Podravje Ptuj • Kako se iti podjetništva brez signala za mobitel O Strani 4 in 5
Kmetijstvo Podravje • Sklad se obnaša kot kapitalska družba O Stran 7
Ptuj, torek, 14. julija 2015 letnik LXVIII • št. 53 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si
Podravje • Ogromne razlike v zahtevah med šolami
Za isti razred trije ali deset delovnih zvezkov?!
Podravje
Ptuj • »Spomeni- močno razlikujeta. Rezultat je presenetljiv, saj je razlika med našimi šolami tudi 300-odstotna!
carji« v parku ne dovolijo fitnesa
O Stran 4
Delovni zvezki so nezanemarljiv strošek, ki je povsem na plečih staršev. Odločili smo se preveriti, koliko stanejo delovni zvezki za učence osmih razredov v 36 osnovnih šolah Podravja. Četudi je v Sloveniji enak predmetnik, se namreč število zahtevanih delovnih zvezkov (in tudi cena teh) v šolah
<7 P Strani 2 in 3
Kmetijstvo
Podravje • Razmah podlubnikov največji v zadnjih 70 letih
O Stran 7 Črna kronika Kidričevo • V tragični nesreči osem ranjenih in ena umrla
O Stran 24
Šport
Športno plezanje
• »Zmagala si EP, nasmehni se!«
O Stran 11
Foto: Črtomir Goznik
%pMejjjinjkq Sindikati • Dodatke ~ študija fflJTf za delo tudi tistim
manjjoisovih'z minimalno
štipendistov plačo! "

O Strani 4 in 5
m*

M <D
^j^arodno 7abavne Km lasbe
Perutnina Ptuj
n*«f
Ptuj 2015
MESTNA OBČINA PTUJ
A Zavarovalnica XI Maribor
1.	VEČER - prvih 10 let najuspešnejših viž festivala (1969 - 1979)
v izvedbi popularnih ansamblov, sreda, 26. avgust 2015, ob 19.30
2.	VEČER - festival NZG Ptuj 2015, petek, 28. avgust 2015, ob 19.30
MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ
Štajerski
TEDNIK
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 14. julija 2015
Podravje • Mnenja ravnateljev glede uporabnosti delovnih zvezkov so različna
Razlika v stroških za delovne zvezke med
Barvice, zvezki, učbeniki in delovni zvezki - nepogrešljive šolske potrebščine. In medtem ko so barvice in zvezki cenovno ugodni, učbeniki na voljo v šols preveriti, koliko stanejo delovni zvezki za učence osmih razredov v 36 osnovnih šolah Podravja. Četudi je v Sloveniji enak predmetnik, se namreč število
In kako torej poteka postopek izbire učnega gradiva? Šole izberejo za posamezen razred učbenike, delovne zvezke in druga učna gradiva, ki jih bodo učenci uporabljali pri pouku. Ob tem pa šolsko ministrstvo strokovnim aktivom priporoča, da skrbno izberejo tudi delovne zvezke in druga učna gradiva, vendar morajo upoštevati, da je učbenik osnovno učno sredstvo za doseganje vzgojno-izobra-ževalnih ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu. Seveda lahko učitelji ob potrjenih učbenikih uporabljajo tudi druga učna gradiva, vendar naj se pri izboru obnašajo racionalno in naj izberejo gradiva, katerih vsebino poznajo v naprej in za katere so prepričani, da jih bodo med letom uspeli izpolniti in koristno uporabiti, je zapisano na strani šolskega ministrstva.
Uvodnik
Soglasje k izbiri gradiva poda svet staršev
Medtem ko učitelj izbere delovne zvezke in učbenike, pa k seznamu ne sme umanjkati soglasje sveta staršev. »Ravnatelj mora za svoj izbor (oziroma za skupno nabavno ceno) delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv pridobiti soglasje sveta staršev. Na konkretno strokovno odločitev, katere delovne zvezke in druga učna gradiva bodo učitelji uporabljali, svet staršev ne more in ne sme vplivati. To je stvar strokovne avtonomije. Ni pa v nasprotju s strokovno avtonomijo dialog, ki ga za to, da bi soglasje dobil, ravnatelj vzpostavi s svetom staršev. Del dialoga je tudi odgovarjanje na morebitna vprašanja staršev, kot so, zakaj so se strokovni aktivi odločili za posamezno gradivo,« je povedal predsednik Tone Meden. Ob
Fiskalno pravilo za WC-papir
Naši poslanci so v petek pozno zvečer, še pred parlamentarnimi počitnicami, po skoraj treh letih, vendarle uspeli uzakoniti t. i. fiskalno pravilo. To je pravilo, ki naj bi, po domače povedano, določalo, da se v javni upravi lahko porabi le toliko denarja, kot ga je na voljo oz. kot se ga zbere z javnimi dajatvami in nič več.
No, naši politiki ne bi bili »naši« politiki, če ne bi v to pravilo vnesli kar nekaj izjem. Seveda takšnih, ki jim omogočajo to pravilo mirno zaobiti - ga pač ne upoštevati. Uradni komentarji oz. razlage teh izjem gredo v čisto pravo populistično smer, namreč: na noben način naj ne bi, tudi z morebitnim povečanjem krize ali še večjim gospodarskim fijaskom v državi, zmanjševali pokojnine (še nekoliko razumljivo, saj je večina zelo nizkih), socialnih transferjev in financiranja javnih ustanov (kar je precej manj razumljivo). Torej; tudi če nam bo predla še bolj trda kot danes, se finance za socialo, pokojnine in delovanje javnih ustanov nikakor ne smejo znižati, kljub fiskalnemu pravilu. Kar pomeni, da se ob oceni kriznega stanja lahko mirno zadolžujemo naprej.
Fiskalno pravilo naj bi tako, kot so lepo razložili, veljalo le za»normalne ekonomske čase«, v katerih se torej naj po novem ne bi več zadolževali.
Zdaj pa: če so to danes »normalni ekonomski časi«, v katerih se celoten javni sektor ves čas konstantno zadolžuje praktično iz dneva v dan, potem si niti malo ne želim predstavljati, kako se bo fiskalno pravilo obneslo v praksi. Ker edina možna pot, da se zadosti apetitom našega javnega sektorja brez zadolževanja, je enormno povečevanje davkov v gospodarstvu. Kam to vodi, ne želim niti ugibati, še manj napovedovati.
Če pa to danes niso »normalni ekonomski časi«, potem je fiskalno pravilo vredno - nič, saj se lahko zadolžujemo naprej.
No, pardon, vredno je toliko kot pač vsaka črka na papirju, s katero se vsaj izognemo kazni evropskega sodišča, ki nam je že grozila, ker tega pravila še nismo uzakonili kot velika večina ostalih držav EU. To pa je tudi vse.
Simona Meznarič
tem pa se vedno znova poraja tudi vprašanje izpolnjenosti oziroma rabe delovnih zvezkov. Seveda na to temo neke širše raziskave še ni bilo. »Vemo za primere posameznih šol, ko je bila neustrezna izpolnjenost delovnih zvezkov razlog za njihov opuščanje in jih zdaj ni več v naboru. V precejšnji meri to lahko pripišemo dialogu med učitelji, ravnatelji in sveti staršev. Po informacijah, ki jih imamo, so na šolah, kjer sveti staršev sledijo priporočilom zveze, sezname delovnih zvezkov v preteklih letih že prečistili in so delovni zvezki, ki jih starši kupijo, večinoma izpolnjeni,« je še povedal predsednik Meden.
V Laporju učenci potrebujejo štiri delovne zvezke, v Cirkovcah deset
Kot v uvodu povedano, smo preverili, koliko delovnih zvezkov in za kakšno skupno
ceno jih zahtevajo posamezne šole. Mladinsko knjigo smo zaprosili, da nam pošlje seznam gradiva, ki ga morajo učenci oziroma njihovi starši kupiti za obvezne predmete. Na podlagi podatkov, ki so nam jih posredovali iz Mladinske knjige, smo lahko ugotovili, da najmanj denarja za delovne zvezke v osmem razredu osnovne šole odštejejo starši učencev osnovnih šol Ivanjkovci, Benedikt in tudi starši otrok Gustava Šiliha Laporje. V laporski šoli so namreč sklenili, da morajo starši za šolsko leto 2015/2016 kupiti le štiri delovne zvezke za angleščino, geografijo, slovenščino in kemijo ter periodni sistem. »Zadnja leta smo z učitelji usklajevali in debatirali, pri katerem predmetu res potrebujejo delovni zvezek in kje ne, kje jim zadošča samo učbenik, e-gradivo, gradiva v spletni učilnici, zvezek ali/in še kakšna aktualna gradiva v medijih, na spletu ...,« je povedala
ravnateljica Margareta Voglar. Dodala pa je, da je odločitev za nakup delovnega zvezka le v učiteljevi strokovnosti oz. v strokovnosti predmetnega ali razrednega aktiva. Njeno mne-
nje pa je, da so pri posameznih predmetih delovni zvezki zelo potrebni (GEO - zemljevidi, jeziki). Kot pravi, bi učencem prerisovanje zemljevidov in navodil vzelo preveč časa. »Pri
Slovenija, Podravje • Drastično zmanjšanje števila Zoisovih štipendistov
V prvem letniku študija skoraj
Lani je začel veljati nov zakon o štipendiranju, ki je uzakonil upravičenost mladoletnih dijakov do držav dobitev Zoisove štipendije - t. i. štipendije za nadarjene. Kako obsežne so bile spremembe pogojev za
Tako je moral kandidat za štipendijo (dijak ali študent), ki je lani v jeseni nadaljeval izobraževanje na višji stopnji izobraževanja (enako bo letos), za dosego Zoisove štipendije najprej izkazati izjemen dosežek, nato pa še ustrezen šolski ali študijski uspeh, ki ga je dosegel v predhodnem šolskem oziroma študijskem letu. Za mnoge je bila najtežje premagljiva ravno prva ovira - izjemen dosežek (prej se je upošteval zgolj učni uspeh). Če primerjamo število Zoisovih štipendistov v prvih letnikih (na te so vplivale spremembe) z letom prej, je rezultat šokanten. Na do-diplomski stopnji je bilo leto pred uvedbo sprememb, torej ko je veljal uspeh v srednji šoli, nekaj več kot 1000 štipendis-
tov, v tem šolskem letu pa manj kot četrtina od tega, 246. Med študenti prvega letnika magistrskega programa na bolonj-ski stopnji je bilo v šolskem letu 2013/2014 približno 900 Zoisovih štipendistov, v letu, ki se je ravno izteklo, pa zgolj 144. Nižje je tudi število prejemnikov Zoisovih štipendij v prvih letnikih srednje šole, to se je namreč s 1569 znižalo na 1075 prejemnikov.
Morda je za tak rezultat deloma krivo dejstvo, da je bil pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, v katerem so bili podrobneje opredeljeni posebni dosežki, sprejet šele aprila lani (v jeseni pa so že morali kandidati za štipendijo izpolnjevati pogoje). Ta pomislek smo lani tudi naslovili na Javni sklad RS
Višino denarja, ki je namenjen za Zoisove štipendije,
so nam posredovali s pristojnega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Povedali so, da imajo podatke za koledarska in ne šolska leta. Tako je bilo v letu 2014 za Zoisove štipendije porabljenih nekaj več kot 18 milijonov evrov (8.902 upravičencev, mirovanja niso vključena), v letošnjih prvih šestih mesecih pa so porabili 8,48 milijona evrov (8.426 upravičencev, mirovanja niso vključena).

za razvoj kadrov in štipendije, ki podeljuje štipendije. Vendar so nam na skladu dejali, da so imeli kandidati dovolj časa za izpolnitev tega pogoja. Ob tem nam je Neva Pipan s sklada lani
Število Zoisovih štipendistov pri Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije
Šolsko leto	Dijaki	Študenti dodiplomskega študija 1. stopnje	Študenti podiplomskega študija 2. stopnje	Študenti podiplomskega študija 3. stopnje
2013/2014	5.330	2.506	2.376	36
2014/2015	4.961	1.689	1.895	12
Vir: JS za razvoj kadrov in štipendije
dejala, da je štipendija zgolj spodbuda za sodelovanje na tekmovanjih, aktivnostih zunaj izobraževalnega programa in da nikakor ne sme biti razlog za te aktivnosti.
Sicer pa velja, da ko vlagatelj izpolni vse pogoje in mu je Zoisova štipendija dodeljena, mora v okviru istega izobraževalnega programa za nadaljnje prejemanje štipendije v višjem letniku izkazati izpolnjevanje le enega merila, torej ali izje-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si.
749-3
Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 14. julija 2015
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Seznam obveznega učnega gradiva*
šolami dosega tudi 90 evrov
kem skladu, pa so delovni zvezki nezanemarljiv strošek, ki je povsem na plečih staršev. Odločili smo se delovnih zvezkov (in tudi cena teh) močno razlikujeta.
nekaterih predmetih pa je za doseganje učnih ciljev pomembno, da učenec sam piše daljša besedila, v katerih mora argumentirati, dokazovati, sklepati, oceniti, delati pov-
Foto: Mojca Vtic
zetke, priporočila, posploševati, za kar pa delovni zvezek ni potreben, ampak je dovolj otrokov zvezek in učiteljevo navodilo, knjiga, e-gradivo ...,« je dejala.
Sola denarja za fotokopije nima, starši za delovne zvezke pa?!
Največ učnega gradiva morajo nakupiti starši otrok, ki se šolajo v OŠ Cirkovce. Otroci namreč pri pouku potrebujejo delovne zvezke za slovenščino (dva), matematiko, angleščino, glasbeno umetnost, geografijo in zgodovino. Ob tem pa še interaktivna učna kompleta za fiziko in biologijo ter učbenik za angleščino. Obrnili smo se na OŠ Cirkovce z vprašanjem, zakaj učenci potrebujejo toliko delovnih zvezkov. Ravnateljica Ivanka Korez nam je pojasnila, da je na šoli prevladalo enotno mnenje učiteljev, da so delovni zvezki nujno potrebni za utrjevanje znanja, saj morajo ob aktivnih oblikah učenja in poučevanja učenci določene vsebine in znanja nujno utrditi z vajami. »Vemo, da so vaje zbrane v delovnem
zvezku veliko bolj priročne od učnih listov, ki jih učenci sistematično ne shranjujejo. Prav tako vemo, da na veliko šolah delovne zvezke nadomestijo z učnimi listi, ki pa so strošek šole. Naša šola, ki je majhna, si ne more privoščiti brezplačnega kopiranja, barvnih učnih listov, ki bi nadomestili delovne zvezke,« je povedala. Prav tako je mnenja, da je v sodobnih delovnih zvezkih izbor nalog dobro premišljen, tako da zajame vse učne cilje ter razvija različne spretnosti. »Poudarek je na učenju skozi zabavo, zato je delovni zvezek za utrjevanje znanja privlačnejši, raznolik in zanimiv. Naši učitelji prav tako menijo, da imajo naši učenci tudi zaradi uporabe delovnih zvezkov osnovna znanja dobro utrjena in imajo zaradi tega dobre rezultate pri nacionalnem preverjanju znanja, ob tem pa naši učenci nimajo težav pri prehodu v srednjo šolo,« je še povedala ravnateljica.
Mojca Vtič
Šola	Cena z DDV v €	Št. DZ oz. uč-iega gradiva
OŠ Ivanjkovci	51,55	3
OŠ Benedikt	51,55	3
OŠ Gustava Šiliha Laporje	52,95	4
Oš Velika Nedelja	58,45	4
2. OŠ Slovenska Bistrica	59,20	4
Oš in vrtec Sv. Trojica	60,85	4
OŠ Voličina	62,75	4
Oš. J. Hudalesa, Jurovski Dol	64,40	4
OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica	65,45	4
OŠ Poljčane	65,65	4
OŠ Olge Meglič	67,05	4
OŠ Ljudski vrt	67,95	4
OŠ Partizanska bolnišnica Jesen Tinje	68,25	4
OŠ Videm	75,26	5
OŠ Šmartno na Pohorju	75,70	6
Oš Zetale	78,05	6
OŠ Majšperk	78,60	6
Oš Juršinci	80,21	6
OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo	84,15	7
Oš Anice Cernejeve Makole	90,02	7
OŠ Sveta Ana	94,80	7
OŠ Miklavž na Dravskem polju	101,15	6
OŠ Breg	101,27	7
OŠ Podlehnik	104,45	7
OŠ Ormož,	104,56	8
OŠ dr. Franja Žgeča, Dornava	110,80	7
OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec	110,97	8
Oš Hajdina	113,25	8
OŠ Starše	113,60	8
Oš Sveti Tomaž	117,30	8
OŠ Duplek	119,22	8
Oš Antona Ingoliča Spodnja Polskava	119,42	8
OŠ Destrnik-Trnovska vas	123,25	8
Oš Gorišnica	127,47	8
OŠ Mladika	138,16	9
OŠ Cirkovce	142,10	10
*Brez periodnih sistemov, atlasov ter zemljevidov
Vir: Mladinska knjiga
80 % manj Zoisovih štipendistov
ne štipendije. Ob tem sta zakon (pri katerem je sodelovala tudi Študentska organizacija Slovenije), nato pa še pravilnik korenito posegla v pogoje za pri-pridobitev, kažejo podatki, ki smo jih prejeli od Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.
Število štipendistov v prvih letnikih posameznega izobraževanja, kjer so najbolj občutili spremembo zakonodaje
Šolsko leto	Dijaki 1. letnika	Študenti 1. letnika dodiplomskega študija	Študenti 1. letnika podiplomskega študija 2. stopnje	Študenti 1. letnika podiplomskega študija 3. stopnje
2013/2014	1.569	1.111	907	22
2014/2015	1.075	246	144	/*
* Od vključno 2014/2015 dalje Zoisove štipendije ni možno dodeliti za doktorski študij.
Vir: JS za razvoj kadrov in štipendije
mni dosežek ali povprečno oceno. Višina povprečne ocene ostaja enaka, za dijaka najmanj 4,1 in študenta 8,5, so še pojasnili na skladu.
Pogoji za pridobitev štipendije so se spremenili že trikrat
So se pa pogoji za pridobitev Zoisove štipendije že trikrat spremenili. Od leta 1986 do vključno leta 2007 je Zoisove štipendije podeljeval Zavod RS za zaposlovanje na podlagi pravilnika o štipendiranju. Takrat je veljalo, da se štipendija dobi na podlagi rezultatov preizkusa intelektualnih sposobnosti, učnega uspeha, tekmovalnih dosežkov itd. Pogoje je nato spremenil prvi zakon o štipendiranju, ki se je začel
uporabljati s 1. 9. 2008, ko je Zoisove štipendije prevzel Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. Od leta 2008 je pomembno vlogo igrala povprečna ocena, prav tako pa so šteli dosežki na tekmovanjih, objava znanstvenih člankov. Naslednja sprememba zakona je sledila z novim zakonom o štipendiranju, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem lani, ta pa je kot obvezen pogoj določil poseben dosežek.
Na vprašanje, koliko denarja je bilo za štipendije porabljenega v šolskem letu 2013/2014 in koliko naj bi ga bilo na podlagi števila štipendistov porabljenega v pravkar zaključenem šolskem letu, na skladu ne vedo odgovoriti.
Mojca Vtič
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na wwmfeidru§ioii
Foto: MV
4 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 14. julija 2015
Ptuj • Iskanje nove lokacije za fitnes na prostem
„Spomenicarji" v parku ne dovolijo fitnesa na prostem
O postavitvi fitnesa na prostem v ptujskem mestnem parku se je govorilo že dalj časa. Na občini so iskali ustrezno lokacijo in kot najprimernejša se je pokazala na območju lesenega parka ob Dravi (nasproti dvorane Campus). A Zavod za varstvo kulturne dediščine ni dal pozitivnega mnenja, zato na tej lokaciji fitnesa na prostem ne bo.
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, je bila lokacija za postavitev fitnessa v ptujskem parku ob Dravi (nasproti dvorane Campus) nesprejemljiva. Na Ptuju zdaj iščejo nove lokacije.
„V letu 2014 smo začeli iskati primerno lokacijo skupaj s predstavniki športnih društev. Kot najprimernejša je bila ocenjena umestitev fitnesa na prostem v mestnem parku ob Dravi, na območju t. i. lesenega parka, kjer so nameščena dotrajana otroška igrala," uvodoma pojasnjuje Pa-tricija Kovačec iz Mestne občine Ptuj.
Ob tem dodaja, da je izgradnja fitnesa na prostem način, kako privabiti ljudi vseh starosti k aktivnejšemu načinu življenja. „Številne občine po Sloveniji so že postavile fitnes naprave v svoja urbana in mestna okolja. Gre namreč za dostopnejšo in za uporabnike brezplačno vadbo. Občine, ki že imajo fitnes na prostem, so Ljubljana (12 lokacij), Maribor, Murska Sobota, Ljutomer, Celje, Hrastnik, Kranj, Koper, Izola in Šentilj, ki je fitnes na prostem uredil pred kratkim," še pojasnjujejo na Mestni občini Ptuj, kjer se je ideja o postavitvi fitnesa na prostem pojavila že pred časom, lani pa so začeli iskati primerno lokacijo. In so jo tudi našli.
Mestni park ob Dravi, na območju t. i. lesenega parka, bi bil po njihovem mnenju najboljša rešitev. Tam so sedaj nameščena dotrajana otroška igrala, ki jih ne uporablja skorajda nihče. Ker ob Dravi poteka rekreacijska sprehajalna in tekaška pot, je to bil dodaten razlog za izbiro te lokacije, saj bi tako rekreativni športniki združili tek z vadbo na prostem. Lokacija je tudi v neposredni bližini večjih športnih površin (Mestni stadion, nogometno in košarkarsko igrišče, dvorana Campus) in OŠ.
A ker je mestni park ob Dravi na seznamu enot nepremičnin kulturne dediščine, je bilo treba pridobiti mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor. Ta pa se z izgradnjo fitnesa na tej lokaciji ni strinjal. „Z vidika Zavoda je postavitev fitnes naprav na predlagani lokaciji nesprejemljiva, kljub temu da postavitev naprav ne predvideva nikakršnih posegov v vegetacijo,"so pojasnili na Mestni občini Ptuj. Zavod pa naj bi v obrazložitvi zapisal le, da je ta lokacija z vidi-
ka varovanja tako lokacijsko kot oblikovno nesprejemljiva.
Zato so sedaj v postopku iskanja druge lokacije. Med drugim potekajo pogovori z lastniki zemljišč v neposredni bližini mestnega parka. Trenutno je aktualna lokacija na Žnidariče-vem nabrežju (na koncu parka), ki je v lasti VGP Drava. Sicer ne gre za zemljišče ptujske občine, a bi ga bili pripravljeni odkupiti. Pogajanja še potekajo, upa pa, da bo izid uspešen, saj je ta lokacija po njenem mnenju prav tako primerna za ureditev fitnesa na prostem.
„Projekt postavitve bi zagotovo pomenil nadgradnjo ter dvig kakovosti na področju rekreativnega športa. S tem bi spodbudili vse generacije k zdravemu načinu življenja, hkrati pa bi uredili prostor za druženje in rekreacijo," pravi Patricija Kovačec in pojasnjuje, da bo financiranje projekta predvideno delno iz sponzorskih sredstev in delno iz proračuna Mestne občine Ptuj. Natančne finančne konstrukcije še ni, je pa ocena vrednosti celotnega projekta 30.000 evrov.
Dženana Kmetec
Cirkulane • Sanacija plazu Gradišča
Najugodnejši je bil ptujski gradbinec
V občini Cirkulane bodo te dni začeli sanacijo okrog 70 metrov dolgega plazu, ki ogroža cesto v Gradišču. Dela bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP), pogodbena vrednost del je 136.000 evrov, z DDV.
Dela bodo končali predvidoma v roku treh mesecev. Plazo-viti teren bodo učvrstili s kom-
binacijo pilotov in zložb, sanirali bodo tudi cestišče. Ker gre za plazovito območje, so med
Zupan Janez Jurgec in izvršna direktorica CPP Meta Zajc Pogo-relčnik ob podpisu pogodbe
sanacijo možna tudi nepredvidena dela. Občina Cirkulane je dela oddala po javnem naročilu male vrednosti. Ponudbe so oddala štiri podjetja: CPP (136.000 evrov), SGP Pomgrad Murska Sobota (174.000 evrov), Geodrill iz Maribora (165.000 evrov) in Rafael Sevnica (157.000 evrov). Delo je dobilo CPP. Župan Jurgec je gradbeno pogodbo z izvršno direktorico podjetja Meto Zajc Pogorelčnik podpisal v ponedeljek, 6. junija. V roku 14 dni od podpisa pogodbe se bodo na terenu predvidoma začela dela.
MZ
Slovenija-Ptuj • Sindikati zahtevajo spremembo za
Dodatke za nočno in tistim z minimalno pl
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v Ptuju po mih reprezentativnih sindikatih Slovenije zavzemajo za spremembo zakona, z minimalno plačo.
»V vseh sedmih sindikalnih centralah, ki smo članice ekonomsko socialnega sveta, smo se odločili, da izkoristimo možnost, ki nam jo daje zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Zato smo skrbno pripravili spremembe zakona o minimalni plači, s čimer želimo zagotoviti svoje pravice tudi tistim delavkam in delavcem, ki imajo minimalno plačo, da bodo v primeru, ko bodo delali ponoči, v nedeljo ali ob praznikih, dobili pravico do dodatka za težje pogoje dela. Vsi drugi zaposleni, ki imajo višje plače, kot je minimalna, namreč že imajo to pravico, po Zakonu o delovnih razmerjih in po kolektivnih pogodbah. Zato je to veliko krivico, ki je v zakonu, čim prej treba popraviti.« je poudaril Semolič.
Po ocenah sindikatov je v Sloveniji več kot 35.000 delavk in delavcev z minimalno plačo, ki znaša sedaj 790
evrov bruto, oziroma 604 evre neto. Večina minimalne plače se tudi v Sloveniji približuje evropskemu standardu, oziroma pravilu, da minimalne plače v posamezni državi dosežejo do 60 % povprečne plače v Sloveniji.
Ne zahtevamo dviga minimalne plače, ampak spremembo pravil o dodatkih
»Kot veste, se pri nas minimalna plača usklajuje vsako leto po zakonu o minimalni plači. V prejšnjem letu se je minimalna plača dvignila za 5 evrov bruto, letos pa le za 1,5 evra bruto. Ker pa se s strani delodajalcev pogosto pojavlja očitek, da bodo v primeru, če bo prišlo do dviga minimalne plače, nekatera delovna mesta propadla in se bo proizvodnja selila v tujino, mi izrecno poudarjamo, da tokrat ne zahte-
Stališča ZSSS sta v ptujskem delavskem močne organizacije Gregor Cerar.
vamo dviga minimalnih plač, čeprav bi lahko. Odločno pa zahtevamo, da se tistim z mini-
Sp. Podravje • Na Ptuju se piše nova razvojna strategija
Kako se iti podjetništ
Gospodarska slika na Ptuju in nasploh v Spodnjem Podravju ni dobra. Povprečna
Leta 2013 je na območju MO Ptuj poslovalo 590 mikro, 34 malih, 14 srednje velikih in sedem velikih podjetij. Kar 96 odstotkov vseh podjetij na Ptuju jih je v rangu mikro podjetij. To pomeni, da imajo do deset zaposlenih in letni promet do dva milijona evrov. Kot ugotavljajo v Mestni občini (MO) Ptuj in ZRS Bistra Ptuj, se število podjetij na območju Spodnjega Podravja v zadnjih letih sicer povečuje, prihodek podjetij na prebivalca pa zmanjšuje. Težave so na več področjih, ne samo v gospodarstvu. Premalo je podjetij v dejavnostih z visoko dodano vrednostjo, objekti kulturne dediščine so močno ogroženi, visok je delež mešanih kmetijskih gospodarstev, zemljiška razdrobljenost je prekomerna.
Pod taktirko nove oblasti se v MO Ptuj zdaj lotevajo priprave razvojnega dokumenta za obdobje 2015-2025. Za ta namen se bodo oblikovale štiri delovne skupine iz naslednjih področij: gospodarstvo
s kmetijstvom, okolje in infrastruktura, turizem in kulturna dediščina s prireditvami ter kakovost življenja. Nedavno je na temo priprave razvojne strategije potekal javni posvet. Sklicala ga je MO Ptuj v soorga-nizaciji z ZRS Bistra Ptuj, Obr-tno-podjetniško zbornico Ptuj, Manager klubom Ptuj in Štajersko gospodarsko zbornico. Po uvodnih predstavitvah so besedo dobili gostje v publiki. Prvi se je oglasil Franc Mlakar, podjetnik in nekdanji lastnik hotela Mitra. Poudaril je, da je bila pred drugo svetovno vojno štajerska pokrajina na slovenskem najbolj razvita. »Zato bi lahko bil prvi cilj, da ta sloves in uspeh naši deželi povrnemo. Izvedli bi lahko analizo, zakaj so bili naši predniki tako uspešni in zakaj so znali razmišljati z okoljem, iz katerega izhajajo. Zakaj so znali v okolje privabiti ljudi, ki so prišli k nam z ustreznimi znanji ter nam pomagali pri razvoju. Pa tudi nedavno obdobje tranzicije smo izkoristili zelo
slabo. Na področju kovinske industrije smo imeli ogromno znanja in resursov, ki pa jih nismo znali pravilno osmisli-ti. Tako bi lahko naši ljudje, ki na teh področjih danes delajo
V hišah v starem mestnem jedru naj bi bilo. Kako naj v takšnem okolju potem vsi mimoidoči?
Foto: CG
Foto: MZ
torek • 14. julija 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 5
kona o minimalni plači
praznično delo tudi
aco
oudaril, da je sedanja definicija minimalne plače zelo krivična, zato se v sed-saj želijo zagotoviti dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo tudi tistim
U
Foto: M. Ozmec
domu predstavila predsednik Dušan Semolič (desno) in sekretar ptujske ob-
malno plačo, z zakonom zagotovijo pravice, ki jim pripadajo,« je zatrdil Semolič. Da pa bi
lažje razumeli, kako se ta krivica dogaja v praksi, jo je ponazoril s praktičnimi primeri:
»Ko je na sodišču dežuren preiskovalni sodnik, mora včasih delati tudi v nedeljo ali ponoči. In ko do tega pride, dobi za to ustrezen dodatek za delo v nedeljo ali v nočnem času. In prav je, da ima ta dodatek. A strojepiska, ki dela v istem času poleg njega, nima pravice do tega dodatka. Tudi zdravnik, ki je dežuren v nedeljo ali ponoči, prejme za to ustrezen dodatek. In prav je tako, ni pa prav, da tisti, ki dela poleg njega in je že tako na minimalni plači, te pravice nima. Skratka gre za veliko krivico, ki jo moramo čim prej popraviti!«
Delovnih mest ne uničujejo minimalne plače ampak slabi menedžerji!
Ob tem je Semolič pojasnil, da ljudje, ki delajo na minimalni plači, običajno delajo v izjemno težkih delovnih pogojih.
Do 30. oktobra želijo zbrati 5.000 overjenih podpisov
Semolič je sicer tudi ugotovil, da vsi delodajalci do problematike minimalne plače in dodatkov niso nastrojeni negativno; saj obstajajo primeri, ko odgovorni delodajalci ne čakajo na spremembe zakona, ampak delavcem na minimalni plači že sami plačujejo ta dodatek: »To je dobro, a takih delodajalcev je daleč premalo. Vsi bi se morali zavedati, da bo dobro in odgovorno delal le zadovoljen delavec, to, kar se dogaja sedaj, pa je nizkotno izkoriščanje delavcev oziroma človeka!«
Predstavniki sedmih reprezentativnih sindikalnih central so maja letos dali pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači, skupaj z več kot 29.000 podpisi podpore in jih predložili parlamentu. Tedaj jim je predsednik DZ Milan Brglez naročil, da morajo do 30. oktobra zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, ki so potrebni za začetek parlamentarne obravnave omenjenega predloga. Da bi to dosegli, bodo v ZSSS od 1. septembra dalje zbirali podpise podpore, zato bodo postavili stojnice povsod po Sloveniji, tudi na Ptujskem, je zagotovil Semolič, in pozval vse zaposlene, da se množično odzovejo ter oddajo svoje overjene podpise podpore.
»In potem dobijo minimalno plačo, ki naj bi po mednarodnih konvencijah zagotovila človeka dostojno življenje, tudi družini, pa tega ne zagotavlja niti znesek minimalne plače. To je nedopustno in nesprejemljivo!« se je jezil in ob tem ostro zanikal trditve nekaterih delodajalcev, da naj bi minimalna plača uničeva-
la delovna mesta: »To je laž in podla izmišljotina, delovna mesta uničuje le slabo in neodgovorno vodenje, slabi in nesposobni menedžerji, ki so pogoltni na kapital, ki vidijo samo svoje koristi in dobičke.« Sicer pa naj so po trditvi Se-moliča delovna mesta, ki zagotavljajo delavcem le minimalno plačo, povsod po državi.
Izredno veliko jih je predvsem v zdravstvu: »V ljubljanskem kliničnem centru je vsak deseti delavec na minimalni plači. Podobno je v službah varovanja, zelo slabo so plačane tudi strežnice v domovih za starejše, pa morajo biti včasih na delovnem mestu tudi po 24 ur. To je sramota!«
M. Ozmec
sluje v starem mestnem jedru, če v hišah nimamo ne signala za mobitel in ne optične pove-
blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij. Nimamo pa v mestnem jedru niti ene same
va brez signala za mobitel
nu? Ali naj telefonira na ulici?
mesečna bruto plača je nižja od povprečja v Sloveniji, nizka je tudi neto dodana vrednost na zaposlenega. Na Ptuju imamo Fircdiuv in
zave za internet. Predstavljajte (niti mini) delikatesne prosi podjetnika brez teh dveh dajalne, v kateri bi prodajali osnovnih komunikacijskih produkte s kmetij. Domačega povezav. Naj se nagne skozi bučnega olja na Ptuju ne mo-okno in se pogovarja po telefo- reš kupiti. Ni ene trgovinice.
Ni ene male delikatese.«
Mojca Zemljarič
v tujini, svoje znanje prodajali doma. Podjetnik Marjan Rogi-na je med drugim apeliral, naj se najde način za rešitev problema starega mestnega jedra. Dodal je, da so se v letih, odkar
je sam podjetnik, pogoji poslovanja (zakoni in predpisi) iz leta v leto zaostrovali oziroma šli samo na slabše namesto na boljše. »Smo občina z najvišjo obremenitvijo plačevanja na-
Foto: Črtomir Goznik
bil signal za mobilno telefonijo ponekod zelo šibek ali pa ga sploh naj ne bi posluje podjetnik? Da se o poslih dogovarja na ulici in ga pri tem poslušajo
domestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Na tem področju lahko občina ukrepa takoj. Tudi turizma bi se morali lotiti drugače,« je dejal Rogina.
Pri vprašanju, kako napolniti staro mestno jedro, podjetnica Andreja Brglez meni, da ni dovolj samo nekomu dati lokal v brezplačni najem. »V lokal oziroma poslovni prostor je treba dati ljudi, ki bodo vedeli, zakaj gre in bodo znali produkte promovirati, prodajati. In tukaj je en velik, velik problem. Pogrešam tudi strateški svet. Ta bi postavljal strategijo. Strategija je zelo pomembna. Vendar bi morali v strateškem svetu sedeti ljudje, ki se do obi-sti spoznajo na stvar, ne pa da zadeve izvajajo izza katedra. Premalo ljudi pride na Ptuj in premalo ljudi tukaj pusti svoj evro. Manjka povezovanja, pa tudi lastne promocije oziroma samopromocije je premalo.«
Nevenka Dobljekar, nekdanja novinarka, ki živi v starem mestnem jedru, je opozorila naslednje: »Kako naj nekdo po-
Po tleh samo flika na f liko
Foto: Črtomir Goznik
»Približuje se 1950-letnica Ptuja, to bo leta 2019. Ko smo leta 1969 praznovali 1900-letni-co, so v Jadranski, Vošnjakovi in Slomškovi ulici ter na Cvetkovem in Vrazovem trgu na novo položili asfalt. Od takrat do danes je asfaltna obloga dotrajala, na flike se je dalo tisoč novih flik in popolnoma nič drugega. Predlagam, da se na teh ulicah in trgih ob 1950-letnici Ptuja položijo nove talne obloge, kar za mestni proračun ne bi smela biti prevelika obremenitev,« razmišlja Franc Mlakar.
/
6 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 14. julija 2015
Ptuj • Dan odprtih vrat selekcijsko-poskusnega centra Semenarne Ljubljana
O pomenu semenarstva in lastnistva
Med več kot 1000 različnimi vrtninami, cvetlicami in poljščinami so se v okviru dneva odprtih vrat na ptujskem selekcijsko-poskusnem centru Semenarne Ljubljana sprehodili visoki gostje, med njimi tudi kmetijski minister Dejan Židan in predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Slednji je poudaril: »Semena so edina valuta, ki nikoli ne izgubi vrednosti.«
Vodilna semenarska hiša na Slovenskem na 40 hektarjih na Ptujskem izvaja pridelavo semena, ki ga je nato mogoče kupiti v značilnih rdečih vrečkah. »Del površin je namenjen za poskuse, večino pa za pridelavo in selekcijo semen. Poskusi so namenjeni zgolj kontroli sortnosti, kontroli kakovosti. Sicer pa smo največji pridelovalec in ohra-njevalec avtohtonih slovenskih vrst,« je povedal vodja selekcij-skega centra Darko Vernik. In ravno ohranjanje avtohtonih semen po mnenju direktorja Semenarne Ljubljana Aleša Ša-bederja pomeni njihovo konkurenčno prednost. Dodal je, da lokalna pridelava slovenske hrane in vrtnin pridobiva na pomenu pri potrošnikih, pomembnost lokalno pridelane hrane pa je spoznala tudi država.
»Kakršno seme boš sejal, takšno žito boš žel«
O pomembnosti podjetja z več kot 100-letno tradicijo v kmetijstvu je spregovoril Mitja
Vodja selekcijskega centra Darko Vernik je zbranim razkazal največji slovenski vrt.
Bervar, ki je poudaril, da je imela Semenarna Ljubljana ključno vlogo pri razvoju kmetijstva in pridelovanju hrane. »V času intenzivne pridelave, ko se mul-tinacionalna podjetja borijo za
Radio Ptuj • Preizkušamo se v poklicih
Pomembna je natačnost
Voditelj Štajerske budilke Miha Masten se je minuli petek preizkusil kot tesar in krovec.
Podrobnosti tega poklica mu je predstavil Marko Strgar, lastnik podjetja Tesarstvo, krovstvo in gradbena dela Marko Strgar, s. p., ki ima sedež na Štukih na Ptuju.
Miha je pomagal razložiti palete kritine in sodeloval pri pokrivanju, pri tem pa spoznal, da delo krovca in tesarja še zdaleč ni enostavno, saj si le-ti potrebne izkušnje, znanje in prakso nabirajo vrsto let.
Kot je pojasnil Marko Strgar, se človek, ki želi delati kot krovec, nikakor ne sme bati višine, biti mora tudi spreten in natančen ter imeti nekaj ročnih spretnosti. »Če delavec ni natančen, pri pripravi ostrešja, ne bo dobil pravih kotov, višin in linij, posledično pa streha ne bo funkcionalna,« je povedal. Ker je delavca z vsemi temi lastnostmi zelo težko dobiti, večino svojih delavcev poiščejo in priučijo sami.
Sicer pa je krovstvo precej sezonsko delo, saj je pozimi precejšnje zatišje, v poletnih mesecih pa se obseg dela precej poveča. Pogosto izdelujejo tudi nadstreške, brunarice in lope.
Miha je bil navdušen nad hitrostjo, s katero delavci odstranijo staro streho ter namestijo novo ostrešje in streho: ''Pet delavcev za takšen projekt potrebuje od pet do sedem delovnih dni,'' pojasni Marko Strgar.
Očitno bi tudi Miha lahko opravljal poklic krovca, saj je bil njegov mentor z njim izjemno zadovoljen: »Ni se bal višine, je precej spreten, tako da bi lahko brez težav delal v našem podjetju,« je dodal Marko Strgar. Miha je pojasnil, da mu je bila tokratna poklicna izkušnja izjemno všeč, saj je delo razgibano, pa tudi dobro uigrana ekipa je nanj naredila zelo dober vtis.
prevlado na trgu, bomo z odločitvijo za lokalne sorte ohranili naravno in kulturno dediščino. Spodbujanje domačega seme-narstva je pomembno tudi z vidika zagotavljanja prehranske varnosti. Ohranitev avtohtonih sort, ki so prilagojene, da uspevajo v lokalnih pogojih, omogočajo ohranjanje samooskrbe in je strateškega pomena,« je povedal. Nagovor je sklenil s slovenskim
pregovorom: kakršno seme boš sejal, takšno žito boš žel.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je prav tako opozoril na pomen semenarske dejavnosti. »Semenarstvo je za samooskrbo ključnega pomena. Saj če bi danes multinacionalne semenarske hiše rekle, da vam ne dajo semena koruze, potem je ne moremo več posejati,« je povedal.
Foto: Mojca Vtič
Zidan: »Kmet potrebuje pomoč in varnost«
Zbrane je pozdravil tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki se je dotaknil razprodaje slovenskih podjetij. »Vsi mladi ekonomisti nas učijo: pripeljite tujce, da so vsi dobronamerni, da imajo silno količino denarja in da komaj
čakajo, da bodo vložili ta denar v podjetje in odprli nova delovna mesta. Ko smo semenarno prodali tujcem, je imela ugled, bila je v rasti. V zadnjem trenutku ste sprejeli odločitev (Deželna banka Slovenije, op. a.), da za nas posebno podjetje, ki ohranja semena, kupite, a v kakšnem stanju ste ga kupili. To je velika zgodba o tujcih, z veliko denarja z željo po novih delovnih mestih v Sloveniji,« je povedal. Ob tem pa je povedal tudi izkušnjo na enem izmed odkupnih mest pšenice v Prekmurju. »Multinacionalke pridejo z veliko denarja za oglaševanje in z velikimi obljubami. Razumljivo je, da je kmet zbegan, saj pričakuje čim višji pridelek, čim boljšo kakovost, saj je od pridelka odvisno, ali bo preživel in se razvijal. Mnogi temu nasedejo. Na odkupnem mestu pa se je videlo, da so velika semenarska imena omogočila kmetu pridelek v količini pet ton z devetimi odstotki vsebnosti beljakovin. Nato pa sem videl staro ime, ki je kmetu omogočilo osem ton pridelka, in s 14-odstotno vsebnostjo beljakovin. Zato je vloga semenarne pomembnejša, kot se zdi. Kmet potrebuje pomoč in varnost. Potrebuje dobre informacije, ki so preverjene v praksi,« je povedal minister.
Mojca Vtič
Borl • 13. ovčje-kozji bal	po^e&o 517 u^ mk&o^
po kozi. Po mnenju stroke je takšen rezultat odličen, še posebej
Dan v letu, ko grad Borl oživi boj .
Poleg priznanj za uspešno rejo
Društvo rejcev drobnice (DRD) Haloze, ki ga vodi predsednik Ivan Hemetek, je prvo soboto v juliju je vodstvo DRD Haloze podeli-
na zunanjem dvorišču gradu Borl pripravilo tradicionalno prireditev, Ovčje-kozji bal.
Dogajanje se je začelo ob 10. uri z odprtjem razstave drobnice. Sledil je kulturni program, v katerem sta se predstavila Daniel Polajžer in Stanislav Golc v vlogah potepuhov Daneta in Staneta. Zbrane na prireditvi so pozdravili predsednik DRD Haloze Ivan Hemetek, poslanka v državnem zboru Suzana Lep Ši-menko, župan občine Cirkulane Janez Jurgec in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek. Z glasbeno točko se je predstavila mlada pevka Minea. Tudi letos je potekalo tekmovanje v kuhanju golaža iz mesa drobnice. V pripravi golaža sta se pomerili dve ekipi: ekipa občine in ekipa radioamaterjev. Prikazali so striženje ovac in pripravili pastirske igre (postavljanje ograje za drobnico, prenos mleka v škafu na glavi, metanje podkev v cilj). Obiskovalci so se lahko sprehodili med stojnicami, kjer so ponujali različne izdelke iz naravnih materialov in domače obrti. Zanimiv je bil tudi prikaz dela z ovčarskim psom, ki so ga izvedli predstavniki Kmetijske zadruge Soča iz Brica pri Novi Gorici.
Na prireditvi so podelili priznanji za uspešno rejo. Priznanji sta prejeli Jekla Zupanič iz Spodnje Gorice pri Račah in Milica Bedrač iz Slatine v občini Cirkulane. Zupaničeva redi ovce pasme JSR, v tropu ima 45 glav, reja je ekološka. V lanskem letu je dosegla 2,8 jagnjeta po ovci, s
čimer se na nacionalnem nivoju uvršča med najboljše rejce. Milica Bedrač je bila nagrajena za uspešno rejo koz pasme SR. Mleko v lastni sirarni predeluje v sire in mlečne izdelke. Njeni izdelki posegajo po žlahtnih odličjih tudi na mednarodnih ocenjevanjih. V lanskem letu je dosegla
lo še zahvali za pomoč pri delu društva. Zidarstvu Marjana Fuksa so izročili zahvalo za pomoč pri organizaciji prireditve, kuharskemu mojstru Dušanu Belšaku pa za pomoč pri izboru receptov za jedi iz mesa drobnice. Recepte so zbrali v priročni in lepo izdelani brošuri.
Mojca Zemljarič
Jernej Kokol je prikazal striženje ovac.
ns
Foto: MZ
Foto: CG
torek • 14. julija 2015
Kmetijstvo
ŠtajerskiTEBKlK 7
Podravje, Slovenija • Kmetje polovično uspešni s spremembami zakonodaje
Sklad se obnaša kot kapitalska družba
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je maja v Državni zbor vložila pobudo skupaj s 7000 podpisi podpore za spremembo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS Slovenije. A predlogi in argumenti zbornice niso bili uslišani. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je julija predlog zakona v celoti zavrnil in označil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo.
Tako uporabniki sklado-vih zemljišč še vedno ne bodo imeli možnosti vplivati na odločitve sklada.
Na zbornici so predlagali, da se spremeni sestava sveta zavoda tako, da bi bili v svetu sklada trije predstavniki uporabnikov, ki jih bo imenovala vlade na predlog KGZS. »Običajno so v vseh zavodih člani tudi uporabniki člani svetov. To poznamo dejansko vsepovsod, le v tem primeru tega ni,« je na seji odbora povedal Zupančič. Zakaj si sprememb želijo, je Zupančič na seji odbora pojasnil: »Sklad je leta 2014 dvignil najemnino za oddana zemljišča
		
i 'Jmi		
		-
W - - ' * ' j/A ' ■	- rárlí ^ J&^^B t ' \ - ' ■i J vK Tk ' _ ■ ^^tmomm.. ; ,	
' "V --V:- - ■"'•*• -	•M/--*. | •• V.. • . " - •• • ■;■."";.-'.	
Foto: Črtomir Goznik
Ukinjeno obvezno vodenje računovodstva za kmetije
So pa bili kmetje bolj uspešni pri uveljavljanju sprememb na področju dohodninske zakonodaje. Odbor za finance in monetarno politiko je sprejel besedilo zakona, ki pravi, da bodo lahko s 1. januarjem 2016 iz sistema izstopili vsi tisti, ki so v letih 2014 in 2015 morali pričeti s knjigovodstvom kot obvezniki (prostovoljni morajo ostati v sistemu pet let). Prostovoljno vodenje je predvideno tudi v prihodnje, so pojasnili na KGZS. Prav tako naj bi se znižala obdavčitev neposrednih plačil za 30 %, kar sta bili ključni zahtevi zbornice pri spremembi zakona.
za 17 % zaradi zakona o obdavčitvi nepremičnin, vendar pa je kasneje ta zakon padel, a cena je ostala ista. Tudi kmetje, ki se obračajo na zbornico, zelo tarnajo, da se sklad obnaša kot neka kapitalska družba, da stremi samo po kapitalu in nima pravega odnosa do najemnikov, ki ta državna zemljišča obdelujejo.« Predlagali so tudi, da bi se na novo določilo obvezno načelo določitve vrstnega reda med enakovrednimi prednostnimi upravičenci.
Kmetje prepričani, da sklad ne sledi razvojni strategiji
Direktor zbornice Branko Ravnik je še povedal, da se predlog sprememb nanaša tudi na uvedbo splošnega načela obvezne določitve vrstnega reda. »Sedanja ureditev omogoča, da sklad s svojimi podzakonskimi akti sam določa končnega upravičenca. Mi smo izhajali iz tega, da je v razvojni stra-
tegiji sklada med strateškimi cilji večkrat zapisano: izboljšanje posestne strukture tako, da bodo kmetijska gospodarstva imela čim prej v čim bolj strnjeni posesti. Menimo, da
sklad ne sledi svojim razvojnim dokumentom in licitacija, ki je glavno merilo za izbiro končnega zakupnika, če gre za istovrstne zakupnike, pomeni po našem mnenju nesorazmerno obravnavo, saj lahko v teh primerih prihaja do nesorazmerno visokih zakupnin, ki nimajo nobene ekonomske osnove.« Tretja sprememba, ki so si je želeli na KGZS, pa je bila, da svet sklada ne bi mogel sam po svoji presoji sprejemati podzakonskih aktov brez vpliva vlade.
Kot omenjeno so člani odbora predlog zavrnili, kljub temu pa si bo KGZS še naprej prizadevala za spremembo zakona, saj meni, da ta predlog sledi demokratičnim načelom, strateškim usmeritvam in ohranja odločilno vlogo vlade pri upravljanju državnih kmetijskih zemljišč.
Mojca Vtič
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE
Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN!
Slovenija, Podravje • Žled, vetrolom sedaj pa napad podlubnikov
ZGS: »Razmah podlubnikov utegne biti največji po 2. svetovni vojni
«
Po najnovejših podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) se je v drugi polovici letošnjega junija močno povečalo število odkritih žarišč napada podlubnikov, kar je slaba napoved za poletje.
In kako je z razširjenostjo podlubnikov v Podravju oziroma na Pohorju? »Na našem območju je zadeva obvladljiva, večjega napada še nismo zasledili, kljub temu pa naj bodo lastniki odgovorni in naj redno pregledujejo gozdove ter morebitna odkritja napada podlubnikov sporočijo revirnemu gozdarju,« je odgovoril Matjaž Zupanič s krajevne enote ZGS Slovenska Bistrica.
Daljša obdobja toplega in sušnega vremena v letošnjem letu in prisotnost poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledo-lomu, so dramatično povečali ogroženost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov. Razmah teh škodljivcev utegne biti največji po 2. svetovni vojni in je naj-intenzivnejši na postojnskem, ljubljanskem, kranjskem in tolminskem območju, kjer je bilo največ poškodovanega drevja zaradi lanskega žledoloma in predvsem v predelih, kjer sanacija iglavcev, poškodovanih v lanskem žledolomu, še ni končana,
opozarjajo v Zavodu za gozdove (ZZG) Slovenije.
Škodo je mogoče omejiti le s pravočasnim posekom
Povedali so, da je pojav škode v gozdovih zaradi podlubnikov
po žledolomu sicer pričakovan, obseg škode pa je odvisen vremena, od hitrosti sanacije odkritih žarišč napada podlubnikov itd.: »Škodo lahko namreč omejimo le s pravočasnim sanitarnim posekom napadenih iglavcev in s tesnim sodelovanjem lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. ZZG ugotavlja, da mnogo lastnikov gozdov še posebej v ta-
kšnih razmerah ni kos izzivom, ki jih zahteva dobro gospodarjenje z gozdom in da ti lastniki gozdov škodijo sebi, sosedom, gozdu in drugim uporabnikom socialnih in ekoloških funkcij gozdov.«
Napad podlubnikov letos rekorden
V prvi polovici leta 2015 je ZGS za posek evidentiral 258.000 m5 s podlubniki napadenih iglavcev, od tega kar 84.000 m- v drugi polovici letošnjega junija. Obseg odkritih žarišč napada podlubnikov je za 37 % večji kot v primerljivem obdobju lani in za osem odstotkov večji kot v prvem polletju leta 2005, ko je bilo največ škode zaradi podlubnikov v gozdovih v zadnjih 20 letih in je znašala 755.000 m- iglavcev na letni ravni. »Obseg napada in škode je težko napovedati, ker je odvisen od mnogih faktorjev, vse pa kaže na to, da bo letos rekorden v zadnjih 70 letih in bomo konec leta poročali o milijonih
kubičnih metrov. Prenamnoži-tev podlubnikov je bila zaradi žleda sicer pričakovana, delno je k temu pripomogel tudi letošnji vetrolom (95.000 m3 iglavcev) na skoraj enakem območju, kot je bil žledolom 2014. Problem je v tem, ker lahko ti hrošči iz enega nepravočasno posekanega drevesa napadejo 10-20 drugih dreves in ker se takšna prena-množitev lahko zmanjša šele čez nekaj let,« so dejali na ZGS.
Lastnikom gozdov ni treba čakati na označitev dreves za posek
Ob tem pa so tudi vremenski pogoji, kot sta višje temperature in manj padavin, pospešili razvoj podlubnikov na smreki, zato so se krošnje smrek, ki so jih smrekovi lubadarji napadli v aprilu in maju 2015, obarvale rumeno do rjavo, iglice pa so začele odpadati. Pod skorjo teh dreves se razvija nova generacija lubadarjev, ki je sedaj večinoma v razvojni fazi ličink. V višjih predelih (nad
približno 700 metri nadmorske višine) so krošnje napadenih dreves praviloma še zelene in se bodo začele barvati v rjavo v naslednjih tednih, opozarjajo na ZGS.
Zavod tako poziva lastnike gozdov, da s posekom s podlub-niki napadenih dreves iglavcev lastniki gozdov ne smejo odlašati. »Treba jih je posekati, spraviti iz gozda ter olupiti ali predelati, preden se na njih razvije nova generacija podlubnikov. Rok za posek napadenih dreves je 14 do 21 dni. Lastnikom gozdov ni treba čakati, da ZZG Slovenije označi drevesa za posek in na izdajo odločbe o sanitarnem poseku, ampak lahko takoj pristopijo k poseku odkritih napadenih dreves v svojem gozdu, o tem pa morajo le obvestiti pristojnega revirnega gozdarja ZGS. Prvi znak napada je črvina, ki jo čistijo podlubniki iz svojih rovov in se nabira za luskami lubja ter okoli koreničnika drevesa,« so še povedali na ZZG.
Mojca Vtič
Foto: MV
8 Štajerski TEDNIK
Izobraževanje
torek • 14. julija 2015
Ptuj • Sprejem najboljših dijakov
Ponos svoje generacije
Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je v petek sprejel najuspešnejše dijake ptujskih srednjih šol. »Biti najboljši v svoji generaciji je odlična popotnica za življenje.
Najboljši dijaki na sprejemu pri županu MO Ptuj.
Lahko ste upravičeno samozavestni in upravičeno ponosni. To ste dosegli s svojim delom. Hkrati pa s priznanji in izpostavljenostjo pridejo tudi bremena. Ker ste se izjemno dokazali, bo družba do vas gojila višja pričakovanja - tako v nadaljevanju izobraževanja kot tudi kasneje v življenju,« je na sprejemu povedal župan Senčar.
Vodstva vseh ptujskih srednjih šol so imela ob koncu šolskega leta izredno težavno nalogo. Učiteljski zbori so na podlagi zavzetosti, vedoželjno-sti ter rezultatov in uspehov na različnih področjih svoje dijake predlagali v izbor za podelitev
naziva naj dijaka zaključnih letnikov.
Župan je razglasil naj dijaka srednješolskega in poklicnega srednješolskega izobraževanja. In sicer je naj dijak postal Benjamin Marin. Marin je bil vsa tri leta izobraževanja za poklic avtokaroserist vzor drugim dijakom in izjemen športnik.A ni le šolski uspeh tisto, zaradi česar je izjemen dijak. Odlikujejo ga dostojanstvo, nesebičnost in altruizem. Med sošolci je izjemno cenjen tudi zaradi svoje pripravljenosti, da nesebično pomaga, kadarkoli je to potrebno v šoli in izven nje.
Naj dijak srednješolskega izobraževanja pa je Luka Medic iz Gimnazije Ptuj. Luka je s svo-
Foto: Denis Hrga
jimi športnimi spretnostmi in sposobnostmi ter s svojim znanjem in intelektualnim potencialom na področju naravoslovja dosegel enkratne rezultate in prispeval k prepoznavnosti Gimnazije Ptuj in MO Ptuj.
Župan je podelil tudi spominska priznanja in knjižne nagrade vsem najboljšim dijakom posameznih šol po programih srednjega strokovnega, srednjega poklicnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja. Ta so prejeli: Bojana Paveo iz Biotehniške šole, Tomaž Šešerko in Niko Ivezič, oba iz Elektro in računalniške šole ter Vito Kokol Bogme iz Strojne šole.
Katja Gonc
Ptuj • Izdali so Gimn@list
Dijaki obuli novinarske čevlje
Zraven Prebliskov, v katerih beležijo pomembnejše dogodke na ptujski Gimnaziji, so se dijaki odločili za izdajo še enega, nekoliko drugačnega časopisa.
Ekipa, ki je spisala in izdala svoj lastni časopis.
Poimenovali so ga Gimn@ list. Spisalo ga je sedem dijakov, ki so s tem uresničili svoje sanje o novinarskem delu.
Ptujska Gimnazija je bila med 19 šolami, ki so sodelovale na Dnevnikovem natečaju Obrazi prihodnosti. Več kot dva meseca so pisali o tematiki mladih, kar jih je tako navdušilo, da so pisanje prispevkov nadaljevali tudi po zaključku natečaja. Dijaki Žan Malek Petrovič, Ela Peklar, Eva Majerič, Žan Merc, Tjaša Ha-zenmali, Taja Islamovič in Tjaša Gajšek so skupaj z mentorico, profesorico Marijo Mir Milošič, idejo, da napisane članke združijo v časopis, tudi realizirali.
„Na ptujski gimnaziji sicer že
imamo Prebliske, ki so na neki način kronika dogajanja na naši šoli, mi pa smo želeli literarno-novinarsko-zabavno glasilo, kakršnega smo doslej pogrešali. Nadeli smo mu ime Gimn@list in naše sanje o lastnem časopisu, ki so se na trenutke zdele svetlobna leta oddaljene, so po dolgih tednih trdega dela, dogovarjanj, vloženega truda in časa, predvsem pa neumornega optimizma, da nam bo na koncu vendarle uspelo, so se - na za dijake najbolj vesel dan šolskega leta, ki je tudi zadnji - le uresničile. Gimn@list je izšel že dva dni prej, 24. 6. pa so ga dobili v roke vsi ptujski gimnazijci. Avtorji pa smo olajšani in z izjemnim ponosom opazovali njihove odzive
Foto: arhiv ptujske Gimnazije
- bili smo veseli vseh pohval, ki jih resnično ni bilo malo. Seveda za to, da je Gimn@list zaživel, nismo zaslužni samo dijaki, ki smo poskušali obuti še malo prevelike čevlje novinarjev. Brez naše drage profesorice, predvsem pa brez podjetja Intera, ki je financiralo tiskanje Ogledala in gobezdala ptujskih gimnazijcev, kot smo glasilu nadeli podnaslov, bi gradivo obležalo v predalu," je o ustvarjanju in izdaji časopisa povedala dijakinja 2. letnika Gimnazije Ptuj Tjaša Gajšek, ki sicer pravi, da načrtov za nadaljevanje niso postavljali, bodo pa gotovo še naprej kreativno in pridno pisali, saj je to tisto, kar jih veseli.
Dženana Kmetec
Ptuj, Beograd • Ptujski gimnazijec na balkanski geografski olimpijadi
Slovenski ekipi srebrno in bronasto priznanje
Svetovne geografske olimpijade potekajo že od leta 1996 in Slovenija je ena izmed le treh držav, ki so se do zdaj udeležile prav vseh izvedb tega tekmovanja. Slovenija se je tako odzvala tudi povabilu srbskega organizacijskega odbora, ki je v Beogradu pripravil prvo balkansko geografsko olimpijado.
S petim mestom na državnem tekmovanju iz znanja geografije
sem si prislužil eno izmed štirih
mest v ekipi Slovenije, ki je 25. junija odpotovala v srbsko pre-
stolnico, mesto, ki nikoli ne spi. V Beogradu smo preživeli pet geografsko in balkansko obarvanih dni, s tekmovalci še petih
ekip iz Balkanskega polotoka pa smo se pomerili v znanju iz geografije. Pisali smo multimedijski test, ki je bil sestavljen iz vprašanj izbirnega tipa, kasneje pa še pisni in terenski test, v okviru katerega smo podrobno spoznavali in preučevali beograjsko mestno četrt Savamala.
Olimpijada je bila iz tekmovalnega vidika za našo ekipo uspešna, saj smo dostojno zastopali Slovenijo in osvojili tri priznanja. Sam sem se uvrstil na peto mesto, za štirimi člani romunske ekipe, ki je bila na prvi balkanski olimpijadi daleč najuspešnejša, in s tem osvojil srebrno priznanje. Slovenski uspeh sta dopolni-
li še Mateja iz Rogaške Slatine in
Ljubljančanka Urška, ki sta osvojili bronasto priznanje.
V Beogradu smo uživali tudi kot gostje gostoljubnih organizatorjev. Uživali smo ob okusih tradicionalnih srbskih jedi z žara in v zvokih »starogradske muzike« v boemski Skadarliji ter občudovali bogato zgodovino na Kalemegdanu, od koder se razprostira čudovit pogled na Novi Beograd, sotočje Donave in Save ter veličastni most upanja. Ogledali smo si tudi največjo pravoslavno cerkev na Balkanu, hram Svetega Save, ki ga vztrajno gradijo že več kot 20 let, se sprehajali po Terazijah in posedali v lokalih na ulici Kneza Mihailova.
Beograd : od črnogradenj do »balkanskega Dubaja«
Beograd se mi je vtisnil v spomin kot mesto nasprotij, v


Certifica'^
60,ton InttnwtMl Gfosraphsf Olympf'
15» IV tone. M«
SILVER MEDAL Žan Walek Petrovič
Foto: Marjeta Malek
katerem se prepletajo zvoki s splavov z elektronsko glasbo in melodije tradicionalnih tambu-ric. Druga ob drugi stojijo porušene zgradbe bombardiranja iz leta 1999 in sodobni arhitekturni biseri. Mestu dajejo velik pečat ogromni sivi bloki iz socialističnega obdobja, ob Savi pa se že pripravljajo na gradnjo Beograda na vodi, projekta, ki so ga nekateri poimenovali »balkanski Dubaj«. Ko smo se povzpeli na telekomunikacijski stolp na Ava-li, ki je bil porušen in obnovljen po zadnjem bombardiranju Beograda, smo videli tudi ogromno naselje črnih gradenj, v katerem živi kar 300.000 ljudi. V Srbiji in Beogradu najdemo številne skrajnosti, ki so v nekaterih pogledih za našo domovino nepredstavljive. Srbe je kriza prizadela še bolj kot nas, pravzaprav si po številnih vojnah niso nikoli prav opomogli. Kljub temu in neprimerno višjemu standardu življenja ter bolj urejeni državi na vseh področjih, pa sem opa-
zil, da smo Slovenci velikokrat bolj črnogledi in nezadovoljni kot Srbi. Morda nam manjka nekaj te sproščenosti, optimizma in samozavesti, značilnih za Balkan, ki mu še vedno želimo ubežati bolj gor, na sever.
Med enim izmed sprehodov po Beogradu smo bili priča zborovanju srbskih nacionalistov pod vodstvom vojnega zločinca Šešlja, ki ima v Srbiji žal še vedno presenetljivo in zaskrbljujoče število podpornikov. Večina Srbov seveda nasprotuje takim ideologijam, ki so jih v preteklosti že popeljale v prepad. Prav zato je bila balkanska geografska olimpijada pomembna tudi z vidika druženja, saj smo mladi dobili priložnost, da krepimo vezi med kulturami in narodi, ki so danes morda premalo povezani, in najdemo prijatelje z vsega Balkana, od Jadrana do Črnega morja.
Žan Malek Petrovič
torek • 14. julija 2015
Izobraževanje
ŠtajerskiTEBKlK 9
Ptuj • Luka Pušnik, udeleženec 47. kemijske olimpijade v Bakuju
Kemija je njegov svet in izziv
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani vsako leto pripravi izbirno tekmovanje za kemijsko olimpijado, ki se ga lahko udeleži po pet dijakov slovenskih gimnazij.
Letošnje izbirno tekmovanje je prineslo lep uspeh ptujskemu gimnazijcu Luki Pušniku, ki bo med 20. in 29. julijem v Bakuju, v Azerbaj-džanu, med udeleženci iz 80 držav sveta skušal poseči po kemijskem olimpu.
Te se bo udeležil kot prvi dijak Gimnazije Ptuj, doslej na kemijski olimpijadi še niso imeli predstavnika, četudi so v preteklosti to nekateri že poskušali. Doslej pa so ptujski dijaki že sodelovali na matematični olimpijadi in olimpijadi v fiziki. „Uvrstitev na kemijsko olimpijado je potrditev mojega truda," je skromno povedal Luka Pušnik, za katerega je kemija submikroskopski svet, igra molekul. Odločil se je za študij farmacije. Že sedaj pa upa, da bo lahko že med študijem sodeloval v različnih raziskavah in poglabljal svoje znanje kemije.
„Letos sta se tega tekmovanja udeležila dva naša dijaka. Luka Pušnik je med petinsedemdesetimi dijaki v kategoriji četrtih letnikov dosegel najboljši rezultat in se uvrstil v nadaljnji izbor.
Sledile so splošne priprave, ki so potekale v Ljubljani. Dijaki so se seznanili z vsebinami anorganske, organske, analizne in fizikalne kemije, ki presegajo vsebinski okvir srednje šole, naloge pa so problemske in marsikatera presega celo fakultetni nivo. Luka je moral vložiti veliko časa
Foto: Črtomir Goznik
Luka Pušnik med vajami v laboratoriju, kjer je pripravljal vzorce za merjenje propustnosti, saj morajo dijaki, udeleženci kemijske olimpijade v Bakuju, osvojiti še specifične laboratorijske spretnosti.
in truda v učenje novih vsebin in reševanje zelo težkih nalog. Pri tem je bil zelo uspešen, saj je 2. izbirni test med dvajsetimi kandidati pisal kot drugi najboljši. V nadaljnji izbor pa se je uvrstilo devet dijakov. Tudi na zadnjem
izboru, ki je potekal 24. aprila, je Luka pokazal ves svoj talent, nadarjenost, predvsem pa trdo delo in ponovno dosegel drugi najboljši rezultat in se tako uvrstil v ekipo štirih najuspešnejših dijakov. Letošnjo ekipo tako se-
stavljajo Uroš Prešern, Gimnazija Novo mesto, Luka Pušnik, Gimnazija Ptuj, Jan Jelen, Gimnazija Bežigrad, in Klemen Kovač, Gimnazija Novo mesto.
Nadaljnje priprave sledijo po maturi. Dijaki morajo osvojiti še
specifične laboratorijske spretnosti, saj je na kemijski olimpi-jadi zraven teoretičnih nalog še laboratorijsko delo s praktičnim problemom. Luki Pušniku čestitamo za enkratni dosežek in ekipi želimo čim boljšo uvrsti-
tev na 47. kemijski olimpijadi, ki bo potekala od 20. do 29. julija v Bakuju, v Azerbajdžanu, in na kateri bodo sodelovali mladi iz 80 držav sveta," je povedal prof. kemije z Gimnazije Ptuj Boris Zmazek.
Luka Pušnik je odličen dijak Gimnazije Ptuj, ki se je našel v kemiji, že v osnovni šoli ga ja navduševala. Že v prvem letniku je opozoril nase, ko je zmagal na državnem tekmovanju v kemiji, ni osvojil le zlate medalje, postal je absolutni zmagovalec tekmovanja. Zato ni bilo naključje, da se je že kot dijak tretjega letnika skušal uvrstiti na kemijsko olim-pijado. Že v tretjem letniku, ko še ni poslušal organske kemije, je bil konkurenčen drugim dijakom s šol z veliko več kemije, ki so se potegovali za uvrstitev na olimpijado. V boju je bil do zadnjega, le malo je manjkalo, pa bi se že lani uvrstil nanjo. Takrat je videl, da je to mogoče. Že lani je začel priprave na letošnjo olimpijado. Kot je povedal prof. Boris Zmazek, ga je pred lanskimi počitnicami oskrbel s potrebno literaturo. Dejansko je cele počitnice zavzeto študiral, da bi mu letos uspelo. V šoli ni imel nobenega statusa, ob rednem pouku, je odličen dijak, je študiral fakultetni nivo kemije. Zmogel je. Trenutno največ dela na pridobivanju laboratorijskih spretnosti in tehnike. Priprave potekajo v Ljubljani, saj je kemijska olimpijada sestavljena iz dveh delov, pet ur bodo imeli časa za reševanje testa, pet ur pa za reševanje konkretnega problema v laboratoriju. Luka ni samo odličen dijak, zaljubljenec v kemijo, je tudi odličen tekač na dolge proge. 21 km preteče z rezultatom 1,26, kar je vrhunski rezultat za amaterja. Kot vsi mladi pa se rad tudi zabava.
MG
Juršinci • Dve proslavi na en mah
Priznanja najboljšim ucencem
V Juršincih so ob koncu šolskega leta in hkrati v počastitev dneva državnosti konec junija pripravili proslavo v večnamenski dvorani.
Prvi del prireditve je bil posvečen dnevu državnosti. Otroci iz vrtca in učenci od 5. do 9. razreda so z besedo in pesmijo izpovedali svojo ljubezen do domovine, svoje misli ob prazniku pa je dodal tudi župan Juršin-cev Alojz Kaučič.
Drugi del prireditve je začela
ravnateljica šole Jelka Svenšek. Spomnila je na preteklo šolsko leto in najpomembnejše dogodke, ki so se zvrstili na šoli in v vrtcu. Obenem je vsem zaželela lepe, sončne in varne počitnice. Sledil je program, v katerem so nastopili učenci od 1. do 4. razreda. Njihovi nastopi so pre-
kipevali od veselja nad bližajočimi se počitnicami.
Sledil je najslovesnejši del prireditve, v katerem sta župan in podžupanja Dragica Toš Majcen podelila občinska priznanja učencem, ki so uspešno zastopali šolo in občino na tekmovanjih in prireditvah zunaj
Foto: arhiv občine
občine. Šest devetošolcev, in sicer Tonja Horvat, Ines Lebar, Aljaž Brest, Jernej Masten Toplak, Luka Rakuša in Nik Šte-bih, je dobilo spominska darila za odličen uspeh v vseh devetih letih izobraževanja. Za najboljšo športnico je bila razglašena Tadeja Kokol.
Pomočnica ravnateljice Tanja Kvar se je v imenu otrok in delavk vrtca zahvalila za obnovljeno igrišče pri vrtcu in s priložnostnimi darilci obdarovala vse, ki so s svojim delom ali kako drugače prispevali, da se odslej lahko otroci igrajo na novih, lepih in varnih igralih.
Navzoče je pozdravila tudi predsednica Sveta staršev gospa Polona Berlak. Sledilo je odprtje obnovljenega igrišča pri vrtcu.
Prireditev sta povezovala učenca 9. razreda Tonja Horvat in Luka Rakuša.
Slavica Gerič in Lidija Ljubeč
Foto: Črtomir Goznik
Prof. kemije Boris Zmazek: „Luka je resnično vložil veliko napora, da mu je uspelo."
EKSRP
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Evropa investira v potteželje
Javni poziv za vstop v partnerstvo LAS Haloze 2014-2020
V	skladu z Uredbo o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014 - 2020
{Uradni lisi RS. št, 42/2015 z dne 16.6.2015 - CLLD) partnerji obstoječe Lokalne akcijske skupine Haloze objavljajo javni poziv It. Ijl0lw004_15 za vstop v partnerstvo Lokalne akcijske skupine Haloze 2014 - 2020, ki deluje na območju občin Zavre, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Pod I eh nik, Žetale in MajŠperk.
V	kolikor želite ostati oz, postati partner Lokalne akcijskc skupine Haloze v programskem obdobju 2014 - 2020, vas prosimo, da izpolnite izjavo, ki se nahaja na spletni strani www.haloze.org in jo posredujete do 31,07,2015,
Dodatne informacije v zvezi z vstopom v partnerstvo LAS lahko dobite na PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, na telefonski številki 02 795 32 00 ali elektronskem naslovu las.halo/ef« liaio.si.
10 TEDNIK
Kultura
torek • 14. julija 2Q15
Ljutomer • 11. Grossmannov festival
Prihaja Udo Kier
Danes (torek) se v Ljutomeru pričenja festival fantastičnega filma in vina, ki je posvečen pionirju slovenskega filma Ka-rolu Grossmannu.
Foto: Miha Soštarič
Prleško prestolnico bodo tudi letos, v sklopu že 11. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, preplavili zombiji.
V uvod petdnevnega dogajanja, festival se bo končal v soboto, bo dvodnevni znanstveni simpozij. Letos, ko mineva 110 let od prvega filmskega zapisa - dr. Karol Grossmann je leta 1905 kot pionir slovenskega filma posnel prva kratka filma Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru -, je občinski svet Občine Ljutomer razglasil za leto filma. In prav letos so obrodila sadove večletna prizadevanja vodstva Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, da se v sklopu gimnazijskega programa uvede umetniški oddelek, filmska smer. »Prav zaradi tega smo se odločili, da se bomo aktivneje vključili v pripravo programa ob letošnjem Grossmannovem festivalu. Skupaj s Filozofsko fakulteto
Univerze v Mariboru, Grossman-novim festivalom in občino Ljutomer bomo izvedli dvodnevni simpozij z naslovom Slovenski film v sliki, glasbi in besedi,« je dejal ravnatelj ljutomerske gimnazije Zvonko Kustec. Simpozij bo v Domu kulture Ljutomer in na Golarjevi domačiji v Ljutomeru. V dveh dneh bodo gostili več kot dvajset priznanih strokovnjakov z različnih področij, ki bodo spregovorili o temah, povezanih s slovenskim filmom. »Gostje simpozija bodo s svojimi strokovnimi prispevki dali neko dodano vrednost Grossmannovemu festivalu, ki je v desetih letih zrasel v enega najpomembnejših festivalov v tem delu Evrope. Ob tej priložnosti bo izdan tudi bogat
zbornik, v katerem bodo zbrana predstavljena gradiva na simpoziju,« je dodal Kustec.
Sicer bo 11. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina postregel z bogatim progra-
mom. »Kot vsako leto obiskovalce v Ljutomeru pričakujejo divja selekcija fantastičnih filmov in glasbenih dokumentarcev, vinske degustacije, umetniške razstave, predstavitve knjig, filmske delav-
nice, koncerti in še veliko več. Filmi v tekmovalnih programih se bodo potegovali za številne nagrade: Hudi maček za najboljši celovečerni film, Melies d'argent za najboljši evropski fantastični
kratki film, Slakov hudi maček za najboljši kratki film, hrupni maček za najboljši glasbeni dokumentarec, vina v tekmovalnem programu pa se bodo potegovala za nagrado vinski šampion hudi maček,« je dejala predstavnica za stike z javnostmi festivala Urška Majdič.
Letošnji častni gost festivala in prejemnik nagrade za življenjsko delo je legendarni nemški igralec Udo Kier, eden najbolj ikoničnih obrazov svetovnega filma. »V svoji bogati karieri je do zdaj nastopil v več kot 200 filmih, od nizko-proračunskih grozljivk in erotike do slavljenih art filmov in hol-lywoodskih blockbusterjev ter sodeloval z režiserji, kot so Dario Argento, John Carpenter, Rainer Werner Fassbinder, Werner Herzog, Lars von Trier, Wim Wenders, Gus van Sant in Paul Morrissey,« je o letošnjem osrednjem gostu, katerega retrospektive se bodo predvajale na festivalu, postregla Majdičeva. Festivalske nagrade bodo podelili to soboto, ko bo v središču Ljutomera tudi tradicionalna Zombi parada.
Miha Šoštarič
Ptuj • Razstava likovnih slikarske kolonije na gradu Turnišče
Likovno oživljanje kulturne dediščine
Tretjega julija so v Domu Franca Krambergerja odprli razstavo likovnih del letošnje slikarske kolonije članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki je junija potekala na gradu Turnišče.
Udeležilo se je je 28 ljubiteljskih likovnikov oz. ustvarjalcev. Letos so v svoje slike ujeli dediščinsko tematiko, da bi tudi s svojimi pogledi nanjo opozorili na nujnost obnove številnih spomenikov kulturne dediščine na Ptuju in v okolici, ki nezadržno propadajo, med temi je tudi grad Turnišče.
V imenu razstavišča, ki je edinstveno tudi po tem, da gledalci lahko sedijo, je likovne ustvarjalce pozdravil njegov vodja Franc Simonič, ki je tudi eden izmed mentorjev likovne sekcije. Mentor kolonije univ. prof. likovne vzgoje Jože Foltin je povedal, da se je večina avtorjev osredotočila na grad Turnišče, čeprav je bila vsebina kolonije zastavljena širše, v prihodnje pa naj bi večji izziv predstavljala tudi sama likovna
Udeleženci slikarske kolonije na gradu Turnišče 2015: Tonya Carpenter, Jože Dolenc, Jože Ekart, Jožefa Fajs, Marija Gregorc, Polona Harum, Rozalija Hojnik, Nada Ivančič, Marija Jakolič, Bogomir Jurtela, Aleš Likar, Drago Medved, Jožica Nedeljko, Mihaela Omladič, Mirko Prelog, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Darja Škrilec, Jože Špicar, Anton Šomen, Marjana Tkalčec, Vojo Veličkovič, Nada Vrabl, Anica Zajšek, Silvester Zdovc, Anica Zupanič, Judita Rajner in Elfrida Brenčič. Pet najboljših del letošnje kolonije so ustvarili Elfrida Brenčič, Polona Harum, Anton Šomen, Judita Rajner in Drago Medved.

d* -
Foto: Črtomir Goznik
V Domu Franca Krambergerja je na ogled razstava likovnih del slikarske kolonije na gradu Turnišče.
tehnika, da ne bi prevladovali akrili in olja. Zato ga veseli, da se je eden izmed avtorjev lotil tudi grafike, da je vidna tudi intarzija, prav tako risba. To je zagotovo razstavo le še popestrilo. Vsi skupaj pa si bodo po besedah Jožeta Foltina prizadevali za kakovostnejše razstavišče: Dom Franca Krambergerja je premajhen, da bi slike lahko prišle do izraza. Kakor so različni avtorji, tako so različni pristopi k slikanju. Nekateri so bolj vpeljani, drugi manj, nekateri bolj poslušajo mentorje, drugi manj. „Nekaj pa mi je všeč, če se gremo slikarstva, da poskušamo
slikati, ne pa, da risbe kolorira-mo," je izpostavil Foltin, ki je zadovoljen tudi z izrazi sproščenosti, potezami posameznih avtorjev. Takšne slike so žive in dihajo.
Udeležence likovne kolonije na gradu Turnišče 2015 je pozdravila tudi Iva Ferlinc iz OI JSKD Ptuj, ki je pomagala pri organizaciji kolonije in razstavi. Udeležencem je podelila priznanja za udeležbo, razglasila pa je tudi pet najboljših del letošnje kolonije. Razstavo je odprla predsednica likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj Bernardka Kosi.
MG
Dornava • Festival BaRock
Dornavski dvorec bo ta teden zaživel
Z današnjim dnem se na dvorišču najlepšega baročnega dvorca v Dornavi začenja festival BaRock.
Vse do sobote bodo tam nastopila številna znana imena slovenske glasbene scene: Oto Pestner, Anika Horvat, Severa Gjurin, skupina Orlek, KUD Reporter Milan ter Rudi Bučar in Tadej Vesenjak, ki bosta z nocojšnjim koncertom naznanila pričetek petdnevnega festivala.
Festival BaRock ponovno prireja društvo Vedomec, ki stremi k dvema ciljema: obuditi dogajanje v dvorcu Dornava ter ponuditi publiki kakovostno slovensko glasbo ter domače izvajalce na ta način tudi podpreti.
Festival se bo začel nocoj s kantavtorskim koncertom Rudija
Bučarja in Tadeja Vesenjaka. Že jutri bo v Dornavi nastopil Oto Pestner, četrtek bo ženski večer,
saj bosta prepevali Anika Horvat in Severa Gjurin, petek bo namenjen smehu, nastopila bo
gledališka skupina KUD Reporter Milan s svojo najuspešnejšo predstavo Ona, bivši in Džoni.
S sobotnim akustičnim koncertom skupine Orlek pa se bo letošnji festival končal.
»Če si osvežimo spomin in se popeljemo v lansko leto, ugotovimo, da je bilo dogajanje zelo pestro in kar je najpomembneje -
vsi udeleženi so bili sila navdušeni - tako izvajalci kot obiskovalci in ne nazadnje organizatorji, saj je omenjeno zanje tudi največji uspeh in dosežek,« se lanskoletnega festivala spominja Stanislav Ciglar iz društva Vedomec, ki tudi letos obljublja nadvse zanimivo dogajanje, polno kakovostne glasbe: "Glasbeni festival BaRock
bo tudi letos postregel s široko zasnovano ponudbo slovenskih glasbenikov in umetnikov. Prepričani smo, da bo publika s tako kakovostnega programa na čarobni lokaciji najlepšega baročnega dvorca v Sloveniji odnesla pozitivne vtise, kar je tudi za nas največja nagrada."
Dženana Kmetec
Slovenija • V javni razpravi popravljen osnutek medijskega zakona
Upoštevane kritične pripombe javnosti
Ministrstvo za kulturo je pripravilo nov osnutek novele zakona o medijih, predlog pa bo v javni obravnavi do 21. julija.
Foto: arhiv BaRock
Utrinek z lanskega koncerta na dvorišču baročnega dvorca
Ministrstvo je v novi različici upoštevalo pripombe javnosti, ki se je na prvotni osnutek burno odzvala, ter spremenilo najbolj sporne določbe, med drugim tiste o kvotah in definiciji slovenske glasbe.
Precej kritik v prvotnem osnutku je letelo na predlog o odgovornosti odgovornih urednikov medijev za vsebino komentarjev, bralcev, poslušalcev in gledalcev. V novi različici te odgovornosti ni več.
Najbolj buren pa je bil odziv na predlagano definicijo slovenske glasbe. Iz novega osnutka je ta sporna določba izpadla. Spreminjajo se tudi določbe o predpisanih globah.
(sta)
Nogomet
Aluminij s tercetom novincev
Stran 12
Atletika
Ptujski trio na veliki tekmovanji
Stran 12
Strelstvo
Ciglarič in Vernikova državna prvaka
Stran 13
Kikboks
Po dobrih rezultatih na zaslužene počitnice
Stran 13
Ormoški tek
Ob rekordnem obisku zmagi na Madžarsko
Stran 14
Nogomet
Nogomet fest še enkrat več uspel
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • EP in svetovni pokal
Zmagala si EP, nasmehni se!
.
Francoski Chamonix je konec tedna gostil najboljše svetovne športne plezalke in plezalce, ki so se merili za evropske naslove, tekma pa je obenem štela za uvodno nove sezone svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Slovenski del sta v finalu več kot odlično zastopali Mina Mar-kovič in Janja Garnbret in se zavihteli povsem na vrh: Mina je z dvema zmagama poskrbe-
Chamonix, rezultati: evropsko prvenstvo v težavnosti:
1.	Mina Markovič Slovenija
2.	Janja Garnbret	Slovenija
3.	Jessica Pilz	Avstrija
evropsko prvenstvo v kombinaciji:
1.	Jessica Pilz	Avstrija
2.	Mina Markovič Slovenija
tekma za svetovni pokal:
1.	Mina Markovič	Slovenija
2.	Janja Garnbret	Slovenija
3.	Jessica Pilz	Avstrija
4.	Anak Verhoeven	Belgija
5.	Jain Kim	J. Koreja
6.	Hélène Janicot	Francija
7.	Dinara Fakhritdinova	Rusija
8.	Aya Onoe	Japonska
la, da je pred več tisoč glavo množico v središču Chamo-nixa kar dvakrat zadonela slovenska himna.
27-letna Ptujčanka Mina Markovič je svoje nastope odlično začela že v kvalifikacijah, kjer je za odlično Ko-rejko Jain Kim osvojila 2. mesto. Le en gib manj je v drugi kvalifikacijski smeri storila debitantka na članskih tekmah, 16-letna Janja Garnbret iz bližine Slovenj Gradca. Pol-finalni nastop ni spremenil tega vrstnega reda in tako je imela Slovenija v finalu dve predstavnici v boju za odličje.
O zmagovalki je odločal en sam gib v kvalifikacijah
Finale je potekal v nedeljo zvečer, na trgu v Chamonixu pa se je zbralo ogromno ljudi, ki so doživeli spektakularne nastope, najprej fantov, nato še deklet. Kot šesta se je v steno podala mlada Korošica in z brezhibno predstavo osvojila vrh smeri ter tudi srca navijačev. Za njo je imela Mina izjemno težko nalogo, saj je morala za zmago prav tako
«
osvojiti vrh. V smeri se ji je v začetku videlo, da ni bila povsem sproščena, a je vse težave spretno reševala. Ob previsu je naredila izjemen gib, trdno se je postavila v želeno smer in na koncu ji je uspelo z obema rokama osvojiti vrh in s tem evropsko krono! Kot zadnja se je v smer podala Jain Kim, ki bi lahko Mini vzela zmago na tekmi za svetovni pokal (evropskega naslova pač ne), a se to ni zgodilo. Ko-rejka je nepričakovano hitro naredila napako in je ostala celo brez stopničk.
Izjemno zanimivo je bilo v teh trenutkih spremljati prenos na uradni spletni strani mednarodne plezalen zveze, saj je bil sokomentator slovenski plezalec Domen Škofic, ki je na 9. mestu za las ostal brez finalnega nastopa. Ko je Mina prišla mimo komentatorskega mesta, ji je Domen namreč dejal: »Zmagala si evropsko prvenstvo, veseli se,« Mina pa mu je odgovorila z »lepo te je videti tukaj ...« Veliko občudovanja je bila s strani komentatorskega para deležna tudi Janja Garnbret, za katero je britanski komentator dejal, da »česa podobnega v treh
Mina Markovič se je na EP v Franciji okitila z dvema medaljama: z zlatom v težavnosti in srebrom v kombinaciji.
letih komentiranja še nisem doživel - na vrh finalne smeri v debitantski tekmi članske konkurence - neverjetno!«
Mina Markovič je po tekmi povedala: »Skoraj ne morem verjeti, da mi je uspelo prvič osvojiti naslov evropske prvakinje. Pred zadnjim nastopom Jain Kim še nisem razmišljala o evropskem naslovu, ampak o tem, da bo tudi ona osvojila vrh in da bo zmagala tekmo za svetovni pokal. Naslov mi seveda pomeni veliko, predvsem zaradi
tega, ker sem že kar nekajkrat za las ostala brez najžlahtnej-šega odličja na teh tekmovanjih.«
O sami smeri je dejala: »Postavitev je bila zanimiva, redko srečamo podobne na tekmah svetovnega pokala. Moje mnenje je, da bi lahko bila v finalu postavljena še nekoliko težje. V smer sem šla sproščeno in poskušala pač pokazati najbolje kar znam. Očitno mi je uspelo.«
V svojem slogu pa se je takoj obrnila proti treningom:
»Zadnja dva meseca sem na treningih pod vodstvom Romana Krajnika trdo delala in to se mi je obrestovalo. Še vedno uživam v plezanju, upam pa, da bom ta nivo forme zadržala tudi za naslednje tekme.«
Ob naslovu evropske prvakinje v težavnosti je Mina Markovič osvojila še srebrno medaljo v kombinaciji (balvani, težavnost, hitrost), zaostala je le za mlado Avstrijko Jessico Pilz.
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljski tekmi
Uspela generalka proti Rusom
ZAVRC - ALUMINIJ 1:1
(0:1)
STRELCA: 0:1 Kastratovic 25., 1:1 Kokorovic 81.
ZAVRČ: Kovačic, Muženjak, Mužek, Bogdan, Novoselec, Kokorovic, Ruano, Škvorc, Batro-vic, Tudan, Zorko. Igrali so še: Puškadija, Ptiček, Antic, Kukec, Pavišic, Petrovič, Solomun, Nu-nic. Trener: Ivica Solomun.
ALUMINIJ: Janžekovič, Čeh, Turkalj, Damiš, Pucko, Fratea, Krljanovič, Vrbanec, Škoflek, Kurež, Kastratovič. Igrali so še: Lipovac, Lonzaric, Vindiš, Topo-lovec, Kajtna, Kozar, Petrovič, Rogina, Ploj, Medved, Pintarič. Trener: Damjan Romih,
V soboto zvečer sta se v Zavrču na prijateljski tekmi pomerili ekipi, ki na našem območju kotirata najvišje. Zavrč in Aluminij sta se razšla brez zmagovalca, oba zadetka pa sta padla po napakah obramb. V prvem delu igre so bili nekoliko podjetnejši
gostje iz Kidričevega, ki so se predstavili v dobri luči. Bili so precej agresivni, povedli pa so v 25. minuti, ko je napako
završke obrambe izkoristil novinec Kastratovic. Tudi sicer je bil prvi del boljši od drugega, obe moštvi pa sta si
priigrali še kakšno priložnost za zadetek. V nadaljevanju je bilo bolj izenačeno, tempo igre je nekoliko padel, kar pa je tudi razumljivo, saj sta oba trenerja precej menjala. Pritisk domačinov v končnici je sadove obrodil malo pred koncem tekme, ko je izenačil Kokorovic.
Foto: Črtomir Goznik
Sobotna tekma med Zavrčem in Aluminijem se je končala z remijem.
ZAVRC - KUBAN KRASNODAR 0:0
ZAVRČ: Picak, Novoselec (od 58. Muženjak), Pihler, Cvek, Rogač (od 73. Bogdan), Antic, Datkovic, Polic (od 73. Tudan), Matjašič (od 58. Škvorc), Zorko (od 46. Nunic), Glavica (od 61. Ruano). Trener: Ivica Solomun.
KUBAN KRASNODAR: Bele-nov, Šunic, Xandao, Bugaev, Ma-nolev, Rabiu, Keretnik, Ignatijev (od 81. Bukur), Melgareho, Tka-chev, Balde (od 72. Hubulov). Trener: Dimitrih Hohlov.
Čeprav smo že omenjali, da bo najmočnejši preizkus Za-vrča pred sezono ukrajinska Zorya, se je belim ponudila priložnost, ki so jo zgrabili z obema rokama. V nedeljo pozno popoldan so se namreč Haložani v domačem Športnem parku pomerili s Kubanom. Gre za odlično rusko moštvo, ki so ga na svoji generalki gostili tudi Mariborčani (ekipa iz Krasnodarja je v lanski sezoni v zelo močnem ruskem prvenstvu zasedla 10. mesto). Zavrč je tekmo začel s postavo, ki bo najverjetneje začela uvodno prvenstveno tekmo z Mariborom, najbolj
slavnih novincev Muslimo-vica in Ettoja pa tokrat še ni bilo v moštvu.
Domačini so v veliki pripeki pred 100 gledalci pričeli odlično in Ruse potisnili na njihovo polovico. Beli so bili agresivni, s čimer so imeli gostje kar nekaj težav. Šele po 15 minutah so zeleno-ru-meni vzpostavili ravnotežje, v tem obdobju pa nevarnejših poskusov nismo videli. V 22. minuti je od daleč preko vrat meril Cvek. V sami končnici prvega dela igre so Rusi postajali vse podjetnejši, toda nevarnosti za Picaka ni bilo. V zadnji minuti prvega dela je najlepšo priložnost za Zavrč v prvem delu igre zapravil Ma-tjašič.
V nadaljevanju so bili varovanci nekdanjega ruskega re-prezentanta Dimitrija Hohlo-va boljši, toda konkretnejše priložnosti si z izjemo poskusa Melgareha niso ustvarili. Domačini so z nekaj menjavami poskušali predvsem s protinapadi. Po podaji Cveka je v 87. minuti lepo poskušal Pihler, toda vratar Belenov se je izkazal.
tp
12 Štajerski
Šport
torek • 14. julija 2Q15
Nogomet • NK Aluminij
Aluminij s tercetom novincev
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Krljanovič se je po izkušnji na Poljskem znova vrnil v ekipo Aluminija.
Potem ko smo v Štajerskem tedniku že pisali o hrvaškem branilcu Vedranu Turkalju, kot prvem novincu v Aluminiju pred novo sezono, so minuli konec tedna člani rdečih postali še trije novi igralci. Mateo Damiš je bil do sedaj tako kot Turkalj član hrvaškega drugoligaša Bistre. 22-letnik se najbolje znajde na položaju centralnega branilca. Poleg Damiša je zvestobo Aluminiju obljubil tudi Jo-van Kastratovič, napadalec, ki je bil do sedaj član poljske Legionovie. Tretji novinec je Dejan Krljanovič, ki pa v
primeru rdečih ni povsem nov igralec. Vezist iz Celja je v lanski sezoni že nastopal v Kidričevem, nazadnje pa je bil član poljske Legionovie, ki jo vodi Slovenec Robert Pevnik. Trener Damjan Romih bo poleg tega članski ekipi priključil kar nekaj igralcev iz lastne nogometne šole, ki seveda velja za eno izmed najboljših v Sloveniji. Med številnimi kakovostnimi igralci, ki so prihodnost Aluminija, velja omeniti Dejana Petroviča, člana slovenska nacionalne vrste do 17. leta starosti.
Priprave Aluminija sicer
potekajo brez težav, naslednjo prijateljsko tekmo pa bodo rdeči odigrali v soboto, ko se bodo pomerili z aktualnimi prvaki 3. SNL - vzhod iz Odrancev. Z do sedaj opravljenim je zadovoljen tudi strateg Damjan Romih: »Fante moram za delo in prizadevnost na treningih pohvaliti, saj delajo res dobro. S tem sem res zadovoljen, na srečo pa vsaj do sedaj ni bilo težav niti s poškodbami. Do prvenstva nas čaka še nekaj preizkušenj, seveda pa bomo skušali pripravljenost dvigniti na še višji nivo.«
PRIJATELJSKA TEKMA: ALUMINIJ - DINAMO MOSKVA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Bizjak 18. 1:1 Altunin 86.
ALUMINIJ: Lipovac, Pintarič, Bizjak, Škoflek, Turkalj, Damiš, Pučko, Medved, Krljanovič, Ro-gina, Petrovič. Igrali so še: Jan-žekovič, Lonzarič, Topolovec, Novak, Kajtna, Vindiš, Kozar, Ploj, Vrbanec, Zbičajnik, Brglez. Trener: Damjan Romih.
V četrtek se je ekipa Aluminija iz Kidričevega doma pomerila z ekipo moskovskega Dinama. Gre za slovito rusko moštvo, ki pa se je v Kidričevem predstavilo s svojim mladim moštvom. V vsakem primeru je tekma dosegla namen, saj so člani mlade moskovske ekipa po večini igralci, ki so šli skozi nogometno akademijo Dinama, tako da premorejo precej znanja. Mo-dro-beli so bili boljši tekmec, toda samo srečanje se je končalo z remijem. Prvi zadetek na tekmi so gledalci videli v 18. minuti, ko je zadel Bizjak. Napori Moskovčanov po izenačenju so bili poplačani malo pred koncem tekme, ko je končni izid 1:1 postavil Al-tunin. Po sami tekmi domači strateg Damjan Romih sicer ni bil preveč zadovoljen s prikazanim. Dinamo je po njegovem namreč odigral tekmo, kakršno bi morali rdeči. Njegovi varovanci so bili premalo agresivni in odločni, mladi igralci Dinami pa so prikazali sodobni nogomet, kakršnega želi igrati tudi Aluminij.
tp
Nogomet • NK Drava
Beograjčani premočni
DRAVA PTUJ -VOŽDOVAC 0:4 (0:3)
DRAVA PTUJ: Musič, Rešek, Perger, Roškar, Krajnc De., Krajnc Da., Horvat, Čeh A., Tisaj, Lavrinc, Zlatnik. Igrali so še: Šalamun, Lah, Letonja, Kidrič, Vin-diš. Trener: Boris Klinger
Prvi teden priprav so nogometaši Drave zaokrožili s prijateljsko tekmo z Voždov-cem. Beograjčani so člani srbske prve lige in so se v zadnjih 14 dneh v Sloveniji pripravljali na začetek prvenstva, ki se za njih začne konec tedna. Gostom se je na tekmi na Mestnem stadionu takoj videlo, da so v zaključnem delu priprav, saj so ves čas narekovali tempo igre. Ptujčani so zato igrali tudi bolj zaprto in dobršen del prvega polčasa zelo disciplinirano. Za
aktivnejšo ekipo Voždovca so v prvem delu zadeli po lepi akciji z glavo Sikimic, nato s kakšnih 14 metrov neovirani Odita in z roba kazenskega prostora še Adamovic. Za modre je nevarno streljal Dan Krajnc, v zadnji minuti iz prostega strela še Aleš Čeh.
V nadaljevanju so bili gostje še več pri žogi in so tako po hitri akciji dosegli preko Ristovica še četrti zadetek. Do konca tekme so gledalci videli še nekaj samostojnih poizkusov na obeh straneh, nevarnejši so bili Beograjčani, katerih strele pa je Musič obranil. Na poti do začetka prvenstva v 2. ligi čaka nogometaše Drave še precej dela, naslednjo prijateljsko tekmo bodo odigrali proti Tuzli.
David Breznik
Igralci Drave so na prvi pripravljalni tekmi izgubili z Voždovcem.
Atletika • Atletski klub Ptuj
Motokros • SP MX2
Ptujski trio na veliki tekmovanji
Mladi rod ptujske atletike je bogat z mnogimi talenti, izstopajo Veronika Domjan, Maja Bedrač in Grega Pavlovič. Pred omenjeno trojko je v teh dneh eden izmed glavnih, če že ne glavni nastop te sezone, saj bo Do-mjanova tekmovala na evropskem mladinskem prvenstvu, Bedračeva in Pavlovič pa bosta tekmovala na svetovnem mlajšem mladinskem prvenstvu.
Vsi trije so v zadnjem obdobju opravili kakovostne priprave pod vodstvom trenerjev AK Ptuj Gorazda Rajherja in Aleša Bezjaka. Slednji bo mlajša atleta spremljal v kolumbijskem Caliju, kjer se bo zbrala večina najboljših mlajših mladincev na svetu. Slovenijo bo tam skupno zastopalo 13 tekmovalcev. Najmlajša med njimi je Maja Bedrač, ki bo tekmovala v skoku v daljino. Njen letošnji osebni rekord 627 cm, dosežen v Bressanu, je tretji prijavljen rezultat, a ob tem je treba opozoriti, da je vsaj dvajset tekmovalk letos že preskočilo 610 cm. Ne glede na dobro prijavljeno izhodišče je bila Bedračeva pred odhodom na svetovno prvenstvo v svoji napovedi predvi-dna in realna: »V zadnjem obdobju sem dobro trenirala in ocenjujem, da se to vidi tudi v mojih skokih. Moj glavni cilj na S P bo priti v veliki finale
Aleš Bezjak, Maja Bedrač, Grega Pavlovič, Veronika Domjan in Gorazd Rajher (vsi AK Ptuj)
in tam potem dobro opraviti svoj nastop.«
Na 10. svetovno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke se je podobno kot Be-dračeva zelo dobro pripravil tudi Grega Pavlovič, ki bo nastopil v teku na 200 metrov. Tja ga je popeljal njegov osebni rekord, ki trenutno znaša 21,86 sekunde in ga je dosegel na Mestnem stadionu na Ptuju. O svojih željah na tekmovanju v Kolumbiji je dejal: »Moj glavni cilj je, da bom na SP tekel svoj osebni rekord. Ob tem pa si želim,
da bi tekel tudi v takšni kvalifikacijski skupini, kjer bi se lahko prebil v naslednji krog tekmovanja, da bi kasneje tekel tudi v polfinalu.«
Tretja potnica iz AK Ptuj na veliko tekmovanje je Veronika Domjan, ki jo bo na 23. evropskem prvenstvu za mladince spremljal njej trener Gorazd Rajher. S slednjim sta opravila niz metalnih treningov v sklopu priprav za nastop v Eskilstunu. Na Švedskem bo odlična metalka nastopila v suvanju krogle, kjer je njen trenutni mejnik
Iz Latvije s S. mestom in poškodovanim gležnjem
Foto: Črtomir Goznik
postavljen pri razdalji 13,80 metra, medtem ko je njen mejnik v metanju diska postavljen pri razdalji 56,31 metra. Slednja disciplina je glavna za Domjanovo, ki je pred tekmovanjem na Švedskem na kratko dejala: »Dala bom vse od sebe in moja želja je, da čim boljše opravim svoje mete.« V zadnjem obdobju je atletinja na različnih tekmovanjih pokazala veliko zelo dobrih in konstantnih metov, kar je dober znak pred njenim nastopom na EP.
David Breznik
Slovenski motokrosist Tim Gaj-ser je na dirki svetovnega prvenstva razreda MX2 v Latviji osvojil 5. mesto. Skupno je trdno na drugem, a se je dirka v Kegumsu zanj končala v bolečinah in s poškodovanim gležnjem. Latvijsko prizorišče mlademu slovenskemu asu na motorju ni prav usojeno. Lani se je tam huje poškodoval na preizkušnji pokala narodov (poškodba hrbtenice), letos pa je dirko končal po zelo podobnem neprijetnem scenariju, s hudimi bolečinami zaradi udarca v gleženj.
V Kegums se je sicer vrnil kot najbolj vroč dirkač v razredu MX2. Nanizal je namreč tri zmage v nizu in se tudi v skupnem seštevku povzpel na drugi mesto. V Latviji ni bilo vodilnega v SP Nizozemca Jeffreyja Her-lingsa, ki je po dveh padcih na dveh zaporednih dirkah moral na prisilni zdravniški premor.
A padec je hitro doletel tudi Gaj-serja. Ne sicer tako nevaren kot za Nizozemca, toda nalet domačega
Dirka za SP v Kegumsi, Latvija:
1.	Max Anstie (VB)	50 točk
2.	Pauls Jonass (Latvija)	44 točk
3.	Harri Kullas (Finska)	36 točk
4.	Jeremy Seewer (Švica)	34 točk
5.	Tim Gajser (Slovenija)	32 točk
Skupni vrstni red za SP:
1.	Jeffrey Herlings (Nizozemska) 423 točk
2.	Tim Gajser (Slovenija)	377 točk
3.	Valentin Guillod (Švica)	352 točk
tekmovalca Paulsa Jonassa v prvem zavoju je popolnoma prekrižal načrte Gajserju. Slovenec je namreč padel, vanj je trčil še eden od tekmecev. Za nameček se je Gajserju odpela še zaponka na škornju in preden je popravil opremo ter pobral motor, so bili vsi tekmeci že daleč pred njim. Predal pa se ni, z divjo vožnjo je skušal nadoknaditi kar največ izgubljenega. Iz kroga v krog se je prebijal mimo tekmecev in se nazadnje prebil zelo visoko, na 7. mesto.
V drugi se je v prvem ovinku izognil še enemu padcu, potem pa nadaljeval precej bližje vrhu kot v prvi vožnji. Vseeno pa povsem na vrh tokrat ni mogel, prebil se je do četrtega mesta. Tudi zaradi bolečin, kar pa so v njegovi ekipi ugotovili šele po dirki.
»V drugi vožnji se mu je Jonass zabil v nogo. Mislili smo, da je kaj narobe z motorjem, pa se je peljal s poškodovano nogo. Ko je prišel na cilj, je jokal od bolečin. Mislim, da ni zlomljeno, a bolečine so hude. Niti sezuti ni mogel škornja. Jonass je neposredno priletel vanj, izjemno nesramno. A tega nihče ni videl v tisti gneči,« je pojasnil njegov oče in trener Bogomir Gajser. Njegovega sina zdaj čaka domača oskrba in pregled pri zdravniku, v njegovem taboru pa upajo, da ni nič hujšega in bo nared za naslednjo preizkušnjo.
Sezona se bo nadaljevala čez 14 dni z dirko v češkem Loketu.
jm, sta
torek • 14. julija 2015
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Strelstvo • 25. DP 50 m - Strelski center Gaj Pragersko
Ciglarič in Vernikova državna prvaka
Minuli konec tedna je v Strelskem centru Gaj pri Pragerskem potekalo 25. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem s puško in pištolo na 50 m. Zaključek letošnje sezone domačih tekmovanj nam je znova postregel z imenitnimi dosežki spodnjepodravskih strelcev, ki so osvojili šest posamičnih in dve ekipni odličji, za vrhunec pa sta poskrbela miklavški strelec Aleksander Ciglarič in mlada Ormožanka Petra Vernik, ki sta se veselila prvih naslovov državnih prvakov na 50 m.
Vernikova s tretjim rezultatom dneva
Dvodnevno tekmovanje, ki nam je postreglo s 190 nastopi v treh disciplinah oz. 15 kategorijah, je bilo zadnji tekmovalni preizkus novega strelišča, ki bo že konec tedna gostilo več kot 1.000 najboljših evropskih strelcev iz 46 držav na EP v streljanju na 25, 50, 300 m, premikajoče se tarče ter puško šibre-nico. Prvi dan DP so strelci nastopali v ležečem položaju s puško. Odlično se je odrezala ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik, ki je s 617,9 kroga dosegla prepričljivo najboljši rezultat in se po številnih odličjih še iz mladinskih časov veselila svojega prvega naslova državne prvakinje v absolutni konkurenci. Srebrno oziroma bronasto odličje pa sta v razmiku pičle desetinke osvojili Živa Dvor-šak iz Olimpije in Urška Kuharič iz Kovinarja. Brez odličja je tokrat ostala Renata
Foto: Simeon Gonc
Miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča je na 25. DP na 50 m v Strelskem centru Gaj Pragersko osvojila dvojni naslov državnih prvakov s pištolo, prvega posamičnega naslova pa se je veselil Aleksander Ciglarič. Z leve strani bronasti Simon Simonič, kadet Žan Bogša, trener Dragoljub Poledica, Aleksander Ciglarič, Miran Miholič in Boštjan Simonič.
Oražem, tretja ormoška strelka, Vesna Mele iz SD Tovarne sladkorja Ormož pa je s 592,5 kroga osvojila 7. mesto. Boljši rezultat od Vernikove sta v moški konkurenci dosegla le še olimpijski in novi državni prvak Rajmond De-bevec s 625,5 kroga in Robert Markoja s 619,0 kroga.
Urška Kuharič za las ob državni naslov
V drugi disciplini DP s puško - v trojnem položaju - je pričakovano težek boj za zmago in naslov državne prvakinje potekal med udeleženkama letošnjih 1. Evropskih iger v Bakuju, olimpijko Živo Dvoršak in Ormožan-ko Urško Kuharič. Slednja si je v prvem, klečečem položaju s slabimi 180 krogi (seriji 89, 91) pristreljala velik zaostanek 14 krogov za
Dvoršakovo in zdelo se je, da je tekma odločena. Kuhariče-va pa je nato kot prerojena najprej v ležečem položaju z devetnajstimi deseticami in eno devetico (99, 100) za pet krogov zmanjšala zaostanek, nato pa je sledil še odločilen stoječi položaj. Kuharičeva je bila še naprej zelo natančna, s serijama 95 in 96 krogov (skupaj 191) pa je postavila visoko letvico za Dvoršakovo. Slednji ni šlo najbolje, s serijama 91 in 92 krogov je za 8 krogov zaostala za Kuhari-čevo in v skupnem seštevku kljub temu ubranila en krog prednosti in se s skupnimi 571:570 veselila tesne zmage in novega naslova državne prvakinje. Slabše od zmožnosti je drugi dan tekmovanja nastopala Petra Vernik in s 553 krogi osvojila sedmo mesto, tretja Ormožanka Marija Kerčmar je bila s 510 krogi deseta.
Kikboks • Izlake Open
Ivo Cicmanovič Zimet podprvak
V	mlajših kategorijah v ležečem položaju sta kidriče-vska strelca Aleš Pernat in Žan Gojkošek med mladinci in kadeti s 594,6 in 574,9 kroga osvojila 6. in 18. mesto. Med ormoškimi strelci Tovarne sladkorja je bil najboljši Matija Ambrož s 589,0 kroga na 10. mestu. Zelo uspešno sta med pionirji nastopala najmlajša člana kidričevskih strelcev. Ivo Cicmanovič Zimet je z 256 krogi ubranil lanski naslov državnega pod-prvaka, za najvišjo stopničko in novim državnim prvakom, Dominikom Žagarjem iz Dušana Poženela Rečice, pa zaostal za pet krogov. Cicma-novič Zimet je tako v treh letih osvojil že tretjo posamično lovoriko na D P, od tega eno zlato in dve srebrni. Dober nastop je uspel tudi Tilnu Vuku, ki je z 251 krogi pristal na 4. mestu in dosegel svojo najvišjo uvrstitev na DP.
Ciglarič premagal favorita Vento
V	članski konkurenci s pištolo sta v kvalifikacijah najboljša dosežka s 548 krogi postavila trenutno najboljša Slovenca Ormožan Kevin Venta in Sevničan Blaž Kun-šek, odlično pa se je znašel tudi miklavški strelec Aleksander Ciglarič, ki se je s 543 krogi kot tretji najboljši uvrstil v finale. Veliko ekipno premoč miklavški strelcev, ki so s prepričljivo prednostjo in 1608 krogi ubranili naslov
Po dobrih rezultatih na zasluzene počitnice
Tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj so trenutno na zasluženih enomesečnih počitnicah. S tekmovanjem v Izlakah ter štiridnevnimi treningi na Kampu v Izoli so Ptuj-čani končali prvi del sezone, ki je bil izredno naporen in istočasno zelo uspešen.
Izlake Open
Na odprtem turnirju, ki ga že nekaj let organizira domači klub Pon-Do-Kwan Izlake, se je v soboto, 20. 6., zbralo okrog 80 kikboksarjev iz 8 klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V kategorijah kadetinj, kadetov, mladincev in mladink je tekmovalo tudi 9 tekmovalcev iz Kluba borilnih veščin iz Ptuja, ki so osvojili 4 prva mesta, 3 druga mesta in tretje mesto.
Rezultati:
Prvo mesto so osvojili: Lara Vuzem Vajda (kadetinje do 46 kg), Nina Duh (mladinke do 55 kg), Dejan Duh (kadeti do 52 kg) in Rok Potočnik (mladinci nad 94 kg).
Drugo mesto so osvojili: Anej Pivec (kadeti do 42 kg), Staša Štern (kadetinje do 37 kg) in Niko Ritlop (kadeti do 63 kg).
Tretjo mesto je osvojil Tilen

, m ^^■Ulilllllllllllin M I lil Hl II [fililíITirilT)i	- vCSCK/J
íti r
Ekipa Ptuja v Izlakah
Repina (kadeti do 37 kg).
V Izlakah sta sodila tudi mednarodna sodnika iz Ptuja Milan Breg in Mateja Erlač.
Kamp Izola
Člani reprezentance Slovenije so imeli od 25. do 28. junija priprave v Kampu v Izoli. V Izoli so trenirali pod vodstvom vrhunskih trenerjev iz različnih disciplin.
Tomaž Barada, Buzzolani in Di Leo iz Italije, Dejan Za-vec ter še nekaj trenerjev iz Slovenije so poskrbeli za kakovostne ter naporne treninge za naše reprezentante.
Iz Ptuja so na Kampu sodelovali Lara Vuzem Vajda, Nina Duh, Patrik Šulek, Dejan Duh, Timi Sitar, Gašper Valentin Mlakar, Timi Pun-garšek in Luka Vindiš.
Foto: Simeon Gönc
Foto: Franc Slodnjak
Vsi ti člani KBV Ptuj so na spisku reprezentance Slovenije, ki bodo nastopali konec avgusta na Evropskem prvenstvu za kadete in mladince v San Sebastianu v Španiji. Individualne priprave naših tekmovalcev se začnejo že v drugi polovici julija in se nadaljujejo v avgustu z zaključnimi pripravami v Olimju.
Franc Slodnjak
Mladi kidričevski strelec Ivo Cicmanovič Zimet je še tretje leto zapored osvojil odličje na DP med pionirji v ležečem položaju in se po naslovu državnega prvaka iz leta 2013 veselil še naslova podprvaka v letih 2014 in 2015.
državnih prvakov, sta potrdila tudi brata Boštjan in Simon Simonič, ki sta se s 534 in 531 krogi prav tako uvrstila v finale na 4. in 7. mestu. Veliko presenečenje pa je pripravil juršinski strelec Rok Pučko in s 531 krogi dosegel peti najboljši rezultat dneva. Edina mladinska predstavnika, Ptujčan Sašo Stojak in Jože Čeper, sta nastopala v absolutni kategoriji, s 525 krogi pa se je izkazal mladi Ptujčan, ki je za finalisti zaostal za pet krogov in osvojil 10. mesto.
Finale najboljše osmerice se ni začelo po okusu najiz-kušenejšega - štirikratnega državnega prvaka Boštjana Simoniča, ki je po slabem uvodu izpadel kot prvi in osvojil 8. mesto. Po dveh osmicah v nadaljevanju se je poslovil tudi Rok Pučko in osvojil 7. mesto, nato pa sta izpadla še državna prvaka iz leta 2010 Franci Ivanc ter sedanji Blaž Kunšek. Po velikih nihanjih je pot proti vrhu znova našel miklavški strelec Simon Simonič, ki se je rešil proti dvakratnemu državnemu prvaku iz leta 2012 in 2013 Roku Ivancu in osvojil bronasto odličje. Zaradi šestice in sedmice se je pot proti vrhu končala tudi za Simoniča, za končno zmago pa sta se po zanesljivem streljanju pomerila Aleksander Ciglarič in favorizirani Kevin Venta, ki je imel pred zaključkom dva kroga zaostanka. V zadnjih dveh strelih Ciglarič z desetico in deveti-co ni dovolil presenečenja in je tako osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka s pištolo na 50 m. Favorizirani Venta pa se je moral zadovoljiti s srebrnim odličjem in naslovom državnega podprvaka, ki je njegovo prvo odličje na 50 m. Z dosežkom 186,7 kroga je Ciglarič postavil tudi novi finalni državni rekord. Velik ekipni uspeh so dosegli juršinski strelci, ki so s 1560 krogi osvojili bronasto odličje in prehiteli favorizirane Reči-čane ter le za 8 krogov zaostali za srebrom. Med kadeti s pištolo je znova brez odličja ostal mladi Ptujčan Tadej Ši-rec, ki je bil po slabem streljanju s 305 krogi za medaljo prekratek za en krog. Zmagal je Škofjeločan Matija Demšar s 315 krogi. Miklavški strelec Žan Bogša je osvojil 5. mesto z 296 krogi.
Sledi vrhunec sezone - EP v Sloveniji
Po vrhuncu domače sezone ostaja slovenska reprezentanca do srede na pripravah v Strelskem centru Gaj Pra-
Rezultati DP:	
člani pištola 50 m:	
1 Aleksander Ciglarič, JKM	543 + 186,7
2. Kevin Venta, KOR	548 + 183,4
3. Simon Simonič, JKM	531 + 161,6
4. Rok Ivanc, GRO	530 + 146,2
5. Blaž Kunšek, MSE	548 + 127,1
6. Franci Ivanc, GRO	531 + 105,7
7. Rok Pučko, JUR	531 + 85,1
8. Boštjan Simonič, JKM	534 + 67,8
10. Sašo Stojak, PTU	525
14. Mirko Moleh, JUR	519
16. Emerik Hodžic, KOR	511
19. Ludvik Pšajd, JUR	510
23. Zlatko Kostanjevec, PTU	500
27. Miran Miholič, JKM	496
30. Jurček Lamot, KID	482
31. Matevž Mohorko, KID	475
32. Uroš Mohorko, KID	475
35. Marijan Petek, KID	474
Ekipno pištola:	
1. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž	1608
2. SD Grosuplje	1568
3. SD Juršinci	1560
4. SD Dušana Poženela Rečica	1542
5. SD Kidričevo	1432
Kadeti pištola:	
1 Matija Demšar, ŠLO	315
2. Anže Gmajnič, BRE	312
3. Rok Ruparčič, MKR	306
4. Tadej Širec, PTU	305
5. Žan Bogša, JKM	296
Članice trojni položaj:	
1 Živa Dvoršak, OLI	571
2. Urška Kuharič, KOR	570
3. Lia Lazar, POR	569
4. Renata Oražem, GRO	564
7. Petra Vernik, KOR	553
10. Marija Kerčmar, KOR	510
Člani trojni položaj:	
1. Rajmond Debevec, OLI	1161
2. Robert Markoja, ŠKT	1160
3. Željko Moičevic, GRO	1148
Članice puška 60 leže:	
1 Petra Vernik, KOR	617,9
2. Živa Dvoršak, OLI	613,0
3. Urška Kuharič, KOR	612,9
4. Renata Oražem, GRO	610,6
6. Vesna Mele, TSO	592,5
10. Marija Kerčmar, KOR	570,8
Člani puška 60 leže:	
1 Rajmond Debevec, OLI	625,5 + 207,4
2. Tadej Žalik, ŠKT	614,6 + 205,7
3. Gregor Gotovina, OLI	611,3 + 183,3
16. Martin Kolar, TSO	591,0
Mladinci puška 60 leže:	
1. Žan Kelenc, ČRE	611,8
2. Erik Kandare, CER	610,9
8. Aleš Pernat, KID	594,6
Kadeti puška 60 leže:	
1 Maj Kadunc, GRO	602,3
6. Žan Gojkošek, KID	574,9
Pionirji 30 leže:	
1 Dominik Žagar, DPR	261
2. Ivo Cicmanovič Zimet, KID	256
3. Nik Matek, DPR	255
4. Tilen Vuk, KID	251
gersko, kjer bo opravila še zadnje skupne treninge pred letošnjim vrhuncem na mednarodni ravni - Evropskem prvenstvu, ki bo od 18. do 31. 7. v SCG Pragersko in na strelišču Slovenske vojske v Apačah, kjer bo potekal 300 m program. V reprezentanco za EP so se uvrstili Kevin Venta, Sašo Stojak, Urška Kuharič in Petra Vernik
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 14. julija 2Q15
Atletika • 12. ormoški ulični nočni tek
Ob rekordnem obisku zmagi na Madžarsko
Dvanajsti ormoški tek pod organizacijo Atletskega kluba Ormož in Občine Ormož je uspel v vseh pogledih. Lepo vreme je za izbirčni Ormož privabilo veliko število gledalcev ob progi in rekordno udeležbo sodelujočih. V glavnem teku, otroških tekih, družinskem teku ter teku gasilskih štafet je sodelovalo rekordnih 121 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške ter Madžarske.
Tudi same tekme so bile izjemno zanimive, največ uspeha v teku žensk na 4000 in moških na 4800 metrov pa sta požela Madžara Zita Ka-cser iz Debrecena (13:23) in Zsolt Koszar iz Szentgotthar-da (13:53). To je bila že tretja zmaga Kacserjeve v Ormožu, ki je tako po zmagah dohitela slovensko reprezentantko Danejo Grandovec. Omeniti je potrebno tudi izjemno drugo mesto šele 15-letne Lee Haler iz Sevnice. Pri moškem teku je dvanajsti ormoški ulični nočni tek poskrbel še za dvanajstega različnega zmagovalca. Od domačih junakov iz AK Ormož sta se najvišje zavihtela Blaž Orešnik s šestim (15:13) in Danilo Mag-dič s sedmim časom (15:15).
Na nočnem ormoškem teku je letos skupno sodelovalo 121 atletov.
Med dekleti je osmo mesto zasedla Jasmina Žinko iz Središča ob Dravi (16:38) in deseto Bernarda Ivančič iz Ormoža (17:15). Med otroškimi teki na 550 m (letniki 2004 in mlajši) sta se zmag veselila Lucija Potnik in Niko Kosec. Na 1100 m (letniki 2000 in mlajši) sta najvišji stopnički zasedla Hana Zajšek in Blaž Vozlič. Na družinskem teku je sodelovalo devet družin,
kar je še posebej razveselilo organizatorje. Zmago sta si pritekli Dina in Nataša Gra-bovac pred družino Dajčba-uer in Jurčec. V zanimivem teku sedmih gasilskih štafet so bili na razdalji 1650 m najhitrejši gasilci iz PGD Ključa-rovci.
Po zaključku prireditve so bili v AK Ormož zelo zadovoljni: »Res smo izjemno veseli, da smo na takšen lep
način brez večjih težav pod streho spravili že dvanajsti ormoški ulični tek. Rekordna udeležba, lepo vreme, solidni rezultati in takih podobnih tekov si lahko le želimo v prihodnje. Pohvalil bi tudi zaljubljence teka ob progi, ki so se prav tako zbrali v rekordnem številu,« je bil vidno zadovoljen predsednik AK Ormož Ivan Golob.
Uroš Krstič
Ženske - 4000 m: 1. Zita Kacser (13:23, Debrecen), 2. Lea Haler (14:46, Sevnica), 3. Livia Toth (14:56, Veszprem),
4.	Katja Bašatkalec (15:25, Bratonci), 5. Barbara Pliberšek (15:54, Zgornja Polska-va).
Moški - 4800 m: 1. Zsolt Koszar (13:53, Szentgotthard), 2. Rok Puhar (14:01, Kranj), 3. Tamas Nagy (14:31, Debrecen), 4. Zoran Žilic (14:38; Koprivnica),
5.	Tadej Grilc (14:51, Slovenj Gradec), 6. Blaž Orešnik (15:13, Ormož), 7. Danilo Magdič (15:15, Ormož), 8. Branko Kmetič
(15:40, Spodnji Duplek)
Otroški teki, deklice 550 m (letnice 2004 in mlajši): 1. Lucija Potnik (1:38), 2. Nika Komperšak (1:39), 3. Nika Babič (1:55).
Otroški teki, deklice 1100 m (letnice 2000 in mlajše): 1. Hana Zajšek (3:56), 2. Sara Brumen (4:23).
Otroški teki, dečki 550 m (letniki 2004 in mlajši): 1. Niko Kosec (1:36), 2. Tjaš Noterberg (1:37), 3. Blaž Jurgec (1:40).
Otroški teki, dečki 1100 m (letniki 2000 in mlajši): 1. Blaž Vozlič (3:00), 2.
Toni Kvar (3:20), Rok Vukovič (3:21).
Družinski tek (1100 m): 1. Dina in Nataša Grabovac, 2. Hana in Danijela Dajč-bauer, 3. Rožle in Aleš Jurčec, 4. Mija, Ela, Filip in Peter Kirič, 5. Jelena in Stanko Nesič, 6. Sara in Branko Brumen, 7. Anej, Tjan, Simona in Bojan Žalar, 8. Maruša in Samo Ftičar, 9. Nataša, Matej in Jernej Matej.
Štafetni tek gasilskih društev (1650
m): 1. PGD Ključarovci I (4:21), 2. PGD Savci I (4:36), 3. PGD Savci II (4:44), 4. PGD Loperšice (4:46), 5. PGD Koračice II (4:52).
Planinski kotiček
Triglav (2864 m)
1. in 2. avgusta 2015 IZHODIŠČE: Aljažev dom v Vratih (1000 m) SESTOP: Rudno polje (1347 m) PRENOČITEV: Triglavski dom na Kredarici (2515 m) TURA: Kot vsa prejšnja leta, se bomo ptujski planinci odpravili na vsakoletni pohod na najvišji vrh Slovenije. Pohod pričnemo pri Aljaževem domu v Vratih, ki leži na nadmorski višini 1000 m. Pot bomo nadaljevali po dolini do snežišča pri katerem se ločita poti za na Luknjo ter naša pot proti Pragu. Ob pričakovanih počitkih se bomo naužili prijetnega planinskega zraka ter si spočili oči na naše dvatisočake, ki ležijo okrog te ledeniške doline. Večji počitek, z možnostjo toplega obroka, bomo imeli na Domu Valentina Staniča (2332 m). Pri počitku bomo opazovali trume pohodnikov, ki se bodo prenikali po grebenu med Malim Triglavom ter vrhom. Po počitku bomo nadaljevali pot preko Rži (2538 m). Vrh se nahaja med Kredarico in Rjavino. Z vrha je lep razgled na Triglav, Begunjski vrh, Vrbanove špice, Rjavino in na gore nad dolino Krmo in Velim poljem. Po cca pol ure hoje bomo dosegli Triglavski dom na Kredarici (2515 m), ki je pri nas najvišje stoječa planinska postojanka. Privoščili si bomo prijeten počitek, krepko malico oziroma večerjo ter se sprehodili okrog doma s prelepimi pogledi na zahajajoče sonce.
Naslednji dan se bomo vremenu primerno pravočasno vstali, se opremili za vzpon po zavarovani plezalni poti (čelada, samovarovalni komplet) ter nadaljevali našo osvajanje Triglava. Na vrhu bomo, če nas bo vreme poslušalo, uprizorili planinski krst prvopristopnikov. Nagradili jih bomo s prelepim razgledom na gore, katere se vidijo okrog Triglava pa tudi kaj drugega se bo prileglo. Počitek bo hitro minil in mi se bomo spustili po grebenu do našega naslednjega postanka in to je Dom Planika pod Triglavom (2401m). Tukaj bomo pospravili opremo za hojo po zelo zahtevnih planinskih poteh v nahrbtnike, privoščili si krepko malico in nadaljevali pot do Vodnikovega doma na Velem polju (1817m). Pri tej postojanki si bomo privoščimo pravo pristno planinsko vodo. Po počitku pa nadaljujemo pot ob To-scu, zraven občudovali, na določenih mestih, rdeče murke in planike, ter preko Studorskega prevala (1892m) dosegli studenec pri katerem obvezno počivamo. Še malo hoje po gozdu pa bomo zaključili pot na Rudnem polju (1347m). Po prijetnem in osvežujočem počitku ter vseh opravilih, ki nas čakajo pri zamenjavi opreme, se bomo odpravili proti domu, ki ga bomo dosegli v poznih večerni urah.
ODHOD: v soboto ob 4. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju PRIHOD: v nedeljo v večernih urah CENA IZLETA: 52 EUR
ROK PRIJAVE: torek, 28. julija 2015 v pisarni PD PTUJ do zasedenosti avtobusa. IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože DAJNKO s sovodniki INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pa pri vodji izleta na tel. 040 754 499.
Nogomet • Turnir v Gabrniku
Nogomet fest še enkrat več uspel
Društvo Športni park Gabr-nik je ob koncu junija organiziralo 5. tradicionalni »nogomet fest«, nogometni turnir na travi (5 + 1). Na njem je sodelovalo 32 ekip iz štajersko-pomurske regije. Zelo dobro je bil turnir obiskan tudi s strani gledalcev.
Na članskem turnirju je sodelovalo kar 25 ekip. Gledalci so lahko spremljali res zanimive in enakovredne obračune, na čase zelo borbene in vročekrvne. V veliko finale sta se uvrstili ekipi Amo mont in Manar GT. Napeta tekma se je končala z 1:1, po devetmetrovkah pa se je zmage veselila ekipa Manar GT. Tretje mesto je osvojila ekipa Mizarstvo Ljubec in četrto Gradbeništvo Pihler.
Rezultati, člani:
osmina finala: Manar GT -Andrej Čuš in prijatelji 3:0, Cubana pub - Garači 3:0, Super skunk - Gradbeništvo Pihler 2:3, Turistična kmetija Amur -Mizarstvo Ljubec 1:2, ŠD Lotus Cerkvenjak - Orkan Murska Sobota 4:0, Športni park Drbe-tinci - Zvone team 1:1 (po 9-m zmaga Drbetinci), Bar Vijolica - Amo mont 0:1, Roman Gla-žar s.p. - ŠD Berkovci 0:1;
Zmagovalna ekipa Manar GT
četrtfinale: Cubana pub -Amo mont 0:1, Gradbeništvo Pihler - Športni park Drbetinci 3:2, Manar GT - ŠD Berkovci 2:0, Mizarstvo Ljubec - ŠD Lotus Cerkvenjak 1:0;
polfinale: Amo mont - Mizarstvo Ljubec 0:0 (po 9-m Amo mont), Gradbeništvo Pi-hler - Manar GT 0:0 (po 9-m Manar GT);
za 3. mesto: Gradbeništvo Pihler - Mizarstvo Ljubec 0:3
finale: Amo mont - Manar GT 1:1 (po 9-m Manar GT).
Mali nogomet
Štiri desetletja nogometa v Železnih Dverih
Naj igralec: Bojan Klemen-čič (Manar GT)
Naj vratar: Kristijan Kurbus (Gradbeništvo Pihler)
Manar GT: Kristjan Vrbnjak, Bojan Klemenčič, Rok Buzeti, Luka Kotnik, Miha Kušnik, Erik Hozjan, Andrej Lotrič, Luka Madon, Matija Kolman, selektor: Drago Bračko.
Rezultati, veterani: 1. Mit-mau, 2. Veterani Drbetinci, 3. NK Kapela, 4. Veterani Gabrnik.
Ur
Začetki ligaškega igranja malega nogometa v Prlekiji segajo v pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja, leta 1971 pa je bila na območju takratne skupne občine Ljutomer registrirana druga občinska liga malega nogometa v Sloveniji (prva je bila občina Celje). O priljubljenosti tovrstne športne discipline priča podatek, da je v največjem razcvetu malega nogometa v dveh ljutomerskih občinskih ligah nastopalo kar 24 ekip.
Neizbrisen pečat v malem nogometu velja pripisati igralcem iz Železnih Dveri. V tem vinorodnem predelu ljutomerske občine so klub malega nogometa (KMN) ustanovili leta 1975, večino svojih domačih tekem pa so odigrali na znamenitem igrišču v gozdu ob cesti, ki vodi proti Jeruzalemu. Prvotno ilovnato igrišče so pozneje preplastili z asfaltom. Mali nogomet so igrali v Železnih Dverih že pred ustanovitvijo kluba, uradno pa je zaživel na
pobudo Milana Belca in Edija Vrhovnika leta 1975. Klub se ponaša z odličnimi dosežki v ljutomerski ligi. Prvo večjo lovoriko so igralci Železnih Dveri osvojili leta 1993, ko so postali pokalni zmagovalec Ljutomera, leto pozneje pa so nastopili v slovenskem pokalnem tekmovanju in zasedli tretje mesto. Ob ustanovitvi lige malega nogometa MNZ Murska Sobota se je moštvo
Železnih Dveri kot prvak uvrstilo v 2. slovensko ligo.
Danes KMN Železne Dveri tekmuje v prleški ligi malega nogometa. Na slovesnosti ob 40-letnici delovanja malega nogometa v Železnih Dverih je predsednik kluba Miran Stajnko prejel priznanje Športne zveze Ljutomer; podelil ga je sekretar zveze Branko Žnidarič (na posnetku desno).
NŠ
torek • 14. julija 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 15
Moškanjci • 110 let PGD Moškanjci in 19. dan gasilcev GZ Gorišnica
Ob jubileju tudi novo gasilsko vozilo
V soboto, 4. julija, so v Moškanjcih proslavili 110 let delovanja tamkajšnjega gasilskega društva. Jubilejno prireditev so združili s predajo novega gasilskega vozila in praznovanjem 19. dneva gasilcev Gasilske zveze (GZ) Gorišnica.
Slavnostnega dogodka v Moškanjcih so se med drugimi udeležili domači župan Jože Kokot, član poveljstva GZ Slovenije Samo Steblovnik, vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ter regijski poveljnik enot Civilne zaščite Drago Murko, predstavniki gasilskih zvez in gasilskih društev iz regije in širše Slovenije. Prireditev so začeli s slavnostnim mimohodom in parado, v kateri so se predstavila gasilska društva, ki delujejo pod okriljem gorišniške GZ- Za kulturni program so poskrbeli člani Pihalne godbe Dornava pod vodstvom Zmaga Štebi-ha ter pevke ženskega gasilskega pevskega zbora GZ Gorišnica, sekcija PD Ruda Sever Gorišnica.
Med govorniki je na slovesnosti pred mikrofon najprej stopil predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša. »Vedno smo si prizadevali za napredek in razvoj ter sledili zahtevam časa, za kar pa potrebujemo odgovorne ljudi. Tega napredka nismo dosegli čez noč, ampak smo dolga leta vzgajali, izobraževali in spodbujali mladi kader. Delu z mladimi smo se posvetili v največji možni meri.
S tem smo se oddolžili vam, spoštovani veterani. Cenimo tudi vaše delo, vaša prizadevanja in vso vašo podporo, ki nam jo nenehno izkazujete,« je med drugim v nagovoru poudaril predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša. Za njim je na govorniški oder stopil predsednik PGD Moškanj-ci Zdenko Tement. V govoru je orisal tudi delovanje društva v 110-letni zgodovini in se zahvalil
vsem, ki so društvu pomagali pri nakupu novega gasilskega vozila znamke Ford. Vozilo bo služilo za prevoz moštva. 31.400 evrov je za nakup avtomobila zagotovila občina Gorišnica, 6.500 evrov je znašal prispevek PGD Moškanjci. Sredstva za nakup so prispevali tudi donatorji ter krajani naselij Moškanjci in Tibolci. Blagoslov novega vozila je na sobotni slovesnosti opravil far-
ni župnik Ivan Holobar. Ključe vozila so na prireditveni prostor prinesli padalci Aerokluba Ptuj. Predali so jih županu Jožetu Kokotu, ta jih je izročil vodstvu PGD Moškanjci, vodstvo pa jih je zaupalo šoferju Gregorju Soku. Župan Kokot je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi. V govoru je nanizal prelomna leta in dogodke v delovanju društva in nadaljeval: »Vsak izmed nas ceni
gasilce in njihovo delo. Skupaj z občinsko upravo in svetniki se bomo še naprej trudili, da bomo zagotavljali pogoje za nemoteno in uspešno delovanje gasilske organizacije!«
Na prireditvi v Moškanjcih so podelili obsežno zbirko priznanj in odlikovanj: 18 priznanj GZ Gorišnica III. stopnje, 11 priznanj GZ Gorišnica II. stopnje in dve priznanji GZ Gorišnica
I. stopnje. Prejemnika priznanj I. stopnje sta Ivan Strelec PGD Muretinci in Mirko Klovar PGD Formin. Bronasto plaketo GZ Gorišnica so podelili županu Jožetu Kokotu ter Mariji Zamuda iz PGD Gorišnica. Samo Steblovnik je v imenu GZ Slovenije izročil odlikovanja tretje, druge in prve stopnje. Prejemnica odlikovanja prve stopnje je Metka Viher iz PGD Zagojiči. Prejemniki gasilske plamenice druge stopnje so letos Srečko Čuš PGD Moškanj-ci, Jože Slodnjak PGD Moškanjci in Miran Andonov PGD Gorišnica. Odlikovanje za posebne zasluge pa je prejel predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša.
Mojca Zemljarič
19. DAN GASILCEV GZ 00MCA 110 LET PGD MOŠKANJCI
Novo gasilsko vozilo PGD Moškanjci
Foto: MZ
Sela • V počastitev 19. dneva gasilcev GZ Videm
Namenu predali novo gasilsko vozilo GVM1
Na slovesnosti pred domom gasilcev na Selih so v počastitev 19. dneva gasilcev GZ Videm svečano predali namenu novo vozilo PGD Sela, GVM 1, ki je veljalo okoli 70.000 evrov, sredstva zanj pa so poleg občine in GZ Videm prispevali tudi številni krajani, botri in donatorji.
Ob dvojnem gasilskem slavju so pripravili veliko gasilsko parado, v kateri je skozi Sela pred gasilski dom prikorakalo okoli 120 uniformiranih gasilcev iz GZ Videm, oziroma iz PGD Videm, Le-skovec, Podlehnik, Sela, Tržec in Žetale. Posebej so bili veseli, da je po krajšem zatišju sodeloval tudi ešalon gasilske mladine iz PGD Sela. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik domačega društva Jure Pignar, je bilo PGD Sela ustanovljeno daljnega leta 1949, tako da letos praznujejo že 66 let. Za ustanovitev in razvoj društva je veliko storil dolgoletni predsednik Jože Ko-lednik. Ker je treba slediti napredku, so v letošnjem letu nabavili novo gasilsko vozilo GVM 1 z orodno prikolico. Odločili
so se za najoptimalnejše gasilsko vozilo, ki zadovoljuje potrebe društva za prevoz moštva. Celotna investicija je veljala okoli 70.000 evrov, kljub izdatni pomoči občine Videm, GZ Videm, številnih krajanov in donatorjev pa še vedno ni povsem končana, zato so ta dan pripravili tudi veliko gasilsko veselico z bogatim srečelovom.
Na pomen gasilstva in 19. dneva gasilcev GZ Videm je opozoril poveljnik GZ Videm Roman Cafuta, ki je podaril, da je to praznik za vse, ki opravljajo humano poslanstvo gasilstva: »Vse, kar počnemo in kar ustvarjamo v gasilstvu, je za vse nas, krajane in za naš kraj.« Gasilcem iz PGD Sela je čestital ob predaji novega gasilskega vozila.
Da tudi v gasilstvu ne gre brez medsebojnega sodelovanja, je v slavnostnem nagovoru poudaril župan občine Videm Friderik Bračič ki je izrazil veselje nad dejstvom, da je v gasilskih društvih tudi vse več mladih in žensk, kar to humano organizacijo samo še utrjuje. Opozoril pa je tudi na vse večje težave zaradi nižjih prilivov sredstev iz državnega proračuna. Čestitkam in zahvalam so se pridružili tudi predsednik gasilskega sveta GZS Uroš Le-skovar, predsednica sveta KS Sela Frančka Merkuš ter svetnica občine Videm Katja Svenšek. Poslanka državnega zbora Suzana Lep Šimenko pa je poudarila, da osebno gasilce zelo ceni, in če kdo v naši državi resnično
zasluži spoštovanje, potem so to gasilci.
Župan občine Videm Friderik Bračič je ključe novega gasilskega vozila GVM 1 slovesno izročil predsedniku PGD Sela Juretu Pignarju, ta pa jih je nato izročil vozniku Sandiju Ivančiču. Blagoslov pomembne gasilske pridobitve je opravil pater Jože Petek iz župnije sv. Vida ob asistenci patra Janeza Ferleža. Zaslužnim posameznikom in sodelujočim društvom so ob prazniku in pomembni pridobitvi izročili zahvale in priznanja, slavje pa so s kulturnim programom popestrili pevke ljudskih pesmi KD Sela in najmlajši člani folklorne skupine Rožmarin iz Dolene.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Poleg občine in GZ Videm so sredstva za novo gasilsko vozilo prispevali tudi številni donatorji in botri.
Kidričevo • 90 let PGD
Mihovce-Dragonja vas
Tekmovalo je 22 gasilskih ekip
V nedeljo je bilo zelo živahno in slovesno, saj so člani PGD Mihovce-Dragonja vas proslavili 90 let uspešnega dela. Slovesnost so združili tudi z 18. dnem gasilcev GZ Slovenije ter tekmovanjem gasilcev za memorial Zvonka Jeriča, ki se ga je udeležilo 22 gasilskih ekip iz celotne Slovenije.
Slavnostni govornik je bil predsednik PGD Mihovce-Dragonja vas Srečko Godec, prisotne pa sta nagovorila tudi podžupan občine Kidričevo Bogdan Potočnik in namestnik predsednika GZ Slovenije Janko Cerkvenik.
Podelili so gasilska odlikovanja in plamenice, domače društvo pa je podelilo zaslužnim članom tudi plakete. Prejeli so jih: Srečko Godec, Darko Gorjup, Sašo in Uroš Klajnšek, Anton Pernat, Gregor Drevenšek, Stanislav Godec in Drago Toplak. Predstavili so tudi zbornik ob 90-letnici PGD Mihovce-Dragonja vas, ki je bilo ustanovljeno leta 1925 leta in so lastniki vseh dosedanjih vodnih črpalk od začetka do danes. Najbolj pa jih veseli, da imajo še vedno delujočo črpalko na konjsko vprego iz leta 1895, na katero so še posebej ponosni.
Društvo šteje 110 članov različnih generacij in veseli so, da jih prav vse druži prijateljstvo in misel na to, da lahko pomagajo.
Marjan Nahberger
18. DAN GASILCA GZ KIDRIČEVO
Predsednik PGD Mihovce-Dragonja vas Srečko Godec
Foto: MN
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 14. julija 2015
Prvenci • Žito poželi in ga povezali v snope
Julij je čas za žetev
Prosvetno društvo Prvenci-Strelci, ki ga vodi predsednik Anton Zver, je prvo soboto v juliju organiziralo tradicionalno prireditev Od setve do peke.
Prikazali so žetev na star način, ki je potekala na njivi ob vaškem domu. Žanjci in žanjice so žito v vročem sobotnem popoldnevu najprej poželi, nato ga
povezali v snope. Prvenčanom so se pri žetvi pridružili žanjci iz okoliških vasi. Poleg tistih starejše generacije se je letos na njivo odpravilo več mladih.
Nekateri so se v tem opravilu poskusili prvič. Tudi vlogi gospodarja in gospodinje so zaupali mlajši generaciji. Žanjce sta na njivi sprejela in postregla
Matjaž Leben v vlogi gospodarja in Barbara Strelec v vlogi gospodinje. Ko je bilo delo na njivi končano, je sledil prikaz mlačve, nato pa še malica za vse nastopajoče. Prireditev so sklenili s tradicionalno veselico pod šotorom. Za veselje in dobro voljo do zgodnjih jutranjih ur so poskrbeli člani ansambla Donačka. Tako kot minula leta je tudi letos v Prvencih na dan žetve dišalo po okusnih domačih ajdovih pogačah.
MZ
Na dan prireditve je bilo za žetev ravno pravšnje vreme, sončno in vroče.
Prvenci • Spominska svečanost Zveze borcev
V spomin na tiste, ki
Občina Markovci in Zveza borcev (ZB) za vrednote NOB spominsko svečanost v spomin padlim kurirjem 4. marca območju občine Markovci. Na svečanosti so se spomnili
»Nobena vojna ni poštena. Reševanje nesporazumov med narodi z vojaškim posredovanjem je najbolj krut način človeškega ravnanja. Namen današnjega srečanja je obuditi spomin na vse tiste, ki so padli za svobodo. Naši spomini naj bodo namenjeni tistim, ki so v zgodovini slovenskega naroda branili dom in domovino svojih prednikov (ne glede na politično pripadnost) ter dali svoja življenja za domovino, v kateri
lahko zdaj živimo v miru in svobodi,« je v govoru na prireditvi povedal predsednik ZB za vrednote NOB Markovci Franc Toplak. Na govorniški oder so stopili tudi Stanko Lepej iz ptujske ZB za vrednote NOB, podžupan občine Markovci Zvonko Črešnik in domačin Domen Zver, sicer tudi član ZB NOB Markovci. Slednji je v svojem razmišljanju med drugim poudaril: »Slovenci smo skozi zgodovino doživeli velika zatiranja,
Na svečanosti so pred spomenik padlim položili cvetje in sveče.
Foto: MZ
Prejeli smo
Pobuda Zavezništva za notifikacijo ADP
Zavezništvo se je oblikovalo aprila 2012 in šteje danes 81 Po-zivnic, ki imajo preko 250.000 članov. Med Pozivnicami so: Zveza združenj borcev za vrednote NOB - Janez Stanovnik, Društvo pisateljev Slovenije - Veno Taufer, Zveza kulturnih društev Slovenije - mag. Jože Osterman, Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora - Janez Stergar in dr. Marjan Žindarič, Društvo 2000 - Peter Kovačič Peršin, Zveza društev upokojencev Slovenije - dr. Mateja Kožuh - Novak, Društvo Evropska mreža za enakost spolov - Sonja Lokar, Sinteza - dr. Matija Kovačič, Socialistična unija Slovenije - mag. Boris Nemec, Demokratska stranka dela - mag. Franc Žnidaršič, TRS in gibanje TRS - Matjaž Hanžek in dr. Maca Košir, Solidarnost dr. Božidar Flajšman, Odbor za pravično in solidarno družbo - dr. Jože Pirjevec, Sindikat Novinarjev Slovenije - Izok Jurančič, Sindikat vojske, obrambe in zaščite Slovenije - Božo Novak, Sindikat vojakov Slovenije - Gvido Novak, Policijski sindikat Slovenije - Radi-voj Uroševič, Neodvisni sindikati Slovenije - Rastko Plohl, Civilna družba za vse - Dušan Egidij Ku-bot, Zveza domoljubnih društev Hervardi - Andrej Šiško, Glas žensk Slovenije - Monika Piberl in mnoge druge znane družbene organizacije.
Zavezništvo je Vladi R Slovenije podalo prvi predlog za notifikacijo ADP 27. aprila 2012. Do sedaj je tako poslalo že 11. Pozivov in je Poziv št.10 vložilo kot pobudo za notifikacijo ADP pri predsedniku DZ RS dr. Milanu Brglezu 05. maja 2015 ob 60. obletnici ADP in hkrati pozvalo vse poslanske skupine DZ RS, da podprejo no-tifikacijo. Podporo notifikaciji so že izrazili v poslanski skupini ZL, ZaAB in SD, obetajoč odgovor pa sta sporočili poslanski skupini SMC in NSi.
Zavezništvo se je v preteklosti glede ADP srečalo s predsednikom DS RS mag. Blažem Kavčičem, predsednikom DZ RS Jankom Vebrom, kabinetom predsednika RS dr. Danila Turka in z njim kot že bivšim predsednikom RS. O tem vprašanju je bila vršena pisna korespondenca z Vlado RS preko MZZ RS leta 2012, kot sta o tem razpravljala dva odbora DZ RS na svojih sejah. Zavezništvo se je 5. marca 2015 udeležila okrogle mize ob 60. obletnici ratifikacije ADP na avstrijskem Koroškem v Tinjah in 17. junija 2015 seje Strateškega sveta MZZ RS. Pobudo za notifikacijo Poziv št. 11 je ponovno vložilo 01. julija 2015 pri Vladi RS in v DZ RS in o čemer je obvestilo vse poslanske skupine in druge ustrezne državne organe.
Ljutomer • 70 let Lovske družine
V ospredju delo z mladimi
Prlekija goji bogato tradicijo lovske dejavnosti, saj zgodovinski viri pričajo, da je bilo Lovsko društvo Ljutomer ustanovljeno davnega leta 1903.
Do ukinitve društva je prišlo med drugo svetovno vojno, ki pa se je takoj po osvoboditvi, leta 1945, znova organiziralo in nadaljevalo svoje poslanstvo. Osrednja prireditev ob visokem jubileju LD Ljutomer je bila v domu kulture, kjer je ob odsotnosti prvotno napovedanega kmetijskega ministra Dejana Židana zbrane nagovoril državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče. Starešina LD Ljutomer Gorazd Kuhar pa je v svo-
Dr. Ivanu Kristanu in dr. Francetu Bučarju s 120 somišljeniki se zahvaljujemo za pomoč pri uresničevanju pravic Slovencev iz 7. člena ADP. Škoda se nam pa le zdi, da niso sprejeli ponujene roke sodelovanja in se je tako pobuda vlagala 2 krat ločeno v razmaku tedna dni, naša 5. maja, njihova pa 13. maja 2015 in da nastopamo ločeno celo na drugih dogodkih kot, da ne bi vedeli eden za drugega.
Za Zavezništvo za notifikacijo ADP: Rastko Plohl
jem nagovoru poudaril posebno skrbnost organizacije, namenjeno delu z mladimi in dejal, da so vrata LD odprta vsem, ki se želijo seznaniti z lovsko dejavnostjo, kjer še vedno prevladuje ohranjanje in varovanje narave. Družina trenutno šteje 99 članov, povprečna starost je 60 let - najmlajši član je star 21, najstarejši pa 93 let. Na slovesnosti so bila podeljena številna priznanja in odlikovanja. Bronaste plakete za trajni prispevek v razvoju LD Ljutomer so prejeli Borut Fic-ko, Jože Filipič, Milan Gregorinčič, Slavko Kozar, Emil Kralj, Marjan
Lipovec, Branko Magdič, Robert Pregrad, Janko Senčar, Slavko Šut, Gorazd Kuhar in Marjan Pihlar, zlate plakete pa Edvard Ljubec, Drago Ficko, Stanko Kapun, Stanko Karba ml., Jože Kralj, Emil Kuhar, Emil Pa-vličič, Franc Rajnar, Anton Raspor, Bojan Razlag, Miran Razlag, Dušan Šoštarič, Edi Štaman, Stanko Štelcl, Ivo Šumak in Dragan Zemljič. Red za lovske zasluge II. stopnje sta iz rok predsednika Lovske zveze Slovenije Srečka Felixa Kropeta prejela Ernest Fišinger in Dragan Zemljič.
NŠ
Priznanje za Dragana Zemljiča (desno), v sredini starešina LD Ljutomer Gorazd Kuhar
Ptuj • Zaključek pomlat
Med novimi vo
Kinološko društvo Ptuj je 28. juni vodnike psov. Prijavilo se je 27 ka Matjaž Dolenc od njih zahteval nat
Kandidati so se predstavili v štirih kategorijah. V prvi, a osnovni ISP - A, je bilo v nove vodnike promoviranih 11 kandidatov, en kandidat pa ni zadovoljil. Osnovni izpit je sestavljen iz testa poslušnosti, ki ga vodnik opravi s psom na povodcu. Drugi izpit, ISP - B-BH, sestavlja ga teoretični del, poslušnost s povodcem in brez njega ter obnašanja psa v urbanem okolju. Uspešno ga je opravilo 10 kandidatov, dva bosta morala šolanje ponoviti. Tretji izpit, IPO - I, sta uspešno opravila dva kandidata. To je višji izpit, sestavljen iz sledenja, poslušnosti in obrambe. Četrti izpit, FH2 (sledenje), je opravil en kandidat.
Ob zaključku prireditve je predsednik društva Elvis De-nič čestital vsem kandidatom za uspešno opravljene izpite in jim podelil priznanja. Zahvalil se je tudi sodniku, vsem inštruktorjem šolanja in članom društva, ki so pomagali pri organizaciji izpitov.
Tudi sodnik Matjaž Dolenc je bil izredno zadovoljen s prikazanim znanjem kandidatov, pohvalil pa je tudi delo društva.
Foto: NS
torek • 14. julija 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
za vrednote NOB
so branili domovino
Markovci sta v soboto, 4. julija, v Prvencih pripravili 1945 v Prvencih in 43 padlim v drugi svetovni vojni na tudi padlih v osamosvojitveni vojni za Slovenijo.
preživeli vojaške spopade na domačih tleh, preživeli revščino in krute (ne)vlade. V drugi svetovni vojni nismo kot narod samo preživeli, ampak smo šli iz nje kot zmagovalci. Ta zgodovinski izkaz naše plemenitosti in junaštva je treba častiti in s ponosom razglašati. V nasprotnem primeru se lahko kaj hitro zgodi, da bomo postali narod iz najbolj temačnih Cankarjevih sanj. Želim, da v naših govorih ne bi bilo treba vedno
znova opozarjati na napačne, da ne rečem zlonamerne interpretacije partizanskega upora. Te junaške dosežke bi morali vsi Slovenci ponotra-njiti in jih s ponosom pleme-nititi kot temelj svobode.«
S pesmijo in recitacijami so prireditev obogatili pevci Kulturno-prosvetnega društva Staneta Petroviča Hajdi-na in recitatorji Domen Zver, Dejan Zver, Julija Oblak in Katja Kovačič.
MZ

Pongrce • 10. kmečke igre v znamenju pozabljenih opravil
Najboljši so bili »tavrharji« iz Cirkovc
Tradicionalne kmečke igre, ki jih že deseto leto pripravljajo članice društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, so zaradi soparnega vremena sicer privabile manj gledalcev kot prejšnja leta, kljub temu pa je bilo tudi letos zabavno in veselo.
Tokrat so se ob vaškem domu v Pongrcah skupine »ta-vrharjev« iz območja občine Kidričevo med seboj pomerile v šestih, starih, v glavnem že skoraj pozabljenih kmečkih disciplinah; v ročnemu pobiranju boba (krompirja), v ročnemu žaganju drv, v vožnji drv, v kotaljenju slamnate bale, v hitri hoji petih parov ter uživanju sladkih kremšnit. Po pričakovanju so se pri ročnem pobiranju boba najbolj izkazale ženske tekmovalke, saj je to bolj žensko opravilo. Za »tavr-harje«, kot so včasih imenovali prijatelje, znance in sosede, ki so včasih prihajali »na tavrh« pomagat pri kmečkih opravilih, pa je bila zagotovo najtežje kotaljenje velike slamnate bale, saj so jo morali spraviti tudi čez ovire. Hitra hoja v parih je od tekmovalcev zahtevala veliko napora in zbranosti, najbolj zabavna in dobesedno sladka pa je bila igra s kremno rezino, ali po domače kremšnito, ki so jo morali tavrharji pojesti kar z zavezanimi rokami. V skupnem seštevku so postali zmagovalci letošnjih kmečkih iger člani moške ekipe društva upokojencev Cirkovce, drugo
Foto: M. Ozmec
Vodjem zmagovalnih ekip je priznanja in praktične nagrade izročila glavna organizatorica Marija Metličar (desno), predsednica društva podeželskih žena in deklet.
mesto je osvojila ekipa Strojnega krožka Dravsko polje, tretja je bila ženska ekipa društva upokojencev Cirkovce, četrta pa ekipa društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo. Najbolje uvrščeni so seveda prejeli priznanja in praktične nagrade, po uradnem delu
pa so se utrujeni tavrharji še okrepčali s kulinaričnimi dobrotami, ki so jih pripravile prizadevne organizatorke iz društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo. Prireditev so s svojim ropotajočim prihodom nostalgično popestrili tudi člani društva
Oldtajmerjev kmetijskih traktorjev, vsekakor pa so s tradicionalnimi kmečkimi igrami v Pongrcah tudi letos dokazali, da je možno nekatera starejša kmečka opravila obujati in ohraniti tudi na prijeten in zabaven način.
-OM
Foto: MZ
danskega šolanja psov
dniki tudi devetletna Janja
ja, ob zaključku pomladanskega šolanja, pripravilo izpite za nove indidatov, od teh jih je 23 uspešno opravilo izpit. Pri tem je sodnik ančno tisto, kar disciplina, za katero so se prijavili, od njih zahteva.
Zelo razveseljivo je bilo, da je med kandidati novih vodnikov uspešno opravila izpit tudi devetletna Janja Maroh s svojim ljubljenčkom Boltom. Od ve-
selja in ponosa je kar zajokala, saj sama ni mogla verjeti, da je postala nova vodnica svojemu psičku - prijatelju.
Milica Mohr
Foto: Milica Mohr
Nova vodnica Janja Maroh s kosmatim prijateljem Boltom
Hajdina • Otroci vrtca Najdihojca na taborjenju
Čudesa Logarske doline
Ko sem razmišljala, kakšne vsebine in projekte načrtovati za novo šolsko leto, sem se tudi letos odločila za izpeljavo tabora v Logarski dolini. Projekt in idejo sem predstavila vodji našega vrtca Viktoriji Vrabl in dobila popolno podporo.
Tabora se je udeležilo 27 otrok. Spremljale smo jih vzgojiteljice Maja Bezjak, Tadeja Kokot, Martina Klemen in Renata Gabrovec. V sredo zjutraj, 26. maja, smo se z avtobusom odpravili proti Logarski dolini. Ko smo prispeli na cilj, v penzion Na razpotju, nas je že čakala Andreja, lastnica penziona in vodja načrtovanih vsebin. Po kosilu smo se odpravili na daljši sprehod do kmetije, kjer smo videli različne živali. Spoznali smo, kaj nam daje gozd in kako zelo ga potrebujemo. Sprehodili smo se do slapu in tam v vodo odvrgli kamenček, ki nam bo uresničil skrito željo.
Otroci so zvedeli, zakaj ime Logarska dolina. Zgodba o jezeru in zmaju jih je tako pritegnila, da so govorili samo še o njem. Grelo nas je toplo sonce in otroci so bili navdušeni nad naravo, ki nas je obdajala. Na igralih pred penzio-nom je bilo zelo živahno. Čeprav je bil dan zelo naporen, smo imeli po večerji še dovolj moči za ples in rajanje v pižamah.
V četrtek nas je po zajtrku obiskala pastirica Mica. Malo je zašla s planine, ko je iskala svojo čredo. K nam je prišla pogledat, ali smo jo mogoče videli. Pripovedovala nam je o lepotah, pa tudi o tegobah pastirskega življenja. Seznani-
la nas je, kako se naredijo izdelki iz ovčjega in kozjega mleka. Poti-pali smo volno in zvedeli, kako se jo naredi in uporabi za različne izdelke. Najzanimivejše je bilo filcanje. Vsak otrok je naredil svoj izdelek iz filca.
Popoldan smo skupaj s škrat-kom Nejkom vstopili v pravljični gozd. Med sprehodom po njem nam je pripovedoval pravljice, ki so zahtevale tudi reševanje nalog in ugank. Zelo zanimivo je bilo poslušati Sečoveljske pravljice, ker nam niso poznane. Pa tudi ti-
ste, ki jih zelo dobro poznamo, so nas pritegnile k poslušanju. V zadnji hiški na koncu pravljičnega gozda nas je čakal skriti zaklad: v pokritem zaboju sta bili dve rula-di, ki sta nam odlično teknili.
V petek pa smo se po zajtrku že začeli pripravljati na vrnitev domov. Ampak na sprehod smo se še odpravili do bližnje kmetije. Po gozdni poti je bilo kar zanimivo hoditi. Poslušali smo ptičje petje, spoznavali rastline. Na kmetiji smo videli konje, ponije in osličke. Po kosilu smo se poslovili od
osebja, ki je skrbelo za nas v pen-zionu, in od Andreje.
V taboru smo doživeli mnoge čudovite stvari. Naučili smo se veliko novega. Nacionalni park Logarska dolina je prava lokacija za tabore za predšolske otroke. Vsebine so načrtovane tako, da zajemajo vsa področja vzgojno-iz-obraževalnega načrta.
Tabor je bil za nas vzgojiteljice zelo pozitivna izkušnja. Tudi v prihodnje se jih ne bomo bali ponuditi staršem.
Maja Bezjak
Foto: M. Ozmec	Foto: MN
18 štcgerskiTEBUK
Zeleni tednik
torek • 14. julija 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Poletno gnojenje na vrtu
Gnojenje je ena izmed dveh najpomembnejših postavk, če želimo imeti na vrtu zdrave rastline, dober pridelek tudi brez uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Zdi se mi, da vrtičkarji pri gnojenju delajo največ napak, zaradi katerih se potem bolj pogosto pojavljajo tudi težave na rastlinah. Poznamo temeljno, osnovno gnojenje, ki ga opravimo pred setvijo ali presajanjem rastlin, in seveda tudi dognojevanje. Poleti je veliko vprašanj in predvsem želja po dodatnem gnojenju, dognojevanju. Pa je pogosto tako dognojevanje bolj škodljivo kakor koristno.
Poletno dognojevanje s fosforjem in kalijem samo izjemoma
Večina tistih, ki želijo vrtnine pridelovati kar najbolj ekološko, gnojijo z organskimi gnojili. Se vedno je najbolj priljubljen hlevski ali kateri drug gnoj, mnogi pa si že vzamejo čas tudi za kompost. Vedno več jih posega tudi po t. i. kupljenih organskih gnojilih. Skratka, organska gnojila imajo hranila za rastline vezana tako, da se počasi sproščajo. Izjemoma dognojujemo s kalijem tam, kjer imamo opravka z zelo peščeno zemljo ki ima obenem premalo organske snovi. Najpogosteje so to površine na naplavinah vodotokov. Pri nas je to območje tik ob Dravi. Tam se kalij obnaša podobno kakor dušik, se spira in ga je dobro zelo zahtevnim vrtninam ob okopavanju še enkrat dodati. Zahtevne vrtnine pa so kapu-snice, razhudniki, rdeča pesa, zelena in korenček. V tla torej med poletjem hranil, pa naj bodo organska ali mineralna, z izjemo dušika ni treba doNa isti gredici lahko v eni sezoni pridelamo tudi več vrtnin
Foto: Miša Pušenjak
Tako zgleda krompirjeva plesen na plodu paradižnika.
Posledice pomanjkanje kalcija pri solati
Foto: Miša Pušenjak
Ko pospravimo prvo vrtnino, se pogosto pojavi vprašanje, ali je treba ponovno gnojiti. Posebej ko sejemo prezimne
posevke, solato, motovilec in špinačo, je to vprašanje pogosto. Moj odgovor je, da po spravilu prvega posevka drugemu ni treba ponovno gnojiti. Organska gnojila so namreč nekakšna rezerva hranil, hranila se počasi, s pomočjo mikroorganizmov sproščajo in so na razpolago rastlinam. K živim, mikrobno dejavnim tlom in s tem dovolj hranil za rastline veliko pripomorejo tudi za-stirke. Te so lahko tudi folija, a naravna zastirka, pokošena trava in druga organska masa s svojim počasnim razkrojem tudi prispeva nekaj k temu, da imajo rastline na razpolago še dodatna hranila.
Torej ponovno gnojenje gredice, ko posadimo nove vrtnine, ni potrebno. Je pa dobro nekoliko razmisliti, kaj bomo sadili v nadaljevanju. Vemo, da stročnice v tleh za sabo
JUlIJ Mali srpan					2015
1	BOGO SilW	* *	17	petek	
2	četrtek	„0 «t	18	sobota	
	petek	*	19	VIHCENC	
4	sobota	* 4&	20	ponedeljek	
ui	nedelja		21	torek	
6	6O60MII.A ponedeljek	„i *	22	sreda	
7	torek		23	četrtek	
8	Ir^da	Jc ^	24	petek	
G>	četrtek	* #	25	JAKOB sobota	
10			26	nedelja	'm
11	lobota	ggfi	27	ponedeljek	-it
12	nedelja	* &	28	torek	
13	ponedeljek	„1 &	29	sreda	* «6
M	Mr^k		30	četrtek	
15	sredT		31	petek	
16	četrtek	0«. • w			p/c-sajane t/"
/-A ■ >W ' «K		Opravimo lecru rei isblan, v v«wgra<Ju ooiavimo zeleno iet iltropimo proti gtöidn ples™ in cdmraniij grozdrah pecijev. Pocipr«mo s wdiem prwbtoiene veie. Ob viiiem pojavu iMnfl muhe naitaviirio ilrijpene »OS«			21. ng (S^
m
CVETJE in OLJNICE
Sonfirw». diii wee. vse vrste cvetfic_

PODTALNI PLODOVI
Krame» r. korenje, pesa.
česen, čebula, redkev...

PLODOVKE in SADJE
Paprika, paradižnik, grah.
k LISTNATE RASTLINE
P Solate, motovileč, ohrovt, ' i«i«. cvetača. bMva...
pustijo nekaj dušika, zakaj ne bi te njihove odlične lastnosti izkoristili in po nizkem fižolu, grahu posadili vrtnine, ki so nekoliko bolj "požrešne", na primer kapusnice ali sladko koruzo, pa tudi endivijo ali radič. Rahla, globoko prekopana tla, ki jih pusti krompir, izkoristimo za strniščno, poletno setev korenovk.
Motovilec in špinača ne zahtevata veliko hranil, saj imata kratko vegetacijsko dobo, z zelo redkimi izjemami jim zadoščajo hranila, ki jih predhodna vrtnina ni porabila. Ne pozabite pa, da gredice v poletni vročini nikoli ne preko-pavamo globoko, samo plitvo obdelamo zgornjo, setveno plast.
Gnojenje in vročina
V letošnjem letu smo že dvakrat srečali z daljšimi obdobji suhega in vročega vremenu. Reakcija nekaterih vrtnin je bila, da so močno upočasnile rast, nekatere opustile cvetenje ali pa so cvetovi odpadali in podobno. Pogost odgovor pridelka željnih vr-tičkarjev je gnojenje, ker je upočasnjena rast, dognoju-jejo seveda z dušikom. To je največja napaka, ki jo lahko naredimo. Dodajanje dušika v vročini in suši je tako, kot bi žejnemu dati piti morske vode ali močno soljeno klobaso. Tudi namočene koprive so dušikovo gnojilo, zato z njimi v poletni vročini nikoli ne zalivamo, lahko pa z njimi škropimo plodovke, saj delujejo v tem primeru krepčilno, dvigujejo odpornost rastlin. Lahko pa rastlinam pomagamo z gnojenjem preko listov, predvsem z različnimi izvlečki iz alg ali vitaminsko-amino-
kislinskimi kompleksi. Doma si lahko naredimo pripravke - čaj iz svežih ali posušenih cvetov ognjiča ali regrata.
Listno gnojenje
Vse opisano je veljalo predvsem za gojenje tal, zemlje, preko korenin. Izsušena in pregreta zemlja ne zagotavlja hrane rastlinam, če se pojavijo znaki pomanjkanja, potem v takih pogojih rastlinam zagotovimo hranila preko listov - foliarno. Danes dobimo veliko različnih listnih gnojil, ki jih lahko uporabimo. Najpomembnejše je poleti listno gnojenje s kalcijem. Kalcij je namreč hranilo, ki se po rastlini od korenin do listov in nato plodov premika na povsem svoj način. Ta način je blokiran, ko se temperature dvigujejo, zato se pojavijo gnitja plodov paradižnika, paprike, sušenje plodov bučnic, ožigi listnih robov solatnic in obroči na prerezu zelja in čebule. Ta učinek je še večji, če imajo rastline na razpolago preveč dušika, pa tudi kalija. Še vedno preveč ljudi meni, da bodo rastlinam pomagali tako, da bodo apnili ali dodajali kalcij v tla. Ne pomaga, saj kalcij iz zemlje preprosto ne pride do najbolj oddaljenih koncev rastline. Pomaga samo redno listno gnojenje s kalcijevimi listnimi gnojili. Veliko kalcija vsebujejo tudi namočene koprive ali razredčeno mleko. Vendar je treba z naravnimi pripravki rastline škropiti, ne zalivati, in to redno čez vse poletje.
V hudih razmerah, pri previsokem ali prenizkem pH-ze-mlje in preobilnem gnojenju z dušikom, trpijo nekatere vrtnine tudi pomanjkanje bora. Najpogosteje so to kapusnice, pomanjkanje bora pa lahko prizadene tudi plodovke, saj
bor sodeluje tudi pri procesih oploditve. Pomanjkanje bora na paradižniku opazimo pri peclju, če se tam pojavlja rjav, krastast rob, ki sicer nikogar ne moti, problem pa je, da so zaradi vročine in obenem pomanjkanja bora pojavlja slabša oploditev, manjši plodovi ali pa plodov sploh ni. Solatnice dobijo črne, rjave srčke, notranjost rozete. Votla, črna notranjost, počasnejša rast, manjši koreni so znaki pomanjkanja bora pri korenovkah, posebej zeleni in rdeči pesi. Dodajanje bora moramo seveda nekako uravnovesiti z dodajanjem kalcija, ker listnih gnojil nikoli ne mešamo med seboj. Bora ni treba dodajati tako pogosto kakor kalcij.
Seveda se lahko v vročini in suši pojavijo tudi pomanjkanja drugih hranil. Mogoče naj omenim še magnezij in železo. Pomanjkanje magnezija je značilno za fižol, ki nenadoma postane svetlejši. Mnogi potem dognojijo z dušikom in se s tem težave rastlin še podvojijo. Ko postane fižol nekoliko presvetel, najprej preverimo, ali ni na njem težav s pršicami. To se vidi tako, da so listi sicer videti rumenkasti, od blizu pa opazimo, da je ta rumena barva sestavljena iz številnih drobnih rumenih pikic. V tem primeru je seveda treba ukrepati z insekticidom. Če pa je listna površina enakomerno svetla, rastni vršički pa še temnejši, vemo, da rastlini primanjkuje magnezija. Podroben pogled po listih nam pokaže vsaj sprva tudi nekoliko temnejši tkivo ob listnih žilah. Fižolu je smiselno tudi magnezij dodati, saj ima pomembno vlogo pri razvoju rastlinskih organov. Pogosto, prav letos še posebej, pa se pojavijo rumene, živo rumene ali samo svetlejše lise na spodnjih listih paradižnika. Pri tem so listne žile in tkivo okoli njih še izrazito zelene barve. Najpogosteje so to stari spodnji listi, ki so svojo vlogo že opravili in jih preprosto odstranimo. Ne zavržemo jih, ampak jih položimo okoli ka-pusnic, saj njihov vonj odganja nadležne gosenice in bolhače.
Če povzamem vse napisano, bi rekla, da poleti na vrtu raje ne gnojiti, saj je škode lahko več, kakor pa je koristi od gojenja. Nekatera listna gnojila, kot je kalcij, pa so pogosto nujno potrebna, da bomo imeli zdrav pridelek. Vse pa delamo zmerno z zdravo kmečko pametjo in rednim opazovanjem vremenskega dogajanja in rastlin na našem vrtu.
Miša Pušenjak
KGZS obvešča
Kupujte meso s poreklom
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ob nedavnih zlorabah glede porekla in sledljivosti mesa v mesnicah in razsekovalnicah ponovno opozarja potrošnike na previdnost pri nakupu mesnih izdelkov. Nedavni pregled Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je namreč pokazal, da v več kot polovici primerov pregledane mesnice in razsekovalnice niso upoštevale zakonodaje ter so s tem zavajale potrošnike.
KGZS tudi ugotavlja, da se vse večkrat pojavljajo ponudniki mesnih izdelkov, ki ne prodajajo na domačem naslovu, ki niso ustrezno registrirani za predelavo mesa ali pa prodajajo na mestih, ki niso primerna za prodajo mesnih izdelkov. Na KGZS pričakujejo, da bodo inšpekcije in drugi državni organi še naprej ustrezno opravljali svoje delo in s tem omogočili vsem tistim, ki spoštujejo predpise, enakovredne pogoje na trgu.
KGZS tudi predlaga, da bi se oblikovala tako imenovana mesna veriga, ki bi po vzoru že delujoče zelenjavne verige vzpostavila dogovorjene poslovne odnose med partnerji v verigi, zagotovila spoštovanje pravil konkurence, omogočila sledljivost od prireje do potrošnika in skrbela za večjo prepoznavnost slovenskega mesa. Dobre izkušnje z zelenjavno verigo potrjujejo potrebo po tovrstnem povezovanju tudi pri prireji in predelavi mesa, saj bi tako posledično lahko povečali tudi stopnjo samooskrbe, predvsem s prašičjim mesom.
KGZS
torek • 14. julija 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
Domača rasi
Maja Miloševič
Besede o avtorici
Punca v črnem, zaljubljena v poezijo in punk. Na svoj način poskuša dati glas vsem, ki so žrtve sistema, upada vrednot in človekovih pravic, ter opozoriti na težave, ki se ji zdijo v današnji družbi potrebne sprememb. Skuša živeti po načelu, ne delaj ljudem, kar nočeš, da drugi delajo tebi, in optimistično verjame v boljši jutri.
O objavljeni liriki
Pesniški svet, ki se uresničuje skozi trše in ostrejše poteze, včasih zazveni kot uporniška punk poezija, krik malega, tep-tanega človeka, a tudi širokega intelektualca, ki je potlačen, zatiran in onemogočen. Od tod izvira glasnost posameznih verzov, zgoščena skladnja, vzkliki, zvočni preobrati. Pesnica očitno ne le na vsebinski, pač pa tudi zvočni ravni prebuja, ne pusti »spati«, počivati, hoče, da bralec razmišlja, da se pretopi v pesniško materijo in se identificira. Kar pa ni tako zelo težko, saj so Majine pesmi tematsko sveže, aktualizirane, prinašajo evropsko bolečino tega trenutka in še posebej razgrinjajo bedno politično in psihosocialno kondicijo našega naroda.
Subjekt je tako po eni strani upornik do onemoglosti, po drugi pa apatičen človek, ki se mu včasih ne da niti misliti, če pa že, je tudi v mislih kritičen in nemiren. Ta nemir veje skoraj iz vsake pesniške vrstice - oddiha ni, je pa bridek veter, ki nas dodobra prepiha in morda prisili k jezi, k želji po spremembi. Posebna dimenzija je tudi občasen mazohizem, ki najbrž izvira iz dejstva, da si lahko samo mazohist dovoli takšno izkoriščanje od politikov in oblasti.
Pa vendar se znotraj takega zlaganega, medijsko napihnjenega sveta iskrijo tudi drobne, intimne zmage, pejsaži narave, mesta in ulic, ki delujejo sicer kot praznota, kot bolečina, a pozoren bralec bo uvidel, da so prav to trenutki pesniškega smisla in občutka, da je življenje tudi lepo, polno in bogato.
Turnir namiznega
Pink, pink, pink.
Sprejela sem.
Z močnim udarcem
pohodila pol tlakovcev,
ki obrekujejo
sredi tebe, Ljubljana.
Ponk, ponk, ponk.
Medtem je nekdo sprehajal psa,
ki seje brez zadržkov onečedil
na tvoje križno vretence, Ljubljana.
Jaz pa sem nezavestno iskala zavest
in pol kile belega francoza.
Pink, pink, pink.
Odbijalo seje samo čez železniške tire in v avtomatsko odpiranje vrat. Naročila sem sive, dolge, dvojne ... Ponk, ponk,ponk. Te res ljubim, Ljubljana, če te pohodim, tudi ko ležim ?
NEdel(j)a m
Stopnjuje se počasi, pekoče. Sem rekla pekoče? Cvrem se
v hladu, ki greje podplate in hodi namesto mene, ko se priklenem na stol, da bi lažje zbežala. Svet seje okužil z nedeljo. Jaz sem ta nedelja, to brezdelje, ki postaja vrh populacije brezčasnih idej, ta izbris obrisa, ki prebere naš svet, naš prostor in nas same.
Nas, ki v kamrah doživljamo vrhunce
in ližemo orgazme po žlicah,
ker smo na psu
in varčevati pomeni živeti.
Živeti na rdeči ulici
ali v večni nedelji
ali pa samo dihati
ter se pretvarjati, da se prsi premikajo, in brezvoljno kazati s prstom. Vsi so krivi,
jaz pa okrogla stopicam za njimi,
včasih poskakujem,
odvisno od programa,
ki ga nisem izbrala,
ker sem apatično sedela doma.
Povožena
Zapeljali so čez Metelkovo -buldožerji in nekaj narkotičnih krav. Spoznala sem,
kako prekleto težka je moja glava, morala bi jo zamenjati, zabarantati za kaj udobnejšega, primernejšega, preprostejšega. Voham lužo,
v kateri tli ostanek zgodbe,
pravljice,
ki straši otroke,
basni,
katere nauka ne bom sprejela.
Nočem čutiti kitar,
brizgajo mi umetne popadke,
zaradi njih se buške pretvorijo v nove ljudi
in vsak pogled postane dolgčas, prezir
ter napor, ko moram jesti juho,
ki ni več vroča,
hkrati pa poslušati o otrocih v Afriki. Vest je gnila, jaz smrdim.
KONS 2014
Avgustov dež.
Ekstaza smrti doživlja prerojenje. Homofobija in vsesplošna diskriminacija ogabno zavračata vsakega, ki si narobe češe lase in zavije levo, kjer piše desno, ker to ni v pravilniku tistih, ki pišejo
in merijo lestvico družbeno sprejemljivih navad.
Spremembe variirajo v odbogaposlanih in niti Obraz vesti ne razgali resnice, ki nas vse po malem pošteno rajca.
Rad bi ji snel krilo,
toda, zakaj bi jo želel videti golo, če je morje polno rib,
ko napolnijo akvarij in mi pustijo lizati steklo? Ne bom ti lagal, res si želim, da bi lahko doživel ta čas
in skupaj z mano postavljal besede namesto ovsenih kosmičev.
Lahko bi se vpisala v Skrivnostni tečaj, vrtela bejbe, ki sredi Ljubljane pijejo šesti whiskey, seveda na tuj račun, in se bodo naslednji dan zbudile pri tipčku v upanju, da je njegova denarnica težja od silikonskih vsadkov.
Tukajpa midva odpadeva, Srečko. Nekdo, ki piše pesmi, ima polne žepe samo metafor.
Ne vem sicer, ali se je v tvojih časih dalo z metaforami kaj podreti, a danes so popularni kratki stavki, da ne bi vsipocrkali od utrujenosti, ko bi bilo potrebno prebrati štiri črke več.
Oblekla bi lahko Majhen plašč,
se do onemoglosti zabavala s selfiji,
čekirala lajke in furala safr,
ko bi gledala Drevesa v dolini.
Zlagala bi gnoj in malo naprej bi te peljal skozi
rudnik,
kjer bi iskala zlato in delala primerjave. Tam bi te prisilil, da mi prebereš Pravico, s sredincem v dotiku dveh svetov bi razčlenila vsak verz posebej.
Jezen sem nate, Srečko!
S svetovne glasbene scene
Letošnji Špancirfest v Varaž-dinu se bo začel s pravo rock'n'roll eksplozijo, imenovano Mando Diao (Dance with somebody, Black Saturday). Člani te slavne švedske rock zasedbe bodo namreč na oder pri varaždinskem Starem gradu stopili že prvi večer festivala, 21. avgusta. Mando Diao zaokrožujejo bogat seznam letošnjih nastopajočih na Spancirfestu. Organizatorji so že pred tem potrdili naslednje nastopajoče; Bajaga in njegovi Instruktorji (sobota, 22. avgusta), Parov Stelar Band in Jonathan (nedelja, 23. avgusta), S.A.R.S. in Bad Copy (petek, 28. avgusta), Edo Majka, Dječak in High5 (sobota, 29. avgusta ) ter Dubioza kolektiv in Gogol Bordel-
lo (nedelja, 30. avgusta). Špancirfest 2015 bo letos potekal od 21. do 30. avgusta na ulicah, trgih in dvoriščih nam sosednjega Varaždi-na. Odlična koncertna ponudba za vse ljubitelje različnih glasbenih zvrsti, kot pravijo organizatorji, vidimo se na najlepšem odprtem hrvaškem letnem prizorišču.
Analitsko podjetje Nielsen Company je pred dnevi objavilo statistiko o najbolje prodajanih singlih in albumih v prvi polovici letošnjega leta. Med najboljšimi albumi je daleč pred vsemi album 1989 ameriške zvezdnice Taylor Swift. Na drugem in tretjem mestu ji sledita raper Drake in britanski pevec Ed Sheeran.
Mando Diao
vsa^c četrtek ©B i®, y m
BLOTIMOTÍKI IP©P 1 T® [F
7 SLOVI1NSKIH POLK m VALČKOV
1.	ČUKI-Ti luna nagajiva
2.	ATOMIK HARMONIK- Nora noč
3.	SAŠA LENDERO - Ona ali jaz
4.	TJAŠA& FLORA -Pleši
5.	FRANC GORZA - Sinko moj
6.	TILEN - Lepo dekle iz apartmaja v Luciji
7.	VIKTORIJA-Kdo bi ljubil me tako
1.	POSKOČNI MUZIKANTI - Lubi
2.	VITEZI CELJSKI & IRENA VRČKOVNIK - Sprejmi dlan
3.	VESELI SVATJE - Se ti kaj kolca
4.	MODRIJANI-Noro ljubim
5.	STIL - Čedna mlada trmasta
6.	UNIKAT - Kar je moje je tvoje
7.	Ans. HINKA KRČKA S PRIJATELJI - Halo taksi
. _____________________
SLOVENSKIH POP 7 TOP
Glasujem za:__
Ime in priimek:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina
ključuje super uspešnica See you again, ki sta jo za potrebe filma Hitri in drzni (Furios 7) posnela Wiz Khalifa in Charlie Puth. Top 10 najbolje prodajanih sin-glov v prvi polovici leta 2015:
1.	Mark Ronson featuring Bruno Mars, Uptown funk! (4,883,000)
2.	Ed Sheeran, Thinking out loud (3,450,000)
3.	Wiz Khalifa featuring Charlie Puth, See you again (3,073,000)
4.	Maroon 5, Sugar (2,884,000)
5.	Ellie Goulding, Love me like you do (2,294,000)
6.	Walk the Moon, Shut up and dance (2,155,000)
7.	The Weeknd, Earned it (Fifty Shades of Grey) (1,966,000)
8.	Hozier, Take me to church (1,925,000)
9.	Rihanna & Kanye West & Paul McCartney, FourFiveSeconds (1,868,000)
10. Fetty Wap, Trap queen (1,864,000)
Bivša članica dekliške zasedbe Girls Aloud Sarah Harding bo
7. avgusta izdala svoj prvi solo glasbeni izdelek. 33-letna pevka je pred dnevi predstavila tudi že ovitek za prvi singel z naslovom Threads. Sarah Harding je tako še zadnja članica skupine Girls Aloud, ki se podaja na samostojno glasbeno pot. Med vsemi petimi nekdanjimi članicami te nekoč zelo popularne zasedbe je kot samostojna izvajalka doslej največje uspehe dosegla Cheryl Cole, ki se lahko pohvali s kar petimi svojimi singli na vrhu britanskih glasbenih lestvic.
Janko Bezjak
Foto: splet
Top 10 najbolje prodajanih albumov v prvi polovici leta 2015:
1.	Taylor Swift, 1989 (2,011,000)
2.	Drake, If You're Reading This It's Too Late (1,431,000)
3.	Ed Sheeran, X (1,428,000)
4.	Soundtrack, Fifty Shades of Grey (1,402,000)
5.	Sam Smith, In the Lonely Hour (1,296,000)
6.	Meghan Trainor, Title (1,209,000)
7.	Soundtrack, Furious 7 (971,000)
8.	Maroon 5, V (966,000)
9.	Nicki Minaj, The Pinkprint (825,000)
10.	Fall Out Boy, American Beauty /American Psycho (813,000)
Kar se tiče digitalnih skladb, je na prvem mestu skladba Uptown Funk! (4,88 milijona prenosov). Drugi najbolje prodajani singel je Thinking out loud (3,45 milijona prenosov). Prvo trojico za-
Lestvi
NAJ
1.	WANT TO WANT ME - JASON DERUl
2.	AIN'T NOBODY (LOVES ME BETTER) JAEHN feat. JASMINE THOMPSON
3.	LEAN ON - MAJOR LAZER & DJ SNAKE
4.	CASSY O' - GEORGE EZRA
5.	THIS SUMMER'S GONNA HURT - MAROON 5
6.	CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) - OMI
7.	SHUT UP & DANCE - WALK THE MOON
8.	SOMEBODY - NATALIE LA ROSE FT. JEREMIH
9.	WAITING FOR LOVE - AVICII
10.	PHOTOGRAFH - ED SHEERAN
11.	NOT LETTING GO - TINIE TEMPAH FT JESS GLYNNE
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah BS.B^S.č» 104^3 bo Janko Bezjak
petek • 10. julija 2015
Za kratek čas
Štajerski	1S
3734
NASELJE V
PESNIŠKI DOLINI
PREBIVALKA ZNOJIL
ZRAKO-PLOVEC
MARKO OKORN
ITALIJANSKI PRAVNI UČENJAK
BOLGARSKI POLITIK
IT. KIPAR (FRANCESCO)
SESTAVIL
EDI KLASINC
POSAMEZNIK, POEDINEC
NAŠ NOVINAR (BRANKO)
TRAPA, AVŠA
ROLETA
AMERIŠKI REŽISER (NORMAN)
OTOK (ZASTAR.)
SOKRAJAN, ROJAK
AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA
VISOKA STAVBA
DEL STATEV
VELIKO TREBUŠASTO JADRO
DRAMA RUDIJA ŠELIGA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA TURNER
MANJŠA RAZPOKA POČINA
Štajerski TEDNIK
PREBIVALCI KRNICE
GRŠKA ČRKA
BABICA
SHRAMBA SVETIH REČI
NAŠA IGRALKA RINA
NOVI VEK
OKROGLA BAKTERIJA
PREOKRET
OBLAČILO RIMLJANOV
STVARNOST
OLGA REMS
OKRET, ZASUK
PREBIVALKA SODINCEV
HOKEJIST (ALEŠ)
VRASCANJE
28. ČRKA RUSKE AZBUKE
PLANINA V BOSNI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ETIOPSKI DENAR
SAKSONCI
IDEAL
GROB, RAKVA
SOVJETSKA SKAKALKA V DALJAVO KRAVEC
AKADSKI BOG NEBA
AM. PEVKA (SHARON)
PTUJSKI SLIKAR
PERJE PRI REPI
DANSKI OTOK
TIBETANSKI BUDISTIČNI MENIH
ATOL V TUAMOTU
IRENA BAAR
UTEMELJITEV TRDITVE
TURISTIČNA AGENCIJA
100 m2
ŽARKO GASIČ
ENCIM
AZIJSKA PLJUČNICA
LONČEK ZA
ROŽE
STAVČNI ČLEN, PRILASTEK
ČEBELJI SAMEC
RAZBRZDANO SLAVJE
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANAA = otok v otočju Tuamotu, AZO = italijanski pravni učenjak, BIR = etiopski denar, REMAR = slovenski hokejist (Aleš), SARS = azijska pljučnica, SOBAN = slovenski novinar (Branko), STOJANOV = bolgarski politik (Petur), TOKAR = ameriški filmski režiser (Norman).	.W|9a0 loyi lna|aiV ^|NZOy <syvs VN|SVA^ Vyy <zyy|
-oa 'wnv 'viaivi 'avoiA '3NV3a9 'vs3iAii 'aia VovrNAoaoa 'aor 'vvinvonioos 'ivaao 'ao 'ivaaovz 'viovi Miozobn 'isvi 'diois 'VAOviaviAivz 'AONvrois 'moa Vioai 'Nvaos Vaaso :ouabjopoa '3>iNvzid>i 3i asiissh
Iščete svoj stil
Vilma je zasijala v obleki za različne priložnosti
Vilma Angel je Hajdinčanka, stara 39 let, mama dveh punčk, po poklicu turistična delavka, zaposlena v Termah Ptuj. Prostega časa ima bolj malo, posveča ga družini in prijateljem. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil partner. Izziv je sprejela. „Rekla sem, da bi šla, če bi bila izžrebana, in tako se mi je izpolnila želja," je povedala Vilma.
Vilma ima mastno kožo, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti in doslednosti pri negi. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, s pilin-gom odstranili odmrle celice in ji uredili obrvi ter priporočili občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu. V poletnem času naj uporablja tudi zaščitno kremo za obraz.
V frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik je za novo Vilmino pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Črno barvo las je posvetlila oz. razgibala z rjavimi prameni. Postrigla jih je precej na krajše, oblikovala pa s fenom.
Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom pudra, s katerim je enakomerno prekrila celoten obraz. Veke je poudarila z rožnatimi in svetlo zelenimi toni. S črnim črtalom je tanko obrobila spodnjo in zgornjo veko, z maskaro pa še poudarila trepalnice. Na ličnice je nanesla marelične tone, ustnice pa poudarila z glosom.
„Vilmo sem se odločila obleči v oblačilo, v katerem lahko gre v službo, na poslovni sestanek ali pa kratko malo na klepet ob čaju ali kavi s prijateljicami. Tokrat sem pobrskala kar po omari
Foto: Črtomir Goznik
Vilma prej ...
svojega ateljeja in se odločila za obleko iz džersija. Material ima zelo zanimiv geometrijski vzorec v zanimivi barvni kombinaciji bele, rumene, bež in črne. V zgornjem delu je obleka oblikovana po liniji telesa, v bočnem delu na sprednji strani pa je nesimetričen drapiran detajl, ki nakazuje viseče žepe. Obleka, ki je po dolžini nesimetrična, na zadnjem delu pa ima poglobljen izrez, poudari žensko telo. Z detajlom na sprednjem delu in nesimetrično dolžino dobimo novo dimenzijo oblike tele-
Foto: Črtomir Goznik
, in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
Vilma je zasijala v aktualnem poletnem modelu kreatorke Sanje Veličkovič, čevlji so iz Alpine.
sa. Črni sandali z visoko peto so iz Alpine. Oblika sandala vsekakor doda piko na i celotnemu stajlin-gu in še dodatno poudari nogo, ki jo razkriva dolžina obleke. Verjamem, da je Vilma uživala tistih nekaj trenutkov, ko je v novem videzu stopila pred fotografski aparat in za nekaj časa postala model," je stilistka Sanja Veličkovič predstavila Vilmino preobrazbo.
Vilma si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala masažo hrbta. Masaža je najstarejša in najpreprostejša oblika zdravlje-
nja. Ravno masaža je bila za starogrške in starorimske zdravnike eno najpomembnejših sredstev za zdravljenje in lajšanje bolečin. Oče medicine Hipokrat je zapisal: „Zdravnik mora znati marsikaj, še zlasti pa drgniti, z drgnjenjem lahko utrdimo razmajani sklep in zrahljamo otrdelega." Šved Per Henrik Ling (1776-1839) je utemeljitelj moderne masaže in kinezoterapije. Tehnika, ki jo je razvil, se danes imenuje švedska masaža. Združil je svoje znanje o gimnastiki in fiziologiji ter kitajske, egipčanske, grške in rimske tehnike. „Z masažo dosežemo sprostitev in/ali poživitev telesa. Blagodejen vpliv ima pri migreni, glavobolu, napetostih, mišičnih krčih ...Masaža izboljša krvni pretok, zato blagodejno vpliva tudi na stanje kože, kosti in vezi. Pri klasični masaži maser gladi, gne-te, drgne, kroži, treplja po goli koži. Posledično velike mišične skupine ponovno postanejo gibčne, prožne, voljne. Masaža je zelo priporočljiva po kateri koli telesni aktivnosti, uporablja se za sprostitev ter normalizacijo delovne sposobnosti utrujenih mišic," je blagodejne učinke masaže predstavila kozmetičarka Silva Čuš.
MG
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo
Slomškova 22 10 % popust v juliju š
petek • 10. julija 2015
Za kratek čas
Štajerski	1S
UGANKARSKI SLOVARČEK: ERIGERON = rastlina suholetnica, FASKA = butara za kurjavo, FONT = oblika črk, HARI = slovenska šahistka (Veronika), LACJA VAS = naselje pri Nazarjih, LAČNA = planota nad Gračiščem, NIFE = zemeljsko jedr°, TRAMp = ameriški potepuh, TVEZA = viseča vrv.	.yN3V1 Voy3i -VZ3M -y0|ad ^y3A| Vjyios
'vaao 'v»svs 'NsooDno '3mv»Avr '»on '3jin 'vdv 'inoj 'ooioivd Ta 'si 'ihvh 'niiaivua 'voo 'vanivaain 'sva vrovi 'raziNidiv 'NO"i»idd 'sv»iddvd 'ooviai 'vavdv 'iodoa 'SNvai :ouabjopoa -3»NVzia» 31 A3iis3d
Iščete svoj stil
Vilma je zasijala v obleki za različne priložnosti
Vilma Angel je Hajdinčanka, stara 39 let, mama dveh punčk, po poklicu turistična delavka, zaposlena v Termah Ptuj. Prostega časa ima bolj malo, posveča ga družini in prijateljem. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil partner. Izziv je sprejela. „Rekla sem, da bi šla, če bi bila izžrebana, in tako se mi je izpolnila želja," je povedala Vilma.
Vilma ima mastno kožo, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti in doslednosti pri negi. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, s pilin-gom odstranili odmrle celice in ji uredili obrvi ter priporočili občasno globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu. V poletnem času naj uporablja tudi zaščitno kremo za obraz.
V frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik je za novo Vilmino pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Črno barvo las je posvetlila oz. razgibala z rjavimi prameni. Postrigla jih je precej na krajše, oblikovala pa s fenom.
Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom pudra, s katerim je enakomerno prekrila celoten obraz. Veke je poudarila z rožnatimi in svetlo zelenimi toni. S črnim črtalom je tanko obrobila spodnjo in zgornjo veko, z maskaro pa še poudarila trepalnice. Na ličnice je nanesla marelične tone, ustnice pa poudarila z glosom.
„Vilmo sem se odločila obleči v oblačilo, v katerem lahko gre v službo, na poslovni sestanek ali pa kratko malo na klepet ob čaju ali kavi s prijateljicami. Tokrat sem pobrskala kar po omari
Foto: Črtomir Goznik
Vilma prej ...
svojega ateljeja in se odločila za obleko iz džersija. Material ima zelo zanimiv geometrijski vzorec v zanimivi barvni kombinaciji bele, rumene, bež in črne. V zgornjem delu je obleka oblikovana po liniji telesa, v bočnem delu na sprednji strani pa je nesimetričen drapiran detajl, ki nakazuje viseče žepe. Obleka, ki je po dolžini nesimetrična, na zadnjem delu pa ima poglobljen izrez, poudari žensko telo. Z detajlom na sprednjem delu in nesimetrično dolžino dobimo novo dimenzijo oblike tele-
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
Foto: Črtomir Goznik
Vilma je zasijala v aktualnem poletnem modelu kreatorke Sanje Veličkovič, čevlji so iz Alpine.
sa. Črni sandali z visoko peto so iz Alpine. Oblika sandala vsekakor doda piko na i celotnemu stajlin-gu in še dodatno poudari nogo, ki jo razkriva dolžina obleke. Verjamem, da je Vilma uživala tistih nekaj trenutkov, ko je v novem videzu stopila pred fotografski aparat in za nekaj časa postala model," je stilistka Sanja Veličkovič predstavila Vilmino preobrazbo.
Vilma si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala masažo hrbta. Masaža je najstarejša in najpreprostejša oblika zdravlje-
nja. Ravno masaža je bila za starogrške in starorimske zdravnike eno najpomembnejših sredstev za zdravljenje in lajšanje bolečin. Oče medicine Hipokrat je zapisal: „Zdravnik mora znati marsikaj, še zlasti pa drgniti, z drgnjenjem lahko utrdimo razmajani sklep in zrahljamo otrdelega." Šved Per Henrik Ling (1776-1839) je utemeljitelj moderne masaže in kinezoterapije. Tehnika, ki jo je razvil, se danes imenuje švedska masaža. Združil je svoje znanje o gimnastiki in fiziologiji ter kitajske, egipčanske, grške in rimske tehnike. „Z masažo dosežemo sprostitev in/ali poživitev telesa. Blagodejen vpliv ima pri migreni, glavobolu, napetostih, mišičnih krčih ...Masaža izboljša krvni pretok, zato blagodejno vpliva tudi na stanje kože, kosti in vezi. Pri klasični masaži maser gladi, gne-te, drgne, kroži, treplja po goli koži. Posledično velike mišične skupine ponovno postanejo gibčne, prožne, voljne. Masaža je zelo priporočljiva po kateri koli telesni aktivnosti, uporablja se za sprostitev ter normalizacijo delovne sposobnosti utrujenih mišic," je blagodejne učinke masaže predstavila kozmetičarka Silva Čuš.
MG
KOLEKTIV SALONA
inosKo m sensKo
Slomškova 22 10 % popust v juliju š
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 14. julija 2015
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—j	NEDELJA	PONEDELJEK
testenine z mesno	piščančji fingerski,	grahova juha, nade-	juha, peresniki z	piščančji file s cur-	kremna juha, kotlet v	porova juha, ocvrt
polivko, rdeča pesa z	zmečkan krompir,	vana paprika, pire	lososom in rukolo,	ryjem, dušen riž, me-	gobovi omaki, pečen	sir, tatarska omaka,
jabolkom in korenčk-	kumarice s smetano,	krompir, zelena sola-	solata, sadje	šana solata, sladole-	mlad krompirček,	pomfrit, mešana sola-
om v solati, pecivo	pohorska omleta	ta, kompot		dna kupa	solata, sadna solata	ta, palačinke
HlV v	vIa mm m	m	■■
Piscancji file s karijem
Sestavine: 4 večji piščančji fileji, 200 ml jogurta, 1 žlica gorčice, sol in poper, 2 stroka česna, kari v prahu, drobnjak, peteršilj, naribana limonina lupinica.
Za marinado v posodici zmešamo jogurt, gorčico, kari, sesekljan česen, peteršilj, narezan drobnjak, malo naribane limonine lupinice, sol in poper. Z njo premažemo piščančje fileje in jih v hladilniku mariniramo vsaj dve uri. Pečemo jih v žar ponvi približno 10 minut na vsaki strani. (Lahko jih pečemo tudi v konvekcijski ali halogenski pečici v skladu z navodili, priloženimi pečici.) Okusne fileje ponudimo na posteljici iz pisane sezonske solate.
Rdeča pesa v solati
Sestavine: 3 kuhani gomolji rdeče pese, 3 korenčki, 3 jabolka, laneno (ali drugo) olje, balzamič-ni kis, sol; po želji nekaj orehovih jedrc za posip.
Rdečo peso, korenček in jabolko operemo ter olupimo. Vse drobno naribamo, tako da se sproti že pocedi sok. Zelo malo posolimo in dobro premešamo. Pokapljamo z balzamičnim kisom in na koncu primešamo olje. Preložimo v solatni krožnik in posipamo z orehi. Če je solata samostojen obrok, jo ponudimo s kruhom iz polnovredne moke. Najbolj se bo ujela s kruhom izrazitega okusa, na primer z ajdovim ali rženim.
Pod drobnogledom ZPS • ZPS test predpakiranih hrenovk
ZPS niti enega izmed vzorcev ne bi priporočil za nakup
Na ZPS so pod drobnogled vzeli 12 vzorcev predpakiranih hrenovk, za katere so odšteli med 3,98 in 8,99 evra/kg. Rezultati so bili slabi, saj nobenega izmed vzorcev niso izpostavili kot dobrega oz. kot priporočilo za nakup.
Na ZPS še poudarjajo, da so hrenovke glede na ugotovljeno kakovost drago živilo. Za primerjavo: kilogramom svinjskega stegna stane okoli pet evrov, mlade govedine za zrezke pa 8 evrov, cena mletega mešanega mesa (svinjina in goveje meso) je še ugodnejša.
Seveda pa je odločitev vsakega posameznika, ali je za manjši delež mesa, dodano vodo, maščobo, sol, škrob in druga gostila ter aditive pripravljen toliko plačati. Velja še poudariti, da bi večini vzorcev za vsebnost soli in maščob zasvetila rdeča luč.
Kje tiči razlog, da slovenski potrošniki ne moremo izbirati med kakovostnimi predpakiranimi hrenovkami?
Na ZPS izpostavljajo kot enega izmed možnih razlogov preohlapno napisan pravilnik, ki očitno dovoljuje vse, kar ni prepovedano. »Hrenovka bi lahko bila kakovosten izdelek, ki bi opravičil tudi svojo razmeroma visoko ceno, a na osnovi rezultatov našega testa to ne drži,« je izpostavila dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Barjene klobase, ki jih prodajajo pod imenom »hrenovka«, morajo ustrezati kriterijem, ki so zapisani v Pravilniku o kakovosti me-
snih izdelkov. In po tem Pravilniku se lahko kot hrenovka poimenuje izdelek, ki vsebuje najmanj 75 % mesnega testa iz govejega in svinjskega mesa in največ 25 % slanine. S homogenim nadevom napolnijo naravne ali kola-genske ovitke, izdelek pa mora vsebovati najmanj 8 % mesnih beljakovin in največ 30 % maščobe. A presenetilo nas je, da smo na trgu našli kar nekaj
izdelkov, na katerih je pisalo »hrenovka«, pa na seznamu sestavin nismo našli govejega mesa, ene od glavnih sestavin hrenovk. Poleg tega so na trgu tudi izdelki, na katerih poleg »hrenovka« piše še »hot dog«. Glede na to, da zakonodaja za hrenovke zapoveduje strožja kakovostna merila kot za »hot dog«, je takšno označevanje za potrošnike zavajajoče.«
Navedba skupne količine mesa izjema, ne pravilo
Na ZPS so bili pri označbah poleg dobre čitljivosti, kontrasta in seveda zakonsko določenih zahtev za označevanje živil pozorni tudi na informacije na označbah, ki sicer niso obvezne, a so za potrošnike dobrodošle. »Pri označevanju nas je najbolj razočarala ugotovitev da so le redki proizvajalci na izdelku označili skupno količino mesa, saj gre za informacija, ki je še kako pomembna za potrošnike, zato
se sprašujemo o razlogih, da je na označbi ni,« je izpostavila dr. Tanja Pajk Žontar.
Kot poudarjajo na ZPS, si pri vsakem mesnem izdelku želimo, da vsebujejo čim več mesa in hkrati malo maščobe. Večinoma slabe ocene za razmerje med vsebnostjo mišičnih beljakovin in maščobo razkriva, da proizvajalci radi »varčujejo« z dodajanjem mesa, so pa v večini primerov dokaj radodarni pri dodajanju maščobe. »Morda je to tudi odgovor na vprašanje, zakaj večina proizvajalcev na označbi ne navaja količine mesa,« meni dr. Pajk Žontarjeva.
Sestavine: nič nas ne sme presenetiti
Osnovne sestavine hrenovk so goveje meso in svinjina, maščoba, voda, začimbe in nekateri aditivi, ki jih dodajajo zaradi varnosti in tehnoloških razlogov. Pogled na seznam sestavin, ki je presenetljivo dolg, pa pokaže, da hrenovke poleg navedenih sestavin vsebujejo tudi različne rastlinske vlaknine (bambus, grah, citrusi). »Hrenovke pa vsebujejo tudi kar nekaj nepotrebnih aditivov. Naj opozorimo predvsem na ojačevalec arome E 621 (mononatrijev glutaminat). Dodajanje ojačevalcev arome hrenovkam ni upravičeno, saj naj bi vsebovale zadostne količine kakovostnega mesa, ki da izdelku aromo. Ti izdelki pa tudi niso primerni za majhne otroke in za ljudi, ki so preobčutljivi, oziroma pri katerih se pogosto pojavi alergijska reakcija,« opozarja dr. Tanja Pajk Žontar in dodaja: »Nekateri vzorci pa so vsebovali tudi barvilo E 120 (karminska kislina), ki da hrenovkam rdečkasto barvo. Namesto njega bi lahko na primer dodali ekstrakt paprika.«
Foto: arhiv
torek • 14. julija 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da se policisti naših jadranskih sosedov vozijo v boljših avtomobilih kot naši, pa tudi pri napisih so bolj domiselni in izvirni; kako izvirni so pri pisanju glob, pa bomo še videli.
Govori se ...
... da je država tako obubožala, da letos na zgradbi upravne enote na Slomškovi v Poetovioni ni več niti cvetličnih korit, zastavi pa visita kot sprani cunji.
... da rožic ni zato, ker bi jih bilo treba zalivati, voda pa je strošek.
... da bi prenovitelji pošte v Poetovioni lahko vgradili daljinsko odpiranje vrat. Ker tega ni, mora včasih po več ljudi čakati za izhod po 19. uri, dokler ne končajo z zadnjo stranko, ker se uslužbenkam ne da dvigniti riti, da bi odklenile vrata.
... da bo za perutninskega giganta zelo žalostno, če jim bo
ušla kura, ki jim je nosila zlata vinska jajca - zelo sposoben in cenjen enolog, petelin pa bo še kar naprej korajžno kikirikal.
... da bi poetovionskemu častnemu občanu morali ta naziv odvzeti, ker je prispeval k temu, da bodo naše turistične destinacije odplavale . po Savi.
... daje v ustanavljanju nova stranka DOB - družba obsojenih bogatašev, ki se namerava na naslednjih volitvah prebiti v parlament.
... dapoetovionski župan in župan pri sv. Martinu ne bosta nikoli prišla skupaj. Prvi je rokometaš, drugi nogometaš, pravila igre pa so različna, zato raje igrata pingpong.
Foto: Tajno društvo PGC
... da naš vrli minister za Slovence po svetu in v zamejstvu namenoma ni imel lektorira-nega nagovora, saj se je tako baje želel približati govorici zdomcev.
... da so naši rojaki zasedali za zaprtimi vrati zato, da javnost ne bi izvedela, kako nameravajo vlagati v naše gospodarstvo (ha-ha) in oživiti poetovionsko staro mestno jedro.
... da smo na Ptuju zdomce gostili na državne stroške po načelu: lačna vrana sito pita.
Vroča linija Radia Ptuj
Oddaja Vroča linija je na počitnicah.
Ponovno bo z vami po poletju 3. septembra!
V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi!
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabira l n i k@ ra d io-ted n i k.s i. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Pošiljam vam fotografijo mladih traktoristov, ki so se letos udeležili srečanja traktoristov in konjenikov v Novi vasi pri Markovcih,« je ob današnji simpatični fotografij tedna pripisala avtorica Alenka Petrovič.
Foto: Alenka Petrovič
Prireditvenik		
Torek, 14. julij		
Dornava, Baročni dvorec: pričetek festivala BaRock, koncerti vsak dan do sobote, 18. 7.
10:00 Ptuj, CID: 13. festival sodobne umetnosti ART Stays, Wunder
music, delavnice za otroke in mladostnike 10:00 Ptuj, Kvedrova ulica: Poletne ulične delavnice, zabavaj se in
ustvarjaj z bratoma Malek in RUD Eleja, do 12.00 17:30 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje mednarodne razstave Wunderkammer Rlikvija in pogovor s kustosom razstave Reliquiaejem Claudijem 20:00 Ptuj, Mestni kino: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays
2015, Art Stays kino, film The right way 21:00 Ptuj, Slovenski trg: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, pogovor z umetnico Adelo Jušic
Sreda, 15. julij
10:00 Ptuj, CID: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, Wunder light, delavnice za otroke in mladostnike 10:00 Ptuj, Kvedrova ulica: Poletne ulične delavnice, zabavaj se in
ustvarjaj z bratoma Malek in RUD Eleja, do 12.00 18:00 Ptuj, grad: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, Wunder sky, odprtje postavitve italijanskega umetnika Maria Ciaramelle z naslovom Icaro 20:00 Ptuj, Mestni kino: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays
2015, Art Stays kino, film The point of least resistance 21:00 Ptuj, dominikanski samostan: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, performens večerja Live Wunder dinner, nemški fotograf Matthias Langer bo posnel fotografije večerij
Četrtek, 16. julij
7:30 Gorišnica: 20. občinski praznik, kegljaško tekmovanje za pokal občine Gorišnica, 18.00 slavnostna seja občinskega sveta; 19:00 Gorišnica teče in nordijsko hodi 9:00 Ptuj, CID: Poletna potepanja z Viktorijo Dabič, Gozd zdravi,
sprehod po gozdni učni poti pri Knezovem ribniku 10:00 Ptuj, CID: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, Wunder sky, delavnice za otroke in mladostnike 10:00 Ptuj, Kvedrova ulica: Poletne ulične delavnice, zabavaj se in
ustvarjaj z bratoma Malek in RUD Eleja, do 12.00 18:00 Ptuj, Slovenski trg: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays
2015, pogovor z umetnikom, Nadia Buyse 20:00 Ptuj, Mestni kino: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays
2015, Art Stays kino, dokumentarni film o mednarodno priznanem umetniku, Dark star - HR Giger 21:30 Ptuj, Hotel Mitra: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays
2015, performens večerja Live Wunder dinner, nemški fotograf Matthias Langer bo posnel fotografije večerje
Petek, 17. julij
10:00 Ptuj, CID: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays 2015, Wunder print, delavnice za otroke in mladostnike 10:00 Ptuj, Kvedrova ulica: Poletne ulične delavnice, zabavaj se in
ustvarjaj z bratoma Malek in RUD Eleja, do 12.00 18:00 Gorišnica: 20. občinski praznik, osrednja občinska proslava 18:00 Lenart, Dom kulture: gledališka predstava za otroke, Otroci
pisanega sveta, Ekološko kulturno društvo za boljši svet Maribor 18:00 Ptuj, Slovenski trg: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays
2015, pogovor z nemškim fotografom Matthiasom s Langerjem 21:30 Ptuj, Slovenski trg: 13. festival sodobne umetnosti Art Stays
2015, glasbeni performens Die unterwelt Dubais - Nadia Buyse
Mestni kino Ptuj
Torek, 14. julij: 20:00 Art Stays kino: Prava pot. Sreda, 15. julij: 20:00 Art Stays kino: Točka najmanjšega odpora. Četrtek, 16. julij: 20:00 Art Stays kino: Temna zvezda: Svet H.R. Gigerja.
Petek, 17., sobota, 18., in nedelja, 19. julij: 17:00 Vrvež v moji glavi; 19:00 Vroči Mike XXL; 21:00 Daleč od ljudi.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
							3	8
			9			7		5
				5				2
	6		2			4	5	
		3	7		9	8		
	1	4			8		7	
4				1				
7		1			6			
2	8							
Od torka do torka
7fedejev zndkoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€	GGG
Bik	v	©©©	€€€	GG
Dvojčka	vv	©©	€	GGG
Rak	vvv	©	€€	GG
Lev	vv	©	€€€	G
Devica	v	©©©	€€	G
Tehtnica	vv	©©©	€	GGG
Škorpijon	vvv	©	€€€	GG
Strelec	vv	©©©	€	GGG
Kozorog	v	©©©	€€	G
Vodnar	vvv	©©	€	GG
Ribi	v	©©©	€€	G
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. do 20. julija 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
•k**
»Ljubezen je fizika, zakon je kemija.« Alexandre Dumas
»Bolečina prečiščuje ljubezen: dela jo pravo, pristno, čisto; poleg tega pa odstranjuje, kar ni ljubezen.« Carlo Carretto
»Izberi svojo ljubezen in ljubi svoj izbor.« Neznan
avtor
»Užitek zaradi ljubezni traja le trenutek, žalost zaradi ljubezni pa tudi vse življenje.« Jean-Pierre Claris de Florian
»Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.«
Marcel Proust
»Bolezen, katero povzroči ljubezen, more ozdraviti samo ljubezen.« Etienne Rey •k**
»Če ljubiš, ti nihče ne more do živega.« Cezar Kleopatri
22 Štajerski
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 14. julija 2015
Sveti Andraž v Slov. goricah • Društvo gospodinj Vitomarci praznuje
40 let kulinaričnega razvajanja
Sredi junija je Društvo gospodinj Vitomarci, brez katerega ne mine nobena prireditev v andraški občini, praznovalo 40 let delovanja. Jubilej so obeležili s proslavo, na kateri so najzaslužnejšim članicam podelili tudi zahvale in priznanja.
40 let delovanja društva gospodinj so članice obeležile s sveto mašo, nato je sledila proslava s kulturnim programom, v katerem so nastopili domače Ljudske pevke in člani KUD.
Kot je povedala predsednica Ljudmila Kocuvan, ki društvu predseduje že deset let, začetki društva segajo v leto 1975. Rdeča nit društva v vseh teh letih je skrb za izobraževanje gospodinj za kulturno in družabno življenje, sodelovanje na občinskih prireditvah in skrb za povezovanje in druženje
s sorodnimi organizacijami. Društvo, ki danes šteje nekaj manj kot 100 članic, že od vsega začetka sodeluje s Kmetijsko svetovalno službo KGZ Ptuj. Prav tako pa se članice lahko pohvalijo z organizacijo številnih kuharskih tečajev, delavnic ročnih spretnosti in predavanj o zdravju ter s številnimi razstavami, ki jih pripravljajo skozi vse leto. Članice so med drugim z zbiranjem starih receptov in pripravo jedi sodelovale pri projektu Bogastvo okusov iz podeželja. Prav tako
spoštovani
Družba Radio-Tednik Ptu v sodelovanju s Termanm prireja presenečenje pp
Foto: Arhiv društva
Proslave s kulturnim programom ob 40-letnici delovanja Društva gospodinj Vitomarci seje udeležilo veliko domačinov.
pa se vsako leto v kuhi dokazujejo tudi v najrazličnejših kuharskih tekmovanjih v okolici.
Sicer pa ni je prireditve v občini, kjer s svojimi kulinaričnimi dobrotami gostov ne bi razvajale članice društva. Zadnjih šest let pa ne samo z dobrotami, pač pa tudi s pesmijo. Že šesto leto namreč znotraj društva delujejo Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci, ki jih je ustanovila zdajšnja predsednica društva gospodinj.
Monika Levanič
Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z 'A Daliborjem ali Marjanam." Skupaj se bomo dri/zili in* zabavali, kopalne drjeve/s pa popestrili z različnimi nagradnimi igrami.
■ u
P»! bos'is p/5j
etja.
♦

ygïiïjmfîj nïbu vi
Nagrado prejmete, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev.
I
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
. RADIOPTUJ ->•/
89,8.98,2-104,3
Štajerski TEDNIK
08:00 Koncert AFS KUD Študent Maribor 09:30 Utrip \z Ormoža 10:30 Gostilna pri Francelu 11:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Razvitje prapora TD Grajena 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Ob zaključku OŠ Hajdina 10:00 Mladi talenti v Staršah 11:00 Glasbena oddaja i2:OOVideostrani
18:00 Muzika! - Moje pesmi, moje sanje 20:00 Hajdina - Ob Onevu državnosti 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani
08:00 Košnja v Dornavi in na Polenšaku
09:00 Ljudski pevci se predstavijo
11:00 Video strani
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Od paše do sira
21:30 Dornava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: M eg a marketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
ti
RADIOPTUJ
Štajerski TEDNIK
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 14. julija 2Q15
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBUlK 23
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 14.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Soia, da se ti zrola: Kmetija kot podjetje, pon.

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
10:30 Pregled tedna, pon 10:50 Moaro. Don. 11:15 Regi TV Ormož. pon. 12:20 Obzornik ft Dravograd 13:05 info kanal 18:20 Kuhinjica 18:45 Ptujska kronika, pon. 19:05 Poletni utrip Ptuja: Jernej Rutici, i 19:30 Glasbena 8 (tuja), 53. oodaja, pon.
Sreda 15.7.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Soia, da se ti zrola:
Kmetija kot podjetje, pon. 10:35 Info kanal
10:45 Gostilna >Pr Francet«, pon. 11:45 Modro, pon. 12:10 Obzornik TV Dravograd, pon. 12:55 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:99 Ptujski kronika.
19:30 Uasbena 8 (tuja), 53 o.fldaja, pon. iš:5Q Zgodba o gradu Turnišče'pon.
z Mateio M Očko BenaS(slo, 53 ídWa pon. 3=05 usta umetnost, 46. oddaja, pon. ;n.nn Ptniska kmnika nnn 21:35 Poletni utrip Ptuja: ^■Zvezdana Novakovič, pon.
18:25 Poletni utrip Ptuja: Jernej Forbici, [ :50 Zgodba o gradu Turnišče, pon.
20125 Cís¥pefriost,'l6.nbddaja, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon 22:25 Info kanal ^^m

www.petv.tv
Spnmljiti ms lahko M ni 12 in SIDLIV
20:55 Poletni utrip........
Zvezdana Novakovič,. pon. 21:15145 let Gimnazije Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Reo IV Gorišnica 23:25 info kanal
:ek 1G.7.
____I Dnevnik TV Maribor
9:20 Kuhinjica. pon. 9:45 Parada učenja jon. 10:05 Regi TV Gorišnica, pon. 11:05 Pomurski tednik, pon. 11:40 Modro, pon. 12:30 Info kanal 17:15 Kuhinjica 17:40 Glasbena Arena: Ajva, 19:05 Kimavčevi večeri 2014 19:35 Pomembni mejniki našezgodovine, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena 8 (sloj, 54. oddaja 20:55 TV prodaja 21:0014. Ptujčanka. pon. 21:30 Poletni utrip Ptuja: Jernej Forbici, pon. 22:09 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal
<Ùàj&aka budilka
1	N ñ	1	DELU
Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji!
Ta petek se bo med 8. in 9. uro Simona Pušnik preizkusila v vlogi slaščičarke v SLADKEM BUT1KU NA PTUJU.
Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-todnik.oi!
www.radio-tednik.si
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
NAJAMEM kmetijske površine (travnik, njiva, vinograd). Več informacij na 041 610 210 ali na 02 769 15
91_
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
KUPIMO traktor znamke_ IMT, Zetor, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore ali podobno. Kupimo tudi traktorske priključke. Telefon 041 235 349.
A RT [STIC PAINTINI-
ZARADI povečanega obsega dela iščemo 2 ambiciozna, zanesljiva in izkušena delavca - 2 slikopleskarja. Delo bo potekalo v Sloveniji in tujini. Nudimo stimulativno plačilo. Arhitekt dekor, d. o. o., PE TAPETKO, Ormoška cesta 3, Ptuj. Telefon 031 340 272.
RAZNO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
(Ä)
V torek, 30. junija popoldan med 15.00 in 15.30 je bilo na Osojni-kovi cesti pri Trgovini Tuš - vhod z zadnje strani - odtujeno moško kolo znamke KTM črne barve. Kdor ga je po pomoti odpeljal, naj ga vrne na odtujeno mesto. Če je kdo kolo videl, naj, prosim, pokliče na telefon 031 693 110, saj ima kolo za lastnika poseben pomen. Hvala!
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8- 98,2 °KH3
Cena povratnega SMS sporočila Je 99 centov z vključenim DDV-Jem.
www.radio-ptuj.si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2 °KH3
Cena povratnega SMS sporočila Je 99 centov z vključenim DDV-Jem.
www.radio-ptuj.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)
SPOMIN
12. julija je minilo 20 let, odkar nas je zapustil
Franc Čuš
IZ GABRNIKA 20
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin.
Tvoji najdražji
SPOMIN
14. julija minevajo štiri leta žalosti, odkar nas je zapustila draga žena in mama
Nežka Brus
IZ PODVINCEV 81
Hvala vsem, ki prižigate sveče in prinašate cvetje ter z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Žalujoča: mož in sin
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne ...
SPOMIN Blažka Šenkiš
ŽABJAK 15 A, PTUJ
Minilo je že pet let, odkar si odšla v življenje, ki se nikoli ne konča.
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo.
Tvoji najdražji
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
ZAHVALA
Topel dom nam je zapustil v 83. letu dragi mož, ata, tast in stari ata
Franc Verlak
IZ BUKOVCEV 8
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Tvoji najdražji
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
Cena povratnega SMS sporočila Je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
Kidričevo • Vzrok nesreče - neupoštevanje prednosti
V nesreči treh vozil umrla ena oseba, osem se jih je poškodovalo
Minulo nedeljo, 12. julija, so podravske ceste zahtevale novo življenje. Na regionalni cesti Ptuj-Slovenska Bistrica, v bližini Kidričevega, se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri so bila udeležena tri vozila, poškodovanih pa je več oseb.
Na kraj so bili napoteni policisti in reševalci. Policisti so z zbiranjem obvestil in ogledom ugotovili, da se je prometna nesreča zgodila zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, saj je 50-letna državljanka Slovenije pri vožnji z osebnim avtomobilom skozi križišče regionalne (izven naselja Kidričevo, iz smeri Kungote pri Ptuju proti Kidričevem) z glavno cesto zapeljala na prednostno cesto. Zaradi tega je 50-letna voznica trčila s prednjim desnim delom svojega vozila v zadnji desni bočni del osebnega avtomobila 61-letnega voznika, ki je vozil iz smeri Ptuja proti Slovenski Bistrici. Zaradi trčenja je vozilo odbilo in obrnilo na nasprotni vozni pas, pred osebni avto, ki ga je v tem trenutku iz smeri Slovenske Bistrice pripeljal 44-letni voznik. Posledica tega je bilo silovito trčenje vozil 44-letnega voznika s sprednjim
Foto: PGD Ptuj
Gasilci PGD Ptuj so pomagali reševalcem NMP pri oskrbi ponesrečenih, odklopili akumulatorje na vozilih in počistili vozišče.
čelnim delom v desno bočno stran vozila 6l-letnega voznika, kjer je v času nesreče na prednjem desnem sedežu sedela 53-letna potnica, so sporočili s Policijske uprave Maribor.
Kot so še povedali, v nesreči 44-letni voznik osebnega avtomobila ni bil poškodovan šest potnikov v njegovem vozilu je bilo lahko telesno poškodovanih, 50-letna voznica osebnega avtomobila je bila lahko telesno poškodovana, 6l-letni voznik je bil huje telesno poškodovan, 53-letna potnica v njegovem vozilu pa je umrla na kraju nesreče.
Zoper 50-letno voznico osebnega avtomobila bo podana kazenska ovadba za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. Zakon za tovrstna dejanja predvideva zapor do osmih let in prepoved vožnje motornega vozila.
MV
Slovenska Bistrica • Zagorelo je na napravi za dimne pline
Po prvih ocenah v Impolu za 200.000 evrov škode
V podjetju Livarna in liti trakovi skupine Impol je 9. julija nekaj pred deveto uro zvečer zagorelo v napravi za dimne pline. Po prvih ocenah naj bi škoda znašala približno 200.000 evrov, je povedala Nina Potočnik iz Impola.
»K sreči je prizadet manjši del čistilne naprave, zato ta še vedno obratuje, vendar polovično. Temu primerno se bo tudi prilagajala proizvodnja, ki bo do odprave težav delovala z zmanjšanimi kapacitetami. Pričakujemo,
da bomo težave odpravili v roku treh tednov in ponovno zagnali livarno v polnih kapacitetah,« je še dodala Potočnikova.
Pri gašenju požara je sodelovalo več kot 40 gasilcev iz gasilskih društev Slovenska Bistrica,
Videm • Gasilci na delu
Obvarovali gospodarsko poslopje
V	četrtek, 9. julija, je malo pred sedmo uro zvečer zagorelo v kmetijskem objektu v Lancovi vasi 40, občina Videm pri Ptuju. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je ena oseba lažje poškodovana in da gori v zaprtem prostoru 15 m x 8 m, v katerem so bili cisterna z 2.500 litri kurilnega olja, štiri jeklenke propan-butana, 300 bal sena, 50 piščancev ter gradbena in kmetijska mehanizacija.
V	samem objektu so odjeknile tudi eksplozije. Gašenje je bilo zelo oteženo zaradi Intenzivnosti gorenja in nevarnosti eksplozij v objektu. Iz objekta so bile odstranjene štiri jeklenke UNP, piščanci in nekaj mehanizacije. Po pogasitvi požara je sledila sanacija požarišča, prezračevanje prostorov in pregled prostorov s termo kamero.
V	požaru je bila lastnica objekta lažje poškodovana in je sama poiskala zdravniško pomoč, poginilo je 25 piščancev, notranjost objekta pa je uničena. Prav tako je požar uničil 300 bal sena in drobno mehanizacijo.
Požar je pogasilo 49 gasilcev z devetimi vozili iz štirih gasilskih enot: PGD Tržec, PGD Videm pri Ptuju, PGD Sela in PGD Leskovec. Hitremu odzivi in usklajenemu delovanju vseh gasilskih enot gre zahvala, da ogenj ni zajel ostrešja ter še dveh sosednjih objektov, ki sta bila v sklopu več stavb. Intervencija je bila zaključena ob polnoči.
PGD Tržec
Foto: Aleš Kolar
Požar v Impolu je po prvih ocenah povzročil za 200.000 evrov škode.
Zgornja Bistrica in člani prostovoljnega industrijskega društva Impol. Prvi je h gašenju pristopil poklicni gasilec v Impolu Dušan Leskovar. »Poleg tega, da je šlo za notranji požar, sta nevarnost predstavljala gašenje na višini ter para, ki je nastajala. Gasilo je več napadalnih skupin, ki so se na 15 ali 20 minut menjavale. Ob tem smo zamenjali vsaj 30 jeklenk za kisik, za napolnjenost so skrbeli gasilci PGD Slovenska Bistrica. Koordinacija je bila odlična, bili smo homogeni, da je med gasilci močno prisotna vrednota zaupanja, pa se je tudi pokazalo,« je dejal. Pohvalil je tudi zaposlene, ki so poklicnima gasilcema, ki sta prva ukrepala, pomagali pri razvitju cevi in priklopu teh na hidran-tno omrežje.
To je bil že drugi večji požar v Impolu, prvič je zagorelo lani oktobra, ko so se vneli prašni delci.
Mojca Vtič
Osebna kronika
Rojstva: Petra Purgaj, Gorišnica 122, Gorišnica - deklica Živa; Martina Brmež, Ribiška pot 7, Ptuj - deček Anže; Arjete Brojaj, Prešernova 18, Ptuj - deklica Shpresa; Elvira Križnik, Žibernik 35, Rogaška Slatina - deklica Klara; Petra Črešnik, Borovci 23 b, Markovci - deček Urban; Liljana Kovačec-Vesenjak, Formin 4, Gorišnica - deček Vid; Sulemi Jimenez-Cepeda, Zamu-šani 22 b, Gorišnica - deklica Suleidi; Brigita Korent, Strajna 38, Podlehnik - deklica Nuša; Iuliia Pihler, Grajenščak 26, Ptuj
-	deček Ivan; Andrejka Klajžar, Bukovci 66, Markovci - deček Julij; Katja Svenšek, Zakl 30, Podlehnik - deklica Taja; Tosja Horvat, Obrež 37, Središče ob Dravi - deklica Inja; Renata Rožmarin, Nova vas pri Markovcih 34, Markovci - deček Jaka; Nataša Raušl, Bodkovci 28, Juršin-ci - deček Nik; Andrejka Večerič, Paradiž 45, Cirkulane - deček Tibor; Nataša Kunst, Šalovci 44, Središče ob Dravi - deček Luka; Tanja Bromše, Gajevci 8 a, Gorišnica - deklica.
Umrli so: Jolanda Frangež, roj. Tomanič, Starošince 2, roj. 1960
-	umrla 2. julija 2015; Marija Ferk, roj. Lorenčič, Ptuj, Ul. 5. pre-komorske 16, roj. 1932 - umrla 27. junija 2015; Stanislava Korenjak, roj. Milošič, Ptuj, Anželova ul. 9, roj. 1928 - umrla 28. junija 2015; Janez Kozel, Gradišče 14, roj. 1955 - umrl 17. junija 2015; Janez Golob, Dornava 146 b, roj. 1946 - umrl 1. julija 2015; Marija Vaupotič, roj. Meško, Za-mušani 53, roj. 1937 - umrla
2.	julija 2015; Stanislav Rep, Nova vas pri Markovcih 1 a, roj. 1951 - umrl 5. julija 2015; Emilija Dobnik, roj. Balažic, Kungota pri Ptuju 70, roj. 1940 - umrla
3.	julija 2015; Stanislav Ose-njak, Ptuj, Selska c. 9, roj. 1934
-	umrl 5. julija 2015; Martin Fu-rek, Slape 11 a, roj. 1972 - umrl
4.	julija 2015; Terezija Krivec, roj. Pongračič, Dobrina 54, roj. 1940
-	umrla 6. julija 2015; Treza Munda, roj. Štebih, Polenci 25, roj. 1933 - umrla 7. julija 2015; Franc Kokol, Hlaponci 39 a, roj. 1956 - umrl 6. julij 2015; Boris Virc, Skorba 46, roj. 1928 - umrl 6. julija 2015; Ivana Bezjak, roj. Toplak, Bukovci 117, roj. 1929 -umrla 8. julija 2015; Ida Marinič, roj. Turkuš, Dolena 8, roj. 1928
-	umrla 7. julija 2015. Poroke - Ptuj: Peter Vrtačnik in Metka Vinko, Markovci 33 a; Borut Vindiš in Anita Osterc, Gradiščak 9 a; Matej Forštnarič in Janja Potrč, Zabovci 4; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj, in Smilja Kmetec, Potrčeva c. 31, Ptuj; Robert Štumberger, Pristava 40 c, in Klaudija Štebih, Bodkovci 5.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen, to je znano vsem ljudem.
Foto: arhiv PGD Tržec
Danes bo večinoma sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in vse bolj vroče. V severnih krajih bodo možne posamezne vročinske nevihte.
Vremenska slika
Oslabljena hladna fronta se prek Slovenije pomika proti jugovzhodu. Za njo se bo nad Alpami spet okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda bo k nam prehodno dotekal nekoliko hladnejši zrak.