Celje	25 točk
9. Avtotehnika Celje	19 točk
Zdravilišče Dobrna	19 točk
14. MPI Celje	16 točk
12. TEKO Celje	13 točk
13. KZ Slovenske Konjice	10 točk
14. Gostinsko podjetje Celje	8 točk
15. RTC Golte Mozirje	7 točk
16. KZ Celje	6 točk
Skupna uvrstitev — veleslalom za moške in ženske
1. Blagovni center Celje	106 točk
2. Potrošnik Celje	97 točk
3. Tkanina Celje, Celje	72 točk
4. Hoteli-Gostinstvo Celje	70 točk
5. DSSS SOZD Mera Celje	66 točk
6. Dravinjski dom Slovenske Konjice	57 točk
7. Avto Celje	48,5 točk
8. TEKO Celje.	47 točk
9. MPI Celic	38 točk
10. KK Šentjur	37 točk
11. Gostinsko podjetje Celje	28 točk
12. KZ Laško	22 točk
13. Zdravilišče Dobrna	21,5 točke
14. Avtotehnika Celje	19 točk
15. RTC Golte Mozirje	16 točk
16. KZ Slovenske Konjice	10 točk
17. Moda Celje	8 točk
18. KZ Celje	6 točk
19. Reklama Celje	5 točk
Rezultati — smučarski tek Veteranke
1.	7:14,33 Marija Petauer, Potrošnik Celje
2.	11:38,58 Truda Tomažin, Tkanina Celje
3.	12:05,45 Anica Kitek, Blagovni center
Ženske B — smučarski tek
L 7:16,35
2.	8:11,17
3.	8:35,86
4.	9:22,40
5.	9:50,07
6.	9:57,09
7.	10:13,82
8.	10:45,22
Fanika Jamnik, Potrošnik Celje Elizabeta Poljski, MPI Celje Milena Fegeš, Tkanina Celje Anica Strojnik, Potrošnik Celje Zdenka Zimšek, Blagovni center Jožica Gračner, Tkanina Celje Vilma Kopolšek, KZ Slovenske Konjice Olga Krampi, Blagovni center
Ženske A — smučarski tek
L 5:45,11
2.	6:51,12
3.	7:26,45
4.	8:14,11
5.	8:15,14
6.	8:29,33
7.	8:47,00
8.	9:14,12
9.	13:14,00
10.	13:24,00
11.	14:42,55
Verica Vrečko, Potrošnik Celje Verica Kotnik, Potrošnik Celje Mira Marin, Potrošnik Celje Marjana Sluga, Blagovni center Mojca Drekonja, Tkanina Celje Vida Bolko, KK Šentjur Iris Tomažin, Tkanina Celje Tonika Jazbec. MPI Celje Jolanda Breznikar, Blagovni center Ivanka Podpečan, MPI Celje Jelka Čuk, Tkanina Celje
Skupna uvrstitev — smučarski tek za ženske
1.	Potrošnik Celje	75	točk
2.	Tkanina Celje	60	točk
3.	Blagovni center	45	točk
4.	MPI Celje	24	točk
5.	KK Šentjur	11	točk
6.	KZ Slovenske Konjice	11	točk
Veterani — smučarski tek
Martin Zapukošek, Blagovni center Jože Kolar, MPI Celje Brane Hriberšek, Blagovni center Zdravko Stropnik, Tkanina Celje Jože Turnšek, Avto Celje Stane Kopitar, Avto Celje Franc Lekše, Potrošnik Čelje Franc Koželj, Blagovni center Franjo Tepej, KZ Slovenske Konjice Albin Brežnik, DSSS SOZD Mera Cveto Kolenc, DSSS SOZD Mera Jože Vehovar, Tkanina Celje Franc Čretnik, MPI Celje
Moški B — smučarski tek
1.	5:20,29
2.	5:49,04
3.	5:50,41
4.	6:04,32
5.	6:10,16
6.	6:14,18
7.	6:22,06
8.	6:23,40
9.	6:25,29
10.	6:35,06
11.	7:22,50
12.	7:33,99
13.	9:19,98
L 10:09,78 > Rado Sodin, Tkanina Celje
2.	11:11,69 Rado Krušič, Blagovni center
3.	11:23,48 Zdfavko Brglez, KK Šentjur
4.	11:35,42 Slavko Dobrajc, Blagovni center
5.	11:44,58 . Rudolf Kajtner. MPI Celje
6.	11:54,80 Marko Jazbec. KK Šentjur

MIEKX
VESTO I1C	MAREC 1986
7.	12:22,11 Slavko Pinter, Tkanina Celje
8.	12:40,83 Dani Vovk, DSSS SOZD Mera
9.	13:29,99 Boris Tamše, DSSS SOZD Mera 10. 14:55,78 Marjan Majcen, MPI Celje
Moški A — smučarski tek
1.	10:05,64
2.	10:28,52
3.	10:49,08
4.	10:51,00
5.	11:21,34
6.	11:41,62
7.	12:57,14
8.	13:11,47
9.	13:24,68
10.	13:35,62
11.	14:04,05
12.	14:46,50
13.	15:50,08
Zmago Tajnšek, Zdravilišče Dobrna Janez Črešnar, KK Šentjur Črtomir Polanc, Avto Celje Ivo Kaitna, Tkanina Celje Franc Zgank, Blagovni center Anton Kotnik, Potrošnik Celje Bojan Smrkolj, Tkanina Celje Marjan Soršak
Andrej Božiček, DSSS SOZD Mera Celje Miro Vranič, MPI Celje Vili Strok, Blagovni center Danilo Stropnik, Tkanina Celje Karli Kozole, MPI Celje
Skupna uvrstitev — smučarski tek za moške
1. Tkanina Celje	65 točk
2. Blagovni center Celje	60 točk
3. Avto Celje	40 točk
4. MPI Celje	34 točk
5. DSSS SOZD Mera Celje	32 točk
6. KK Šentjur	25 točk
7. Potrošnik Celje	19 točk
8. Zdravilišče Dobrna	11 točk
9. KZ Slovenske Konjice	9 točk
Skupna uvrstitev — smučarski tek za ženske in moške	
1. Tkanina Celje	125 točk
2. Blagovni center Celje	105 točk
3. Potrošnik Celje	94 točk
4. MPI Celje	58 točk
5. Avto Celje	40 točk
6. KK Šentjur	36 točk
7. DSSS SOZD Mera Celje	32 točk
8. KZ Slovenske Konjice	20 točk
9. Zdravilišče Dobrna	11 točk
Končna uvrstitev — ženske in moški	
1. Blagovni center Celje	211 točk
2. Tkanina Celje	197 točk
3. Potrošnik Celje	191 točk
4. DSSS SOZD Mera Celje	98 točk
5. MPI Celje	96 točk
6. Avto Celje	88 točk
7. KK Šentjur	73 točk
8. Hoteli-Gostinstvo Celje	70 točk
9. Dravinjski dom Slovenske Konjice	57 točk
10. TEKO Celje	47 točk
11.	Zdravilišče Dobrna	32,5	točke
12.	KZ Slovenske Konjice	30	točk
13.	Gostinsko podjetje Celje	28	točk
14.	KZ Laško	22	točk
15.	Avtotehnika Celje	19	točk
16.	RTC Golte Mozirje	16	točk
17.	Moda Celje	8	točk
18.	KZ Celje	6	točk
19.	Reklama Celje	„	5 točk
Zaradi pritožbe Zdravilišča Dobrna je potrebno v vrstni red Veleslalom — veterani uvrstiti tekmovalca Staneta Bizjaka, s čimer članica pridobi 5 točk, kar pa ne vpliva na končno razvrstitev ekip. Zamenja se samo vrstni red pri skupni uvrstitvi Veleslalom moški in ženske, kjer 12. in 13. ekipa zamenjata mesti.
Na svidenje na prihodnjih zimskih športnih igrah Mera CelJe!	Fran Petauer
Zahvala pokrovitelju
Dragi drugo vi,
Ovim pismom obračamo se svim radnim ljudima SOUR MERX, jer osečamo obavezu da vam izrazimo velik u zahvalnost što ste se prihvatili uloge generalnog sponzora 19. su-sreta smučara novinara Jugoslavije na planini Kope. Novinari iz SR Srbije, koji su bili na Kopama od prvog do poslednjeg dana, bili su neprestano na neki način u kontaktu sa vašom firmom. Neprestano smo osečali vaše prisustvo na susretu. Sa Kopa smo se vratili sa saznanjem da ste veoma mnogo pomogli — doprineli da nam boravak u Ko-ruškoj — bude što prijatniji.
Uveravamo vas da čemo sv e to što ste uči-nili za nas novinare smučare zapamtiti uve-reni da če biti prilike da vam to u nekim prilikama vratimo, ako ne sve onda bar mali deo toga. Cenimo da je najvažnije što smo postali prijatelji MERX-a.
Želeči vam mnogo poslovnih uspeha, dru-garski vas pozdravljamo.
Voda grupe smučara novinara iz SR Srbije: BOŽIDAR VELJKOVIČ
Predsednik Sekcije novinara smučara SR Srbije:
DUŠAN DRAŽIČ
Športniki Blagovnega centra so se pripravili za V. zimske športne igre sozda Merx
Komisija za šport in rekreacijo v delovni organizaciji je pripravila interno tekmovanje v veleslalomu na smučiščih Gozdnika nad Grižami. Udeležilo se ga je precejšnje število tekmovalcev, saj je bila to izbira za nastop na V. zimskih športnih igrah sozda MERX. Čeprav proga ni bila najbolj zahtevna, je bilo kar precej odstopov, pa tudi brez poškodb ni šlo, vendar ni bilo hudega.
V ženski konkurenci je v kategoriji do 29 let zmagala Verica Vrečko pred Marjano Sluga, v kategoriji od 30 do 39 let je bila prva Jolanda Breznikar in v kategoriji nad 40 let Anica Kitek.
Pri moških je bila konkurenca izredno huda in so odločale tudi desetinke. V kategoriji do 29 let je zmagal Borut Zimšek pred Iztokom Jordanom in Francem Žgan ko m, v kategoriji od 30 do 39 let je bil prvi Anton Jus pred Slavkom Dobrajcem in Konradom Breznikarjem, v kategoriji nad 40 let je bil prvi Branko Hriberšek, ki je imel od vseh najboljši čas na obeh progah, pred Ivanom Stropnikom in Martinom Zabukoškom.
Vzdušje je bilo izredno prijetno, športno, in vsi so si želeli, da bi bilo takšnih srečanj še več.
Z. Z.
Predstavljamo vam...
Marjan Senčar, direktor Tkanininega tozda Maloprodaja
Pisalo se je leto 1962, ko je Marjan Senčar kot prodajalec — po odslužen ju vojaškega roka — prvič prestopil prag takratnega Ljudskega magazina. Imel je 21 let in je pričel spoznavati življenje, kakršnega si do takrat ni zamišljal, polno presenečenj in trdega dela.
Zaključil je takratno šolanje na šoli za prodajalce in se zaposlil, nato pa nadaljeval svojo delovno pot ambiciozno naprej. Bil je poslovodja oddelka v blagovni hiši in se je ob delu izobraževal. Leta 1976 je postal vodja prodaje in s tem postal delavec s posebnimi pooblastili in namestnik direktorja temeljne organizacije Maloprodaja, kar je uspešno opravljal do konča lanskega leta. Potem je prevzel delovno mesto vršilca dolžnosti direktorja temeljne organizacije Maloprodaja. S sklepom delavskega sveta o imenovanju direktorja temeljne organizacije pa je lani oktobra postal direktor te temeljne organizacije.
Zato smo se odločili, da z Marjanom Senčarjem napravimo krajši zapis o razvojnih načrtih Maloprodaje in njenih specifičnih problemih.
— Tovariš Senčar, pred nami je novih pet let, se pravi obdobje srednjeročnega in tudi dolgoročnega planiranja. Kako se mi kot trgovska delovna organizacija na drobno vključujemo v te načrte?
»Temeljna organizacija Maloprodaja se lahko vključuje s svojo vizijo in razvojnim načrtom za krajše ali daljše obdobje samo s povezovanjem v okviru delovne organizacije in sestavljene organizacije. Samo združevanje dela in sredstev nam lahko da vtem težkem prehodnem obdobju dolgoročno gledano učinkovite gospodarske rezultate. V mnogočem pa bo razvoj trgovine odvisen tudi od splošne družbene politike, ki bo krojila pogoje delovanja trgovine v tem času.«
— Kako ste si vi in z vami eeioten tozd zamislili svoj program in kako ga nameravate izpeljati, ko boste vodili temeljno organizacijo?
»Razvoj temeljne organizacije bomo dosegali v svoji temeljni dejavnosti, to je s prodajo blaga na drobno in z združevanjem nekaterih poslovnih funkcij v delovno organizacijo, vse zato, da bi dosegli čim večjo učinkovitost in racionalizacijo skupnih strokovnih opravil, skupnih vlaganj v razširitev dejavnosti in podobno.
Pogoj za razvoj je seveda dohodek in iz njega izhajajoča reprodukcijska sposobnost, pa tudi socialne, prostorske, življenjske in delovne razmere v temeljni organizaciji. Izhajajoč iz položaja temeljne organizacije in ciljev, ki smo si jih zadali, moramo stalno skrbeti za delovne razmere, na osnovi katerih je mogoče doseči čim večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. To pomeni, da načrtujemo svoj razvoj iz materialne osnove tozda in zlasti z združevanjem dela in sredstev tudi v okviru delovne in sestavljene organizacije. Gre zlasti ža širjenje maloprodajnih zmogljivosti, ki so osnova za povečanje blagovnega prometa, ki jih bomo pridobivali ali širili, kjer se bo nakazala možnost.
Poleg tega pa bomo tudi spreminjali predmet poslovanja, še posebno takrat, če bomo ugotovili, da se kažejo ugodne možnosti za rentabilno poslovanje. V tem srednjeročnem planskem obdobju smo se delavci v tozdu odločili, da namenimo za razvoj oziroma razširitev materialne osnove približno 20 odstotkov družbenega bruto proizvoda.«
— S kakšnimi problemi pa se danes ubada trgovina na drobno v regiji in kako nakazujete možne rešitve teh problemov? In kaj boste naredili za povečanje osebnih dohodkov vaših delavcev, da bi se s tem približali osebnim dohodkom v neposrednem gospodarstvu?
»Problemi trgovine na drobno so si podobni in so predvsem posledica stanja gospodarstva kot celote. Gre zlasti za nizko akumulativnost in nemoč kvalitetnega razvoja trgovine, ki v razvoju počasi zaostaja za nekaterimi drugimi panogami ter tako postaja cokla razvoja v mnogih občinah. Trgovini bi bilo treba omogočiti bolj svobodno delovanje, konkurenco in podobno, ne pa jo utesnjevati z najrazličnejšimi administrativnimi predpisi. Izboljšanje stanja v trgovini in s tem tudi zvišanje osebnega standarda delavcev vidim v liberalizaciji predpisov o formiranju cen, zmanjšanju obremenitev trgovine s strani družbe, zmanjšanju stroškov znotraj tozda, delovne organizacije, kvalitetnejši prodaji, večji produktivnosti itd.«
— Lansko leto ste prejeli plaketo z listino J. B. Tito —35 let samoupravljanja. O tem smo že pisali, vendar pa vas to tudi nekako obvezuje za razvijanje samoupravljanja vnaprej. Zate menimo, da imajo družbenopolitične organizacije v temeljni organizaciji »močan« glas in aktivno sodelujejo pri pomembnih odločitvah temeljne organizacije. Ali je tako?
»Priznanje, ki smo ga delavci tozda dobili lani, pomeni za nas novo obvezo in še bolj poglobljeno delovanje na vseh področjih samoupravnega delovanja in odločanja. Mislim, da se delavci v tozdu vedno bolj zavedamo svojih samoupravnih pravic in dolžnosti tako znotraj tozda, delovne organizacije in sozda ter v delegatskih telesih v okviru občine in izven nje. Zlasti pa delavci v tozdu vedno bolj zavzeto razpravljajo in odločajo o ključnih vprašanjih v tozdu, kot so plani, razvoj, naložbe ter rezultati dela ter njihova delitev na osebno in skupno porabo ter akumulacija. Gonilna sila vseh teh odločitev pa so seved' družbenopolitične organizacije tozda, ki so stalno prisotne na vseh področjih delovanja tozda.«
— V tem težkem gospodarskem položaju ima verjetno zelo pomembno vlogo tudi ekonomska propaganda oziroma služba pospeševanja prodaje ter z njo povezana aranžerska služba. Kakšno mesto pripisujete tej službi v vaši temeljni organizaciji, še posebno, ker je ta služba organizacijsko v vašem tozdu?
»Ekonomska propaganda ter aranžerska služba imata vedno večji pomen pri obveščanju ter usmerjanju potrošnikov. Preko številnih medijev lahko zelo usmerja potrošnike. Mislim, da sta ekonomska propaganda in aranžerstvo povsod zelo pomembna, saj lahko močno povečata povpraševanje kupcev ter vplivata na končni rezultat gospodarjenja posamezne enote oziroma tozda.«
— Naj zaključimo to kramljanje z vprašanjem, kakšno pot vaš mladi kolektiv utira v zaposlovanju mladih, saj vemo, da je ravno prodajalcev mnogo med iskalci zaposlitve v Celju?

»L/CJ51VU, Ud JC tl.
samo po sebi kaže, da sklenemo delovno razmerje z večino naših štipendistov, ko končajo svoje osnovno izobraževanje. V pripravniški dobi spremljamo delo in sposobnost vsakega kandidata ter mu na podlagi njegovih sposobnosti nudimo primemo delovno mesto. Zavedamo se, da je kadrovska funkcija zelo pomembna, zato posvečamo kadrovanju posebno pozornost zlasti v srednjeročnem in kratkoročnem planiranju ter tudi v sprotnem zaposlovanju, zlasti mladih. Nikakor pa ne moremo zaposlovati kadrov ekstenzivno, zato bi morale izo-
braževalne ustanove bolj prisluhniti potrebam združenega dela ter se več dogovarjati in skupno načrtovati.«
Delavcem Tkaninine Maloprodaje želimo še obilo poslovnih uspehov pod vodstvom direktorja Marjana Senčarja.
MERK
VESTNIK
MAREC 1986
Razpis letovanja za leto 1986
Sozd Mere, tozd Gostinstvo in turizem Radlje ob Dravi organizira v letošnji sezoni letovanje v počitniškem domu Biograd na moru in gorsko-turističnem centru Kope.
Cene desetdnevnega polnega penziona (nastanitev, trije obroki):
I. POČITNIŠKI DOM BIOGRAD NA MORU
V Biogradu na moru nudimo gostom nastanitev v dvo oz. tro-
posteljnih sobah pri lastnikih hiš mesta Biograda, prehrano in gostinske storitve pa v lastni restavraciji v središču mesta blizu obale.
UPORABNIKI
21.6,—30. 6.
1.7,-20. 8,-
-10.7. -29. 8.
11.7,—20. 7. 10. 8.—19. 8.
21. 7,—30. 7. 31.7.— 9.8.
Delavci in upokojenci DO BC, Potrošnik, MPI, Hoteli-gostinstvo, DSSS sozda
19.000
22.000
25.000
27.000
Družinski člani delavcev in upokojencev gornjih DO
22.000
25.000
28.000
30.000
Ostali gostje
25.000
28.000
31.000
33.000
Otroci od 4 do 12 let
30% popusta
Otroci do 4 let
(le souporaba postelje s starši)
2.500
2.500
2.500
2.500
Gostom, ki imajo na voljo svoje nočitvene zmogljivosti v Biogradu na moru, nudimo celodnevno prehrano v naši restavraciji po ceniku počitniškega doma.
A VTOBUŠNI PREVOZ Gostom, ki želijo potovati na letovanje v Biograd z avtobusom, nudimo v okviru naše organizacije direkten prevoz s sodobnimi avtobusi na relaciji Prevalje—Biograd in Celje—Biograd ter obratno.
Cena prevoza v obe smeri znaša 5.000 din.
Na željo gostov bomo organizirali tudi izlet.
Turistična taksa v navedenih cenah letovanja ni vračunana, zato jo bodo morali gostj e plačati posebej.
II. GORSKO- TURISTIČNI CENTER KOPE
Gostom nudimo letovanje tudi na GTC Kope. Letujejo lahko v istih terminih, pod istimi pogoji in po istih cenah, ki veljajo za počitniški dom Biograd na moru.
Letujete lahko tudi sedem dni, in to od 1. maja dalje pa vse do 30. oktobra.
Letovanje nastopite vsak prvi dan izmene od 8. ure dalje, prostore pa izpraznite najkasneje enajsti dan do 7. ure zjutraj.
Prijave ih vplačila
Želj eno letovanje prijavite na obrazcu PRIJAVA ZA LETOVANJE, ki mora biti točno in v celoti izpolnjen. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
Prijave sprejemamo do 10. maja 1986, kasneje pa za nezasedene zmogljivosti.
Delavci in upokojenci DO Blagovni center, Potrošnik, Mlinsko-predelovalne industrije, Hoteli-gostinstvo in DSSS sozda, pošljite svoje prijave na svoje kadrovske službe, ostali gostje pa na naslov DSSS sozda MERX, prodajna služba gostinstva in turizma, Trg oktobrske revolucije 3, Celje.
Vse informacije dobite pri Adi PEČNIK na tel. št. (063) 26-353.
Po prejemu prijave bomo izdali račun počitniških storitev in splošno položnico za nakazilo gotovine. Željeno letovanje bo gostu zagotovljeno, ko bo vplačal stroške letovanja in sicer
DO HOTELI — GOSTINSTVO CELJE
TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA Radlje ob Dravi
Prijava za letovanje
Podpisani(a) ....
zaposlen(a) v DO
TOZD
stanujoč(a) v
pošta:
se prijavljam
za letovanje v počitniškem domu
v..........izmeni v času od.
po objavljenih pogojih.
1. Letovali bomo naslednji (popisati vse osebe, ki bodo letovale):
Zap.
št.
PRIIMEK in IME
Sorodstveni
odnos:
Datum
rojstva:
2.	Zakonecje zaposlen pri:...............................................................
Za letovanje navedenih članov naročam...............postelj.
3.	V Biograd na moru želim potovati z avtobusom v vaši organizaciji
in mi rezervirajte.......sedežev.
4.	Posebne želje glede rezervacije sobe in sedeža v avtobusu ter odplačila stroškov letovanja
5.	Naročam izlet za.............odrasle osebe in.............otrok.
6...........................
. dne .
1986
Podpis prijavitelja:
najmanj 20 dni pred letovanjem. Možna je tudi obročna poravnava stroškov letovanja v treh zaporednih mesečnih obrokih. Za obročno odplačevanje mora vsak uporabnik podpisati izjavo in to na prijavi za letovanje posebej označiti pod rubriko posebne želje.
Najmanj deset dni pred letovanjem bo vsak gost prejel NAPOTNICO ZA LETOVANJE. Tistim, ki se boste odločili za prevoz v Biograd z našim avtobusom, bomo posredovali tudi rezervacijo sedeža v avtobusu.
Stroški odpovedi letovanja
Ob morebitni odpovedi letovanja bomo zaračunali dejanske stroške. Če pa bo prijavljenec dobil druge uporabnike za iste zmogljivosti, mu bomo zaračunali samo manipulativne stroške.
Prijavljencu, ki bo odpovedal letovanje zaradi zadržanosti oz. višje sile (bolezen, nesreča, smrt v najožji družini, elementarna nesreča, poziv k vojakom) in bo predložil ustrezno potrdilo, ne bomo zaračunali dejanskih stroškov, ampak samo manipulativne stroške v višini 1.000 dinarjev za aranžma.
Temeljna organizacija GOSTINSTVO IN TURIZEM RADLJE OB DRA VI
Delavke, ki so kot ena družina
Odšla je tudi Nikolaja Černe
Nikica, kot so jo imenovali vsi sodelavci v tozdu Pražama, se je ob dnevu žena upokojila in poslovila. Rodila se je 26. 11. 1928 v Trnovcu pri Celju. V Mereu se je zaposlila aprila 1963 kot de-
lavka v embalirnici. V času svoje zaposlitve je bila tudi blagovni manipulant, delavka v pakirnici dišav, ob reorganizaciji pa je bila razporejena k stroju v pražami in pakirnici kave v tozdu Pražama
Pisma bralcev
Moja delovna praksa
Na delovni praksi sem bila v trgovini na Ostrožnem, in sicer od tretjega do petnajstega februarja.
Ko sem prvič stopila skozi vrata prodajalne, sem imela malo treme, vendar me je ta minila, ko sem povedala, po kaj sem prišla in ko sem videla dobrohotne obraze bodočih sodelavk. Peljale so me v poslovodsko pisarno, kjer me je sprejel Vlado Čakš, mentor delovne prakse.
Malo kasneje mi je razkazal vse prostore, nato so mi poiskali čist plašč in tako se je začela moja delovna praksa. Vseskozi so mi stale ob strani sodelavke, in če sem katero kaj vprašala, mi je z veseljem odgovorila. Vsak dan me je k sebi poklical mentor, ki je hkrati poslovodja, da sem sproti spoznavala naloge, ki jih
bom opravljala. Njegove razlage so bile sicer kratke, vendar zelo razumljive in preproste, večkrat je navedel tudi kakšen primer, da sem si lažje zapomnila in da nisem imela doma problemov, ko sem pisala dnevnike. Če pa so se problemi le pojavili, sem ga še enkrat vprašala in takrat je bilo vse jasno.
Na tej delovni praksi sem si pridobila veliko delovnega in osnovnega znanja, ki mi bo koristilo pri naslednji delovni praksi.
Čeprav je prodajalna daleč od mojega doma in moram zato zgodaj vstajati, je še vedno moja želja, da bi še prišla v to delovno okolje, kajti tako enotnega kolektiva, kot je ta, ne najdeš zlepa. Na svoji delovni praksi sem se dobro počutila in kar nekoliko žal mi je, da moram spet v šolo.
Veronika Božnik
in je tam ostala vse do upokojitve.
Pri razgovoru ob slovesu je sodelovala tudi Anica Štucl in povedala, da je bila ves čas svoje zaposlitve izredno prizadevna, resnično vzor vsem, pripravljena delati ob vsakem času, bila je priljubljena med sodelavci, bila pa je tudi huda, če je imela vzrok za to. Samoupravno je tudi delovala, saj je bila delegatka delavskega sveta. Ko sem jo vprašala, če je bilo ob slovesu težko, je povedala,da je bila že mesec dni na dopustu, da se je kakor pravimo, »psihično« pripravila na dan, ko se je morala posloviti.
Bilo je prav prijetno opazovati te delavke, ki so kot ena družina, saj so prišle tudi vse upokojenke.
Nikici izrekamo zahvalo za njeno izredno prizadevno dolgoletno delo, v bodoče pa ji želimo mnogo zdravja, sreče in veselja v krogu svojih domačih, saj ima sina in hčer, v izreden ponos pa so ji tudi že vnučki.
Z. Z.
Razpis letovanja v počitniških objektih DO Blagovni center v letu 1986
Vse delavce in upokojence 1 prikolica v kampu MAREDA 2 počitniški hišici v STRU BLAGOVNEGA CENTRA	pri Umagu (4 ležišča),	N JANU (po 4 ležišča),
obveščamo, da se lahko prijavijo 3 prikolice v kampu V ALKA- 4 apartmaji v bungalovu n; za letovanje v počitniških enotah NELA v Funtani pri Vrsarju PUNGARTU na Kopah pri Slo-delovne organizacije:	(po 4 ležišča),	venj Gradcu (po 4 ležišča).
LETOVANJE TRAJA DESET DNI PO NASLEDNJIH CENAH:
PRIKOLICA
HIŠICA
APARTMA
	TERMIN	delavci in up. DO	DO v sozdu	tuji	delavci in up. DO	DO v	tuji	delavci in up. DO	DO v sozdu	tuji
1.	10. 6,—20. 6.	14.000	24.000	34.000	11.000	21.000	31.000	10.000	20.000	30.000
2.	21.6,—30. 6.	14.000	24.000	34.000	11.000	21.000	31.000	10.000	20.000	30.000
3.	1.7,—10. 7.	18.000	28.000	38.000	15.000	25.000	35.000	10.000	20.000	30.000
4.	11.7.-20. 7.	18.000	28.000	38.000	15.000	25.000	35.000	10.000	20.000	30.000
5.	21.7,—30. 7.	18.000	28.000	38.000	15.000	25.000	35.000	10.000	20.000	30.000
6.	31.7.— 9.8.	18.000	28.000	38.000	15.000	25.000	35.000	10.000	20.000	30.000
7.	10. 8,—19. 8.	18.000	28.000	38.000	15.000	25.000	35.000	10.000	20.000	30.000
8.	20. 8.-29. 8.	18.000	28.000	38.000	15.000	25.000	35.000	10.000	20.000	30.000
9.	30. 8,— 8. 9.	14.000	24.000	34.000	11.000	21.000	31.000	10.000	20.000	30.000
10.	9. 9,—18. 9.	14.000	24.000	34.000	11.000	21.000	31.000	10.000	20.000	30.000
Prednost pri letovanju imajo delavci delovne organizacije.
TURISTIČNA TAKSA ni vračunana v ceni letovanja in jo mora uporabnik plačati v recepciji.
PRIJAVE IN PLAČILO Želeno letovanje prijavite na obrazcu, ki ga dobite v tajništvu svojega tozda oz. DSSS ali pri referentu za družbeni standard
DO v Celju, Ul. 29. novembra 16 (informacije po tel. (063) 21-352, int. 97 .
Prijave sprejemamo do 5. 4. 1986, kasneje le za nezasedene zmogljivosti.
Apartmaje na Kopah je možno najeti vse leto tudi po dnevih, če ni zanimanja za razpisani termin.
Prijave bo obravnavala komisija za družbeni standard DO in
o rezultatih obvestila vse prijavljene v 15 dneh po poteku razpisa.
Letovanje je potrebno v celoti plačati najmanj 10 dni pred nastopom letovanja ali v 4 zaporednih mesečnih obrokih. Za obročno plačevanje mora vsak uporabnik podpisati izjavo in jo oddati skupaj s prijavo, na kateri označi način plačila.
MERK
VESTNIK
MAREC 1986
KALCKO
nadev iz pšeničnih kalčkov
AROMATiZiRANO 2 UMETNO AROMO
Neto 500 g
MERK
Oreh daje okus mnogim dobrotam. Prav tak okus jim daje KALČKO — praženi pšenični kalčki, ki so laže
prebavljivi, hitreje pripravljeni in mnogo cenejši.
Naravno zamenjajte z naravnim!
za vse priložnosti, baterije in
baterijske svetilke ZMAJ
z enoletno garancijo
Iskra
Iskra - Baterije Zmaj, n.sol.o.
61000 Ljubljana, Stegne 23
MIERX
VIESTNiK
STRAN 8
MAREC 1986
Praznovanje dneva žensk v Blagovnem centru
Kulturna komisija v delovni organizaciji je za vse matere, žene in dekleta srečanje ob 8. marcu — dnevu žensk organizirala praznovanje. Zbrali smo se v veliki jedilnici tozda Preskrba, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička.
O pomenu praznika in srečanja je spregovoril glavni direktor Venčeslav Zalezina ter izrekel vsem navzočim iskreno zahvalo za dosedanje uspešno in učinkovito opravljanje del in nalog. Čestitke ob praznovanju dneva žensk je izrekel Majdi PADEŽNIK, delavki z najdaljšo delovno dobo pri Merxu ter ji izročil šopek cvetja. Nato so pionirji Prve osnovne šole iz Celja v sodelovanju z otroki naše sodelavke in predsednika OO ZSMS tozda Transport in OS vse navzoče razveselili s prisrčnim kulturnim programom.
Sledilo je še tovariško srečanje, kjer ni manjkalo smeha, petja, glasbe in plesa.
Z. Z.
Razmišljanje
8. marec naj bo praznik mater
Tako zelo sem si želela tistega dne. V meni je bilo vse polno neizrečenih besed, ki jih nisem imela komu povedati. Pa nekomu bi jih vendar morala! Seveda. Toda komu? Komu bi jih lahko povedala namesto njej, namesto materi? Nikomur in nikoli! Kdo pa je sploh še vreden teh tako lepih in čutečih besed? Mislim, da nihče in prepričana sem, da v tem trenutku nikomur pod soncem ne delam krivice.
Mati je zame svetinja. Poklonila mi je nekaj, kar je neprecenljive vrednosti — življenje. Dolžnica ji bom do groba. Le moja ljubezen in spoštovanje je delno plačilo za vse, kar mi je dala. Zato jo opevam v pesmih, nosim v mislih in nemalokrat o njej tudi sanjam v nočeh, pa je še kljub vsemu ne morem povzdigniti na prestol, kamor spada.
Ob dnevu žensk
V počastitev dneva žensk je . osnovna organizacija sindikata Avto Celje pripravila proslavo, na kateri je sodeloval naš pevski zbor in mladinci z recitalom. Ker imamo žensko predsednico, je ob njej vsaki ženski čestital in podaril nagelj njen namestnik.
Ob koncu proslave smo se dogovorile za izlet v aprilu, ko se bo verjetno že otoplilo.'
Alenka Škapin
Rešitev
nagradne
križanke
KRAPINA, HORA, POROKA, RADOVAN GOBEC, ONA-TAS, EDAM, ' VIOLINIST, KRST, MONOM, TAM, KIS. OTA, AVALA, IRANISTIKA, TL, RAMAJANA, KAN, NT, OJAČITEV, KEPA, RESJE, RISANICA, ETAN, ISTER. ICIKE, ERATOSTEN OTO, JAMAR, NIKA, TEMA. TER
IZŽREBANI REŠEVALCI:
1.	nagrada:	1.000 dinar-
jev: Jožica PRESEČNIK, Le-genska 12, 62380 Slovenj Gradec
2.	nagrada:	700 dinarjev:
Slavica ČOLAK, Preloge 19, 63240 Šmarje pri Jelšah
3.	nagrada:	500 dinarjev:
Vojka OJSTERŠEK, Okrogar-jeva 5, 63000 Celje
4.	nagrada:	300 dinarjev:
Jože DEMŠAR, Ljubljanska 54, 63000 Celje
In tu je ta praznik, ta dan žensk, za mojo in za vse matere sveta. Zato vam pravim, toliko lepih želja je v meni, toliko besed, ki bodo ostale neizrečene ta dan zato, ker nisem blizu nje. Ampak povem jih zagotovo, ko pridem k njej. Toda nikoli ji ne povem vsega, kar čutim, ker mi zmanjka glasu ali pa se mi tako trese, da se ne da več razumeti mojih besed. Največkrat se zgodi v takih trenutkih, da se z materjo objameva in druga drugi ihtiva na ramenu. Kako odleže po takšnem ihtenju, ki ga na koncu okrasi srečen smeh, ki bo trajal še tako dolgo, dokler bova imeli druga drugo.
Ne vem, če sploh veste, zakaj tole pišem? Malo me je sicer zaneslo, toda tole je bil samo uvod.
Pišem o dnevu žensk. Pa ne o takšnem dnevu žensk, kot ga praznujemo dandanes. Ne, sploh ne! Kajti osebno nisem za ta dan. Mnogim tale stavek ne bo všeč, pa kljub temu...
Ta dan, katerega prvotni pomen je že nejasen, je postal zame popolnoma brez vrednosti. Pa bom takoj pojasnila, zakaj? Sem za praznik, samo da ga v resnici praznujejo le matere.
Ni mi všeč, da govorijo o dnevu žensk otroci, stari petnajst let. Dekleta pri petnajstih letih praznujejo dan žensk. Ali ima to smisel? Ali ima smisel, da za ta dan v cvetličarnah preplačujemo cvetje, na delovnih mestih si ustvarjamo probleme, kaj dati za darila in podobno. Spet boste rekli: »Glej jo, neumnico!« Pa saj je vseeno, kaj porečete. Govorim pač o svojih občutkih, po drugi strani sem pa tudi prepri-
Na povabilo Slovenskega planinskega društva iz Celovca so se člani planinske sekcije Avto Celje 2. marca udeležili pohoda na Ari hov o peč v Avstriji. Ta pohod so v spomin na padle koroške partizane že osmo leto organizirali Slovensko planinsko društvo iz Celovca, Slovenska športna zveza in Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu.
Ob šestih zjutraj se je 62 planincev z avtobusom odpeljalo iz Celja proti Šentjakobu, kjer je, prireditelj pripravil krajšo kulturno prireditev, na kateri je So-
čana, da imam še kakšnega somišljenika.
Poglejte, to je svetovni dan, vendar tako različen za različne ženske, v različnih okoljih, pri različnih narodih.
Vidite, ženska sem jaz, ženska ste vi (ki morda tole berete, pa vam to ni všeč), pa je gotovo razlika med nama. Vi ste bili morda deležni pozornosti za ta dan, jaz je najirimer nisem bila ali obratno. Že samo če pogledamo razlike v obdarovanju po delovnih organizacijah.
Da sploh ne načnem razlike med črno žensko, ki umira od lakote, in belko v razviti družbi z vsem razkošjem.
Si predstavljate, koliko manj lačnih bi bilo in koliko bi lahko rešili življenj, če bi ves ta denar, ki smo ga množično zapravljali za ta dan, poklonili ljudem, ki na prašni zemlji umirajo od lakote. Premislite!
Mnoge ste morda že odložile časopis ali obrnile list, ker sem vas razočarala (predvsem mlajše), a starejše ženske, ki so v življenju že marsikaj skusile, ki so na lastni koži občutile vso težo življenja, težo največjega poslanstva na svetu — materinstva, ve zagotovo še berete...
Prav vam sem namenila vse te besede, ki so privrele iz srca ne le zato, da tu nekaj piše, temveč zato, ker to čutim, ker se v sleherni materi od vas iskri kanček moje matere," zato vas imam vse rada. In ljubezen je danes v teh suhoparnih in žalostnih časih največje bogastvo in neprecenljivo darilo, ki si ga želi bolj kot vse na svetu vsaka dobra mati.
■Zdenka Detiček
deloval tudi moški pevski zbor Avto Celja. Več sto udeležencev iz Avstrije in Slovenije je nato podalo na pot do plan. iške koče na Arihovi peči. Kljub visokemu snegu, ki je pohodnike oviral na poti, so se vsi pravočasno vrnili v dolino. Tu so vsem postregli z vročim čajem in hrenovko ter podelili diplome in spominske značke kot priznanje za uspešno opravljen pohod.
Slovo od koroških Slovencev je bilo prisrčno; razšli smo se z željo, da se drugo leto spet vsi udeležijo pohoda.
Danilo Lesjak
Planinska sekcija Avto Celje
Pohod na Arihovo peč
Narodne jedi celjske in koroške regije
Prikaz starega običaja — kmečka ohcet
Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije je na pobudo sekcije kuharjev in natakarjev predlagalo vsem srednjim šolam za gostinstvo in turizem v Sloveniji seminarje na temo »slovenske narodne jedi«.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je predlog z veseljem sprejela in v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani pripravila izbor izvirnih narodnih jedi s področja Koroške, Savinjske doline, Kozjanskega, okolice Celja in Laškega ter ostalih krajev celjskega območja. Pri tem jim je veliko pomagal s predlogi tudi dr. Boris Kuhar, ki je velik poznavalec narodnih jedi na Slovenskem. V pripravi izbora jedi pa je sodelovala tudi dislocirana enota 'Gostinske šole Slovenj Gradec in tov. Bezovškova iz Mozirja, ki se ukvarja s kmečkim turizmom.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je na podlagi izdelanega programa izvedla seminar na temo »narodne jedi celjske in koroške regije«, in sicer 12. marca 1986. Udeležilo se ga je presenetljivo veliko število go-
stinskih delavcev — predvsem kuharjev iz gostinsko-turističnih ozdov s celjskega področja. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad pestrim programom seminarja, saj je vseboval poleg strokovnega dela tudi domiselne popestritve — kmečko ohcet pred 100 leti, stare šege in običaje, ki so v naših krajih žal skorajda pozabljeni. K sodelovanju so povabili tudi starejše kmečke gospodinje, ki so pripravile raznovrstne dobrote po njihovih lastnih receptih.
Ker pa vsi nismo bili tako srečni, da bi lahko pokušali že pozabljene, vendar zelo dobre jedi, ki so jih kuhale naše babice, pa vam skušamo s predstavitvijo celotnega programa vsaj nekoliko približati razpoloženje s seminarja.
Med 9. in 10. uro je bil sprejem gostov po koroško, zajtrk in pozdrav ravnateljice šole prof. Bože Škorjanc. Med 10. in 11. uro je dr. Boris Kuhar predaval o narodnih jedeh z našega območja, Marija Bezovšek pa o možnosti, da se narodne jedi uvedejo v gostinsko ponudbo. Nato so si
udeleženci ogledali razstavo posode in spremljali pripravo jedi za kmečko ohcet.
Seminar so zaključili s prikazom starega običaja izpred 10C let, s kmečko ohcetjo, v kateri jt sodelovala tudi folklorna skupina A. Tanc iz Marija Gradca pri Laškem. Udeleženci so ot tem lepem običaju imeli tudi pokušino vseh pripravljenih jedi ir zatrjevali so, da je bilo lepo ko: na resnični ohceti.
Srednja šola za gostinstvo in turizem se je zahvalila vsem sodelujočim za izvedbo tega seminarja, številna udeležba in razpoloženje pa sta pokazala, da je potrebno takšno izpopolnjevanje gostinskih delavcev in oživljanja nekaterih že pozabljenih običajev še večkrat ponoviti.
Če je tudi vas pritegnilo tole oživljanje že pozabljenega, vam obljubljamo, da bomo v prihodnjih številkah časopisa objavili recepte nekaterih najbolj mikavnih narodnih jedi in vam tako omogočili, da jih boste lahko pripravili in pokusili sami.
Fanika Ilijaš
Dalmatinska kuhinja
Po značaju smo si Slovenci in Dalmatinci podobni
Od prvega do devetega marca so v hotelu Turška mačka organizirali že pete tradicionalne dneve dalmatinske kuhinje. O sami prireditvi sem se pogovarjala z vodjem hotela Francijem VRHOVNIKOM, ki je povedal naslednje:
»Upam si trditi, da so Celjani to prireditev vzeli za svojo, kar nam potrjuje že sam obisk, saj je bilo dnevno povprečno preko 200 gostov. Ljubitelji dalmatin-
Golte so postale mednarodno smučarsko središče
Naš rekreacijsko-turistični center Golte je bil v tem mesecu prizorišče dveh pomembnih smučarskih tekmovanj. Najprej je bilo tu mednarodno tekmovanje v slalomu za evropski pokal, na katerem je zmagal naš reprezentant, nekaj dni kasneje pa tudi državno prvenstvo pionirjev v smuku, veleslalomu in slalomu.
To je dokaz več, da so Golte vedno bolj priljubljeno smučarsko središče z dokaj urejenimi smučišči, žičniškim sistemom in gostinsko dejavnostjo.
Uspela prireditev
Zvončkov
večer
Prodajna služba gostinstva in turizma sestavljene organizacije Mera je ob dnevu žena, mater in deklet v hotelu Hum v Laškem organizirala Zvončkov večer, kultumo-zabavno prireditev. Prireditev je lepo uspela, za kar je bil zaslužen predvsem povezovalec programa, ki je poskrbel za to, da gostje ob sproščenem počutju niso pozabili, komu je bil večer namenjen. Upamo samo lahko, da to ni zadnja prireditev, ki jo je od začetka do konca izpeljala naša prodajna služba, in to zelo uspešno.
ske kuhinje so lahko ob prijetni glasbi dalmatinske klape iz Zadra poskusili specialitete Nikola Milina in Anteja Bačiča: dalmatinski brodet o in pastica-do, ribje dalmatinske jedi, predvsem školjke, škampe, morski list, orado, škamoina, salpe ter priznano in tipično dalmatinsko sladico — dalmatinske uštip-ce. Seveda ni manjkalo dobrega dalmatinskega vina: baliča, pla-vine, debita. Če ocenim samo prireditev, lahko rečem, da je izredno uspela, povprečni dnevni promet je bil "900 tisoč dinarjev, zato razmišljamo, da bi dneve dalmatinske kuhinje organizirali celo dvakrat na leto.«
— In zakaj ste se sploh odločili pri vas prav za to kuhinjo in ne za katero drugo?
Franci Vrhovnik: »Iz čisto preprostega razloga. Ugotovili smo, da je Slovencem način ku-
hanja srednjedalmatinskih krajev zelo blizu in všeč, ker so vse jedi naravno pripravljene, uporabljajo izključno olivno olje, zelo znano je pripravljanje jedi na žaru in podobno. Prav tako pa smo Slovenci, predvsem pa Štajerci po značaju podobni Dalmatincem, predvsem kar se tiče veseljačenja. Konec koncev je sama Turška mačka tak ambient, predvsem konoba, ki zelo ustreza sami prireditvi.«
Argentinska
kuhinja
V dnenod 18. do 24. marca so v restavraciji hotela Mera nudili pester izbor jedi iz argentinske kuhinje, ki jo pri nas bolj slabo poznamo zaradi velike oddaljenosti te dežele. Več o tem v naslednji številki.
Dalmatinska klapa iz Zadra je že četrto leto zapored poskrbela za prijetno vzdušje ob dnevih dalmatinske kuhinje
Kuharska mojstra Nikola Milin in Ante Bačič