P osamezne Številke* Navadne Din ——*75f ob nedeljah Din •
.TABOR* »h«]« d»n. r.iven nedelje » praanikov, ob 18. uri a datumom oailednjejra ™ *** stan«
mesečno po poiti D 10--, ».no-temstvo D 18dostavljen na dam D 11*—t	izkaznico D lO*—*
i morati po dogovoru.
Naroča se pri upravi .TABORA1 MARIBOR Juroičeva ulica itev. i
Poštnina plačana v gotovini Cena dah&šrije štev-1*50 Din
TABOR
P »»ameine številk« Navadne Din —■75, ob nedeljah Din 1*—«»
UREDNIŠTVO ao nahaja v Mari boru, Jurčičeva «L sL 4» L a ari* •trop j e. Telefon inkerurb- It 274 UPRAVA se nahaja v Jurčičev! ulici št. 4, pritličje, desno. Tale* foa it. 24. - SHS poStnočeksnmf račun štev. 11.787.
Na naročil a brea denarja ae m aoira. — Rokopisi se oa vračaj*
T
Tit.
Naslov
LnjižTiica liceja •L iut l jana
1
Maribor, nedelja 7. decembra 1924.
BORZA.
CURIH, o. dec. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 27.80—27.95, Beograd 7.55 7.65, 'London 2413—2416, Praga 15.50—15.60, Milan 22.35—22.45, Newyork 516-516.70, Dunaj 0.007260 -0,007350.
Na	Naredsiega Moka sa
mariborska ©bBast.
Pv®	skupini sklgnill sporazum.
MARIBOR, 6. decembra. Velika večina najodličnejših pristašev SKS v mariborski oblasti ni odobravala sklepa vodstva SKS z dne 22. novembra, da SKS ne gre skuipno z ostalimi naprednimi strankami v volilni boj in da je postavila svojo listo s Pucljem kot nosilcem liste. Za danes ie bila. ponovno sklicana seja oblastnega odbora SKS- Ker zagrizeni Puc-jjevi trabanti niso bili dostopni za pametno besedo, je večji del odbornikov, ki imajo za sabo ogromni del pristašev SKS v mariborski oblasti, podal po g. Drofeniku izjavo, da se vdana-šnjih težkih časih, ko se dviga Radičevo veleizdajstvo in klerikalni separatizem, srna-trajo predvsem kot državna in narodna stranka, ki hoče sodelovati na jugoslovanski skupnosti ter zlasti na izgradnji samouprave. Zato hoče ze v piedstojccih volitvah, varovaje svojo popolno samostojnost, sodelovati s strankami, ki imajo iste poglede na obstoj in ureditev naše kraljevine. Odločno protestira proti
di fakturi ljubljanskega vodstva - stranke in proti zanemarjanju strankinih in gospodarskih interesov v naši oblasti- Protestirajo, da se v tako kritičnem času postavlja posebna kandidatna lista s Pucljem kot nosilcem- Zato se proglaša kot popolnoma samostojna SKS za mariborsko oblast. S to izjavo so zapustili disidenti zborovanje v Narodnem domu in imeli pri Zemljiču svoje posebno posvetovanje, tia katerem so konstituirali odbor svoje samostojne strankarske skupine pod predsedstvom g. Iv. Janžekoviča iz Lajtersberga. Sklenili so, da stopijo v sporazum z ostalimi naprednimi strankami v mariborski oblasti v svrho skupnega nastopa in so odobrili tozadevni sporazum z JDS. Pri Puclfevcih v Narodnem domu je ostalo od okrog 30 odbornikov k-omaj 9 ljudi.
Tako je prišlo končno do sporazuma med obema najmočnejšima naprednima skupinama v mariborski oblasti: med demokrati in večino SKS-
Danainle politične vesti iz Beograda,
Diplomatski obiski. BEOGRAD, 6. decembra. Zunanji minister je obiskal angleškega in nemškega poslanika.
p1,	Davidovič—Marinkovič—Maček-
T BEOGRAD, 6. decembra. V skupščinskih lo-kalih sta Marinkovič in Davidovič konferirala z dr. Mačkom.
;	Državni	svet.	—
f BEOGRAD, 6. decembra. Državni svet je danes nadaljeval svoje delo in je na predlog radikalnega, poslanca Dimi-trijeviča in na podlagi poročila statističnega strokovnjaka dr. Kostiča sklenil, da voli okrožje Bregalnica tri poslance namesto dva. Referat dr- Kostiča bo uradno objavljen.
Tiskovni načelnik’ v notranjem ministrstvu.
BEOGRAD, 6. decembra- Izvemo, da bo za tiskovnega načelnika ^ notranjega ministra imenovan J. Popovič. Konferenca zagrebških demokratov* BEOGRAD, 6. decembra- Državni podtajnik Wilder je odpotoval h konferenci demokratov zagrebškega okrožja, ki je bila sklicana v Sisak.
Dvorni diner na čast A. Thomasu.
BEOGRAD, 6. decembra. Na dvoru je bil danes ob 13. uri slavnostni diner na čast šefu mednarodnega delavskega urada Thomasu. Razen zunanjega ministra so bile prisotne številne domače in tuje politične osebnosti.
Odpor proti komunizmu.
REVA L, 5. dec. Trije oficirji zrakoplovu« divizije ki se na dan komunistične vstaje niso hoteli udeležili vladne protiakcijo, so bili obsojeni ua smrt in takoj ustreljeni.
PARIZ, 5. dec. »Mntin« javlja, o komunistični propagandi v Franciji. Poročal je notranji min., ki je opozarjal, da so francoski komunisti s podporo iu pomočjo inozemeov začeli novo odločno ofenzivo. »Matin« izve, da bo vlada storila vse ukrepe, ki so potrebni, da se ta propaganda takoj zajezi. Odpuščeni komunistični učitelji ne bodo več sprejeti v službo. Okoli 50 inozemskih komunistov je bilo izgnanih.
Dr. Žerjav se posvetuje z Ninčičem*
BEOGRAD, 6- decembra. Minister dr. Žerjav, ki odpotuje jutri v Ljubljano', je konferiral dopoldne z zunanjim ministrom Ninčičem zastran razmejitve na slovensko - italijanski meji. Posvetovanje je bilo v zvezi s Ninčičevim sestankom z Mussolinijem. Ninčič bo odpotoval v Rim jutri zvečer.
Kandidatura Narodnega bloka v Hercegovini.
BEOGRAD, 6- decembra. Iz Banjaluke javljajo, da je bil za mostarsko okrožje postavljen prvi radiknlno-demokratski kandidat. Kandidirali bodo Laza Marko-vič, Pera Ivaniševič, Paunovič in Ivan Jelašič-
Novi francoski poslanik.
BEOGRAD, 6. decembra. Novi francoski poslanik Bernhard, ki je prispel včeraj semkaj, je pose til dr- Ninčiča.
V volilnem boju.
Maribor, 6. decembra.
Za položaj pred volitvami v naši državi sta najbolj značilna dva momenta. 1. Opozicija, ki je na videz stremela po državotvornem sporazumu, jo pokazala svojo popolno nemoč tn ra razsula v strankarsko-denmgoške _ sestavine, ki se še dalje cepijo in kopljejo samemu sebi grob. Hkrati s tem pa »e začenja v treznejših glavah pravilno presojanje razmer in so posebno gospodarski krogi dovzetni za resno državno politiko. 2, Radicevščina se v svoji popolni onemoglosti pretvarja v boljševizem iu bo še
nekaj časa živela od tuje milosti, ualo Pa bo poginila sani n od sebe.
Ne smemo pa biti preveč optimistični in tudi ne prenagljeni. Dejstvo je. da se proces čiščenja neprestano nadaljuje in se mora prejalislej pokazati, da zmaga samo to, knr je zdravega, klenega in namenjenega bodočnosti. Slepec mora biti, ki ne vidi, da se demagogija sama davi za vrat in da je ne rušijo njeni nasprotniki, temveč se podira vsled lastne praznote. Kaj vse je radičevska stranka obetala svojini priglašeni ono - dve leti po prevratu! Kako ao se zaklinjali, da ne
pojdejo v osovraženi Beograd in da bodo brez ozira na državni akt ujedinjenja dosegli samostojno ln-vatsko republiko. Dejstva jih tolčejo po glavi. Danes je država, ki jo bila formalno ustanovljena L decembra L 1918 in ki sloni na mednarodno priznanem načelu narodnega in državnega jedinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev tako mečna, da mimo tega dejstva ne more nihče, ki vodi politiko v tej državi. Radičevci, ki jih bol j podžiga staro sovraštvo do Srbov nego resnični interes Hrvatov, so izčrpali vsa sredstva v boju proti danes že historičnemu dejstvu državnega in narodnega jedinstva, Nič ni pomagalo. Ivo se jim je ponujala oblast, so priznali pod krinko angleškega vzorca celo monarhijo Kara-g j org je vicev. Toda tega jim nihče ni verjel, zakaj radičevščina je imela že izpočetka obeležje popolnoma negativističnega in proti državnega gibanja. Zato je treba radičevščin; pustiti, da se sama zadavi. Lovrekovieev pokret je že znamenje, da se odpirajo oči. Pristaši u-videvajo jalovost dosedanje politike in protiljudsko tiranijo Stjepana Radiča, ki si je vbil v glavo, tla je njegova bolestna amibieiijoanost in užaljenost istovetna ž interesi Hrvatstva. Ni treba, da bi pričakovali že v teh volitvah bogve kakih praktičnih posledic kmečkega u-gibauja o Radiču. Dejstvo pa je, da hr-vaf.sk j kmet že premišljuje, kam ga vodi taka politika in se vprašuje, ali mu jo potrebna, Ali je res v njegovem interesu, da trpi zavoljo nekakih teorij, ki mu jih je natvezi! Radič in ua ljubo hr-vatski politični, gospodi, ki je v Jugoslaviji tako slabo krmarila, da je razbila barko?!
Spoznanje bo vedno jačje i.p trše — in to je tolažba onih, ki verujejo v bodočnost jugoslovanske države. Na najboljši poti k preorientaoiji so hrv&tski gospodarski krogi, ki se dobro zavedajo, kaj pomeni v današnjih trdih razmerah urejena, za življenje sposobna država in koliko šikede ima ekonomsko življenje, čo se zaplete v vrtinec strankarsko-po-litičnik gesel. Mnogi gospodarski krogi ua Hrvatskern, ki so doslej celo financirali separatistično gibanje Radiča in njegove kamarile, so v oči gl e d novim krizam, ki jih prinaša normalizacija svetovnih gospodarskih razmer, spremenili smer in se začenjajo bližati pristanišču edino možnega sporazuma, ki sloni na uačelu državnega in narodnega jedi nslva. Vstop dr. Šurmina ip dr. Drin-kovica v sedanjo vlado in njih ozke zveze s hrva>tskimi gospodarskimi krogi so najboljši znak, kam je usmerjena ta preorientacija. Kaj uvidevajo odgovorni gospodarski krogi? Da se z radičev-sk demagogi j o ne pride nikamor, da je ideja o samostojni hrvatski republiki prazna iluzija, od katere gospodarstvo ne more živeti in da bi morebitna mala državica, odkupljena z državljansko vojno in z ogromnim riziko, odprla duri popolnemu osiromašen ju Hrvateke in nje zasužnjenju tujemu kapitalu. Zato so gospodarski krogi na Hrvatskoin odrekli nadaljno pomoč Radič. Za njim so ostale še nezadostno poučene kmečke mase in impotentna zajednicarska inteligenca, ki si ni znala pridobiti ljudskega zaupanja in živi sedaj od Radičevega kruha.
Ob tem času je Radij na potu, da napravi nov in zadnji salto mortale. To so njegove zveze z ruskimi boljševiki. Iz same kljubovalnosti se je zapletel v njihovo skrajno razpredeno propagandno mrežo in postal emisar krvave revolucije, ki naj vrže Balkan in Srednjo Evropo v nove strahotne zapletijaje. — Ljudstvo vpij« po nriru in sporazumu,
Leto: V. — Številka: 280.
Radič pa ga suva v potoke krvi! Naravno je, da ra hrvatski gospodarski krogi, najsibodo še tako zaverovani v tradicijo hrvatskega državnega prava, ne morejo ogrevati za sovjetsko propagando, ki' odpira najtemnejšo perspektivo.
Kaj pomeni sovjetska propaganda, se je najlepše pokazalo te dni na Estonskem, kjer so komunisti s pomočjo ruskega denarja vprizorili vstajo. Sovjetska vlada dola smotreno in z vecmisredstvi za podpihovanje revolucije. Njen največji up je Balkan: tu je toliko zapletenih nasprotij, da trdno računa, da bo na njih kovala svoj krvavi kapital. Radič se je slepo vrgel temu orientalsko židovskemu pokretu v objemi in skuša rešiti svojo vseskozi zgrešeno narodno in kmečko politiko s pomočjo IIL iinterna ci jo n al e. Toda boš to pomeni, da j« radijevčina stopila v zadnjo fazo. Dalje ne more. Tu ji more krepka roka pripomoči, da se zadrgne z, vrvjo, ki jo je namenila drugim. Vsaka K&rjenščina j« škodljiva; so trenutki, ko v politiki velja samo odločnost, združena, z jasnimi ciljem. Sedanja vlada se tega dobro zaveda, zato bo tudi imela moč, da ukroti razbrzdano življe in jim vsili avtoriteto države. Tudi v sovjetski Rusiji obstoji vsa. politična, umetnost v znanju, brzdati množico in jim dajati smer.
To so vidiki, ki se otvarjajo skozi prve težko meglo volilnega boja.
Doma Sn po svetu.
— Himen. V Hrastniku se je poročil vrli narodni delavec iu somišljenik demokratske stranke g. Miloš Roš, učitelj, z gdčno Silo Vastičevo iz Hrastnika. — Živio!
— Iz politične službe. Za srezkega poglavarja v Šmarju je imenovan g. vladni komisar dr. Anton Farčnik iz Celja.
— Politični - propagandistični tečaj priredi 7. in 8. trn. v Mariboru oblastni odbor Orjune za mariborsko oblast.
—1 Samomor pri Sv. Petru pri Mari« boru. Dne 4. trn. sta bila pri Sv. Petru kar dva samomora. O samomora nekega mariborskega trgovca poročamo na drugem mestu. Istega dne se je v gozdu posestnika Petelinšeka obesil 581 etni brezposelni dninar Pavel Reisman, doma iz Sv. Marjete ob Pesnici. Obešene« je bil' velik alkoholik in je naiibrže v pijanosti sklenil račune svojega življenja. —* Pokopali so ga na ondotnem pokopališču
— Sklad Joška Rajha. V počaščeeje spomina pokojnega staroste Ljutomerskega Sokola, so darovali za Sokolski’ dom v Ljutomeru doslej; po 1000 din.: dr. Anton Heric, Viktor Kukovec, Podružnica Slovenske banke, Fran Seršen, Fric Zemljič, vsi iz Ljutomera in Drago Vargazon iz Murskega Središča; 690 din. Venceslav Vilar; po 500 din: O. M. Senčar, dr. Marko Stajnko, dr. Ivan Stojan, mag. Fran Tuček; 400 din. Marko Rosen-berg; po 300 din.: Ciril Miki, omizje pri Rajhu ua Moti 23. nov. 1924; din. 210 zbirka ob otvoritvi železnice v Seršeno-vi kleti; po 200 din.; Josip Jelovšek, Ig. Šinigoj, dr. Ivan Tratnik, Franc Za-cheri; po 100 din.; inž. Rudolf Kaučič, Ljubljana, Janko Krajnc, Maribor, Ivan Kreft, Sv. Juri o. Šč.. dr. Boris Mihalič, Maribor, Dragotin Sirec, Celju, major v p. Ludvik Skuhala, Ljubljana, kapetan. Lojze Šijanec, Bito!j, Jakob Zemljič, Radenci, Fran Lubej, 61 ra n c K>kee, oba Ljutomer; po 50 din.; Jožef Gregorinčič, Andrej Hanžel. Rafko Marš, Franc Rižnar, Ivam Škrajnar, Pero Veselič, Franc Vogrinec vsi iz Ljutomera; 25 din.; Ant. Božič, Radoslave!, Fran Cvetko. Vučja vas, Anton Mišja Križevci; po 20 din.: F. Karbaš, Slavko Stopar, oba iz L ju-
Mn Jata" pili HM VEtER
v nedeljo, 7. decembra 1924 v restavraciji „Pri Plzenskem viruM, Tatenbachova ulica. — Začetek ob 7. uri zvečer.
Oaroue za občarouanje nai se izroča u trgouini POŽRR, Sospaska ulica ali u trgouini ŽIHIGOI, Rlekscnčroua cesta 38.
tomera, Franc Šafarič, Križevci. Vsem '■darovalcem sokolska zahvala. Nadaljna darila se objavijo. Zdravo!
— Božični darovi za Podmladek društva Rdečega Križa. Lani je poslala ameriška deca našim šolam, ki so pri Pod mladku društva Rdečega križa, razna božična darila, kakor dečje igrače, ročna dela, knjige, slike, pisma. Naši otroci so se za sprejeta darila zahvalili v pismih, nekatere šole pa so poslale svoja davila. Posebno so občudovali pri glavnem odboru v Beogradu zelo lično izdelane mape dekliških, .šol. Kakor čujemo, dobimo tudi letos od ameriške d oec božičnih darov.
— Obnovitev tkanja domačega platna. Ponekod je domače platnairstvo popolnoma. ponehalo v škodo hišnega gospodarstva. • Izdelovanj« domačega platna ni tako težavno, kakor,si mogoče kdo misli. V. Beli Krajini sodace v vsaki hiši in to delajjO'tam. ,že'ne in dekleta. Tkanju se je.inogoČe priučili v dobrem mesecu. — ■Nekaj belokranjskih deklet bi bilo pripravljenih iti poučevat drugam v tej stroki, če bi se zanimali kje za to. Odsek za likvidacijo Kranjske deželne impvine je pripravljen dati stative za ttecaje na Tazpolago proti malenkostni odškodnini. Mogoče bi se zgenila žnnnn-stva, da bi se zavzela za to stvar. Tozadevna pojasnila, da je Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 6 il.
— Znanstveni dvoboj v Parizu. Poljskemu pisatelj n F. Ossen dow-:kemu, ki je izdal pod znanstveno etiketo knjigo: »Živali, ljudje, bogovi«, v kateri opisuje potovanje čez Mongolijo in Tibet, so o-čitali nekateri veščaki, zlasti znani Swen Hedin, da so mnoge njegove trditve plod domišljije in da nimajo znanstvene veljave. Oss©ndowski si je na podlagi te svoje knjige pridobil svetovni sloves in je postal elan nekaterih zelo odličnih znanstvenih društev. Švicarski
»učenjak d,r. Monfanden pa je pozval Ossendowskega na dvoboj, ki se je najprej vršil pismeno, nato pa zaključil pred številnimi učenimi poslušalci v Parizu. Tekom zelo estre in napete diskusije je moral Ossendovski podleči in priznati, da njegov spis nima znanstvene cene, temveč da gre za literarno pripovedovanje osebnih doživljajev in izkušenj drugih. Trditev dr. Montndona, da Ossendowski sploh ni bil v Tibetu, je Ossendovvski pobil. Tako je končana znanstvena afera, za katero so se zanima li vsi’ evropski učenjaki in široki krogi ieiitatel jev.
— Jugoslovenski aufomobilski klub v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor dne 15. decembra tl. ob 5. uri pop. *v prostorih restavracije »Slon« v Ljubljani. — Odbor.	-759
— Za avstrijsko artnado je navdušena zadnja štev. mariborske so e. demokratične »Volksstimme«, ki v ostalem neprestano zabavlja in psuje na militarizem, zlasti če gre za naeo jugoslovansko vojsko. Pa seveda: avstrijska vojska jfe socialistično »strokovno« organizirana. Zato tako navdušenje za ruski in avstrijski militarizem!
— Razpis obrtniških podpor. :>OLče-slovensko obrtno društvo v Celju« razpisuje 10 obrtniških podpor in sicer 5 po 300 din. in 5 po 100 din. pod sledečimi Pogoji: 1. Pravico do podpore imajo siromašni obrtniki, ki so sedaj ali so saj bili redni člani društva, kakor tudi siromašne vdove in otroci takih obrtnikov. 2. Utemeljene prošnje (kolka proste) je vložiti do 15. decembra 1924 v IJradu za pospeševanje obrti v Celju (Vrvarska ulica št. 1, vis-avis okoliški osnovni šoli, pritličje). 3. Društveno na čolstvo bo po slobodnem prevdarku presojalo večjo ali manjšo utemeljenost prošenj in priznavalo podpore. Celje, dne 1. decembra 1924. Za načelstvo: Ivan Rebek l. r. predsednik.
— Izvanredno zdravilo proti vsem vrstam revmatizma. Po tej grozni vojski trpi naš narod mnogo od reumatizma, in mnogi ne vejo. da se da ta bolezen zdaj na lahko in hitro ozdraviti z zdravilom Radio-Balžarnica; dr. Rahlejeva. Še v Rusiji se je dr. Rahle,jev posvetil proučevanju tega zdravila, in je njegovo mnogoletno delo redilo zaslužen plod. Pred dtoma letoma je preizkušal svoje zdravilo v Sloveniji in je dosegel izvan-redep rezultat, tako, da je danes njegovo zdravilo priznano kot edino in najboljše sredstvo proti vsem vrstam reu-matizma. O njegovi zdravski moči pričajo najbolje potrdila profesorjev in lekarnarjev ter zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov. Radio-Balsamlca deluje hitro ne pušča nobenih posledic niti na koži niti v organizmu, ter apsolutno ne škoduje srcu. Z 2 do 3 steklemeieami Radio-Balsamico se ozdravi tudi najstarejši reumatizem1. Zdravilo se izdeluje in dobiva v Laboratoriju Radio-Balsa-rnica Beograd, Kosovsko ulim 43.
— Vječni ženski problem. Kako *dn o-d rž ati svoju Ijepotu? Svaki odgovor na to pitanje našim damama dobro je do-šao. ali pravo rješenje je svakome pri ruci: na j Veča pažnja treba da se posv jeti higijenskoj njezi ti jela, — »Liso form« koji tijelo stalno osvježuje i drži ga čistim, ne smije manjkati u kupaoni moderne žene. — Kopanje, pranje, dnevna intimna toaleta, liječenje rana. Pa čak i čiščenje stana, sve se to danas ne može bez »Lisoforma« ni zamisliti. Glavna se odlika toga proizvoda naprama drugim preparatima sastoji u torne, što je on pored svojeg potpunog desinficiranja potpuno neškodljiv.
Marafeos^t«.© vesfL
Maribor 6 decembra 19?4
MuzškaJno-čgodovtnska reminiscenca, ki Je v zvezi z »ubi-leero trgovskega društva.
Zadnje dneve slavi lahko slovenski mariborski muzikalni pok ret kar tri jubileje in sicer:
1.	Štiridesetletnico ustanovitve slovenskega mešanega zborovega petja. Dne 23. novembra 1884 je priredilo Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju, ki se je izcimilo iz ondotnega čitalniškega mešanega zbora, v Mariboru svoj
prvi koncert in sicer v takratni gostilniški dvorani v Aleksandrovi cesti št. 25 (poprej kino). Ta koncert je dal pobudo, da se je ustanovil tudi v Mariboru mešani čitalniški pevski zbor. (Isto-tako je dvajset let poprej —-leta 1854 — dal mariborski moški pevski zbor Čitalnico povod, da se je Ustanovil v Ptuju čitalniški zbor in to po uspelem nastopu Mariborčanov pri otvoritvi ondotne čitalnice).
2. O petindvajsetletnici otvoritve Narodnega doma je poročal »Tabor« z dne •30. novembra tl. Za razmah vsega kulturnega in društvenega življenja in s tem tudi pevskega pokreta, je bil ta dogodek najvažnejši.
3. Začetek sistematične gojitve instrumentalne glasbo mod mariborskimi Slovenci pa je spojen z ustanovitvijo Trgovskega društva. Slovenska instrumentalna glasba slavi torej lahko s tem društvom vred svoj dvajsetletni obstanek, kajti pod okriljem Trg. društva so istočasno osnovali ljubitelji instrumentalne glasbe svoj Godbeni klub. Tz takratnih časniških poročil o nastopih tega kluba pri raznih prilikah pa ne moremo posneti, kedo so tisti inicijatorji in posamezni igralci, kajti običaj je bil, da so se imena nastopajočih oiseb v javnosti zamolčala in to ne brez vzroka. — Danes torej lahko poročamo, da ie dal pobudo k ustanovitvi omenjenega kluba g. Berdajs, ki je stavil tudi svoje prostore v te namene na razpolago. Med stalnimi sodelavci so omeniti zlasti g. Bureš, pokojni kazn. učitelj Stegnar ter g. Koudelka, tajnik okrajnega glavarstva, ki je bil tudi artistični vodja. Število instrumentalistov je rasti o in iz francoske zasedbe se je razvil godalni orkester, ki je nastopal zlasti pri prireditvah Dramatičnega društva. Leta 1909 se je izcimilo iz Godbenega kluba samostojno Glasbeno društvo, ki je doživelo že v predvojni dobi lep razvoj.
H. D.
*
Kaj te s starim mestnim pokopališčem.
Mestni magistrat nam je dal na razpolago nastopni odlok:
Da se ugodi posestnikom grobnic ne da bi se glede zatvoritve pokopališča kaj spremenilo, je mestni svet mariborski sklenil sledečo:
Za prihodnjih pet let, t, j. do 30. aprila 1929, se dovoljuje, da se na cerkvenem pokopališču Maribor mesto, pokopavajo v že obstoječih družinskih grobnicah trupla družinskih članov za najdaljšo dobo pol leta. To dovoljenje pa se lahko vsak čas prekliče.
Za vsak posamezen slučaj takega pokopavanja je treba prositi mestni magistrat dovoljenja, ki se bo izdalo od slučaja do slučaja samo pod pogojem, da se prosilec zaveže, da bo pred potekom tega pol leta dvignil vsa trupla iz te grobnice in jih pusti) pokopati drugod. Dovoljenje za to provizorično pokopavanje je nadalje zvezano s kaucijo, ki jo mora položiti prosilec in ki jo od slučaja do slučaja določi mestni pogrebni za-1
voa po oDsiojecm razmeram ra Kaneta se položi v mestnem knjigovodstvu ter se . vloži pri mestni hranilnici na ime stranke, ki je za to prosila in ki je kaucijo položila. Po dvigu trupel mora posestnik grobnice grobišče in zid, ki ga obdaja, poravnati. Vložna knjižica se shranjuje pri mestnem knjigovodstvu ter se izroči stranki potem, ko so bila trupla dvignjena. Če se po preteku dovoljenega polletnega roke za provizorično pokopavanje ne izvrši od stranke same ekshumacija vseh trupel, izvrši ekshumacijo in zopetni pokop mestna občina oziroma mestni pogrebni zavod ter se ta trupla pokopljejo na mestnem1 pokopališču na Pobrežju, prvotni posestnik grobnice pa je v tem slučaju zgubil svojo posestno pravico do grobnice. Za kritje stroškov te ekshumacije in zopetnega pokopa se uporabi gori navedena kanci j a ter so pri določitvi višine kau-cije ti stroski merodajni. Provizorični pokop trupel na ta način se dovoljuje le V zalotani kovinski krsti. Mestni pogrebni zavod vodi natančno seznam tako dovol jenih provizoričnih pokopov ter obvešča mestni fizika,t od slučaja do slučaja o poteku polletnega termina.
Dodatno k temu nam je poslal gosp. mestni fizik dr. Leonhard še posebno pojasnilo, v katerem pravi med drugim:
Ker krožijo najrazličnejše in najne-verjetnejše vesti o nadaljpi usodi opuščenega cerkvenega pokopališča v mestnem okolišu in ker se omenja pri tem specialno kot osebno merodajnega mene, mestnega fizika, čutim dolžnost pojasniti sledeče:
S sklepom mestnega sveta z dne 6. U. 1914 se je cerkvepo nokonališče v Mariboru (mesto) s 30. IV. 1914 zaprlo in sicer s pripombo, da je pokopavanje v družinskih grobovih še 5 let to je do 30. aprila 1919 in pokopavanje v družinskih grobnicah še 10 let to: j. do 30. aprila 1924 dopustno. Nadalje je mestni svet dne 15. nov. 1924 pod št. 16933. sklenil, da je dovoljeno provizorično pokopavanje za pol leta v družinskih grobnicah, pogoje glej zgoraj.
V 40 letih to je do .30. aprila 1954 morajo biti vsi spomeniki, križi in ograje, ki se nahajajo na pakopaKseu, odstranjeni, vendar sl mestni Svet pridržuje pravico to končno opustitev pokopališča odrediti tudi prejj Neoskrbovane grobove in1 razpadajoče grobnice mora .lastnik pokopališča izravnati oz. zasuti če se tozadevnemu opominu osebe, ki so dolžne vanje skrbeli, piso odzvale tekom enega leta ali če je ostal razglas nabit skozi 3 tedne na župnijskih in pokopaliških vratih brezuspešen-
Dr. Oetker-Jev
prah za Puddmg-
Svetla glava
Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH Maribor
Kultura in umetnost.
Društvo SVn M©tB©pSa-
f Družba sv. Mohorja je nesporno pripomogla k omaki slovenskega ljudstva, vendar pa lahko rečemo, da je Mohorjeva družba bila — in ne bo več. To, kar jo danes, je starost, poskus, da se prilagodi razmeram in da deluje kot nekoč- a tiste moči, ki jo je kazala pred 10—15 Teti in še preje ni več. No verjamemo, ida bi se ji koda j povrnila. Število nje-iftih udov je še vegpo lepo — skoraj '40.000' jih šteje, kar znači, da razpošlje blkoil 160.000 knjig na leto med slovensko ljudstvo. Bila so leta, ko se je število udov bližalo 100.000, Danes te možnosti ni več. Deloma so krive nove razmere, ki družbi nikakor niso bile ugodne, dobršen del krivde pa pripisujemo nji sami na rovaš. Ne verjamemo, da je veli.k del udov povsem zadovoljen s knjigami, ki mu jih nudi družba. Tisti, ki niso v njenih vrstah, so še manj zadovoljni. Odločilni možje v Mah. družbi, ki ima nota bene še vedno značaj cerkvene bratovščine, so mnenja, da ima slovensko slovstvo že vsega dovolj, le verskih knjig mu nedostaja. Zanje skr-be duhovni gospodje z oz or n o nežnostjo in 'se no vprašujejo, koliko dejanskih u-epehov pač prinaša obilen konzum verske literature v Slovencih. Mi, ki gledamo svet raeionelno, moramo ugotovili, da te — z verskega stališča lepo pisane knjige— po večini zgreše svoj cilj. Vsaj pri narodni masi ni opaziti pozitivnih uspehov. Velika večina naročnikov jih punti nerazrezane, saj so daleč od dana-
šnjega socialnega življenja, od trde žlv-ljenske borbe, ko mora slednji kmet potrošiti največ energije za to. da ?i izboljša trd položaj. Letos je Družba izdala knjigo: »Apostoli Gospodovi«. Za prihodnje leto nudi udom kar 2 knjigi religiozne vsebine:	II.	del	»Apostolov
Gospodovih« in nekako apologetično knjigo patra Tominca. Svoje dni je izdala »Pamet in vero« v 2 zvezkih — pa se ni nič zboljšalo ne pamet ne vera.. Ne trdimo, da bi morala Družba skočiti iz obzorja cerkvene bratovščine v racionalizem. Mislimo pa, da bi bolj ustregla svojim udom, če bi bila tudi pri verski propagandi bolj pragmatična in ako bi nudila več gradiva, ki je ljudem potrebno za trdo življenje.
Mod letošnjimi publikacijami je za pretežno večino Mohorjeve publika Turkovo »Travništvo« taka knjiga. Koledar je dobro urejen, lično tiskan in prinaša lepo vrsto zanimivih prispevkov. Gremo molče mimo gradiva, ki ima enostransko politično tendenco. V članku »Slovenci in Jugoslavija« je vzlic temu mnogo umestnih naukov našemu ljudstvu. Lepa je Finžgar jeva povest »Beli ženin«, ki imua ilustracije po čisto modernih manirah — novost za hribovske vasi. Med gospodarskimi in pravnimi članki je tudi kratka dr. Piitamiceva razprava: »Kaj jo ustava?« — šarabonovi pregledi bodo tudi našli dovolj bralcev ob zimskih večerih na vasi. »Koledarju« se pozna vešča Finžgarjeva roka, »Slovenske Večernice« prinašajo nadaljevanje Vernove povesti »Carski sel«. Koliko biserov iz svetovnega slovstva bi lahko Prinesle Večernice, če bi bil Mo-
horjev odbor manj ozkosrčen! Koliko novih razgledov bi se lahko odprlo iz kmečke hiše, kjer bi leto za letom željno, hrepeneče pričakovali knjig! Razen že omenjenih versko-poučnih knjig bo Mohorjeva družba izdala prihodnje leto Koledar, Večernice (Jakličeva zgodovinska povest izza dobe tlačanstva), konec »Travništva« in »Poljudno kemijo« prof. Pengova. Nudi tedaj zopet 6 knjig, kar znači kvantitativen napredek. O kakovosti se bomo še prepričali. Sklepamo samo to, da Družba sv. Mohorja ni več duševna Matica slovenskega ljudstva kot je bila pred 30—40 leti. Zakaj tudi slovensko ljudistvo ni več to, kar je bilo takrat. In čez 40 let zopet ne bo to, kar je danes. Mohorjeva družba pa že sedaj preveč da na — anahro-
nizme.
x Verdi: Trubadur. Poleg Rigoleita 3n Traviate je predvsem Trubadur opera, ki je pomagala razširjati skladateljev sloves po svetu. In še danes, po preteku več kakor 70 let od prve uprizoritve, se šteje Trubadur še zmtiraj k najbolj priljubljenim gledališkim delom; prav nič še ni izgubil na življenski moči. Libreto je poln bogate fantazije, trpi pa na potrebni jasnosti, skladnosti in notranji nepretrganosti, kajti sestavljen je bil očividno na tem, nuditi priliko za uvodi tov učinkujočih arij. In to je skladatelj tudi v zadostni meri in spretno izkoriščal. Glasba je polna italijanske vročekrvnosti, bogata na inspiraciji ter nevsahljivi melodiki. K teniu se pridružuje še izrazita ritmika, polna
vsakovrstnih kontrastov, ter sveža orkestracija, ki.je svoje vrstna istotako V karakterizaciji poedioili nastopajočih oseb, kakor tudi raznih dogodljajev. Le umotvori tako polnokrvnih dramatikov, kakor je baš Verdi, morejo ohranit skozi dolge dobe enako. učinkovitost. O tem! snuo se uverili tudi pri prvih predstavah v našem gledališču in rečemo lahko že danes, da se je naš operni repertoar o-bogatil z izredno privlačnim delom. — V naslovni vlogi trubadurja'Maurica jo nastopil g. Petrovski. Njegov tokratni nastop moramo ime n a vati napredek napram njegovemu Don Joseju v Carin en. In prav povoljeo. Osobito v igri jo bil že sigurneji in tudi gibčneji. Za svoj stretto v tretjem dejanju jo prejel posebno topel aplavz, kar mu bo gotovo v vzpodbudo k vztrajnemu študiju. V vlogi grofa Lune.je nastopil g. G o v o r o v. Njegovo vsebinsko razumevanje posameznih vlog napreduje. To je razveseljivo in uverjeni smo, da bo ta moč, očividno resnega stremljenja, tudi sama najbolj spoznala, da še sedanje pevske kvalitete ne zadostil jejo in da bo treba tudi besedni izgovarjavi darovati kar največjo pažnjo. To velja še glede absolutno čiste intonacije. Tonski materija! vsebuje pač ppedinc vabljive tone, ki naj bodo podlaga temelji-temn pevskemu šolanju. Fe r ran.d o (g. O k si’liski) je imel priliko, razvijati svoje lepe pevske in dramatske zmožnosti. Gdč. Vladi mi ra (kot Leonora) je bila v igri dostojanstvena in vrlo simpatična. Za. izvršitev koloraturnih mest je njen glas dosti prožen in gibčen. Ko bi pa še vseboval potrebno dramatsko moč, kate-
V Ma/liboru, 'dne 1. decembra 1924.
1 A tt O H*.
citron o.
Ako se kak nagrobni spomenik radi razpadanja odstrani, sc mora napnmer-nem kraju pokopališča skozi 1 ^tosh raniti. Ta čas lalrko lastnik spomenika ali njegov pravni naslednik spomenik reklamira. Po poteku te dobe zapade v korist pokopališkemu fondu.
Obstoj pokopališča je predviden to-rai do 30. aprila 1954, podana pa je -ua. važna podlaga, da se ta pokopališki pro-štor Po enem letu lahko grabim kot vrt, travnik ali njiva in od -J0. aprila 1929 naprej kot stavbišče.	tvvo
Kako dolgo bo opuščeno pokopaliife obstojalo je odvisno od tega, k o vzdrževano in gotovo ni verjetno, oe bo pokopališče primerno
bila, končna opustitev potrebna Pred 30. aprilom 1954. Če pa pokopališče so na-nrei brez pietete, kakor do sedaj, iaz-pada, se lahko skoraj z gotovostjo trda JL sc teera ne bo trpelo do 1. i9.>t. .laz osebno ua obstoj pokopališča nimam nobene druge ingerence, kaiKor da kot uradni zdravnik delam na to^ da K i vršujejo sanitetno policijski da se lastnik pokopališča P^ili k tem,. da vzdržuje pokopališče v redu. valstvo Pa bo k daljnemu
pališča vec	širjenjem
grobišč m grobnic, kah.01 pa * neresničnih govoric- ^
«r,v<>ira župana. Mestni im. Zaprisega‘	laj okrožnico, v ka-
magistrat^je	seja	mestnega	občin-
«h 18. uri v mestni dvorani.	,
m Belgijski svetovni potnik v Mari, boru. Danes se je oglasil v a«*- J«« *
ciji Luxeabm-žan 0arJ JJ** Bruseljski’ ki notuje pes sirom sv e .a.	1
Central-Touring-Club ie razpisa nag.m do 350.000 zlatih frankov on.m ,
8. junija 1930 prehodil peš G-.000	^	Jfj
ladji 27.000 km. Na pot se je p ^
po^mnih turmtov,^i so^.^	er	je
potovala iz Bruslja.	^
beno loterijo. Z novim letom 1925 bo da- nesročena spekulacija Truplo je bilo nih v promet 10.000 srečk. Srečka bo sta- pokopano uh pokopališču pri Sv. 1 etru. la 50 din. Manj premožni si bodo lahko n. Blagoslavljanje novib zvonov v nabavili srečko z mesečnimi obroki po frančiškanski cerkvi. Bazilika na Alek-5 din. Dne 1. junija 192-5 sc bo vršilo žre-j sandrovi cesti bo dobila petero novih banje Glavni dobitek je popolnoma no- zvonov, ki bodo jutri, v nedeljo dre 7. V.a hiša za eno družino. Hiša bo na raz- trn. slovesno prepeljani iz zvonolivarne polago prihodnjo jesen. Za drugi dobi-j v Melju in nato okoli 10. ure blaKcslov-tek je določena kompletna stanovanjska J ljeni. Blagoslovitev bo izvršil knezoškof oprema za dve sobi in kuhinjo. V celem, dr. Karlin. _	_	.	....
je 300 dobitkov, katerih skupno vrednost | m Vojni invalida, zeleznis i_ invalidi se ceni na poldrugi milijon kron. Upa- j in upokojenci vseh vrst m .vabijo najemo, da bodo ugodni pogoji (odplačevanja
iie, Italije m bv«* ^ m	-
_i Mariboru na jugoslovanska tla. Od-S pojde preko Beograda v Romunijo.
sabo ima že 11.910 km. Naročeno nra e, da mora skrbno voditi s fotografski-li posnetki opremljeni dnevnik, v ka-erem beleži svoja opazovanja posa-leznih narodih in razmera,h.^ Njegova glasilu a knjiga, ki nam1 jo je dal ti a 'pogled, izkazuje nekatere znamenite .vtogi-ame, med njimi Poiuearelevega, /bertovega, Stressemanuovega, Beneše-•ega in Mussolinijevega. G. Steppinger stane dva dni v Mariboru. Navezan je a razprodajo svojih razglednic in to-do priporočamo ljubiteljem športa in -sem drugim Mariborčanom, 'la mu grelo ob bivanju v Mariboru Kolisor le
nog&če na roko.	,
m Stavbena loterija v Mariboru. Od-
ior za »Dom ubogih« .ie začel priprav jati zgradbo velikega poslopja, v katerem bi našli streho in dom najrevnejši irezstanovanjci. Njegova prva akcija ib stoji v tem. da bo otvoril veliko stav-
stanek, ki se vrši v nedeljo dne 7. dec. 1924 ob id 10. uri v gostilni g. Orovič, Vetrinjska ulica št. 24. Dolžnost vseh zgoraj navedenih trpinov je da se sestanka sigurno udeležijo.
m Društvo stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov za Maribor in bližnjo okolico (Rotovški trg 1) nazna-
v obrokih) omogočilo tudi manj premožnim slojem, da se bodo udeležili te plemenite akcije, ki bo srečnemu posamezniku naklonila lastno hišo v Mariboru.
m Tečaji »Ljudske univerze«. Snoči so se sestali k prvi učni uri priglašsnci
tečaja, ki ga »Ljudska univerza« prireja ------------------ _	..
iz matematike, geometrije in slovenske-: n ja, da pomnoži do preklica uradni cas ga pravopisa. Priglasilo se je okoli 40 za dva .popoldneva in sicer v orex n zanimancev, ,ki izvršujejo tako imeaova- petek od 14. do 17. ui e U. o.) S oum, ne »nižje« poklice: rokodelcev in želez-, bo hoče dati društvo mnogim najemm-ničarjev je največ. Večinoma jih je pri-j kom večjo priložnost da se se pravocas-vedla v tečaj iskrena želja, da si razši-; no organizirajo 111 _ stari elnm vplačuje-rijo znanje; le manjšini gre za to, da se jo zaostalo članarino.	i* «\
pripravi za meščanskošolski izpit, ki bij m Vsi e d praznika v pondeuck ure o. železniške nastavi jence uvrstil v pod- tm. »Tabor« ne izide. # uradniško kategorijo. Misel o prirejanju j o Sokolske plesne v s.le. v sled ravnili takih in podobnih tečajev je tedaj pa- 5 prireditev v prostorih Narodnega t.oma dla na rodna tla in upajmo, da bodo tu- se vrši prihodnja plesna, vaja aiuzega di dejanski uspehi razveseljivi. Pouk bo, oddelka scle prihodnjo soboto, to je dne dvakrat ua teden in sicer v torek in pe-. 13. tm.
tek cd 7,—10. ure zvečer v prostorih | m Dužabni večer Orjjane so vrši o »Ljudske univerze«. Zakesneli zaniman- j priliki dvodnevnega tečaja^ delegatov iz ei imajo do torka priliko, da se prigla-j mariborske oblasti v nedeljo 'ne 7. oec. se in začnejo z ostalimi redni tečajni po-! ob 20. uri. Člane se poziva k mnogobrij-uk. Seveda si lahko posameznik izbere; ni udeležbi! Ostal narodno občinstvo se predmete, če noče obiskati vseh treh. Po-! vljudno vabi! Komisar! zneje se bo otvorihtečaj za nadaljne' Pope!danske predstave v mariborskem predmete: zgodovina fizika itd.	'	gledališču. “V nedeljo, 7 tm. sc. pricno v
m Ne enega oficirja! Iz občinstva smo mariborskem gledaiivcu P' polaamke prejeli: Zadnjič ste povsem upravičeno i predstave cb 15. uri. Prva popoldanska zabeležili dejstvo, da se naši častniki ne ; predstava je v nedeljo 7 tm. \ prizor se udeležujejo nacionalnih in kulturnih »Liliom«. Druga popoldanska predstava prireditev. To ni bila graja, in če bi tudi je v pon d c-1 jek 8. tm. \ prizori sc »Pobila graja, bi jo moral na j večji prija- terčkove poslednje ^nh«. telj naše vojske odobriti. Kajti mi ve- j m Škrlatici v Krčevini. Mestni mamo. da je vojska del narodnega telesa gistrat nam poroča: Ker se je v lvrcevi-in se ne sme izolirati od narodnega živ- ni št. 147 in 152 pripetilo več slučajev Ijenja, tem manj tu na meji, pred očmi Škrlatice in ker ni znano v kolikor je tujega življa, ki zna ceniti pomen repre- ta bolezen v obeh gosto naseljenih hiš-zentance. Če uvažiiuo, koliko žrtvujejo nih kompleksih v Krčevini razširjena, za take prireditve državni uradniki, ki ostanejo do nadaljnega zaprte za šolski so plačani veliko slabše nego častniki, obisk v -mestu Maribor, to se pravi pre-ne pripustimo izgovora o denarnih tez- biva.lci his ne smejo obiskati sol v mest-kočah. Sedaj pa' zab-iležite, g. urednik, nem okolišu, sledeče hiše: štev._42, 144, še našo informacijo iz Zagreba. Dne 30. 147,	149,	150,	151.	152.	15-k	156,
novembra je v tamošnjem jmgoslov. so-	157,	158, 159,	160, 161,	162.	163.	164.
kolskem društvu predaval ugledni ma-	165,	166, 167,	168, 169,	171.	172.	173.
riborski nacionalni borec g. dr. Pivko.	195.	196,	197,	193, 199,	200.	201.	-02-
Med slušatelji so bili vsi višji oficirji	Ukanjen je kontumaca bo objavljeno pra-
zagrebških garnizij, njim na čelu sam vo-ca-sno. ^	_	.
amiijski poveljnik. Mi smo imeli že ve- m Prošnja ubogega inva.ida. rezki, liko podobnih predavanj — toda. Napra- 80%ni invalid, na pljučih bolan, vsakc-vimo rajši piko, zj} dekoracijo pa posta- ga dela nezmožen, po večini prikovan viino latinsko frazo: Sapienti sat!	!	posteljo, z ženo in 5 otro.ci, ki so nepre-
m Samomor mariborskega trgovca, skrbi jeni, živi v največji bedi in rev-Dno 4. tm. zvečer je naznanil neki kmet ščini, ter prosi vsa dobra srca, naj sega orožniški postaji v St. Petru pri Mari- usmilijo in naj i-zroče svoja darila v boru, da je našel ob cesti v vasi Cele- uredništvu »Tabora«, kjer se izve tudi strina neznanega obešene a. Orožniška	ime	in naslov	reveža,
patrulja, ki je šla na lice mesta, je ua m Hotel Halbividl, danes soboto, ne-podlngi dokumentov, ki so jih našli pri deljo in pondeljek (praznik) jutranji in obešencu, ugotovila, da je storil samomor večerni koncert. Specialitete: sočni go-mariborski trgovec Henrik Primož s Tr- laš, pečene klobase, sulčevi izrezki. 2772 žaške ceste št. 9. V smrt ga je gnala po- m Izobraževalno društvo »Bratstvo«
vabi cenjeno občinstvo, da se udeleži Miklavževe prireditve v vseh prostorih gostilne »Jadran«, Rotovški trg. št. 2., ki se vrši v soboto dne 6. tm. Ob K20. uri razdelitev daril, po razdelitvi^ daril zabava s plesom. Darila se oddajo pri gospodični natakarici. — Vstopnina^ je samo 5 Din. — Zdravo! Odbor! N 60 m Grajska, klet. V nedeljo 7. in v pondeljek 8. dcc. koncert začetek ob 5. uri pop. Morske ribe na razpolago. 2771.
m Kavarna mestni park. Dnevno svi-ra znani in priljubljeni pianist Mirko Hcrcer od 21. do Vi3. ure. Kavarna jev nedeljo in praznik tudi popoldne odprta. ‘	2767
m Razstava perila. Opozarjamo na razstavo perila in rečnih del atelijeja »Valencienne« v modni trgovini Miche-litsch, Gosposka ul. 14, v nedeljo in pcm-deljek od 16. do 20. ure.	2763
Za gospodje neophoano potrebno.
REPERTOAR.
Sobota. 6. dec. »Peirčkove poslednje sa-nje«. Ab A. premijera.
Nedelja, 7. dec. ob 15. uri »Liliom«. Navadno dramske cene. Ob 19 'A »Car-men«, Ab. C. Gostuje g. Camrnarotta kot Don Jose.
Pondeljek, 8. dcc. ob 15. uri »Petrčkove poslednje sanje«, (mladinska predstava).' — Ob 19 H. »Apolonov hram« Ab. E.
Torek. 9. dcc. »Carmen«. Ab. A. Gostovanje g. Cammerotta kot »Don lose« v »Carmen«.
Premi jera Goljeve Božične povesti »Peterčkove poslednje sanje« se vrši da-ne.,, dne 6. dcc. cb 19'A. »Petrčkove poslednje sanje« so ena najlepših slovenskih mladinskih iger. Pesnik nam slika v tej povesti sanje ubogega, mladega Peterčka brez staršev. In lepe so te sanje mlade duše: Peterček se vže v drugi sliki sprehaja po Matjaževi dvorani, kamor ga vedita »Čarodej - Grča« in princ 1 ažurnih dalj »Mesec«. V tretji sliki je Peterček v gozdu na Gorjancih, kjer slavijo drevesa kot so »Oče Hrast r, »Mati - Bukva« ter gozdno prebivalstvo, s veto nočni praznik. Ko odbije ura polnoč pride Jezušček s spremstvom v gozd, blagoslovi vse, obljubi Peterčku, da ga bo peljal k bolni maanici itd. V četrti sliki Peterček umre in Jezušček pride ponj, da ga popelje v nebeško kraljestvo. — Delo je pisano mehko lirično ter zavito v bajno romantiko, ki jo je zmožna sanjati le mladostna duša otroška. Nedvomno pa bodo uživali to povest tudi odrasli, spominjajoč so pri tem veselih, mladih, neskrbnih dni, polnih čara in poezije. — Kot »Peterček« bo nastopila gdč. Savi nova, kot »Berač-Čarovrdk Grča« g. Železnik, Peterčkova umila »Mamica« bo gdč. Kraljeva, »Mesca,
ro zahteva ta partij®, bi bil seveda učinek večji. Lep uspeh je dosegla .s svojo arijo v 4. aktu. Pri gej. Mitrovičevi (kot ciganki Azunceni) je prišel izrazit temperament in igralska nadarjenost do polne veljave. V maski izborna, je vsa njena mimika, vsak gib in korak bil edinole v službi dramatseega iz-raževanja. Bila je to igra, kakor jo zahteva ta veledramska vloga. Z ozirom na dejstvo, da je pevska partija staro ciganke namenjena altistinji, in ne cra-ma tiski sopranistinji, seveda barvane značilnosti te vloge niso mogle priti do prave veljave. Navzlic temu Pa smo imeli pred seboj kreacijo, kakršno more ustvariti le izrazita umetnica. S to vlogo jc g. Mitrovičeva ludi dokazala, da je njeno torišče opera, kateri edino naj posveča svoje zmožnosti. Tudi se topot niso javljali v nobenem oziru uplivi svojočasuega delovanja v opereti. Gdč. Lubeje v a (kot Ines) je dokazala svojo uporabnost in dobro se je držal tudi R. Košir v majhni vlogi Ruiza, Zbor je pel prav sveže in poedinci se že udejstvujejo v dramatskem oziru. Režija (g. Mitrovič) je spretno izkoriščala Vga podana sredstva i'1 istotaKo so bili bostuimi primerni. Sploh je oda vsa o-Bremia lepo slikovita. Vodji cele picd-Btave (g. Mitroviču) moramo izreci |v«e priznanje in to brez vsakega pridržka. Orkester je pod njegovo taktirko u-Prav z olegnnoo in deoemtnostjo spremljal pevski del in želeli bi le, da bi bil “vedno na tem višku. Publika je izražala svojo hvaležnost in priznanje z živahnim, da cesto gramskim ploskanjem
in predstavniki poedinih vlog, z dirigentom vred, so sc morali zmiroj in ziniraj podati pred zastor, kjer so bili obdarovani z venci in darili. Gledališče J c Lilo pri premijeri, kakor pri pivi rejirizi napolnjeno.	,	H. D.
x »Nova Evropa«. 16. števiika »Nove Evrope«, ki je izšla dne 1. dec., je o! javila na uvodnem mestu članek J. Zubo-viea: »Ideja sporazuma«, ki naglasa, da mora vprašanje nar. in državnega jed; n-st-va ostati izven sporazuma, ker je temelj države iai zdaj že politično in hisio-ričuo dejstvo. Nato razpravlja pravoslavni svečenik Mil uti n Jakšič v zanimivi obliki o vprašanju cerkvenega jp-dinstva, zlasti o možnost! zedinjenja pravoslavne in katoliške cerkve. O enem izmed vedno aktuelnih problemov sedanje družine razpravlja profesor pravne fakultete v Subotici S. Troicki: > C( ikveni ili gradjapski braki« “V ženskem pregledu piše medicinka iz Anglije o londonski medicinski šoli za ženske, v finančnem pregledu pa se oglaša znani narodno-gospodarski publicist dr. I. Belin •/. razpravico o Kovanju kovinskega drobiža. V seriji člankov, ki jih piše A. Jelačič o drugi ruski rvoluciji, sledi poročilo o spominih angleškega poslanika sira Buchanana. — »Nova Evropa« bo dne 21. decembra zaključila 10. knjigo in razpisuje abonement za prihodnje leto, ki iznaša za 1 knjigo (18 zvezkov) 120 din. Na leto izide dvoje knjig. Naroča se v Zagrebu, Preradovieev trg 9 11.
x Silvester Škerl, »Stopnice v stolpu«. 1924. Založil R. L. Lipovše;?. Maribor. Poezijo mladega -»ievcu-kev.) igralca.
polne iskanja in hrepenenja. Duh, ki trepeta kot Eolova harfa v vetru lepote in skrivnosti, je ugledal svoje življenje v podobi visokega stolpa, ki moli daieč nad blato in močvirje vsakdan jo--!. — Stolp ima stopnice in okna. Mnoge stopnice mora prehoditi pesnik, preden pride do razgledov. Mimo treh oker; ga vodi pot. Tako je razdeljena zbirka šker-lovih prvencev. Pot do prvega okna se suče okoli matere in izraža mogočno vtise doživljajev; pri drugem oknu zapoje sevdalinke: razcvela se je bohotna roža mladosti in zažejala po nebeških rosah ljubezni. Potem pa je zavela hladna sapa misli in spoznanja; omagalo je srce in v polmraku je duša tipala za Bogom. Nato so se odprli razgledi. Zapoje si pesem o srcu in o tišini ter sklepa v zadnji pesmi; »Hram«: »Kjer smo videli nejasno črte, — smo zdaj polja v klasju gledali. — Rodna zemlja rasla je iz nas. — V zraku so plavale duše preprosto, — malik čredi jagnjet belih. — Pelo so tiho, skrivnostno, lepo. — To je naš Hram, dobri drugo v!. — zlata srca prijateljska!« — Silvester Škerl jo lirična natura. Njegovo oblikovanje pesniškega izražanja, kaže vpliv moderno slovenske lirike. Ima pa. osebno noto, ki bo v poznejših zbirkah prišla do polnejšega izraza. Drobna knjižica »Stopnice v stolpu« je mehka, sanjava, vseskozi mladostna knjiga, prava izpoved k širokim razgledom hrepenečega srca.
x »Planinski vestnik« je z 12. štev, ki jo izšla ta teden, zaključil 24. letnik. Vsa čast, našim planincem - časopis je pod veščo ruk o uredniia g. dr. Josipa
Tominška postal uprav vzoren, če pomislimo, da naše razmere niso preveč naklonjene takim podvzetjem. »Slovensko planinsko društvo« jc storilo vse mogoče, da povzdigne svoje glasilo na res dostojno višino. Letošnji letnik je dobil tudi večji obseg in ilustracije, ki jih je prinesel na posebnih prilogah, niso veselile zgolj naših planincev, temveč vsakega prijatelja lepe slovenske knjige. *— Zaključeni letnik tvori knjigo, ki jo bo vsakdo z ■veseljem* uvrstil v knjižnico. V 12. številki jo izšlo nadaljevanje dr. Jugovih »Plezalnih tur«, nato pa Janko Mlakarjev potopis: »V Visokih Turah«. Drobiž jo zelo bogat, in zanimiv. »Planinski Vestnik« toplo priporočamo sle-hrnemu slovenskemu domu, kjer ima naša knjiga častno mesto. Naroča se v u-pr»vi v Ljubljani. Ni niti treba po*sebej omenjati, da bo prihodnji letnik vsaj na višini letošnjega.
x Za naše Prekmurje vlada sedaj, odkar imamo ž njim železniško zvezo, veliko zanimanj^. Vsem tistim, ki bi se radi podrobneje poučili o teirn zanimivem delu slovenske zemlje, sporočamo, da je jako dober in natančen ročni zemljevid Prekmurja z Medjumurjem že v tisku in izide že tekom meseca januarja. Izda ga društvo Učiteljski dom v Mariboru. Z zemljevidom vred izide tudi kratek opis teh krajev s statističnimi podatki. Ob tej priliki opozarjamo na »Narodne pravljice iz Prekmurja«, katero je izdalo isto založništvo lani in jih ,ic dobiti po knjigarnah in pri založništvo. Ilustrirana knjižica je jako pripravno miklavževo ali pa božično darilo našim malini,
p<— n*,*«!*:
v""- .:.:*y.' ■■v11"''**'- ' v '>^)y,.^•y.■^,. ,■ ■ ■,.
Barvni traki, ogljeni papir, prebojni papir, AA/71. i?KD. LEGAT & CO., Maribor, Slovenska ul. 7, telefon 100.
božična darila
za praktično vporabo: damske torbice,
torbice za potovanj e, spise, tole. tobak, smodke. denar Itd.
SfiJ1 se dobi v največ)! izberi pri
IVAN KRAVO/, Aleksandrova c. 13
Lastna torbarska delavnica: Slomškov trg 6.
Knžižna darila m Muliti
Hanufakturo in konfekcije, obleke po meri, ^ za
— — nvu.v«v»jv,  ----------r -  — ■» 
gospode in dame, Iz lastne prvovrstne krojačnice, pripravna božična darila v moških In ženskih štofih, dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke
le pri tvrdki
Davorin Johan in drugovg
d. z o. z., Maribor, Vojašniška ul.2, pisarna: Gregorčičeva ul.1
Stara velika, najboljše renovirana
avstrijska razpošiljalna suknja Išče voditelja podružnice,
Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiio
IIIU HI* lili H||l* Hilli
ki bi jo otvorila če mogoče v centrali najbllžjem obmejnem mestu Maribor. Potrebno je dobro strokovnjaško znanje. Reflektantl, ki moraju biti Jugoslov. državljani In event. zmožni kavcije, naf pošljejo ponudbe z navedbo referenc pod šifro „S 5/4232 na anončno ekspedicijo Kienreich, Graz.
Tovarna kanditov
Fr. Rozman & Co.
Aleksandrova c
priporoča svoje priznano dobre bonbone
O □
a a □ a
o o Maribor,
a a o a o v
o □ o o
□ o
■ •v	° °
37	o □
□ a o a o v
anuauoaDarauaaDODDnL 3ULxraoauuuuuDuuuucc
ima v Gosposki ul. 27 nasproti hotela Pri zamorcu" izložene nove slike.
ir-ir-u-irTr-irinnnnnilCO
princa I ažurni h dalj« bo igral g. Kovič, »Kralja Matjaža« g. Grom, njegovo kraljico ga Kovičeva, kraljičino Alenčico gdč. Lubejeva; »Oče Hrast« bo g. Škerl, »Čarodejka - Bukova« gdč. Kovačičeva, »Poveljnik straže« g. Tovornik, Prvi vojak — g. Janko, drugi vojak — g, Kokot. »Meglica krasotica« — ga Bulog-Gabrijelčičeva, v vlogi »Babice« bo iz prijaznosti sodelovala gdč. Jeleneeva. Dalje nastopi več »palčkov — gozdnih prebivalčkrrv« kot so »Palček-Strahopet-ček«, »Palček-Sirček« itd. itd. Med igro nastopi tudi »sv. Jožef«, »Marija«. »Je-zušček«, več angelov, vitezov, vojščakov itd. Skupno bo nastopilo 10—45 oseb. — Režira g. Kovič.
Zelo zanimivo gostovanje v eperi. — Nastopil bo g. Cammarotta kot Don Jose v »Carmen«. Za nedeljo zvečer 7. in torek 9. tm. se nam obeta izredno zanimivo gostovanje. G-ostoval bo g. Er n e s to v. Camimarotta, k.i je rodom sicer Pali-jan, a je vse svoje življenje preživel v Jugoslaviji ter si kot odličen umetnik stekel zlasti za zagrebško opero neprecenljivih zaslug. Nedavno je gostoval odlični pevec na beograjski operi s popolnim uspehom, nekoliko preje pa v Zagrebu in sicer kot »Turiddu« v Masea-gnijevi operi »Carmen«. Zagrebški dnevnik »Obzor« z dne 18. nov. 1924 je priobčil jako laskavo kritiko, ki jo v ekcerptu priobčujemo:	»G.	v.	Cammarotta,	ljub-
ljenec naše publike, skozi desetletja ponos in steber zagrebške opere, se je odločil, da z gostovanjem v »Cvalleriji ru-sticani« kot »Turidu« osveži naš spomin na to njegovo kreacijo, ki je štela med njegove najuspelejše in najbriljautnej-ie... G. Cammarotta, ki stopa že v sedemdeseto leto (sedaj je star 64 let) je glasovno še neverjetno svež, okreten in igralsko še vedno mladeniško gibljiv. — Fenomen njegove glasovne, svežosti je razumljiv edinole onemu, ki trna vpogled v umetnikovo visoko pevsko kulturo ___« Eno najboljših kreacij g. Cam-
marotte je tudi Don Jose v »Carmen«. Zato smemo biti prepričani, da bo »Carmen« obakrat privabila mnogo občinstva.
Miklavževi prazniki v mariborskem gledališču. V nedeljo, dne 7. ob 15. uri se vprizori ob navadnih dramskih cenah krasna Molnerjeva legenda v 7 slikah »Liliom«, ki je dosegla pri vseh predstavah lep uspeh. Zvečer ob Vi8. se poje »Carmen« z gostom Cammerotto. Ponde-Ijek popoldne ob 15. uri se vprizori krasna Božična povest od Pavla Golje >Pe-terčkove poslednje sanje«. Zvečer ob 19 & se pa ponovno vprizori Parmov »Apolonov hram«.
Dopustimo za trenutek, da si mladi gospod potolaži tek, ki mu ga je gotovo vzbudila vožnja v diligmeu tretjega razreda in se pomudimo malce pri njegovi zunanjosti. Junaik naše knjige ima nesporno pravico na to.
Bil je visok in je nosil orne lase; to smo bili že omenili. Sedaj naj pristavimo, da je bil jako fine in skladne postave, gracijozen v vedenju (velika redkost!). ne okoren kot kak mlad uradnik, Pa tudi ne drzen in neokrečen kot konjeniški častnik.
Njegove nežne, pravilne poteze so bile izredno izrazite; po licu, pogledu in usmevu si videl, da je Parižan, po nosu, bradi in barvi lica pa te je spominjal najčistejše italijanske rase. Vešče oko je moglo na mah spoznati, da je premožen in duhovit mož.
Mogoče, da je bil bodisi plemenitaš bodisi umetnik, morda oboje; eno .ie bil vsekakor.
Oblečen je bil jako okusno, dasi enostavno.
Naš potnik je kosil počasi kot Človek, ki dela vse mogoče, samo da mu hitreje mine čas.
Toda, kosilo v gostilni ne more trajati vso večnost, in ko je posrebal kavo in zevaje preletel list »Constltudonal«, je odšel iz jedilne dvorane, ki jo v nji proti zadnjemu ostal docela sam.
Ko je plačeval račun natakarju, se je ozrl na uro, ki je visela na ‘deni.
»Saj še ni niti ob sedmih,« je pomislil in otožnost, se mu je vtisnila v obraz. — »Še štiri ure do odhoaal Kaj početi ves ta čas!
— Ali je v mestu kaj posebnega? je vprašal natakarja.
— Zares ne vem, — je odvrnil le-ta v slabi francoščini, — nisem iz Vesoula, marveč iz Colmarn v Alzaciji; pošljem vam gospoda gostilničarja.
— Ne, ni treba, — je odvrnil popotnik naglo. — Vaš gospod bi ponovil kar štiri strani Baedekerja. Rajši bom sam' poiskal.
— Saj bi vam gospod povedal na kratko .,.
— Ne, ni treba. Tu-le je nekaj za vas.
Medtem ko se je Alzačan globoko
klanjal in zahvaljeval za bogato napitnino, si je naš popotnik prižgal smodko in odšel iz restorana.
9. Na sprehodu.
Naključje je vodilo našega popotnika vsaj tako dobro, ali nemara še boljše, kot bi ga bil vodil gostilničar »puri Magdaleni«.
Zavil je — He vede, kam ga pelje pot — v eno izmed stranskih ulic; čez kakih pet minut je prispel na vdik, zelo malo prikupljiv trg, za katerim P a se je začenjal lep drevored s parkom.
Podpirajte Jug. Matico!
ledvične kamne odpravite najlaiie z uživanjem Radenske vode.
Palma kaučuk pete in podplati
izpred sodišča.
Obsojeni kaplan.
Pred mariborskim1 okrožnim sodiščem se je vršila dne 3. okt. razprava proti znanemu političnemu hujskaču, kaplanu Francu Luž er ju pri Sv. Urbanu blizu Ptuja. Obtožen je bil prevelike ljubezni do oseb moškega spola. Radi javnega pohujšanja je bil po § 516. k. z. obsojen na 14 dni strogega zapora. Seveda ga to ne bo motilo, da bi še naprej ne uganjal klerika! no-politične hujskarije. Če se zdi primerno gospodu knezoškofu, da takega človeka še nadalje pusti pasti duše pri Sv. Urbanu — je nam tudi prav. — Urbančan.
— Vsem podeželskim odrom vljudno naznanjam na razna vprašanja, da se dobi moja štiridejanska hiudska igra »N e b o g 1 j e n c i« na pisalni stroj prepisana in broširana po 50 Din. izvod pri meni v Mariboru. Ob železnici št. 6. II, kjer se dobe tudi vsa druga natančna pojasnila glede uprizoritve itd. — V Mariboru, dne 29. nov. 1924. Jos. Kostanjevec.
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
omogočajo elastični, tihi hod štedijo Vaše noge in \aše obutev ter so trpežnejši nego usnje
Roman iz francoskega življenja. 21
— Kedaj odhaja diligence v Pariz?
— je vprašal uradnika.
— Ob enajstih zvečer.
Mladeniču ni odgovor del nič kaj prijetno, kajti šest ur čakati na irotoarju majhnega mesta — to pač ni šala. Toda drugega izhoda ni bilo.
— Hotel bi vzeti en prostor za Pariz,
— je nadaljeval tujec.
— Ne morem vam ga obljubiti za stalno.
— Zakaj?
— Ker voz prihaja iz Miihihausena, je mogoče, da so bila že na glavni postaji oddana najboljša mesta.
— In če prispe semkaj napolnjen voz?
— Tedaj ne bodo mogli vstopiti potniki iz Vesoula.
— Zlodja, saj vendar ne bom prisiljen, da odgodim pot na jutri. Za diligence bi se ne smelo reči kot za omni-bu: Ni prostora!
— Potolažite se, gospod — je dejal uradnik smeje, — ne dvom’m, da še bo kaj prostora za vas, naj si bo ">otem dober ali slab. Zelo redko se dogaja, da bi bil voz popolnoma zaseden.
Nekoliko pomirjen ^je popotnik krenil iz urada v gostilno »pri Magdaleni«. Po zvoku zvonca je spoznal, da je prišel prav ob času skupnega kosila.
Ssbarf 5.
ftr&ovimu!
3. VE^IN&VEC A KOMP.
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20.
Ima veliki izbor: KdSulja, krasna, s ve sorte nogav.ee, še»ira, čepica, triko snoiinja rubile. ninene, trikohv?/;, šalova i bltiza, svilenih kravam. Fine francuske parfumerije: Coty: Hubi?an. Gibs, Botot, Zermanrl e Piver Simon Uoger, Bolel Kol. vode 4711 i Marin Fari ni; finih sapuna. Buder Kaloderma, Odola i-'druge robe- dobijcte dobra robu i solidne znižane cen od oktobra Ig.
nov princip uveden.	2735
MaSa zarsda	VefS' obrt
V ATartliorn. 'dne t. gccemEfa TOŠU.
mmmm.
Vetrna, Srikataia, pasi!®, BiO^aušse, «Se2-mike, palice, kovJake, roins lorfetče, parSiifflsrlJs, fatanlerija, drobnima, igrače, šeisko pcšrabičiraa
Vse potrebščine sa šivilje in krojače po nafnižiife cemaft.
HEM« COFFOU
slikarski mojster v Mariboru. Slomškov trg štev. 2
prevzema v njegovo stroko spadajoča dela in jih točno in dovršeno izvršuje. Krasne kolekcije vzorcev za stenske in stropne dekoracije.
Najzmožneiša delavnica za moderne de-koracijske slikarije.
Aleksandrova cesta štev. 23
Slomškov trg 2
Slomškov trs 2
Lepe božične ^ # Naj nižje
kolekcije! cene! # #
po izvanrefino nizkih cenah t zalogi pohištva
Maribor
in sicer na varstveno znamko „E!sa“ moramo paziti ako nam je do najbohših MIL LEPOTE IN ZDRAVJA. To sp erkjno le FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO „ELSA“, s katerimi umiva'i se je nravi nžitelc! Nežna. dobra. Cista jako peneča, diskretnega vonja v 5 različnih vrstah!
ELSA-LILIJINO-MLEČNO MILO prvovrstno cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno.
ELSA-GLICERINOVO MILO, vpliva izrečno na roke, ki trpe vsled dela in mraza.
ELSA-BORAKSOVO MILO je priljubljeneje sredstvo za odsiranjenje fatalnih peg, priščev i. t. d.
ELSA-KATRANOVO MLIO za lase in.glavo. Ko n čno ELSA-MILO ZA BRITJE, posebno fine vrste.
ZA POIZKUS 5 kosov Elsa-mila v obliki steklen c z zavoznmo in poštnino 52 dinaricv, toda le tedaj, akc se pošlie denar vnaprej. Po povzetju 10, Din. več, torej 62 Djn. Naroči'a nasloviti na
EUGEM V. FELLER, lekarnar v Stubici Doniji, Elzatrg 201, Hrvatska.
se priporoča za dobavo vseh vrst čokoladnih izdelkov, kakor mlečna, grenka fina topilna, za kuho, kavarniška etc,
ji Gosposka ulica št. 120
91 (Pirclianova UiJa)
m Svoboden ogled $ Ceniki brezplačno t
W Vsaka gospodinja ^
je najboljše postrežena s svežim blagom in konkit-renč. cenami pri tvrdki
A. Požar
Maribor, Gosposka ul. 4. V ftko ne veriamete. poskusite 4
Vsled pomanjkanja prostora in prevelike zaloge, prodam pismen papir v mapah in kasetah kakor tudi drugo, po 'izdatno znižani ceni.
Poglejte si SsSoitoeS	PogEsJC®	si	izložbo	I
S spoštovanjem
RAZPRODAJA
Jurčičeva ulica 8.
»caiCTrfMPm,. CB5BBBPHB33BBBBBBEMB
železnine, loncev, krampov sekir i. t. d. po zelo uvodnih cenah pri tvrdki 2744
Davorini Kresi
Maribor, Koroška c. 48.
Delniška zavarovalna družba potrebuje za svoje glavno zastopstvo v Mariboru
Dne 10., 11. in 12. decembra vsakokrat od 15. (3.) do 17. (5.) ure pop. se vrši
na debelo nudi po n a j n i ž j i ceni
Miloš Oset
PERZIJSKIH PREPROG
z znanjem slov. in nem. jezika. — Oferte nasloviti: Ljubljana, poštni predal 4
Maribor, Glavni trg.
v dvorani hotela „HalbwidlM v Mariboru, Jurčičeva ulica 7 Preproge so originaii in prvovrstne izdelave.
Podrobne informacije daje odvetniška pisarna cžr. Frama Hojnika in Medjunarodno odpremništvo StSVO TOUČIČ, Maribor. Preproge si lahko občinstvo ogleda 8. decembra od 9.—13. ure in 9. decembra od g.—17 (5.) ure v dvorani 2762	zgoraj	navedenega	hotela.
M. KOŠAK
Dospela zmožna frizerka za dame. Priporočam se p. n. damam za frizlranjc, manikiranje, barvanje las Pride na dom.	2766
Aleksandrova cesta 35,
273* 2-2
GEran t> v -------------
VI A B {| T?«
V Ma j-TTTolm, Vine 7. 7Tee'eTTTnra:'f»ftv
OSSK
JORRfi
Vsakdo
si želi lepa in primerna božična darila in takšna si nabavi najboljše in najcenejše v priznano solidni manufakturni trgovini
Grajski M. FEIDIN
'rir 1 MARIBOR
Na med|unarodnof gastronomsko] Izložbi u Hamburgu 14. oktobra 1924. god.
odlikovan najvfšom nagradom!
Grajski trg 1
Primerne
ceniki "bzreplamo KARO-CEVLJI Koroška c.19
Berlin London Hamburg
Pariš
Zastupstvo za kraljevina SHS:
ZAGREB, kukovičeva 30
Telefon 26—02
Beograd, Kralja Milana 56
Telefon 38—51-
J
pri F. Michelitsch, Maribor, Gosposka ul. 14
Splošne stavbene družbe Maribor, Aleksandrova 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. 2483
Lepa in praktična
božična darila
po nainižjih cenah
V galanterijski trgovini
DRAGO RO/INA - MARIBOR
VETRINJSKA ULICA ŠTEV. 26	37o8
NAJLEPŠA IN NAJCENEJŠA
BOŽIČNA DARILA
so slike iz fotograf ičnega atelje-ja MAKART
Samo Gosposka ul. 27 nasproti hotela „Pri zamorcu* PROSIM ZA PRAVOČASNA BOŽIČNA NAROČILA
Popolnoma zastonj ne dobite
nikjer toda po zelo ugodni eenl dobite emajlirano posodo, znamke „Herkn!es* težko in lahko, češkoslovaškega proizveda, pločevinasto in lito posodo porcelanasto, kamenito in stekleno robo najboljše vrste edino le pri znani domači tvrdki
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg št. 5.	1716
Flor nogavice
Din. 38-
lllDi
r. z. z o. z.
Maribor, Frankopanova ul. 2
obrestuje vloge O 43 n®/ po dogovoru [©■ SV /0
tudi najmanjše od
I®
envent. več.
Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri 6—10% za nakup robe direktno pri trgovcih. — Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi.
prodaja premog iz
LO VENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vpornbo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in kok
,vrs*e in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
4—12	Naslov:	385
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta 15/11.
risi
Grajski trg 1.
Napolitanke
Adria narezki
Keksi
Bonboni
Čokolada
Malinovec
vsaka množina najceneje v glavni zalogi
tovarna Mitov
Maribor, Stolna ul. 4.
VSLED PRESELITVE TRGOVINE
sp. proda vse manufakturno blago po izvanrednl nizki coni.
Vsaki pondcljek, torek in sredo od 8—12 in od 2—5 ure
volneno blago, Velour, Flauš, angleško blago, damsko sukno za kostume in plašče in najnovejši Kato za damska krila. Možko sukno, modni kamgarn in razne novosti, kakor tudi Doublje, Cover coat itd.
Vsaki Četrtek, petek In soboto od 8—12 In od 2—5 ure
velika prodaja najnovejše svile, svilen Tricot in razne moderne tkanine, Peluche, baržun, Duvetin itd.
Eta min, Eponge, Frote, Crepon.	24-96
Sifon, platno vseh vrst,
Porhat, Flanelr, Velouri najnovejši vzorci tn drogo razno blago.
Modna manu7akfurna trgovina
Bidouc - Pregrad
Maribor, Aleksandrova c. 28
PERHAVEC & VAU
tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov
v Mariboru, Meljska cesta št. 3
Priporoča predvsem svojo veliko zalogo najlzbor-neJSega Vermuta, od najslovitelših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim notranjim boleznim ter zlasti re-konvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobe in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, slivovlc ter g sirupi, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike, g
SVINJSKE KOZE
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
JOSIP ROSENBERG
MARIBOR
lovunska ulica 1
Najboljše manufakturno blago se dobi pri tvrdki
Maribor. Hleksandrova cesta št. 13.
TELEFON STEV. 222.
Trgov:na z modnim, manufakfurnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
— Na dobelo in drobno. =
1715
Podpirajte slovenske tvrdke!
Lastnik in izdajatul-i: Konsorcij_ »Tabor«. Glavni in od^ovo.-ai nredaiki .Vekoslav Špindler. —> Tiska Mariborska tiskarna d. d.